Poglejte ba številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. .. GLAS NARODA tisi šTo^enslčih laelmsrr Ameriki Telephone: CHclsfta 3-1242 MUi. m» at th> Pot Office h Ntm ¥«»*. mder Art «f Cngr— •! Mmwh Srd, 187« U Trt KOV 2 HA DAW DOBIVATI C "GLAS NARODA" TI PO POfin NARAVNOST NA I >1 SVOJ DOM (UrumU MM, , I, J :: Čitajte, kar ,Vm zanmHI VI , No. 147 —No. 147 NEW YORK, TUESDAY. JULY 29, 1941 - TOREK, 29. JULIJA, 1941 Volume XL1X — Letnik XLIX. VELIKA RUSKA OFENZIVA RUSKE REZERVE DRŽIJO ČRTO PRI SMOLENSKU. — NEMCI TRDUO, DA BODO VSAK CAS ZMAGALI NA TEJ TOČKI. — RUSKI LETALCI STRAHOVITO MRCVARUO NEMŠKE KOLONE Nevtra'lna poročila, ki pri- " ----------- SKRČENJE AVTNE PRODUKCIJE BI NE BILO UMESTNO Ze vsaj meseca avgusta in septembra bo ostalo posta,rem. — Vsled skrčenja bi vojna industrija ne bila dosti na dobičku. hajajo v Bern v lirJvici, pravi jo, da je že dvia -dni v teku /velika ruska ofenziva okoli Smo-len>»ka. Včerajšnje rusko poročilo o teh bojih v predePu, kjer rn»ke oklopne armade bra-n i jo Kijev, se ^ials i: Sovražna ofenziva v fcej smeri se lomi ob neustrašenost in truovTatnosti naših čet. Na nekaterih krajih so naše čete predle v odločne protinapade in «o povzročile sovražniku velikanske izgube. Na fronti pri Leningradu m v Besarahiji na jugu «e bojna črta ni mno^o premen i hi zadnjih 24 ur. Rusi tudi v zraku napadajo Ruska zračna sila v sodelovanju s kopno armado, je napadala nemška zračna oporišča in formacije bombnikov, da zadrži nemške operacije. V so-'boto bo Rasti uničili 109 nemških aeroplanov, sami pa so jih izgubiUi 36. Ruski aeropla-. ni »o t-uoii j^lopiii eno nemško torpedovko in dva pat ro ha a, čolna v Baltiku. Rusi pa so izgubili eno torpedovko. Rusi pri Smolensku na jugu in severu s tako veliko silo napadialjo, da so Nemce priti-lili zakopati se v strelske jarke od Vitebaka do Mogiieva v Stalinovi črti. Kot pravijo (poročila, so Bu-in! abrali na fronti pri Smolensku mnogo svežega vojaštva, mnogo mehaniziranih oddelkov in artiterije ter največjo zračno silo, ki je bila še kdaj ah rana na kaki fronti. Nemca se iz vso siio 'branijo, toda Rusi, četudi počasi, vedno napredujejo. Od Vitebska do Polotoka je že 72 ur v tegu vroča bitka in Nemci skušajo prebiti rusko črto—pa brez vsakega uspeha. Na tem kraju so Rusi vjeli več tisoč Nemcev. Natančno ni mogoče dognati, k altera armada je nai tem kraju dosegla večje uspehe, kajti nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da so Nemci 44na pragu" zmage polastiti DardaneH, Bospora ali 'kakega drugega dela Turčije. Študenti so bolj *tasiti, imajo pa slabše zobe Zdravniki, ki so pred zaključkom šolskega teta preiskali vse dijake University of tMinnesota, so ugotovili, djai so močnejši, večji in v spUošnem bolj adravi, kot so biti i študentje pred desetimi leti, toda •pred desetimi leti so imeli študentje najmanj za deset odstotkov boljše zobe kot jih i-majo zdaj. Italjanski napad "a Malto V soboto so mladi laški mor* nariški častniki in mornarji izvedli z bazami motornimi in toipedmn čolni drzen napad na Malto. Angleži pa so s svojimi obrežnimi 'baterijami napad odtbi-li in 17 čolnom potopili. Gestapo nehote oriznava nemire Glasilo nemške nacijske stranke 'Das Sohwarze Korpe' v svoji zadnji številki neihote priznanja nemire v Nemčiji zaradi nemškega vpada v Rusijo. " To priznanje je v napadu na one "neumne Nemce", ki se tipajo vprašati, zakaj je Hitler naenkrat iznašel, da srta Stalin in Molotov po dve-fietni prijateljski pogodbi žlo-cin^a.'' Dalje pravi nacijski list, da je proti takim 'Nemcem treba nastopiti z vso ostrostjo. dba je bila sklenjena brez vednosti CIO odbora za organiziranje konstrukcijah dedav-oev, kateremu -nutjit^inje ^ohji L. Lewisov brat, A. D. Lewis, katteri je že vprašal bo ravnatelja produkcijske uprave, Sid neya HUlmana zji potrebno pojasnilo. V letaMri industriji so sestavili delodajalci temeljni .plačilni kon-trakt za AFL ainijo mašinistov. Kontrast ee tiče 55 tisoč deafvcev, zapošlenili pri Lockheed — Vega in Consolidated zrakoplovnih napravah na zapadni obali. Načrt soglašal s pogodbo North American zrakoplovnih naprav, ki določa zvišanje minimalne pla-od 50 na 60 centov na uro ter avtomatično avišanje na 75 oe»boiv v teku treh ineseccv. Vsled starke bodo zastala dela pri dva milijonskem ar-madnem in mornariškem projektu v Key West, Fa. AFL jG v West Point ter je bil testa vkarji so odstavili svojega j kom svetovne vojne poveljnik uni jskega predsednika, ker je ■ gjiovke 42. divizije. ' •bil proti stavki. Unija zafote-zvišanje