Poltnm« fminoOFiRl JUTRA Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 35 Maribor, sreda 12. februarja 1930 Izha Račun pri poštn«m ček, zav. v Ljubljani it. 11,409 Vel|« mesečno, prejeman v upravi ali po požti 10 Din, do»t*vljen na dom pa 12 Din Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4- 0 svetovni krizi kmetijstva in o potih za izboljšanje prilik je nedavno razpravljala konferenca kmetijskih strokovnjakov, katero je sklicalo tajništvo Društva narodov. Konferenci je prisostvoval tudi delegat Jugoslavije dr. Velja Stojkovič, načelnik v ministrstvu kmetijstva v Beogradu. Na prošnjo gospodarskih in borznih krogov je te dni poročal o tej konferenci in o smereh, v katerih se je gibala V njej debata. Vzroki kmetijske krize — je dejal dr. Stojkovič med drugim — se teoretično lahko ugotove. ker so v glavnem v pretirano visokih stroških proizvodnje. Praktično, je pa treba izhajati z druge izhodne točke. Konferenca pri Društvu narodov je ugotovila, da kmetijstvo ni organizirano, da de-flar v prometu nima zadostnega krijte v zlatu ter da kmetijstvo ne nudi toliko prilike za zaposlenje kakor druge gospodarske skupine. Povrh ^a tl;di kmetijska produkcija ne drži kolika z napredkom v industriji. Do-industrija skuša svoje proizvode ^komodirati kupni moči konsumen-so na drugi strani cene kmetijskih proizvodov enake predvojnim ?enam. Povečanje cen kmetijskih pro izvodov preprečuje enostranska produkcija. Prehrana industrijskih delavcev se je v zadnjih letih spremenila, splošno je narasel njihov življenjski standard, opaža se večji konzum jajc, mlečnih in ostalih drožjih pridelkov. Kmetijstvo ni držalo koraka s tem razvojem in je moralo priti v krizo. Štiri agrarne države v Evropi (Jugoslavija, Madžarska, Rumunija in DOlgarska) ne morejo toliko produci-. *coHkor je potrebno v konzumnih kontinentalnih državah. K temu je prišla še nadprodukcija. »° evropske države od-ozemlja ln jih zame jah lastnih držav”je zmaniših^ n takratne uvoze. C 'ŽJ5*S!n?ala do' Pojavile ameriške Zedffi" drlave zave, k,i mečejo na evropska rntiogo dobrega in cenenega bliga Uloga Rusije je za enkrat §e vedtm mala. V Evropi je produkcija vkljub propagiranju intenzivnosti obdelovanja zemlje poskočila komaj za 5%, zum pa v veliko večji meri. V Ameriki pa se je produkcija tako pomnožila, da naša kontinentalna produkcija ne more z njo tekmovati. Zato so cene kmetijskih produktov v zapa-dno-evropskih državah manjše nego na našem agrarnem tfzhodu. Konferenca Društva narodov ni prišla glede teh, za nas življenjskih vpra sanj do praktičnih zaključkov. Za enkrat je preskrbljeno za Čim najboljšo poročevalsko službo t vseh svetovnih žitarskih središč. Tudi se bo pričela izpopolnjevati organizacija kmetijstva. Odklonilo se je vprašanje glede izključitve prekooceanskih držav z evropskega trgfa, ker to ne bi bilo Velika katastrofa v pristanišču v Newyorku SILNE EKSPLOZIJE NITRATA NA NEMŠKEM PARNIKU »MONCHE-NU«. — PARNIK SE JE RAZKLAL IN POTOPIL. TRI SMRTNE ŽRTVE NEWYORK. 12. februarja. _ Včeraj popoldne je pristal v tukajšnjem pristanišču parnik »Miinchen«. last Se-vercionemškega Lloyda. Nekaj minut kasneje, ko se je vseh 263 potnikov že izkrcalo, je nastala na ladji velikanska eksplozija. Vžgal se je namreč nitrat, ki je bil poslan iz Hamburga za neko ameriško tvrdko. Eksplozija je bila tako silna, da je bil ves zgornji krov 14.000 tonskega parnika dobesedno raztrgan. Iz ogromnih razpo-klin so isti hip bušnili tudi že ognjeni zublji in v nekaj minutah je bila vsa ladja v cg.nju. Gasilski oddelki pristaniške policije so prihiteli takoj na kraj nesreče in so poizkušali ogenj oraeiUl. Vsi v bližin! se nahajajoči manj?! ns.r r>iki !n čolni so se morali oddal”*?. ker še bila nevarnost, da plamen tudi rje ne objame. Ravno se je posrečilo na krovu o^enj vsaj deloma zad M, ko je prišlo do druge, še srditejše eksplo:*;!? ki je zahtevala tud? tri smrtne žrtve od gasilcev, ki so bili zaposleni pri re- ševalnih delih. Moštvo parnika in del gasilcev je k sreči že poprej pobegnil z ladje. Kmalu nato je sledila še tretja, obenem najmočnejša eksplozija, katere učinek je bil tako srdit, da se je parnik razklal na dva dela in se takoj potopil. Eksplozije pa so se čutile tudi še po potopitvi parnika in so bile tako močne, da se je prevrnilo več v znatni razdalji nahajajočih se bark. Parnik »Miinchen« se je potopil ravno na onem kraju Hudsonskega zaliva, kjer se nahaja pod morjem pre dor podzemske železnice. Ker je bila nevarnost, da bi se vsled morebitnih nadaljnjih eksplozij predor poškodoval ali celo porušil, je bil promet na tej nod?emski progi ustavljen. V nevarnosti je tudi pristanišče samo. Katastrofa je izzvala seveda v New vorku velikansko