Vestnik. Josip Stritar je praznoval dne 6. t. m. v polni duševni in telesni svežosti svoj sedemdeseti rojstni dan. Narodil se je v Podsmreki pri Velikih Laščah. Deloval je kot gimnazijski profesor na Dunaju, kjer je stopil pred nekoliko leti v stalni pokoj. Stritarjevo delovanje na polju slovenskega slovstva je bilo epohalnega pomena. Ni bil samo rahločuten pesnik, smatramo ga temvecy lahko naravnost za reformatorja našega pesništva. Vedno se je naslanjal na Prešerna ter je ustvaril za pesništvo načela stalne vrednosti. Obdarovan z ostrim, kritiškim duhom; seznanjen s svetovno književnostjo se je neustrašeno zavzel za pravo poezijo, katere sovražnike je neusmiljeno bičal in jih podiral v prah, iz katerega niso nikoli več vstali. Slovensko pesništvo, ki ga je ustanovil Prešeren, stoji še danes pod vplivom Stritarjevim, ne toliko po svoji vsebini, temveč po svoji tehniki. Stritarjeva velika zasluga je, da je ustanovil 1. 1870. »Dunajski Zvon«, ki so se ob njem zbirali najboljši pesniki in pisatelji. Tu je priobčeval Stritar pesmi, romane, povesti, kritiške eseje, dramatiške ocene, satiriško navdahnjene članke in pisma, kjer je z jasno preciznostjo razlagal mlajši generaciji glavne principe umetnosti pesništva. Tudi je Stritarjeva zasluga, da so 1. 1866. izšle Prešernove poezije, ki jih je izdal v družbi z Jurčičem in Levstikotn in ki jim je napisal uvod, ki je še danes nedosežne veljave. Stritar deluje še danes vkljub visoki starosti. On je zvest sotrudnik Mohorjeve družbe, katere pablikacije je obogatil z dvema krasnima knjigama za mladino, ki se jima pridruži letos tretja. Njegovi zbrani spisi so izšii pri Kleinmayerju in Bambergu v Ljubljani. Možu, ki je stal celih dvajset let na čelu slovenske literature, se klanjamo v vsi spoštljivosti in mu kličemo: Na mnoga leta! Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovali: g. Jernej Bahovec, trgovec s šolskimi potrebščinami v Ljubljani, 50K; g. Vinko Levstek, nadučitelj v p. na Vrhniki, 10 K namesto venca prerana umrlemu svaku g. Ivanu Grudnu, c. kr. davkarju v p. na Vrhniki; g. Ignacij Gruntar, c. kr. notar v Ribnici, 10 K namesto venca na krsto umrlega prijatelja sodnega svetnika g. Maksa Vidica; dva stotnika pri Čonžku v Ljubljani zložila 3K; sl. Posojilnica v Frarau na Štajerskem 1O K; vesela družba pri g. Prijatelju v Št. Janžu na Dolenjskem ob priliki vinske kupčije zložila 5 K; č. ga. Gusti Kudrova, soproga sodnega pristava v Črnomlju, nabrala ob priliki izleta v Gradac 4 K 20 h; gdč. Ema Schott, učiteljica v Toplicah, 6 K 50 h, ki jih je nabrala ob odbodnici v Toplice; g. Stevan Sorenac, srbski svečenik v Ljubinji v Hercegovini, nabral pri seji pri sodniku Čoviču, 5 K; misel za nabiranje je sprožil g. sodnik v Stolcu, rodom Kranjec; okr. posojilnicavLitiji20 K; vesela družba pri Lumanju v Šempasu zložila 11 K 20 h. Živeli učiteljski dobrotniki in nasledniki! Živeli nabiralci in nabiralkel Bog plati! Letnino a 2 kroni za ,,Učit. konvikt" za I. 1906 so plačali: učiteljstvo v Št. Janžu na Dolenjskem (6 K); tov. Viljem Zirkelbach iz Podbrezja; tov. Janko Garvas in tov. Ivana^Zupanec iz Fare vasi; tov. Simon Punčah iz Šmarja pri Ljubljani; tov. Andrej Grčar in tov. Karel Matajec iz Radovljice. — Tov. Janko Časl iz Špitaliča; tov. Anton Petriček, tov. Terezija