. ;	.V ','•!•■' j	„ .	I • I	,■ •	(■	. , ,	.	'	.,	• . •
Političen list za slovenski narod.
3T» poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., ta pol leta 8 gld., za četrt leta
4 g-ld.. za en mesec 1 yld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 «Id., za pol leta 6 gld., za četrt leta
I fld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Haročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17.
Izhaja vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
©v. Í3450.
V Ljubljani, V sredo 2. nôvumbra 1892.
Letnllc XX.
Liberalizem.
„Ta beseda je današnje dni strašilo, s katerim bega iu plaši uora katoliška stranka narod slovenski, s katerim nas h oté nekaterniki odvrniti od narodnega dela. Doli z liberalizmom — to je bila parola prvemu slov. katol. shodu, to je bojni klic „Rimskega Katolika" in „Slovenca".
Tako začenja „Narod" v zadnji številki svoj uvodni članek o „liberalizmu" ter se trudi v potu svojega obraza pojasniti razloček med lažiliberaliz-mom in med pravim liberalizmom. Odločno obsoja židovski liberalizem Nemcev in Madjarov, a — čudo, ves članek mrgoli v dokazovanju samih ž i-dovskih lažiliberalnih fraz in načel. — Kar „Narod" z besedo obsoja, z; istim se on proti nam v dejanju vojskuje. Zato le klasičen dokaz iz imenovanega članka. „Narod" piše:
„Oglejmo si zgodovino Evrope v času, ko še niso ogrevali človeškega rodu oživljajoči žarki pravega liberalizma, danes toli psovanega. Kako je bilo pač na svetu v srednjem veku in tudi v novejšem času do francoske revolucije? Kako je bilo takrat, ko je neomejeno vladala cerkvena oblast, ko so jej se morali brezpogojno klanjati celo cesarji in kralji? Takrat, ko se je rabila tezalnica, ko so z najgro-zovitejšimi mukami iskali krivovercev in čarovnic, ko so služabniki cerkve na grom»di sežigali svoje bližnjike, takrat, ko je ueznosno nasilstvo rodilo Martina Luterja in reformacijo ? Takrat, ko so le duhovniki in plemenitaši uživali človeške pravice in k večjemu še uekateri privilegovani meščani? Takrat, ko je ječal kmet v trdih sponah fevdalne gospode posvetne in duhovne, ko je živel življenje psa, obložen s tlako in desetino, strahovan od vsakega grajskega hlapca iu biriča .... Takrat, ko je bilo znanstvo pod neznosno cenzuro, ko je bila vsaka nova iznajdba delo Satanovo, ko je prekletsvo zadelo Galilejev in Kopernikov blagi nauk!" . . .
Menimo, da jedin ta citat zadostuje popolno! Taka pesem se dan za dnevom po|e z istimi besedami v židovskih lažiliberalnih listih in knjigah. -—------
Fracoska revolucija, iz neznosnega nasil-stva rojen Martin Luter (!!) — to so vzori nemškega židovskega lažiliberalizma, in kakor „Narod" spričuje, tudi — slovenskega liberalizma. Da, daleč smo v Slovencih, da se uam v slovenskem dnevniku slika Martin Luter kot vzor, reformacija kot vzor, oba porojena iz neznosnega nasil-stva katoliške cerkve!!
V istem članku se napada delovanje katoliške cerkve i v Slovencih. „Narod" namreč piše: „Jedino le vzvišene liberalne ideje rodile so tudi naše narodno pravo, vzbudile nas iz smrtnega spanja, v katerem sta nas pustili dremati cerkev in absolutistična država toliko stoletij." — Torej tako! Katoliška cerkev, ki je jedina toliko stoletij hranila Slovencem govorico slovensko, ki je bila jedina prijateljica našim očetom, ona sedaj zasluži tako očitanje!!
Blagor ti, vzornik naš, pokojni Slomšek, ki si tako nebeško lepo opisoval, koliko je storila katoliška cerkev za ohranitev našega naroda, da počivaš v črnem grobu! Vsaj tega najhujšega očitanja, teh skrajno grdih lažij ne slišiš iz slovenskih ust!