senzacijo in vznemirjenj?. V splošnem se naglasa, da bi zelo lahko nastal velik požar v pristanišču. »Miinchen« je bil 14.000 tonski par-*•' in je bil urejen za transport 1060 oseb rz?zen biaga. Škoda se ceni na dva milijona dolarjev. aESHJBM* Nov uspeh londonske tesifererfccs ZNIŽANJE ŠTEVILA TEŽKIH OKLOPNIC. — ZA IN PROTI PODMORNICAM, — ODPOR MALIH DRŽAV. LONDON, 12. februarja. Pomorska konferenca stoji popolnoma pod vtisom včerajšnjih izjav glavnih delegatov na-prani vprašanju podmorniškega problema, ki je nedvomno najbolj kočljivo. Do-Čim so Angleži in Amerikanci za popolno odpravo podmornic, pa so vsi drugi udeleženci za nadalnjo ohranitev tega defenzivnega orožja na morju. Zdi pase, da bo morala Anglija popuščati in to tembolj, ker manjše države nikakor niso pripravljene, da bi se odrekle podmornicam. | Med tem se Angleži in Amerikanci po- gajajo glede demontaže težkih oklopnic, ki pomenijo veliko obremenitev mornariškega proračuna. Računa se s tem, da bodo Amerikanci in Angleži izločili iz svojih brodovij po 5—6 težkih križark do 35.000 ton. Tozadevna pogajanja se vrše tudi z Japonci. Londonska konferenca je prešla s tem končno h konkretnim predlogom in ni izključeno, da pride med Angleži, Amerikanci in Japonci do sporazuma, ki more postati odločilnega pomena za nadalnji razvoj konference. Po atentatu u Trstu RIM, 12. februarja. Današnji listi objavljajo obširna poročila o eksploziji v poslopju »II Popolo di Trieste«, vendar pa skrbno prikrivajo obseg in učinek atentata. Poročajo tudi, da so izvršile ob lasti včeraj v Trstu in okolici številne aretacije. Agenzia Stefani je objavila sicer poluradni komunike, ki pravi, da v Trstu ne gre za političen atentat, temveč za slučajno eksplozijo, vendar so vsi listi polni sumničenj in napadov, iz katerih je razvidno, da uradni krogi računajo z možnostjo političnega atentata. Tudi inozem- ski časopisi izražajo mnenje, da je prave razloge za ta atentat iskati v notranjepolitični napetosti v Iteliji. Italijanski listi pa seveda odločne zauišajo, eb bišl' za kako protifašistovsko zaroto. Prelom meč Rusijo in fTlebiko NEWYORK, 12. februarja. Uradniki mehiške tajne policije so včeraj nepričakovano preiskali sovjetsko poslaniško poslopje, aretirali neko nameščenko in zaslišali ostale. Preiskali so tudi listine poslanika Makarja in jih potem zaplenili. Poslanika, ki je bil že na povratku v v duhu Društva narodov, pa tudi prezadolžena Evropa ne more in ne sme s takšnimi represalijami nastopati svojim upnikom. Končno pa je tudi res, da zapadno-evropski trgi dobivajo iz prekooceanskih držav za manjše ceqe boljše blago nego iz evropskih agrarnih držav. Ob zaključku predavanja Je dr. Stojkovič tudi napravil paralelo položaja kmetijstva v Jugoslaviji in osta Rusijo, so 3 ure zadržali v Veracruzu. V tem času so preiskali njegovo prtljago, ki je bila opremljena z diplomatskim pečatom. Poslanik je energično protestiral proti kršitvi diplomatičnih pravic. Nenavaden nastop mehiških oblasti je najbrže v zvezi z zadnjim atentatom na mehiškega predsednika Ortiza Rubia. 2e o priliki preiskave se je namreč pokazalo, da policija močno sumniči komuniste. Kakor poroča Associated Press, je zunanji minister Estrada že odredil, da se poslaniku Makarju takoj vrnejo vse j zaplemenjene listine, nakar se je poslanik;’ nemoteno odpeljal iz Veracruza. Po mjggjl nju zunanjega ministra pa je preiskfopt, poslaništva stvar policije in notranjega ministra, ker poslanik Makar ni več užival diplomatične zaščite. lih naprednejših državah. Ugotovil je, da je naše kmetijstvo prišlo v krizo v glavnem radi enostranosti v produkciji. Naša živinoreja n. pr. je nerazvita in v izvozni trgovini malo cenjena in iskana. Enako pomanjkljiva je kultura industrijskih rastlin, sadja in sočivja. Edino temeljita in popolna reorganizacija v kmetijstvu bo mogla srečno razvozlati naš sedanji izredno težki gospodarski položaj. Pripraue za izprazniteu tre£ jega pasu v Porenju PARIZ, 12. februarja Priprave za izpraznitev tretjega zasedenega pašu v Porenju so že v polnem »Teka in so dobili topniški in konjlškippolki že ukaz, da naj bodo vsak čar pripravljeni za odhod. Prvi polki Spuste nem ško ozemlje najbrže začetkom meseca aprila. Novi predpisi za znake motornih vozil. Da se uredi promet na mariborskih ulicah m se zmanjša število nezgod, je policijsko predstojništvo danes razposlalo vsem avto- in motoklubotn ter zadrugi izvoščkov novo odredbo glede dajanja znakov na križiščih. Dajanje znamenj z roko sc je izkazalo kot nezadostno, zlasti pri šoferjih v zaprtih avtomobilih, ker mnogokrat niti stražnik niti pasanti niso mogli znakov videti. Zato se je sedaj — kakor imajo to že v vseh večjih mestih — odredilo, da