Kordisch, tov. Rajko Vrečar in tov. Franc Pristo všek iz Žalca; tov. A. Žager, tov. Terezija Kovačič in tov. Jos. Mithans iz Petrovč. — Tov. Ferdo J e 1 i n č i č in tov. Dragica P a v š i č iz Podmelca; tov. Henrik Klavora iz Gornjega polja; učiteljstvo v Pevmi (4 K); tov. Anton Krmac iz Vipolž; tov. Mijo Žagar iz Klanca; tov. Franjo Vendramin iz Dutovelj; tov. Anton^ Gruntar iz Vrsnega; tov. Radko Rojic iz Gradišča. Živili! Kolekta poštnih znamk za ,,Učiteljski konvikt". Iz novomeškega okraja kolekte št. 20 a, 20 b, 50 in 54. Le naprej s kolektami! Okrajna učiteljska skupščina za novomeški okraj se vrši dne 23. junija v ljudski šolfv Trebnjem. G. prof. Fr. Orožen predava o pospeševanju domoznanstva v ljudski šoli, tovariša V. Gebauer in D. Matko pa o starem in novem učnem in šolskem redu. Naposled voli učiteljstvo dva zastopnika v okrajni šolski svet. Ali je potrebno ? Slučajno sem dobil v roke »Laibacher Zeitung« z dne 25. oktobra 1905. Tamkaj čitam: »Freikurs behufs theoretischer und praktischer Untenveisung im Abteilungsunterricht. . Der Herr Leiter des Ministeriums filr Kultus und Unterrfcht hat zu genehmigen befunden, dafi vom Schuljahre 1905/6 angefangen an der Lehrer- und Lehrerinnenbildungsanstalt in Laibach im vierten Jahrgange von den fiir die Schulpraxis bestimmten Unterrichtsstunden im zvveiten Semester jedes Schuljahres im ganzen acht Stunden fiir die theoretische Untenveisung im Abteilungsunterricht gewidmet und dafi der Professor mit diesem Unterricht an der Lehrerbildungsanstalt Herr R.E. Peerz betraut \vurde.« Čemuto? Saj določa štatut učiteljišč v § 74., odstavek 4., da je na onih vadnicab, ki imajo več nego dva razreda, za posamezne ure šolske prakse združiti otroke raznih razredov v enorazredno in dvorazredno šolo; §§77. in 78. pa velevata vadniškim učiteljem, tolmačiti in pojasnevati gojencem III. in IV. tečaja vsa vprašanja, tičoča se šolskega pouka; in § 80. pravi, da se mora uredba vadnice ozirati na uredbo ljudskih šol na deželi. Torej, če je vadnica tako urejena kakor Ijudske šole v deželi, če imajo vadniški učitelji dolžnost, uvesti svoje gojence v praktično šolsko življenje, če se mora celo vadnica organizovati kot enorazredna in dvorazredna ljudska šola; čemu je potreben poseben kurz za ljudskošolsko prakso? Ali vadniški učitelji v Ljubljani ne zadoščajo svojim dolžnostim, ali ravnateljstvfc ne izvaja zakonitih določb §§ 74., 77. in 78. štatuta učiteljišč? — Pa kaj vprašujem to? Kdor pozna gospoda P., ta ve, kako je nastal ta kurz: ta gospod hoče kratkomalo biti nekak nadpedagog in ker je Nemec, mu seveda strežejo od vseh strani; dastakimi koncesijami škodujejo ugledu vadniških učiteljev, to jeseveda gospodi deveta briga! Tudi nad tem se menda nihče ne izpodtika, da prodaja svojo modrost slovenskim gojencem učiteljišča v nemškem jeziku: saj se še to nikomur čudno ne zdi, da izdaja ljubljansko učiteljišče le nemška izpričevala. In potem se kdo jezi nad našimi trgovci, ki imajo nemško korespondencol Tudi to je čudno, da se v uradnem Jistu vsako leto razglašajo izpiti učne usposobljenosti v Ljubljani le v nemščini. Kaj ne ve gospoda, da je slovenščina učni jezik večine učiteljev, ki dela v Ljubljani izpite? Inšpekcija v Ljubljani. Gospod deželni predsednik T. Schwarz je nadzoroval dne 5. sušca v spremstvu