minimalne plače \ od 40 na centa na uro. McArthur Imenovanje Douglasa Mac-Aarthura za poveljnika filipinske armade je spnaivllo bivr-šega štabnega načelnika spet v ospredje splošnega zanimanja. S petdesetimi leti je bil najmlajši štafoni načelnik ameriške armade. MacArthur ima šestnajst inozemskih ter dvoje a-meriskih visokih odlikovanj. Preti devetimi leti je načelova'1 vojaškemu oddelku, ki je pregnal iz Washington« veterane, kateri so zahtevali vojaiaki bonus. Na izredno povelje predsednika Roosevetta je bil namesto štirih pet let ruatfetnik generalnega štaba. Douglas MacArthur je 2avršil leta 1903 vojaško alkademi- Nemški nadškof Bertram, ki je v svojem pa=>tirskem lit tu, ki je bil prebran v večini nemških katoliških cerkva, o-stro obsojal vmešavanje na-oijske stranke v cerkvene zadeve. Skoro tisoč milijonov dolarjev v 1 mesecu Urad produkcijske uprave Izroča-, da so v primeri z mesecem majem narasli meseca junija stroški za obrambo skoro za. deset odstotkov. Meseca junija je bilo potrošenih v o-brambne svrhe malo manj kot tisoč milijonov dolarjev. Mornariški tsaijnik Knox je izročil delavcem štirinajstih tovarn posebne zastave in znamenja, ker so se pri delu izredno dobro obnesli. — Produkcija in še več produkcije, — je rekel, — to je edino sredstvo, s katerim bomo končali vojno. MUSSOLENUEV ROJSTNI DAN Danes je Mussolini star 58 let. Svojega rojstnega dne nikdar ne obhaja inindi Italijani se mnogo ne zmenijo zanj. Danes pa je tudi žalni dan na italjarokem kraljevem dvoru, kajti danes pred 41 leti je bil umorjen oče kralja Viktorja Emanuela kralj Humbert. Mussolini srtopa v svoje 59. leto na vrhuncu zdravstvenega stanja. Svoje zdravje pripisuje strqgi vegetarjanski hra-nS, mnogemu gibanju in trdnemu delu. iStrogo po dnevnem redu vstaja Mučilni ob 6.30. Po zajtrku eno uro jaha po vrtovih svoje vile izven Rima. Ob £.30 odpotuje v palačo Vene-ziji. Vsako jutro je njegov prvi obiskovalec^ Carmine Senile, policijski načelnik, ki mu ■predloži obsežno poroeHo o domačem položaju. Hitler iztreblja Jugoslovane Ko je nemška armada zasedla Jugoslavijo, je prišlo prebivalstvo kmalu do prepričanja, da je Hitlerjev namen iztrebiti vse Jugoslovane in tudi druge ostale narode. Jugoslovani so podvrženi »talnemu največjemu nemškemu poniževanju. Nedavno so Nemci v Beogradu polovili okoli 300 srbskih deklet in so jih poslali v voja-taborišča. Vetr*tym& je bilo več Slovencev, ker niso hoteli govoriti nemško. — Poroča SlavoiiLc Bulletin Vse naprave so zastražili mornariški vojaki. Mrs. E. M. Herrick, okrajna ravnateljica narodnega/ odbora za delavske odnosa je je obtožila Air Associates, Inc,, v Bendix, N. J., nepoštenega ravnanja za deliaivOi. Zaslišanje se ibo vnšito dne 11. avgusta. Narodni posredovalni u-rad poročai, da unija povsem strinja z njegovim načrtom glede uravmajve delavskega spora. Vodstvo tovarne pravi, da je Mrs. Herrick ljubosumna, ker so se Washington-s»ke oblasti vmešale v to zadevo. Iz Chioaga poročajo, d a nai-merava CIO organizacija proglasiti generalno stavko pri Armour & Company. V Federal Drydock & Shipbuilding Company v Kearney, N. J., je izaposlenih 18 tisoč delavcev, ki bodo te dni glasovali glede kolektivne delavske pogodbe, katero je sklenila nnija z uprayo ladjedelnice. i Soglasno iz najnovejšimi oe-/nitvami se bo volitev udeleži- Nad petdeset ministrskih1 ^^ Nova trgovinska pogodba s Kubo Državni 'department naznanja, da.' bo sklenil s Kubo no\^ ^trgovinsko 'pogodbo, ki bo na-sklenjeno 2 eni je grozil Na policijsko stražnico v Brooklynu, N. je prikričada Mm. Harriet Devizne: — Moj mož me hoče z bajonetom! Policisti so odšli v njen dom ter našli v .sobaih tri bajonete, devet revolverjev, dve pušlki ter skoro tisoč nar dosegle, ker solzam ranile" japonsko premoženje v Združenih državah ter da &e bo Amerika opekla, ker podcen juje Japonce. i—' Naj store Združene države bafrkoli hočejo, —,pravi«1 H' Po- «ka prehitela glede InckvKine. i,polo di Roma", — pohoda Ja-" Berliner Lokal Anzeiger"---------T piše: — "Gangsterj i isz Združenih držav so aaičeli divjati po Jtužni Ameriki'' tear pravi, da ameriške oblasti potvarjajo do- poneev proti Jugu ne bodo 'zaustavile. Japonska je sklenila, da se enkrat za vselej otress^ angleškosatmeriškega vpliva, ki ji je bil vedno le v škov.^. :____ ____ .Tuesday, juiy 29, 1941 MM L. 1898 "GLAS NARODA^ nreif OF na rtom)_ Owned tmA tUm and _________Publishing Qi^uy, (A Oorporntion). President; J. Lopshs, Sec. — Plaea of boslnew of the addreeeei of above officer«: 210 WEST 18th BTB1IT, NEW YORK, N. X. 48th Year "Oiae Naroda" to lamed every daj except Satnrdaya, Sondaja find Holldaya Subscription Yearly 90.