mora vozač dati na križišču en znak s trubo, če hoče naravnost naprej, dva, če hoče na desno, tri, če hoče na levo. Stražniki imajo stroga navodila in bodo zadržali vsakega vozača, ki bi se ne ravnal po predpisu, tako dolgo, dokler ne bo dal pravilnega predpisanega znaka. Občinstvo se opozarja na ta novi predpis. Zasledovani zločinci. Pred par dnevi sta bila iz Avstrije odgonskim potom pripeljana na mariborsko policijo Zvonimir Flajpan in Tomo Marelič, oba iz Hrvatskega Primorja, ki ju zasleduje crikveniška in zagrebška policija radi več vlomov in tatvin. Včeraj ju je tu prevzela in odpeljala crikveniška policija. — Na zahtevo naših oblasti so včeraj avstrijske oblasti izročile Karla Pihlerja iz celjska okolice, ki £a zasleduje celjsko okrožno sodišče radi cerkvenega ropa. Danes ga je mariborska policija poslala v Celje sodišču. — Odgonskim potom je bil včeraj pripeljan, istotako iz Avstrije, Stefan Fehervary-Belogradič iz Osjeka, 27-letnl knjigovez, ki ga osješko sodišče zasleduje radi suma umora. Danes zjutraj so ga z eskorto odposlali v Os jek. Vlomilci pri Goroboču oddani sodišču* Pri včerajšnjih nadaljnjih zaslišanjih je priznal tudi Likavec soudeležbona vlomu v kroj. delavnico Gomboca. taji pa še Rotman. Tudi nočejo izdati, kje je ostalo blago. Včeraj so bili Kozar, Likavec in Rotman oddani ^sodišču. izpuščeni pa so bili PO j * nju Fleischer ter obe ženski, Jožefa Nudi in G. M. Nekaj statistike molke kaznilnice v Mariboru PRVE REFORME IZZA OBSTOJA ZAVODA NA PODLAGI NOVEGA KAZEN- SKEGA ZAKONA. Ko se jc pred dobrimi 40 leti (1889) dogradila naša mariborska moška kaznilnica, je bila to najmodernejše urejena kaznilnica v bivši Avstriji, ki jc v veljala kot vzor vsem dmgim tudi po svojem sistemu. Imela je prva v Avstriji tudi svoj posebni oddelek za mladostne. Danes se vrši reorganizacija zavoda na podlagi novega kazenskega zakona. V zavodu je za izvršitev kazni normalno prostora za 472 obsojencev, v kaznil-niški bolnici je 10 postelj za mladostne in 42 za odrasle obsojence. V kaznilnici ste tudi dve knjižnici: za odrasle (5000 knjig) ter za mladostne (1900 knjig). Obsojenci so zaposleni v naslednjih obratih: kro-jaštvo, čevljarstvo, tkalstvo, mizarstvo, slamarstvo, knjigoveznica, litografija, izdelovanje papirnatih vrečic, ključavničarstvo, metlarstvo, pekarna, pralnica, poljedelstvo in vrtnarstvo, živinoreja ter pridobivanje gramoza. Po predpisih, veljavnih do konca 1. 1929, se je v mariborski kaznilnici izvrševala samo kazen ječe in težke ječe in sicer pri odraslih od enega leta naprej v jupnem in samotnem zaporu, pri mla-tnih pa od 6 mesecev naprej. Sprejemali so se obsojenci iz cele Slovenije ter od okrožnih sodišč v Šibeniku in Splitu, po posebni naredbi ministra pravde pa tudi muslimanski obsojenci iz južne Srbije. Obsojenci mladostnega oddelka in slrtnotnega zapora so obiskovali šolo, odrasli* nepismeni pa analfabetski tečaj. Poučevalo se je tudi goslanje in petje. Do dne 31. dec. 1929 je bilo v mariborsko kaznilnico sprejetih 12093 obsojencev. Od prevrata naprej izkazuje statistika sledeče številke: koncem 1. 1918 je bilo v zavodu skupno 214 obsojencev, koncem 1. 1919: 267, koncem 1. 1920 : 617, koncem 1. 1921: 661, koncem 1. 1922: 435, koncem 1. 1923: 479, koncem 1. 1924 : 529, koncem 1. 1825 : 553, koncem leta 1926: 583, koncem 1. 1927:611, koncem 1. 1928: 559, koncem 1. 1929: 501. Tekom 1. 1929 je bilo na novo sprejetih 198 obsojencev in sicer 96 radi tatvin, 32 radi ubojev, 18 radi ropov, 12 radi goljufij, 10 radi težkih telesnih poškodb, 12 radi umorov, 4 radi poneverbe in utaje, 3 radi požiga, 4 radi komunizma, 2 radi oskrunbe, 2 radi krvoskrunstva, po eden radi posilstva in obrekovanja. Odpuščenih pa je bilo bodisi vsled prestane kazni bodisi vsled amnestije ali pogojnega odpusta 256 oseb. ■Koncem 1, 1929 je ostal v zavodu 501 kaznjenec. Danes je v zavodu 505 kaznjencev, od teh 336 iz Slovenije, 61 iz območja okrožnih sodišč Split in Šibenik ter 101 iz južne Srbije. Zavod ima višjega ravnatelja (g. N. J. Vrabl), upravitelja, 2 preglednika, 1 zdravnika, 1 duhovnika, 2 učitelja, I strašnega nadzornika, 1 strojnika, 1 strokovnega poslovodjo, 10 višjih paznikov-žvaničnikov, 36 paznikov-zvaničnikov, 2 paznika služitelja. 