gosp. župana Ivana Hribarja I. mestno šolo. Pri tej priliki se mu je predstavil učiteljski zbor, in nadučitelj D i m n i k ga je nagovoril tako-le: »Preblagorodni g. deželni predsednik! Učiteljski zbor I. mestne šole si šteje v čast, da ste blagovolili počastiti s svojim visokim obiskom I. mestno šolo. Blagovolite mi dovoliti, da Vam izrazim vdanost in spoštovanje učiteljskega zbora. Ko si boste ogledovali našo šolo, boste imeli priliko se prepričati, da je I. mestna šola, kar se tiče praktičnosti nje stavbe in njene notranje uredbe, vzor ljudskih šol na Kranjskem ter da je bogato opremljena z najmodernejšimi učili. To je pa, ševeda, zasluga občinskega sveta ljubljanskega, v prvi vrsti njega velezaslužnega načelnika, blagorod. gospoda župana Ivana Hribarja, ki stori vse, karkoli je potrebno, da ljubljansko šoistvo napreduje v vsakem oziru. Ta naša krasna stavba in v* dragocena učila bi bila mrtvo naložen kapital, ko bi na tej šoli ne delovalo za svoj poklic najd vse vneto učiteljstvo, in ponosen sem, da načelujem tako delavnemu uči telj skemu zboru. Tako smo delovali dosedaj in tako hočemo s pomočjo božjo delovati tudi v bodoče, da vzgojimo iz izročene nam mladine dobre katoličane, značajne in pridne Slovence ter zveste avstrijske državljane.« — Gospod deželni predsednik se je zahvalil za prijazni sprejem, si ogledal voditeljevo pisarnico, učne sobe, zbornico, šolarsko, domačo učiteljsko in okrajno učiteljsko knjižnico, učila po hodnikih in učila v obeh sobah za učila. Vse je opazoval z velikim zanimanjem; posebno mu je ugajala krasna zbirka učil, s katero razpolaga I. mestna šola. Nato pa je prisostoval z gospodom županom pri pouku v V. razredu ter sledil z velikim zanirrunjem odgovorom učencev. Draginjske doklade kranjskemu učiteljstvu. Z Go- renjskega nam piše prijatelj: Ko je deželni zbor dne 23. novembra priznal draginjske doklade oženjenim učiteljem, je izrekel nado, da se bodo te izplačale že okolo Božiča kot nekako novoletno darilo. A prišlo je drugače! Niti danes, kb smo že v mesecu marcu, nam še niso nakazali tistih doklad! In »Laib. Schulzeitung« dolži učitelje, da so oni krivi te zamude, ker niso o pravem času izpolnili potrebnih formalitet in tako zadržali dež. šolski svet v njegovem poslu. Ali je ta trditev nemškega šolskega lista naivna ali zlobna, ne vem. Znano je, da so menda vsi učitelji po deželi izdelovali tiste izkaze šele o Božiču in doklad torej ni bilo pričakovati pred Svečnico. Samo v radovljiškem okraju se je stvar zakasnila, tako da smo dobili ravno en mesec pozneje, t. j. 26. januarja, poziv, da izkaze hitro izdelamo in v treh dneh dopošljemo. Naravno je, da pri taki zgledn i počasnosti ali malomarnosti okr. šo 1. sveta radovljiškega ne moretno še danes doklad nakazanih imeti. Morebiti jih dobimo za pirhe!? ' ,,Napredak" prinaša poročilo o zadnjem zborovanju našega »Učiteljskega konvikta«. Tudi poroča o znanih 7 točkali deželnega šolskega sveta o draginjskih dokladah kranjskemu učiteljstvu. ,,Razmere v Trstu". Posnetek tega našega članka, ki smo ga priobčili v zadnji številki, objavlja tržaška »Edinost«. Volilna pravica učiteljio. Na mnogostranska vprašanja, ali imajo tudi učiteljice aktivno volilno pravico v občinske zastope, odgovarjamo, da jo imajo, in sicer po razsodbi upravnega sodišča