—. Advertisement on Agreement. Ea ceio ieto veljt list u Ameriko In Kanado —; aa pol let* IS.—; aa *etrt leta fl.so. — Z» New^ork aa celo leto 97.—; aa pol leta «1.00. ro u oelo leto 91.— -. aa pol leta 98.90. "«m Naroda** labaja vaald dan lsvzemll sobot, nedelj in prasnlitov. "flU8 NAHODA," tli WEST 18th STREET, NEW YORK, H. X. ii CHeteen 9—1241 KORAK ZA KORAKOM Vse katže, da je še precej daleč do konca, sedanje vojne. Čedalje bolj se namreč. razvija v trajnost no in iačrpovaflno borbo med maieigsko diktaturo na eni ter obema anglosaškima demokracijama na drugi shrani. To je glavna borba. Vse drugo so le dogodki več ali manj stranskega pomena. Zdi se nami, dtai je že daleč ea nami napad na Poljsko in i so tako šest tednov trajajoča vojna proti Franciji. Letošnjo pomiad s.ta se takorekoč ka»r mimogrede za vršila kampanja na Badkanu in Hitlerjev neuspel pohod proti Sirija. Niti napad na Rusijo nima posebnega valiva na glavni eiij. Navzlic med igri na mskih poljanah je glavna H atlerjeva fronta/ proti Zapadli. Hitler smatrat za svoja največja in vpoštevanja verdna nasprotnika' Anglijo in Združene države. Vrhovno nacijsko vodstvo se tega prav dobro zaveda ter se Jienehoma pripravlja na bliižajočo se vojno m Zapadu, da&i je napad na Rusijo le priprave {precej otežkočil. V zvezi s tern je jasno, da je bil neuspeli nacijski puč, ki so je prejšnji teden završisl v južnoameriški republiki Boji-vi ji, le neprevidena predčasna ekspkaija-S Hitlerjevega stali-, šča zdaj namreč še ni čas za javna nasilja v Južni Ameriki. Zaenkrat še vrše (po skoro vseh južnoameriških republikah le predpriprave. Nialeijski agenti kupujejo in podkupujejo časopise, uglajajo Hitlerju pot ter organizirajo njegove pristaše. Predno bo Hitler t vegail skok bz afriškega Dakar ja v braaiWki Pemambuco, predno bo torej tvegral ipreko Juž- nega Atlantika, mora završiti še druge izredno važne vojaške 3'ripave. Ko bo imel v rokah Kanarsko otočje, Azore, Dakiar in Cap Verde otočje, se 'bo šele Jot il svojega) južnoameriškega podjetjq_ Te priprave .so v zadnjih tednih oči vid no precej napredovale. Ni bil maimrec slučaj, da so istočasno kar tri vlade —viohv&ka, španska in portugalska—opozorite Ameriko, naj tudi za Južni Atlantik uvede s lične varnostne odredbe kot jih je uvedla za parobrodno zvezo med Islandijo in ameriško o-baljo. Po zatrdilu omenjenih treh vlad, ki so več ali manj "pokorne Hitlerjeve služabnice, nameravajo torej naciji v južni smeri vprizorjti nowpad preko Atlantika. Nedvomno so naciji špekulirali na ameriško lahkovernost, toda špekolacja se jim ni obnesla. Washinsgtonska vlada je namreč'povsem dobro poznala vnanjeipolitični in atlantiški položaj; kar je bilo jasno razvidno že Lz radio-govora, kL ga je imel predsednik Roosevelt meseca maja. Noče namreč, da bi se ji zgodilo tako 'kot se je An «ležem na Norveškem, ki so nekega leipega dne spoznali, da je poleg -njih še nekdo drugi ta Naravnost izključeno je, da bi Združene države dovolile Hitlierju polastiti se omenjenih važnih oporišč v južnem delu Atlantika. Kialkor glede- Islandije bodo tudi giede Južnega A"t lanfika uvedene potrebne varnostne odredbe, kajti z ozironi na Hitlerja ni nobena zaščita. prevelika. Ameriška mornarica lahko sicer sama -zaščiti Atlantik, nte&ne fee pa pojaviti tudi potreba po kopenski armadi. Bas v sled tega je pozvali predsednik Roosevelt kongres, naj .vpošte-va izredno resen nujnostni položaj in podaJjša isa nedoločen čas obvezno vojaško dolžnost, ki je bila prvotno določena samo za eno leto. "Dolga odsotnost iz Ogroža državljanstvo T JL.___3_i_*_I 4 Ako kongres ne spremeni neke določbe Nationality Act od leta 1940 in to preti' dnem 14.* oktobra 1941, bodo mnogi naturaliziiani državljani, ki sedaj živijo v inozemstvu, izgubili svoje ameriško državljanstvo. Nekateri krogi si prizadeva* jo vplivati na koingres, da bi vzakonil vsaj tako spremembo k sedanjemu zakonu,'ki bi obvarovala vsaj one naturalizira-ne državi jaržavljan< po dveletr nem bivanju v starem kraju. Ako pa zakoni dotične dežele ne določajo takega avtomati^ nega zopetiKg« podržavljanje-nja^mere dotičnik ostati tanl tri leta, predno nastane ekspa-tcijacija. iZakon se nanaša le na n&tu-raliairane državljane in na one, ki so postali ameriški državljani vsled naturalizacije roditelja, oziroma vsled poroke z a-meriškiim, državljanom. Zakon pa ima tudi mnogo izjem. NaturaHziraai državljani, ki so v inozemstvu v službi vlade ali kake