16 paznikov-dnevni-čerjev. Od 1. jan. 1930 se — kakor že omenjeno — izvršuje reforma na podlagi novega kazenskega zakona. V zavodu izvršujejo sedaj v ločenih oddelkih kazni robije, zatočenja, strogega zapora in zapora polnoletni obsojenci, obsojenci -povratniki (ki so v tretjič radi zločina kaznovani), starejši maloletniki, obsojeni od sodišč na ozemlju Slovenije, ter kazen robije in zatočenja starejši maloletniki, obsojeni od okrožnih sodišč v Šibeniku ali Splitu, ako imajo po prihodu v kaznilnico prestati vsaj še eno leto prisojene jim kazni. V zavodu je poseben oddelek tudi za one obsojence, glede katerih je sodišče izreklo, da morajo po prestani kazni ostati v kaznilnici še dalje za gotovo dobo (§51 kaz. zakona). Obsojeni so ločeni v tri oddelke: oddelek za mladostne, robijaše in povratnike. Poseben je še tudi oddelek za takozvane svobodnjake, t. j. za one obsojence, ki bi smeli — seveda pod nadzorstvom — stanovati izven kaznilnice. Ker zavod take naprave še nima, se je uredilo za svobodnjake kaznilniško posestvo v Sv. Miklavžu na Dr. polju, kjer je 75 oralov zemlje in velika poslopja. Tam je stalno 16~r25 svobodnjakov, ki jih nadzorujejo 3 pazniki in imajo tam svojo kuhinjo. Delajo na posestvu. Od obsojencev, ki so bili lani v kaznilnici, jih je bilo po starosti: 1 od 14 do 16 let, 2 od 16 do 28 let, 12 od 18 do 20 let, 48 od 20 do 24 let, 121 od 24 do 30 let, 251 od 30 do 50 let, 38 od 50 do 60 let, 28 nad 60 let. Od teh je bilo v skupnem zaporu 424, ter v samotnem zaporu 52, v mladostnih poodelkih pa 25. Imeli so kazni robije, ječe ali težke ječe: 6 od 6 mesecev do 1 leta, 125 od 1 do 3 let, 77 od 3 do 5 let, 74 od 5 do 10 let, 186 od 10 do 20 let, 33 dosmrtno. Glede zaposlenih kaznjencev v posameznih obratih je zanimivo, da se kaznjenci iz južnih krajev zelo hitro sklima-tizirajo in da so najboljši in najbolj zahtevani poljski delavci, dočim za delavnice niso porabni. Vprašanje posebnega poslopja za mladostne je zadnji čas zopet aktualno in je v teku akcija, da bi se med vojno pričeta in samo do temeljev izvršena zgradba — na vzhodni strani proti železnici — nadaljevala. Materijala za zgradbo je pripravljenega že za okrog tri četrt milijona dinarjev. mariborsko gledališče REPERTOAR. Sreda, 12. februarja. Zaprto. Četrtek, 13. februarja ob 20. uri -Lepa pustolovščina«, ab. B. Kuponi. Zadnjikrat. Za deco neprimerno. Petek, 14. februarja. Zaprto. Sobota, 15. februarja ob 20. uri »Radikalna kura«. Ljudska predstava. Pri dramskih cenah. Nedelja, 16. februarja ob 15. uri »Orlov«. Kuponi. Gostuje Blanka Tomašičeva. — Zvečer ob 20. uri »Takrat v starih časih«. Prvič. Ptujsko gledališče. Sreda, 12. februarja ob 20. uri »Lepa pustolovščina«. Gostovanje Mariborčanov. Interesantni debut v tnarib. gledališču. V nedeljo, 16. tm. ob 15. uri debitira v marib. gledališču Članica zagrebške opere, gdč. Blanka Tomašičeva. Ta nastop bo zlasti zanimiv, ker nima debitantka samo jako lepega in šolanega glasu, temveč je tudi zelo lepa in elegantna oder-ska pojava. Debitantka nastopi kot Kitty v »Orlovu«. Ste že Dodoisati deleže za pohorsko vzoenjačo 7 Izpopolnjevanje medicinske fakultete v Zagrebu. Dne 10. tm. so na Šalati poleg sedanjih kliničnih poslopij pričeli graditi novo poslopje za zobno kliniko. Stroški so pro-računani na 2 milijona Din. Z izgradnjo tega poslopja bo zagrebška medicinska fakulteta imela vse potrebne ustanove in bo ena najpopolnejših fakultet v državi. Kongres visokošolcev Male antante se bo vršil od 24. tm. do 1. marca v Pragi. Častno predsedstvo tvorijo gg. dr. Matoušek, češkoslovaški minister trgovine, praški župan dr. Baza, rektorji vseh univerz ter poslanika Jugoslavije in Rumunije. V okviru kongresa bo tudi predavanje dr. Beneša o pomenu in nalogah Male antante. Izkopavanje stolpa v Jerihi. Iz Jeruzalema poročajo, da je arheološka ekspedicija, ki je pod vodstvom prof. Garstanga začela z izkopavanji v okolici svetopisemske Jerihe, odkrila sloviti jerihonski stolp. Stolp je iz opeke in ima 4 m debelo zidovja. Tudi so odkrili lončarska dela izza dvatisoč let pred Kristusom. Teorija In praksa. V Mehiki je mlad risar dobil nedavno prvo nagrado na konkurzu za najboljši plakat proti pijančevanju. Nato je šel in se tako napil, da so ga morali aretirati. Mariborski ind Houice Iz Tezna Zasluženo odlikovanje. Občinski odbor na Teznu je v svoji seji dne 29. januarja imenoval bivšega šolskega upravitelja g. Antona Brumena, sedaj upokojenega v Ptuju, radi izrednih zaslug za šolo in občino v prvih letih poprevratne dobe, častnim občanom. Zasluženo priznanje mu izroči posebna deputacija. Odlikovancu naše iskrene čestitke! Stavbeno gibanje. Spomladi se prične z dograditvijo dveh razredov tuk. osnovne šole. Načrt in proračun je poveril krajevni šolski odbor stavbeniku g. Kitima-nu. Ob šolski stezi gradita dve stranki enodružinski hišici. Šolski odbor. Na novo so bili izvoljeni v Krajevni šolski odbor posestniki: Podlipnik Franjo, Tovornik Feliks in gostilničar Murko. Ravno sedaj potrebujemo najsposobnejših ljudi v Krajevnem šolskem odboru. Obrtno gibanje. V bivši hiši g. Fajdige je otvoril gostilno in mesnico g. Flis iz Maribora. Občinska blagajna