z dne 6. julija 1904, štev. 7353. llustracija k razmeram kranjskega učiteljstva. Na Gorenjskem službuje učitelj, ki ima svoje otroke v mestu v šolah. Pretekli mesec, ko je odštel denar za šolanje in za obleko otrok, sfa zanj in za ženo ostali 2 K, reci: dve kroni. Kako je mogoče ves mesec živeti z dvema kronama, to ve morda »Slovenec«, »Domoljub« ali pa sv. duh dr. Šusteršiča. Tudi bo morda vedela to povedati »Laib. Schulzeitung«, ki se ji zde taka vprašanja — »Sache«. Naravnost škandal je, da še sedaj niso nakazane draginjske doklade! Ljudje, ki tako ravnajo z učiteljstvom, so pravi pravcati tirani! Umevno je, da pohaja ob takih krutih razmerah učiteljstvu vsako potrpljenje! Kurzi za izvežbanje učiteljev risanja na kranjskih obrtnih nadaljevalnih šolah. Poleg kurzov za učitelje takozvanih trgovskih predmetov na slovenskih obrtnih nadaljevalnih šolah je naučno ministrstvo odredilo tudi poseben kurz za učitelje risanja na teh zavodih. Kurz se bo vršil na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani. Trajal bo 6 mesecev, a razdeljen bo v dva tečaja po 3 mesece, ki se bosta vršila letos in prihodnje šolsko leto v času od 15. aprila do 15. julija. Prvi tečaj (od 15. aprila do 15. julija letos) bo obsegal predmete: geometrijsko in projekcijsko risanje (12 ur na teden), prostoročno risanje (10 ur na teden), in oblikoslovje za stavbne in umetne obrti (8 ur na teden), drugi tečaj (od 15. aprila do 15. julija 1907) pa bo imel predmete: strokovno risanje za stavbne, mehaniško-tehniške in za umetne obrti (po 10 ur na teden), ponavljanje obliko- slovja (2 uri na teden) in modeliranje kot prosti predmet (5 ur na teden). — Oba oddelka tvorita enoten pouk, tako da more praviloma v II. oddelk vstopiti le oni, ki je prvi oddelek dovršil s povoljnim uspehom. Število obiskovalcev je omejeno in sme znašati k večjemu 20. Vsak obiskovalec dobi dopust od c. kr. deželnega šolskega sveta. Od naučnega ministrstva je nadalje vsakemu obljubljena mesečna podpora 40 K; izključeno pa ni, da bodo tudi razni lokalni faktorji nekaj prispevali, da se podpora zviša. — Voditelji obrtnih nadaljevalnih šol so dobili povabila, da naznanijo učne osebe, ki se žele vdeležiti kurza. Umeje se, da imajo oni prednost, ki niso še usposobljeni za pouk v risanju. — Ker postaja risanje od dne do dne važnejši predmet ne le na obrtnih nadaljevalnih šolah, temveč tudi pri ljudskošolskem pouku, moramo pač pozdravljati omenjeno odredbo, ki je prva te vrste na domačih tleh. V interesu naših šol bi bilo, da bi se tovariši intenzivno zanimali zanjo. Toda poudarjati mo ramo takoj, da bo težko dobiti koga, ki bi se zadovoljil s 40 K mesečne podpore; to bo treba najmanj podvojiti. Osebne vesti na Štajerskem. Nadučitelj v Št. Ilju je postal Alojzij Jankovič; za učitelja v Topolšici je imenovan Silvester Košutnik; za učiteljico pri Sv. Križu pri Sevnici proviz. ondotna učiteljica Ivana Škerjanc. Justina Dobrauc se poroči z nadučiteljem Jožefom Pfeifferjem. Učiteljski prijatelj je bil c. kr. deželnosodni svetnik g. Maks Vidic v Gornjem gradu. Dne 25. pret. m. je zaradi srčnega mrtvouda izdihnil blago svojo dušo. Pogreb se je vršil v torek, dne 27. pret. m. ob velikanski udeležbi. Tudi učiteljstvo je prihitelo spremit svojega prijatelja na zadnji poti. Pokojnik je rad podpiral