ameriške vzgojeval-ne, wmrt^tvene, dobrodelne, ver^e, tijgovske, finančne ali poslovne organizacije, so izvzeti skupaj z ienamd in otroci pod 21 letom, ki živijo o, njimi. Na-turalizirani državSjani, ki živijo v inwiffliistivu vsled slabega zdravja, so tudi Lzvrzeti in raiv-no tako so dijaki, ki pohajajo kako višjo šolo, ako feromje v inozemstvu ne traja-več kot pet let. Naturalizirani državljani, ki dobivajo vladno penzijo, in tudi oni, ki so sli'živet v ino-xemstvo po starosti 65 let, ako LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo ir dom. Cena 50c. Naroftte prt: KNJIGARNI SL O VE NIC PUBLISHING COMPANY * nastala je le1 domjne^a, da se je t-o biK pred tem državljani za dotičnik odrekel svojega drža vljanštva (presawiption of ex-patriat (Hi). Navadno pa se je moglo Ovreči to domnevo s tem, da je dotičnik dokazal,, da hoče takoj povrniti se v Združene d ržave v srrrho stalnega bivanja tuka j, in s- tem, da je zaprosil za ameriški potni list v to svrtio. Pod novo določbo pa, -oseba, ki je postala amie- nrveriko, odkar so vojne homa-rirjfki državljan potom naturalizacije, izrecno zgnbi državljanstvo, ako živi več kot tri leta — in v nekatnh shičajiih dve leti v svoji rojstni deželi Vendarie utegne biti tisoče takih, katerih d raavljanstvo je v nevarnosti. Mnogi so lie v starem krs^a, ker imajo" težave in pet let aH v kateri dru- eapuštiti svoje bivališče in od- gi inozemski deželi. 'Dveletno bivanje v deiželi, katere državljan je bil poprej, ima za posledico iagubo državljanstva (expatiraicijo), %ko pod zakoni dot i one dežele dotičnik postane &pet državlujan rojstne domovine vsfled bivanja v njej. Na primer Italija in Skandinav- &TIRJE NA SMBT OBSOJENI ZELE PRED SMETJO OO PO' RADltr. V Zd':»uženi(h državah se ^e drže stare narvade, da sme na smrt obsojeni pred smrtjo povedati svojo zadnjo željo, katero 8AWBAmiC liAKE, N. Y. Kaj je ž njimi T --1——-- Peter Zgaga fcaj -o želeli na smrt obsojeni. Kmalu je bilo j ami o nvne»ije raad^ljeno v «Jve struji: eni so bi'i za to, naj bi bilo obsojencem dobljeno spregovoriti nekaj besedi, drugi pa so bili zoper* to. Eni so bili željni senzacij, kaj bodo obsojenei povedali, drugi pa so bili resni in so odsvetovali take poskuse. Oblasti pa so se odločile aa srednjo pot. Sklenile so obe«-jetae razbojnike naprositi, naj svoje zadnje misli, katere bi želeli povedati, napišejo na list papirja, nakar bi to kak uradnik prebral v radio. "Tako se je res zgodilo. Obsojenci so mislili docela resno. Napisali so wo je misli ter svarili mjladino preiesti tega gozda, kfer So bili okrog leta 1880 pri razdelitvi zeonil je-prikrajšani, je graščina Kiiepaoh sedaj prostovoljno dala 177 jutrov tega goad a, da bodto -kmetje lahko dobivali potrebna drva za kurjavo. delili nned 220 kmetov. I^C'EIHO * J NAJBOLJŠA TVRDKA SVOJE VRSTE, KI POStitTJE V METROPOL-8KEM OKROŽJU NEW YORKA IN V SEVKRNEM DELU DRŽAVE NEW JERSEY, ŽELI VZETI V SLUŽBO VEC SLOVANSKO GOVOREČIH MOŽ IN ŽENA. SICER JE1 PRODA. JALNA SPOSOBNOST PRIPORO^ LfIVA, PA NE NEOBHODNO POTREBNA, KAJTI V TEM BOSTE POPOLNOMA POU^feNL -NATO BOSTE DELALI Z VEŠČIM URADNIKOM, ČEGAR NALOGA JE VPELJATI VAS NA TO POLJE TER VAM PRESKRBETI PRILOŽNOST ZA PRVE PRODAJE. NE VPRAŠAJTE, AKO NiMATE AVTOMO'felLA. V PO. NtriJfel NAVEDITE STAltOŠT, NAt RODNOST, VERO, ALI STE POROČENI iN SVOJE DOSEDANJE IS-KUSNJE. VSI. ODGOVORI ^ODO . STROGO KAUPNR* -PIŠITE NA: C.- -H. ;c, ot GLAS NARODA, 216 W. 18th STREET, NEW YORK CITY. — Adv. — Ti t srni, čakali njegovega povratka. Ni gabilo. Kako mn je danes pod Hitlerjem t Kakšna bolečina prevzame njegovo dušo, ko ae spomni prejšnjih časov! Pred dobrimi leti je bil »ko-ro sleherni dan v našem uredništvu precej nenavaden par. On, še precej krepak mož, Ita- letih, skoro popolnoma gluh -r ona, mogoče deset let mlajša^ Dora-žalka. Hodila sta spraševat, če bo vojska ali ne. Vsafko novico, ki sta jo brala v časopisih, j,ta natančno pretehtada in preudtf-'rila ter ustvarjala iz nje svoje zaključke. Nad štirideset let sta dejala; on za kuharja, ona za pomoč-»nico v kuhinji. PreCej tisočakov firta »pravila skupaj, in bi tafkoj odpotovala. Pri Domža-lali bi si kupila dom in v miru preživela večer svojega življenja — če jima garantiramo, da ne bo vojske. Lj\ibi duši, kdo naj vama to garantira? Kdo ve, kaj bo prinesel jutriigiji dan, prihodnji mesec, prihodnje leto t Pomišljffila sta se, dncala in se obotavljala, da smo postajali ž njima vred se mi ne, je postal Joža pro-^i nebu zahvalno molitev, tolažeč se, da pbd novim ' gospodarjem navaM c vsenra še ne bo