v nevarnosti. Občinski odbor je prejel dopis fin. direkcije, da se mu bo v obrokih radi preveč vplačanih zneskov neke tvrdke odtegnila vsota blizu 50.000 Din. Ker naša blagajna itak ne more zmagovati potrebnih plačil, bomo najbrž napovedali konkurz, da ne zaostanemo za dolarskim mestom Chicago. Iz davčne službe. Iz Ormoža v Ptuj je premeščen davčni inšpektor g. Ladislav Jerše, v Ormož pa iž Logatca davčni kontrolor Karel Žabkar. Ljudska univerza v Mariboru. V pondeljek, dne 17. februarja bo predavala Japonka ga Kondo-Kawasse Tsu-neko iz Tokia o moderni japonski ženi. Številne slike bodo ponazorile življenje japonske žene. Predavala bo v nemškem jeziku. Predprodaja vstopnic od petka naprej pri g. Hoferju in ge Zlati Brišnik. Ljudska univerza v Studencih. V četrtek, 13. tm. ob 19. bo predaval g. profesor dr. Jehart o potovanju v Egipt s skioptičnimi slikami. Uradni list , dravske banovine objavlja v številki z dne 8. februarja zakon o vinu, zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o zra-koplovstvu z dne, 22. februarja 1928, popravek k zakonu o izvrševanju kazni na prostosti, obrazce k uredbi o poslovnem redu za redna kazenska sodišča in za državno tožilstvo. Čemu Imamo električne ure? Davi so se pet minut pred pol 6. uro, kakor.na povelje, ustavile vse električne ure. Časovno orijeiitacijo so deloma rešile navsezadnje in približno vedno sicer bolehajoče stolpne ure. — Ob %S. so električne ure še kazale datum svoje zaspanosti. Smo skromnega mnenja, da bi pač moral biti v centrali električnih ur vzoren red — sicer bodo te električne ure imele zgolj značaj reklamnih kioskov in »kamnov spodtike«. Redna letna skupščina kraj. odbora Rdečega Križa v Krčevini se je ob zadostni udeležbi izvršila 7. t. m. Predsednik je izvajal v svojem in tajnikovem poročilu, da se je organizacija u-stanovila 17. junija ter s svojimi dohodki podprla prav izdatno zlasti božičnico, ki se je priredila ubogim učencem krčevinske šole. V to svrho je naklonila 2000 Din podpore. Upravni odbor je imel skupaj 3 seje. Blagajničarka je poročala, da je bilo v celem 3276 Din dohodkov in 2637 Din izdatkov, torej je 639 Din prebitka. Nadzorni odbor je predlagal upravnemu odboru razrešnico. Po vzkliku so bili v upravni odbor izvoljeni: predsed. šol. upravitelj Cvetko Fran, kot člani ipa Inkret Anton, Peklar Alojz, Schwarz Terezija, Lovše Ivan, Mešiček Ana in Lich-tcmvallner Viktorija. V tročlanskem nadzornem odboru so: Br >š Franc, Lešnik Alojz in Škodnik Igi — Sklenilo se je, da priredi organizac i tekom meseca sušca družinski zabavni večer — po možnosti v gostilni »Promenada«. — Z željo, naj bi ostali vsi člani tej človekoljubni organizaciji zvesti in pridobivali še novih, se je predsednik zahvalil pri- i šotnim ter zaključil skupščino. PLE5 MOTOKLUBA MARIBOR 15. FEBRUARJA 1930 V ZADR. GOSPODARSKI BANKI S.ovensko obrtno društvo — sedal Obrtno društvo — v Mariboru je imelo sinoči svoj občni zbor v Narodnem domu. Poročali so predsednik g. Vahtar, tajnik , g. Zotter in blagajnik g. Ilich. Društvo je v minulem poslovnem letu posvečalo posebno skrb družabnemu življenju med slovenskim obrtništvom v Mariboru z gledališkimi predstavami — ustanovljen je v to svrho poseben dramatični odsek —, z gojenjem petja v društvenem mešanem pevskem zboru, z izleti v bližnjo in daljno mariborsko okolico itd. Ustanovil se je v svrho podpiranja materijalnih interesov članstva poseben podporni fond. Vršilo se je več predavanj in se bo tudi letos v tem pogledu delo nadaljevalo. Letos se bo skušal prirediti tudi društveni izlet na morje. Posebno skrb pa je posvečalo društvo vsakoletnim pomočniškim in vajeniškim razstavam, ki pa žal v lastnih obrtniških vrstah naletavajo na težkoče in ovire. Sploh je društveno delo usmerjeno zlasti na dobro vzgojo naraščaja v strokovnem, pa tudi v nacijonalnem pogledu. Lanska razstava izkazuje 10.449 Din dohodkov in. 10.425.45 Din izdatkov. Pri volitvah je bil predsednikom ponovno izvoljen g. Mino Vahtar. Podpredsednik je g. Ivan Kvas, v odboru pa gg. Ilich, Sulič, Japelj, Kumerc, Prah, Volčič, Ratajc in Zotter, v nadzorstvu Son-nenwald in Juratič, predsednik društvenega razsodišča pa g. Bureš. Pravila so se v nekaterih točkah spremenila. Društvo se imenuje odslej Obrtno društvo v Mariboru. Izrekla se je posebna zahvala gospema Založnikovi in Kiclerjevi, ki sta neumorno sodelovali pri vseh društvenih' prireditvah. Kolss. klob .Ede!weiB 1900* Vesela not na planinah 15. februarja Union Zahvala. Podoficirsko podporno društvo, podružnica Maribor, se tem (potom najsrčnejše zahvaljuje vsem, ki so nas počastili s svojim obiskom ob priliki plesa v Narodnem domu in s tem pripomogli društvu k dobremu uspehu. 