šolske in učiteljske težnje. Marsikatero krono je dal za »Učiteljski konvikt«, a ni hotel, da se njegovo ime priobči. Z domačima učiteljema je rad tarokiral, in kadar je igra njemu dala dobiček, je vsakokrat končno odrinil denar, češ, to je za »Učiteljski kovikt«. Mladino je rad imel. Šolarski kuhinji v Gornjem gradu je vsako leto naklonil precej veliko vsoto. Tedne pred dnevom sv. Miklavža je nagovarjal otroke, no, ali boš kaj prinesel nastavit. Prinesli so po 30, 40 in še več krožnikov in vsak je drugi dan dobil polno daril. G. svetnik pa se je dobrovoljno smehljal, videč, kako veselje je napravil otrokom. In ta blaga, zlata duša je ostavila svet in se preselila v večnost. Učiteljstvo je izgubilo velikega prijatelja, šolstvo napredno-mislečega podpornika, mladina pa iskrenega dobrotnika. Bodi mu zemljica lahkal — Pokojnik počiva na pokopališču v Gornjem gradu ob strani svoje sestre, ki je bila veliko let v Trstu učiteljica. —y— Okrajna učiteljska skupščina za učiteljstvo slovenskih in utrakvističnih šol Kočevskega okraja se vrši dne 14. julija 1906 v Ribnici in se prične ob polu 9. uri dopoldne. Poleg običajnih točk obsega dnevni red tudi: Stari in novi šolski in učni red (najvažnejše izpremembe). Poročata gg. Stefan Primožič in Frančišek J a k 1 i č. Podrobni učni načrt za 1. in 2. šolsko leto. To nalogo izdela učiteljstvo na šolah: Gora, Vel. Poljane, Fara vas, Dol. vas, Ribnica. Glavnega poročevalca(ko) določi c. kr. okrajni šol. nadzornik. Kako naj deluje šola za varstvo koristnih živali in rastlin ? (Na podlagi odloka dež. šol. sveta z dne 23/2 1904, št. 532, o katerem odloku so se šolska vodstva obvestila.) To nalogo izdela vse učiteljstvo, izvzemši že navedene poročevalce. Kaj naj se obravnava pri lokalnih učiteljskih skupščinah s posebnim ozirom na tozadevna določila v novem šolskem in učnem redu. To nalogo izdelata gg. nadučitelja Josip Sedlak in Fran Štefančič. Po končanem sporedu se vrši volitev 2 zastopnikov v c. kr. okrajni šolski svet za prihodnjo 61etno dobo. V slučaju, da bi se morala skupščina zaradi te volitve preložiti na kateri drugi dan, se bo učiteljstvo pravočasno obvestilo. I Razgled po šolskem svetu. — Računska metodiška opazka. Sleherni učitelj se je že prepričal, da učencem pri uporabnih t nalogah največ težave delajo velika števila. Učenec navadno hitro nalogo reši, ako mu učitelj v isti nalogi napove manjša števila. Ako pa še ne gre, potem mu da podobno nalogo z majhnimi števili iz prav navadnega domačega življenja, ki sodi v otroško obzorje. — Potne štipendije v naučne svrhe za učitelje. Razpisano je 18 potnih štipendij v naučne svrhe v skupnem znesku 6000 K, in sicer 4 štipendije po 500 K = 2000 K, 4 štipendije po 400 K = 1600 K, 4 štipendije po 300 K = 1200 K in 6 štipendij po 200 K = 1200 K. Prosijo za eno takih štipendij lahko učitelji in učiteljice nižjih in višjih ljudskih šol, ženskih strokovnih šol, rokodelskih šol in učiteljišč. Na učiteljiščih le tisti, ki so izšli iz ljudskošolskega učiteljstva. Nadalje se lahko potegujejo za katero štipendijo šolski nadzorniki. Prosilci, oziroma prosilke morajo že več let vrlo delovati v svoji stroki in se morajo zavezati opisati rezultate prostovoljno odbranega potovanja v teku enega ineseca po istem v posebnem poročilu, ki se da potem eventualno