tako slabo. bik> precej de- . , .. _ rj 1 j . vedalr kaj vein tako je povedal, i (Ko sem se tistega rrečera vračal domov, sfan slučajno videl, ko je tik pred vernimi vrati ti barve s iteviEkami in vmesnimi številkami^ toda besed za poedine odtenke v jeziku skoraj ni. Ko pa je treba barve imenovati,. tam besede pač nastajajo. Kafri nimajo nobene besede za rdečo, zeleno, modno, vijoličasto in druge 'barve. Vse označujejo z isto besedo, ki pomeni "pisanol" Toda rjave barve poedinih kratv, od katerih Kafri žive, so za razlikovanje teži živali zelo važne, tako da je to ljudstvo ustvarilo kar 31 izrazov za te krave. Domovina Ka-frov vidi rjavo ali sivo zeleno ali zeleno rjavo, s težavo bi spravil skupaj deeet besed, ki bi označile njene barve. Kafri pa so za te barve ustvarili 500 do 800 besed in sestavljenk. Strokovnjak vidi pač več barvnih odtenkov nego nestrokovnjak. Slikarji se med seboj sporaziumejo z eno besedo m vedo, kaj mMi-jo. Našemu barvnemu čuta in spoznajvanju barv pa so postavljene meje. Te meje tiče deloma v ustroj-stvu oči in možganov ter so tako nefpremenftivA deloma pa se dado razširiti z vajo in opazovanjem. ŽIVLJENJE V LONDONU. Ulična slika, angleške prestolnice je vedno bolj žalostna, kar je« pred časom veljalo le še za okolico okrog dokov, velja zdaj za oeio City in za druge v središču ležeče mestne cFefe. je preje ... . , j . ,, Nočni -svinčeni dež iz mo3eh®e nekdo padel na tia. ^ ^^^ ki Takrat na unci m bilo žive du-l .__ji- «y., . še. Brž sem pr^kočil na po- ^d°ke ® 118 ^^ moč, da tbi pomigal, če bi ^^ treba Takoi iTsein sooznal' ^ «*e»igeno tud, na zgodo-tr^ba. lakoj psffli *P«mal» Wkwostrt v okolici Angleže da je človeška pomoč tukaj «a- , Mogočne t^ovske hi«e man. Moz je bil irnrtev m bombni glavi mu je zijala ve^a rana. kom eben } N Zraven njega pi ;je *ežak> "o- - . V'' rožje" s katertfe je bil tArit.!-^^^^ ^ Zraven nje^a je namreč ležala I ledena sveča, ki ee je odkrhni- la od strehe in nesrečnežu padla na glavo in mtn jo prebila. To sem takoj spoznal. Zato sem trsti kos tedene sveče pobral in ga položil zraven mrliča. 1 Nato sem naglo skočil v svojo hišo. ■Tako se je glasila izpoved te nepričakovane in nevabkjene priče. Ni čuda, če je predsednik: moža 55daj ostro vprašal: no ostro brado. Ta mož je v svojem žepu nosil razno orodje, jrtmičill sanje o družinski sreči. Videl rem v njegovem žepu kladivo in sveder. Ta mož se <=ami moji dohodki od novel I je zelo čudno vedel. Sam s se- Nove slovenskih pisateljev — L. Mrzel: BOG V TRBOVLJAH 'Zbirka pripovedk iz našega največjega premogovnega okrožja — Trbovelj. Knjiga obsega 120 strani, ja trdo vezana ter vsebuje 20 originalnih lesorezov Maksi-ma Sedeja. Cena — ČRNA VOJNA (Spisal D.'Ravljen) Originalno delo enega mlajših slovenskih pisateljev, ki snov svetovne vojne vpo-▼scm novi obliki spretno obdeluje. — Trdo Tesano, 120 Btraai. Cena — 75c ——-1—• • ■• • ' ■— _ * Naročite pri: KN JIC ARNI^GLAS NARODA" 216 W. 18fch Street Nftw*York City po žganih. Manj je pm^codovan Begent Street. V Bond St sta udarili tive bombi. Tudi staTo-modni Boiiington Arcade je močno poškodovan. En tmssej je pogorel, dmgi je močno razdejan, ravno tateo je poškodovano poslopje Galerije. Sploh ni stavibe v tem delu, ki bi ne bila (bolj ali manj poškodovana. Samo po «ebi je aimljivo, da pri takem stanju mnogo trpi iiiiilllliiiKK'^ftliililw NajboMii prijdt#lj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA! PfflP&KNA JEDN0TA ' '» it - ■ - ' - • BRATSKA, DELAVSKA 1 PODPOHNA USTANOVA = Sprejema moike in, ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. ČLANSTVO: 52,000 PREMOŽENJE: ^8,QQQ,OOQ.OQ Za ožje informacije glede zavarovanja , vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni Bt&n: 2657-59 S. Lawndale^Ave., Chicago, 111. Zakaj pa se ni^te TO^NB*«- alični promet. Ormib^i in av s,h, da -bi bili to povedali?" Mož pa je odkrito povedal. Zdaj je bila'zazdeva za strokovnjake jasna. Utfnor iz maščevanja. Olajševalna okol-nost za obtoženca je bilo le ive-liko razburjenje, kar je dokazano s tem^ da je glasno govoril in glasno grozil, česar bi mi« ren zločinec nikakor ne bil storil. Mož. je bil vdan alkoholu, ker ni v krčmi pil mleka, kakor drugi, amarveč je pil samo alkoholne pijače. Tako je prišel dan sodbe. . N a Vestno in natančno sestavil. Toda nje-govemu govorjenju nihče ni več "vwjel, ker.jje 1>ik> vee jas-fno, kakor beli« dan. 0ek> oibto-čenčeviaagovomik mu ni verjel jda bi bil nedolžen. IVegovar-ial 'ga je, naj vendar prizna, ker4 bo milejše; aoffem, če bo vae pr4®nal. T«lda trdovratni nik je bil tako aakrknjen — tako ni hotel ts priznanjem iro 'To ^Wk) zanj zelo olbtežilno. Skoraj !bi , imela biti izrečena huda sodba. 