433 Pri pokvarjenem želodcu plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec nap ravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže' vporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. I Parne komprese pred britjem in mesto umivanja po britju se polagajo v hrivskem salonu DOBAJ, Gosposka ulica 38. Priljubljene pa sp vsled tega tako, ker je britje po njth mnogo prijetneje. Ta uvedba je rabila aparat za proizvajanje pare, kojega sestava je kon-cesijonirana po oblastih in z dopisom št. 7311/665/29 odobrena. Dodatno po britju se masira na željo tudi obraz po izšolanem maserju, kajti Dobaj ni štedil in je angažiral maserja-specijalista z amerikansko prakso v osebi Mister John P. za več tednov, da je izšolal svoje nastav-ljence. Po event enkratni uporabi se boste tudi Vi sigurno prepričali, da se ne izplača briti doma. In cene? Meščansko umerjene. Priporoča se 441 Salon DOBAJ, Maribor, Gosposka ulica 38. Dva gigantska načrta PREKOP BORDEAUX - CETTE KOT ZVEZA ATLANTSKEGA OCEANA S SREDOZEMSKIM MORJEM. — PREKOP PARDUBICE-DONAVA _ SEVERNO (NEMŠKO) MORJE. V gospodarskih in strokovnih krogih se mnogo razpravlja o dveh ogromnih načrtih, ki sta se pojavila v Franciji in v Češkoslovaški skoro istočasno, dasi nimata nič skupnega. Francozi imajo načrt za izgradnjo prekopa, ki bi spajal Atlantski ocean s Sredozemskim morjem in sicer iz Bordeauxa na južno-zapadni obali Francije do francoske sredozemske luke Cette na južnovzhodni obali. Nekateri trde, da je to načrt Tardieujeve vlade, drugi zopet to odločno zanikajo. Res je Tardieu v svoji vladni deklaraciji iznesel obširen program za obnovo Francije, ki je vseboval med drugim tudi izgradnjo tega prekopa, vendar je na drugi strani res, da se je na tem načrtu delalo že skoro 10 let. Sodelujejo mnogi znameniti francoski strokovnjaki, in načrt bi se naj izvedel s pomočjo nemških reparacij. Angleži skušajo izvedbo načrta onemogočiti, ker bi z njo glavni del brodarskega prometa iz Atlantskega oceana v Sredozemsko morje ne šel več preko Gibraltarja in bi se izmaknil angleški kontroli, kar bi značilo znatno oslabljenje angleške kontinentalne moči. . Ako bi se ta prekop izgradil, bi bil za pomorski promet ogromnega pomena, zakaj pot iz Hamburga v Marseille bi mesto današnjih 4340 km znašala samo še 2476 kin. Pot iz Anverse v Marseille preko Gibraltarja znaša danes 3810 km, potem bi pa znašal le še 1058 km. Tudi za angleške ladje bi ta prekop pomenil znatno pridobitev, saj bi n. pr. pot iz Plymoutha v Marseille; ki znaša danes 3237 km, bila skrajšana na 1385 km. Prekop Bordeaux-Cette bi po svoji važnosti prav nič ne zaostajal za Sueškim prekopom. Francoski strokovni krogi so prepričani, da bo prekop vkljub znatnim oviram materijalne narave vendarle dograjen tekom prihodnjih 10 let. Drugi tak načrt je češkoslovaški, ki ima namen, da se tudi našim ladjam odpre pot skozi celo srednjo in severno Evropo do Severnega ali Nemškega morja. Bratislava bi postala središče srednjeevropske plovbe, Dunaj bi ostal °b strani. Češkoslovaški načrt obstoji v teni, da se Laba zveže na eni strani z Odro, na drugi strani z Donavo. Načrt je že v detajlih dovršen in vsebuje sledeče: Prekop bi se odvojil od Labe pri Pardubicah v višini 217 m nad morjem kot nadaljevanje naravne vodne poti Pardubice—Hamburg, ki meri 858 km. Pot bi tekla dalje v vzhodni smeri po dolini Loučne, naprej po dolini Orlice do Ustja nad Orlico. Nato bi se spenjala do razvodja med Severnim in Črnim morjem kakih 63 km od Pardubic, v višini 221 m nad morjem, bi se okrenil prekop proti severu do Odre, južni del pa do Donave pri Bratislavi. Severni odcep bi šel od Prerova po dolini Bečve, čez razvodje Baltskega in Črnega morja v višini 275 m nad morjem, odtam pa v dolino Odre in ves čas ob njej. Kje bi se spojil z Odro, za to sta dva načrta: po enem bi se stekal v Odro pri Moravski Ostravi, v katerem slučaju bi bila potrebna kanalizacija Odre, po drugi va-rijanti pa pod Bohuminom in bi tam zapustil češkoslovaško ozemlje. Odtam znaša vodna pot po Odri 693 km. Znano je, da je Odra plovna do Cosela, ki je 60 km od Bohumina. Južni odcep prekopa bi šel od Prerova po dolini Morave ter bi se pri Devinu na koti 136 stekal v Donavo, torej nekaj kilometrov zapadno od Bratislave. C?li prekop je projektiran za ladje po 1000 ton. Seveda so tudi tu velike tehnične težave. Potrebna voda bi se jemala iz sosednih rek. Začetna delavna sposobnost prekopa pri dnevnem pogonu bi znašala 5 milijonov ton letno in bi sc pozneje zvišala na 10 do 12 milijonov. Proga Pardubice—Prerov meri 170 km, proga Prerov—Bohumin 100 km, proga Bohumin—Devin 156 km. Skupni stroški bi po dozdajnih proračunih znašali tri in pol milijarde Kč ali 6.8 