tudi tiskati. Smer potovanju si lahko določi vsak sam. V prošnji za katero štipendijo je navesti: 1. vsota štipendije, za katero prosi; 2. doba potovanja; 3 v ka^eri stroki ali predmetu se hoče prosilec posebno poučiti, katere zavode hoče posetiti in katerih nadaljevalnih tečajev se misli udeležiti. Prošnjam je priložiti programe, projekte itd.; 4. čas potovanja, ker nekateri lahko potujejo v velikih počitnicah, drugi pa med šolskim letom. Prošnje je vložiti do konca marca t. I. Toda to ne velja za — avstrijske učitelje — ampak za hrvaške. Naša vlada seveda za take reči nima denarja. —ij—•. * — Trgovska šola y Mariboru. Kakor nam poročajo iz Maribora, ustanove tamkaj višjo trgovsko šolo s pripravIjalnim razredom. Kaj pa v Ljubljani? ? — Na hrvaškem učiteljskem konviktu je deželna vlada razpisala v popolnitev deset štipendijskih mest, vsako po 400 K, in to iz čistega dohodka razprodaje v kral. deželnovladni zalogi izdanih ljudskošolskih knjig. Za ta mesta imajo pravico prositi sinovi ljudskošolskih učiteljev Hrvaške in Slavonije, ki obiskujejo gimnažijo, realko ali trgovsko šolo v Zagrebu. —ij—. — Češko vseučilišče v Pragi šteje 3851 slušateljev, t. j. za 139 več nego v Gradcu, Inomostu in Černovicah skupaj. Iz tega je razvidno, da je upravičena zahteva Čehov, da jim da vlada še eno vseučilišče, in sicer v Brnu. — Toda pravičnost avstrijske vlade je razvidna že iz tega, da je dala vseučilišču na Dunaju 136.662 K podpore, nemškemu v Pragi 102.855 K, češkemu pa 53.155 K. — Vsesrbski učiteljski kongres. Sredi meseca avgusta se bo v Belem gradu vršil vsesrbski učiteljski sestanek. Na ta sestanek bodo povabljeni tudi slovenski in hrvaški učitelji. — Bolgarska vlada za šolstvo. Bolgarsko ministrstvo je izdalo v posebni naredbi seznamek onih občin, ki so za svoje ljudske šole dolžne zgraditi nova poslopja. Na Bolgarskem je vseh teh občin 453. Ako nima občina za zgradbo potrebnega denarja, ji preskrbi ministrstvo pod ugodnimi pogoji posojilo pri poljedelski banki. A kako se godi pri nas ?! — Svobodno vseučilišče nameravajo ustanoviti v Petrogradu, ako dobe vladno dovoljenje. Oglašenih je že 23 lektorjev-matematikov, 15 prirodoslovcev, 12 pravnikov in 14 romanistov. — Ruska vseučilišča so v denarnih stiskah, ker ni že tri semestre nič predavanj. Zato ne plačujejo dijaki in dijakinje višjih ženskib kurzov šolnin. Petrograjsko vseučilišče je že moralo prodati eno hišo, ki je njegova lastnina; moskovska univerza pa ima že 160.000 rubljev primanjkljaja. Še slabše so razmere ženskih višjih kurzov. Peterburški kurzi ne dajejo že od 1. januarja letošnjega leta nobene plače učiteljem, moskovski kurzi pa jim že davno plačujejo samo polovico plače. — Učiteljica — kandidat za poslansko zbornico. Socijalisti kandidirajo v Bubrinu pri Bolonji namesto poslanca Chiesa učiteljico Beatrico Lacchi iz Mantove v poslansko zbornico. — Nemško učiteljstvo na Moravskem je sklenilo, da polnoštevilno pristopi k nemškemu šulferajnu. Zato nabira med seboj denarne prispevke. Doslej je nabralo 3000 K. — Vseučilišče v Hamburgu. Za ustanovitev vseučilišča v Hamburgu je daroval bogati posestnik rudnikov Alfred Weit dva milijona mark. Cirilica V Bosni. Bosanska vlada je izdala naredbo, ki z njo priznava cirilici tudi v uradnem dopisovanju isto mesto kakor latinici.