1 i Nenadno pa se Odpro vrata "v - raapiWvsoo- dvorano : plane ki je ves rsfflbsrjen 'že pri vratih; klical: ' '^a to- ker sem se bal, da bi utegnil kdo mene delati krivega ea njegovo smrt, ker je nanj padel led s strehe moje Zato sem molčal. Ko pa sem bral, da bi zaradi tega utegnil biti obsojen iiedotLžen človek, nisem niti en hipec okie-vsl in-sem takoj hitei semkaj. Mislil sem, dla bo komisija tisti kos ledu našla riracven ubitega in sama pojasnila njegovo smrt. Toda vidim, da se je bil tisti rkos ledu poprej rastaKl/" tomoibili morajo voziti v eikoa-kastih, «a promet se kolikor toliko sipos€ftmiii otioah. Pa tudi te poti se vsak dan po letatekih naipadih menjajo. Tem dragocenejša je v teh dneh podzemska železnica. Zelo se thukJijo da bi vsaj ta lahiko redno po slo val a. Od. časa do časa sicer morajo zapreti to ali ono postajo, ako v bližini udari bomba, ali ako zažigal na bomba po-Ekodraje postajno po^kipje samo. 'V mestnih četrtih, ki leže bolj vstran od mestnega sredi-fiča. motnje niso tako velike. To (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV, j| Stane samo 11 1'^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani6^ i ' , | 'Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa soa i tudr vjtriku naroda, ki nm je kaka jed posebno v navadil i Ta-knjiga je nekaj posebnega, za ene, ki se sanlmajo a«? 1 kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izveibati infi1 111 izpopolniti M W1 Kaiv^riblt!" . 1216 Wast 18th Street 1 Ta klic je kajpada povzročil ^ PUBLISHING CO. Ifew York, K. Y. velja za ceie mestne okraje, čeprav so tudi tam na nekaterih mestih strašna opustošenja. Resničnega Občudovanja vreden je mir londonskega prebivalstva. Celo med najtežje prizadetimi redko slišiš tarnanje ali pritoževanje. Mnogi ?e medsebojno spodbujajo tako, si pripovednjejo, kako so in»eli veliko srečo in so utekli neposredni življenjski nevarnosti. Sosedje, ki so pred "leti po ang;e£3ki navadi brez besede hodili drug animo drugega, pa tudi povwem tuji ljudje si med seboj vtdno pomagajo. Nesrečnikom nudijo «treho, dajejo jim odeje, perilo, obleko, hrano. Nič ne povzroča večje pofoi-tosti, kot množice ljudstva pretf podsjomeljskimi zaklonišči in pred postajami podzemeljske železnice, kadar je dan znak, da se bližajo sovražna letala. Doige vrste ljudi, ki čakajo na vstop, so tiha obtožba proti odgovornim oiblastem, ki so tako do%o zanemarjale gradnjo zaklonišč proti bomjbnim napadoma, ko so vendar iz vseb priprav morale spoznati, da bo prafctol niča najbolj izpostavljena zračnim napadom. S ten» so povsem jasno lahko računaii že septembra leta, 1939. Prvotno urediho, da je treiba podze-meilisko železnico uporabljati izključno za promet, so morali opustiti, ker je Občutno premalo zaklonišč in ljudstvo ob napadih mora zatekati sem. Celo nekaj zasebnih veilikih hiš so morale dbiasti zaseči, da so lahko nudile hreBdomcem stanovanje v kleteh varnih pred bombami. i Londonsko prebivalstvo si prav nič ne domfiStja, da bodo letalski napadi v kratkem ponehali. Nasprotno, vsi dofcro vedo, da bodo prišli še hnjži časi Na drogi strani pa tudi vedo, vite nevarnost za življenje vendar ni tako velika za tistega, ki se v primeru napacfca ravna po narvoditlilh. Vsak Lon-dofiioan nadalje tudi ve, da mora reark mož in vsaka "žena vztrajati na svojem položaju, kjer bodice je, da bo lahko Slo noraaatno Življenje kolikor irio-goče svojo pot naprej brez večjih motenj. 'In'res--gre obrat v večini tovarn In trgovin tudi med napadi nemoteno naprej, dokler opazovalci ne gporože, da je nevarnost neposredno zu. Ltondoncani so ponosni, da prav oni nosijo glavno breme vojne in lahko svetu pokažejo, kfa se ne dajo kar tako prestrašiti. Veliko uipanje od 'letalskih napadov trpečega prebivalstva je prepričanje, d« njihove le-ta&ke siki redno naraščajo in da bodo kmalu kos nemški premoči v zraku. Iz poročila posebnega poro-čevatea Švicar, li^ta "Neuer Zurieher Zeatung." IMATE ZE TA PRIROČNI ATLAS? V teb kritičnih časih Je Utstelfe dnemib Testi ta priročni ATLAS, ki ga poSlie- 48 reliklh stnol; 82 bartaalb semljerldor tnjtb driaT In 9 temljerldOT Ur. diitT ta mUv tttdtlnlb 4r- tar; 45 »VetomIh slik popolnoma o- cncčetith; Zanlmlrl rretoTnl docodkt Najnorejšl semljerld kaie eeU IMt Is tUdI: BAZDELITEV POLJSKE MED NEMČIJO IN KUSU O ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PETBnCJtfČITEV ČEHOSLOVA- 6KE K NEMČIJI NOVA FIN8KO-KUSKA MCJA Cena ^^ centoT Pofiljite Troto t snnmkah po S or. po 2 centa. Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI SiM «M MFBSVUA KUPON, ki n doWte a atlaaMn ta ko ga lnpolnlta in pofijeta k ladajatelju zemljevida, Vam daje prtrlco, da dfebite dodatne eemlje-ride tm novimi mejami vojakajo-6Ui mMit, kakor bodo njene po eodanjl TojnL NaroSte Atlaa pri: "GLAS NARODA m ■ w x on N. T. % "U LAB IX1DDX>I- Hew Toil [Tuesday, 'July 29, 194! TITIID VE JIN Jm 1m OSPOD iz K0N0PIŠTA Napisal: L WINDER. 53— Letovišče Saranac Lake, N. Y. To ine^to s 8 tisoč prebival- mu od njih dopad'k> ostati tu- eev leži naj skrajnem eeverii Adirondack.«; v newvorski državi. Industrije nima, pač pa summer resorts in zimske športe. Toda to ni glavni ob&itoj tega: mesta, Nekalko pred 40 leti je popotoval po Adirondacku neki dr. Trudeau (Francoz iz Kanade). Iskal je podnebje, katero bi bilo priporočljivo za ozdravljenje jetike, ali vsaj za podaljšanje življenja. To je po enem lie tu našel, kar je iskal, ter, takoj ustanovil Trudeuilu Sanatorium za jetične. Dane« ima že nad 50 modemih stavb, ter leži tik Saranac Lake, samo pol milje od moje trgovine. ' Mesto Sanamat*. Lake una prvovrstno pošto, 1 banko, 1 visoko šolo, 1 katoliško šolo, 3 ljudske šole, vsakovrstne trgovine, kar zadostuje za Oisem tiT soč prebivalcev. V Saranac Lake je podnebje jako suho, zimo imamo dadjšo nego poletje. Wiafcih pade to- "Zd^av se hočem vnniti, oedraveti hočem;" si je priseigal pn vsakem izgred;.. Tudi lov mra je bH napor, razburjenje J ova, siia moritive na delbelo. Zdravniki eo mu prigovarjali naj miruje, naj mimo leži, mirno pofcuje. Miru pa ni prekašal, kadar je miroval, so ga trpiničile mučne misli, morilme i atoli, tri so utegnile pognati človeka v blacsnost adi v samomor. Največ pol are je mogei počivati, ne da bi ga napadtte misli, ti 3akali inožganov; lovile «o ga. neutrudne, večno prežeč-' lovke, vat^ajnejše in neusmilienejše od njega. V Jokohami, ko se je poslavljal od "Cesarice Elizabete" >e je dal prvuič. kar je bft na poti, preiskati zdravnikom. Ugotovili |so lrhno 7vo'jišanjc, ne pa oadravljenja. Obrnil se je proč <*a bi suiril razcČaranje. Na tihem je bil upai, da se bo mogel vrniti s *'Cesarico Elizabeto" kot zdrav človek, na tihem je pričakoval, da se izkaže: bolezen vdbče ni bila bdtezen. Sijt je bil ^ii-»e£a sve^a želel sa. je nazaj v Avstrijo, na Dunaj, v Konopi>t^, tožilo se m)u je po razgledu na park in na sosednje vasi, ki ira je i.nel v Konomštu s svojega okna. Tudi domo-tažje- je bilo bolezen, ki jo je zatajeval, in zdaj je burno udarilo na dan Bunir je si'iN v adrarvnike: "Raj mi pa jef Saj se ne'čutim bolnega! AJi hočete' pl^er na ^'(pod"ničlo7toda je inorda iM^ti, da Imam jeiikot" ne Mvltimo toliko kot v niyih V zadreg: so infti odigovarjali, da nima jetike. toda mjeli« krajih 10 pod ničlo, jetiko in popolnim zdravjem so vmesne postaje, ki jih ni mtoči preskočiti. . Na angleškem parniku je odrinil čez Tihi ocean v Severno. Ameriko. Od dol^e vožnje po morju so se zdravniki nadejali tiajbo4}sega učinka. Na tej vožn£ se je odpočil. Le k daj pa kdaj je s počivalnika t&ozi okno kajute pomeril na kako ptico in zedovoijno pripitf oči, ko je zadeta žival strmoglavila v •norje. Ohraniljajoča trudnoTt se ga je bila polastila ne-skon.mo daljno se mu je ac\eflo vse, po čemer je nekdaj stremel, v ! Je TV .-korri ptav tako neza?Ujeno kakor ne^končino daljno; prihod J ,bolehen' na oH'ast, sanit* o bodoči veličini, življenjski načrt in jasnost. Ladja j oralr. morje, neizmerni sinji avon neba se je zlival Z b/ekrajno sinjino Tihega oceana, časiih si j*? ležeči mož kar donijSl>hL Habn konec te voanje konec njegovih dni. Ai-.erika ga je zdramila. Od prvega koraka, ki ga je stolni ni tieh Združenih 'držav, ga je vznemirjal hrup, naglica, ireznost in brczojbzirirost deže e kakor budiika, ki .-e ne da ustaviti in neudržno zvoni in bobni. Poletje je jako lepo, od srede maja pa do konca oktobra1 vse lepo zeleno. Lepšega poletja bi si nikjer ne želel. Zatorej bi jaz kot že 18. leto v tem kraju priporočal vsakemu, kdor je kotič-si rad olajšal k zdravju, da, ako mn gmotne razmere dovoljujejo, dat o-io tU vse 'a vi to v kopreno neresničnosti. To spoznanje ga je kar tesnilo. Mislil si je: "Prihodnost je tistega, kar je l.o v o, kar je mlado, kar burno sili naprej." V tem >po®na-nju je >)ilr: nekaj osvobodilnega. Tn v New Vorliu le rtešinila Franca Ferdinanda masel. ki ga je navdauc-, r novim upanjem, z novim življenjem. Spoznava je ustro; :n ustavo Zdiuženih d ržav ter primerjal