milijonov Kč za kilometer. Skupna dolžina obeh prekopnih odcepov bi znašala 426 km, nastala bi pa na ta način enotna plovna mreža v dolžini 5000 km, ki bi se raztezala skozi celo severno, zapadno, srednjo in južno-vzhodno Evropo Pretežni. del donavske plovbe bi na ta način bil dirigiran v Hamburg, Bratislava bi postala središče vodne poti, Donava bi na zapadno stran od nje imela pomen samo še za Avstrijo in Bavarsko. Prof. Behounek na Dunaju Znani praški vseučiliški profesor, Franc 3ehounek, ki se je udeležil Nobilove ekspedicije na Severni tečaj, je ime! v nede-jo v dunajski koncertni dvorani na povabilo dunajske geografske družbe pred elitno publiko predavanje o Nobilovi ekspediciji. Na plastičen način je s pomočjo številnih skioptičnih slik opisal vso zgodovino te znamenite in tragedij polne ekspedicije ter navedel vzroke, zakaj so se ponesrečili reševalni poizkusi, ki so bili izvršeni od vseh strani. Plemeniti način, ■cakor je karakteriziral general Nobila, je pokazal, da je napravilo javno mnenje Nobilu veliko krivico. Prof. Behounek je tudi opozarjal, da znanstveni rezultati ekspedicije nikakor niso omalovaževanja vredni. Obžaloval je v resnih besedah usodo Amundsena in izrazil svoje nazi-ranje, da bi bil ta znameniti raziskovalec polarnih pokrajin lahko še danes pri življenju, ako bi od raznih strani odposlana letala odletela skupno. Behounekovo pre davanje je pokazalo neskončne težkoče, s katerimi so spojeni polarni poleti. Zlasti orijentacija je skrajno težka. Kako težavno jc prodiranje po tamkajšnji ledeni puščavi, dokazuje pač najbolj dejstvo, da je bilo v 14 dneh mogoče prodirati komaj 25 km daleč. Zanimivo pa je, da je prof. Behounek, ki je branil generala Nobila pred neupravičeno kritiko, silno ostro grajal postopanje onih dveh italijanskih oficirjev, ki sta odšla skupno z Malmgre-nom iskat kopno zemljo in sta ga potem pustila na cedilu. Koncem svojega predavanja je opisal Behounek smernice, ki so potrebne za bodoče polarne izlete in je ob viharnem odobrava in ploskanju izzazil svoje trdno prepričanje, da bodo znanstveniki raziskali polarne pokrajine kljub vsem nadčloveškim naporom in številnim žrtvam. Oporoke iudakov HUMOR IN NAGAJIVOST V ZADNJIH ŽELJAH. V Londonu so zvedeli zopet za nekaj ®J>orok, ki pričajo, kako čudne zadnje želje izražajo razni angleški čudaki. Tako je neki golfski igralec določil, da se mora njegov pepel raztresti pod vejami nekega drevesa, ki so ga med njegovo najbolj priljubljeno igro tako često ovirale in dražile. Neki drug zahteva zopet, da naj se ob vhodu v londonski Zoo obesi slika njegove matere in je le pod tem Pogojem zapustil Društvu ljubiteljev živali 27 milijonov dinarjev. Pred kratkim je izjavil neki filantrop iz Walesa v svoji zadnji želji, da zahteva kaznovanje vseh, ki so spravili špansko čebulo v Veliko Bntanjo, kakor tudi dvojno kaznovanje Topo/J*!?'? *° d°volili uvoz. L. 1920 je določil neki Londončan, da naj se rm?°TV°i!?i5no Premoženje vrže v morje. L. 1924 je zapustila neka dama svoje zlato zobovje v Southportu z ukazom da se mora prodati, z izkupi5kom pa nakupiti cvetlične posode za oltar Neka Francozinja je zapustila 2 in pol milijona dinarjev oni osebi, ki bi bila pripravljena, eno leto, noč in dan, stražiti ob njenem grobu in nobene besede iz-pregovoriti, tudi ne z osebami, ki bi ji prinašale hrano. Tega legata se seveda nihče ni hotel poslužiti. Sedaj nameravajo uvesti v Angliji nov zapuščinski zakon, po katerem naj vsa volila, namenjena živalim, ali pa brezpomembnim svrham, pripadajo državi. Posebno zanimiva je oporoka Henrya Furstona, ki je umrl 1. 1775. Ker ni imel nobenih sorodnikov, je zapustil svoje premoženje prvemu človeku njegovega imena, ki poroči kako žensko z enakim imenom. Denar se izplača na dan poroke. Malo oporok pa je pri sorodnikih izzvalo tako nezadovoljstvo, kakor oporo- ka škofa dr. Dunlopa, ki je umrl približno pred 100 leti. V oporoki stoji: »Zapuščam svoje posestvo v Gairheadu in vse svoje imetje svojima dvema sestrama .Maggie in Beatly. Prvi, ker je poročila duhovni' ka, ki ga sedaj. — Bog mu pomagaj -silno muči, drugi pa zato, ker ni nikogar poročila in kot stara devica tudi nikogar več ne bo dobila. Zapuščam župniku svojo veliko srebrno škatljo za noslanje kot majhen znak moje hvaležnosti, da je po ročil mojo sestro tgie, ki je sicer gotovo ne bi nihče \ Najdaljša oporoka, ki je bila napravljena na Angleškem, pa izvira iz 1.. 