Združene držaje g s-/ojo domovino. Mislil je na nezadovoljnost narodov v Avstroogrski, na nerešljiva vprašanja *>ožitjai - • • 3 . mnogih narodev v stari, n^trdni, venomer hudim pretreslja- ' JaZ VSem tlptim' ,katen ^ jem lapostavlj.mi državi, ki so ji slabo vladalL Tedaj ga je i-apre.etela misei • "Mi ne bi bi'o moči izpremeniti avstro-ogmu> niouanh:|o v držav? Morda bi bilo to rešitev vsen voraianj države. Združene države Avstroogrske. Vsak nartxl bi oi'1 država v državi vsak bi se moge. svobodno raavijati bi odgovarjal za^e, drug ne bi mogel zatirati drugega, dni- ne preganjati drugega z ljubosumjem in zavejo — in vsi skupm bi b^li eni srečna di-žava, ena velika država s Si e Tlim case r jem na 5elu.'r < Ta mi-el j> Franca Ferdinadda kar upijaniia. Zdai je 'nije mahoma načrt, mogočno drzen, nov načrt, ki je mogel Th f PTna- V oma,ini te ^ Ppzabi^da je bil bolan m slab. Čutil je le, da je M mlad m £ je imela n^gova n-iadost oravico do prihodnosti. Hitro je prekinil biva?Je v Ameriki. Afrika mu je bila dala več, ka-KOi EgipA m Indija in Japo^-ka Amerika mu je bila Vrnila ZKvlien^ki pogum. "Kdo ve," je ugibaL "mirda poreko, tla je moia nova m isel (prismojena toda boril se .bom zanjo m ji prrpomoge do ..nage Cesar bi me m zapreti v bW oo, ee bv zvede! načrt. A eesar je star, jaz sem pa mlad." co, č. b. .vwlel moj načrt. A cesar je star,' jaz sem pa m>ad>> Na vohOJi* m>T~ je nuslij vračajoči se nadvojvoda vse dni in vse noči: "Cesar je star, jaz sem pa mflad." ' T «rSri115 ^Ut?1 več. Žaijno je .opel krepki mor*ki zrak, pripravljen za boj se je vozil do- *ie 111 J®2 ^ fttvar mftadosti zasto patri, pouiladisl bom ,ta,o državo » Brez trpkobe se je^- mjnjal, da. ni b' nikoli mlad. že de^ek s7je Zt* star^ ob stram prešernega brata V Enn«u kot mlečnoezob nadpo-rocnik se je ouKJ «t3rf-a poleg babjega Wunmbarnda. ki je bil znatno .starejši njega. V Pnagi. pri šrameljnih, sredi vriskanja življenjsko radosti, se je čutil starega. Zdaj je vendar že videl, da teži vse življenje pred njim. Namenil se je, da ga izkoristi da ga do roba napolni z dejanju _..:. (Nadaljevanje prihodnjič.) STARKA, KI IMA VIDEZ 20 LETNEGA DEKLETA. 12 Por°čajo: Atene In vsa Grčija imajo senzacijo, s kakršnimi so nam doslej stregli ]e iz Amerike. V Atenah živi $7 letna starka, ki ima na au-naj videz 20 letnega dekleta. Pri neki sodni razpravi je sodnik poklical neko žensko za pričo. V dvorano je prifilo mlado dekle. Ko jo je sodnik vprašal, koliko je stara, je dejala, da 87 let. Sodnik jo je seveda podaril, naj nikar ne 'brije nonoev iz visokega sodnega dvora ,toda 'dekle' je vztrajalo pri svoji trditvi. Predložila je svoje osebne dokumente, iz katerih je. bilo raavidno, da ima prav. PokaaaJa je tudi črno na belem, da je že prababica. Nato je sodnik poklical dva sodna zdravnika,, ki sta žensko preiskala. Zdravnika sta soglasno ugotovila, da mora biti ženska re«s toliko stara, čeprav inia vides 20 letnega dekleta, ne samo po obrazu in laseh, nelgo tudi po životu. Nikjer nista, mogla najti nobene sledi starostu Nenavadni primier je seveda zbudil fveliko -senzacijo, tako v javnosti, kakor tudi v medicinskih krogih. Žensko so preiskali števiini strokovnjaki, ki čo vt?i pričfli do zaključka, da je ženska nenavaden fenomen. se ne bom 'klanjal! Pomilujem pa Slovenijo ter njih ljudstvo. To je vzrok, da sem si j®el še en spomin iz moje vasL V moj rock garden sem vzida'1 Mirensko cerkev, v kateri sem bil krščen, in s tem spopolnil majhno vas. Ako je tu v Ameriki kak tMirenčan meni znan, ki bi še enkrat rad videl mire nsko cerkev, naj mi pošlje nasilov in boni mu radevoije poslal eno sliko v spomin. — Vsak obiskovalec ia!li izletnik je dobrodošel. S pozdravom. Joseph Ros tan. (Saranac Lake, N. Y. Mr. Rostan v svojem Rock gardenu ČE ŽE NE VES, ZDAJ . IZ VES: da je izvoz brazilske k ave v Evropo lansko leto padel na dve tretjimi iz leta 1939; jda so v Mehiki zaprli nemško srddnjo šolo, v katero je pohajalo 1600 dijakov da je silovita igralka Mary Fiokford *ziboJela in se nahaja v bolnišnici v Los Angeles. da je rumfunska vlada povečala davek na račune; prehrana italije zasigurana. Iz Rima uradno poročajo, da je preskrba Itaiije z živili zasigurana. Tudi indtustrija razpolaga z vsemi potrebnimi si-rovinami za nadaljevanje vojne. Italijanska vlada trenutno proučuje načrt za povečanje za-log boinibaža. pregled poklicev na zemlji. Neki «stat isti far v Wa-hin^to nu je testavi pregled vseh poki ioev na zemlja in je izračunal da jih je 19.096. Med tm sta menda najbolj originalna poklica ^bira:l