1925 in obsega nič manj kot 97.940 besed. Je to zadnja želja gospe Evelin Cook, ki je zapustila 5 in pol milijona dinarjev največjemu siromaku Anglije, vendar pa so pogoji tako težki, da najbrže nikdo ne bo mogel priti do tega denarja. Nova razkritja iz dob® faraonov. V bližini sfinge pri Kairu so našli zopet staro egiptovsko grobišče, ki obsega 80 grobnic in 30 stranskih prostorov. Po napisih sodijo, da je to grobišče rodbine svečenika Ravera, kraljevega sorodnika, svečenika boginje Nekher. Njegove mumije še niso našli, pač pa mumije članov njegove rodbine. Našli so tudi dve kameniti britvi in mnogo nakita iz zlata in poldraguljev. Nov avtomobilski motor izumljen? Iz Beograda poročajo, da je mladi slušatelj tehnike Mirko Jarekovid izumil nov avtomotor, ki so mu ga baje odkupile Chryslerjeve tvomice za 100.000 dolarjev. Sestava motorja zahteva manj sestavnih delov in se lahko uporabljf zanj mešanica bencina in bencd*. Kačji otok Kakor znano, je slavni rimski pesnik Ovid padel pri cesarju Avgustu v nemilost in je bil prognan v Dacijo najbolj divjo in zapuščeno provinco rimskega cesarstva in sicer na Kačji otok, ki ga obkrožajo sama močvirja. Tamkaj je živel pesnik 9 mesecev in je spesnil svoje znamenite »Metamorfoze«, s katerimi {e zadivil ves Rim. Rumunski književnik Burlan jc nedavno posetil ta otok in ga opisuje sledeče: Po 20 minutah se dospe z avtom iz Konstance v Canaro. Pot vodi poleg jezera Suitgia, na čegar sredini leži Ovidov o-tok, podoben zeleni livadi z gostim drevjem. Na otoku ni ne poti niti steze. Vse povsod grmovje. Po težkih mukah smo dospeli do cilja: k ruševinam rimske zgradbe, v kateri je stanoval slavni pesnik. Edini prebivalec tega otoka je ženska nepoznanega porekla in imena. Živi v mali pečini. Poklicali smo jo. a se niti zmenila ni za nas in nam je obrnila hrbet. Obljubljali smo ji denar, a zaman. Sele na daljše prigovarjanje je končno povedala, da je 90 let stara, da pozna zdravilna zelišča, ki jih prodaja okoliškim prebivalcem za kruh in tobak. De' narja sploh ne sprejema. Samo enkrat in sicer pred 30. leti, je sprejela od kraljice Elizabete nekaj dukatov. Tedaj je bil o-tok še last Turka Ahmcta Kajasa, po njegovi smrti pa ga je kupil Amerikanec John Movil za 300 napoleonov. Toda no vi lastnik je otok popolnoma zanemaril. Z druge strani otoka je kanal, ki jc bil zgrajen v 15. stoletju. Kanal je služil trgovskim ladjam, ki so dovažale tjakaj razno blago. Slavni rimski pesnik se je mučil na tera otoku 9 mesecev in je zaman prosil za milost, dokler ni končno !. 18. po Kristovem rojstvu tamkaj izdih nil. c*, ava plodu na debelo. V Szabadszallasu v komitatu Szolnok na Madžarskem so te dni aretirali občinsko babico Jožefo Kovacs, ki je tekom enega leta 40 ženam odpravila potom prepovedanih operacij plodove. Obdol-ženka je dejanje priznala in tudi izdala imena žensk. Na podlagi njene izpovedi je obtožba razširjena tudi na nekega zdravnika in na 15 zakonskih mož, ki so se obrnili na babico za »posredovanje«. Preiskava je raztcgnena še tudi na celi ostali okraj, v katerem je babica" vršila svoj cvetoči posel. Spori V najem se odda s 1. aprilom stanovanje 3 sobe, kuhinja v pritličju, skupno z lokalom in velikimi kletnimi prostori. Naslov v upravi. 361 Zgubil sem na poti iz Počehova - Maribor zatvo-rač (Verschluss) malokaliberske puške znamke »Gego«. Najditelj se naproša, da odda zatvorač proti odškodnini upravi »Večernlka« Maribor, Aleksandrova c. 13. U Vse vrste pletenin po meri. Popravila, spadajoča k lej stroki, izvršuje najbolje, hitro in ceneno mehanična pletarna Javornik, Vo- jašniška ul. 2. ______________________364 Pisarniško moč (gospodično), zmožno slovenščine in nemščine ter strojepisja sprejmemo. Pismene ponudbe pod »Pisarna« na upravo »Ve-černika«. 400 Dve gospodični uradnici se sprejme na stanovanje ln hrano. Krekova ulica 5/1., desno. 420 Dijaka sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi lista. 424 Hišo, trgovsko ali tudi drugo na prometni točki Maribora kupim. Ponudbe z opisom In navedbo cene na upravo lista pod »K. N.«___________________________427 Športniki I Drsalke brusi in ponikla najbolje in najceneje, mehanična delavnica Justin Gu-stinčič. Maribor, Tattenbachova ul. 14. Hočete prodati, kupiti, posestvo ali hišo, javite to realitetni pisarni Simčič, Aleksandrova c. 6, I. nadstr., vrata 6. 423 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: Kupim železno omaro za akte in knjige. Ponudbe na upravo »Večemika« pod »100 M«. 430 Zanesljiv hotelski sluga se takoj sprejme v tukajšnjem hotelu. Naslov v upravi »Večernika«. 435 Absolvent trgovske šole z večletno uradniško prakso, vešč slovenskega, nemškega, srbohrvatske-ga, italijanskega ln francoskega jezika, išče nameščenje. Ponudbe prosim pod značko »Zanesljiv« na upravo lista. 432 Meblovano, separirano sobo takoj oddam. Biščak, Aleksandrova cesta 43. 434 Učenca sprejmem za izdelavo gornjih delov čevljev. August Gusel, Čevljarski mojster, Radvanjska cesta 1. 431