Toda dovolj! — Rečem samo: Dokazov, da, žal, živi tudi v Slovencih lažiliberalizem, je dovolj; a najzgovornejši dokaz za to resnico je ta „Narodov" članek. — Ne in nikdar ne bode Slovencem vzor Martin Luter in njegova reformacija, kajti ako bi se bilo Lutrovo delo ohranilo v Slovencih, dandanes bi ne bilo — nobenega Slovenca več na svetu!
Da, katoliškemu shodu je bila parola: „Doli z liberalizmom! Proč z liberalizmom, kakoršnega nam priporoča „Narod" v tem članku!" — to mora biti parola vsakega zavednega katoliškega Slovenca!
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. novembra.
^Notranje dežele.
Brezverec v ministerstvu na bogočastje. Omenili smo že, da je na željo nekega
uradnika v ministerstvu za bogočastje bil nižjeav-strijski deželni šolski svet prepovedal otrokom, glasno delati križ v šoli. S prva se je govorilo, da je ta uradnik protestant, ali sedaj se je pa pojasnilo, da je dr. Sonntag, tako mu je ime, rojen žid. Pozneje se je dal proglasiti za brezverca in je vzel neko katoličanko ter odgaja svoje otroke v protestantski veri. Ker pa vsa protestantska veroizpovedauja priznavajo sveto Trojico, je pač čudno, da bi bilo baš protestantsko veroizpovedauje žaljeno s svet'm križem. Najbrž je vodil Sonntaga pri njegovi pritožbi nekoliko židovski vpliv. Najčudneje je pa, da more baš brezverec biti uradnik v ministerstvu za uk in bogočastje.
Dunaj. V dunajskem mestnem zboru so razmere mej liberalci in protisemiti jako napote. Zupan tudi z vso brezozirnostjo postopa proti protisemitom. Luegerja in jednega tovariša njegovega je kar izključil za Štiri seje, ker sta nekaj kritikovala delovanje mestnega sveta in pa postopanje liberalcev sploh iu pri tem nesta baš spoštljivo govorila o župauu. Ker pa ima župan po občinskem redu le za tri seje pravico kacega odbornika izključiti, je torej nepraviluo postopal in radovedni smo, kaj poreče na to uamestništvo, ki je vendar odobrilo občinski red dunajskega mesta. Protisemitje se baje proti županovemu postopanju ne mislijo pritožiti, temveč bodo počakali, če bode namestništvo samo kaj storilo v tej stvari. Za nemške liberalce se namestništvo vselej hitro potegne, in sedaj se bode videlo, če bode pokazalo isto gorečnost, ko gre za protisemite.
Ogersko. Gledč na vprašauje o vpisavanju in naznanjanju drugoverskih krstov sta se v ogerskem ministerstvu bili pokazali dve stranki. Učni minister Csaki in pa pravosodni in finančni minister so bili za to, naj se to vprašanje reši s tem, da se uvedejo civilni zakon in civilne matrike. To se tudi ni čuditi, kajti poslednja dva sta prostozidarja. Mini-sterski predsednik, trgovski, kmetijski in hrvatski minister so pa bili za to, da se v tej stvari doseže kako sporazumljenje s škofi. Ker je večina ministrov bila za sporazumljenje s cerkvijo, bil bi moral učni minister najbrž se umakniti, da niso hude debate o odkritju honvedskega in ovenčanju llentzijevega spomenika omajale stališča grofu Szaparyju. Sedaj je pa mogoče, da Szapary pojde in za njim pride še liberalnejše ministerstvo. To ¡»eveda bode začetek odkritega kulturnega boja. Škofje se tudi ne bodo kar udali vladi, posebno ker imajo gospodsko zbornico na svoji strani.
LISTEK
Vpliv tragedije.
Slika iz pariškega življenja, spisal Evin.
(Konec.)
„Entrez", dejal je precej glasno malo postaren mož, sedeč na mehkem fotelju, zavit v suknjo, dra-goceuim kožuhom obrobljeno. Precej nato vstopil je v sobo mlad človek, odet v črno suknjo, s claque cilindrom v roki. Mehko je pršela njegova noga po parketu, pokritem ruskimi preprogami.
Mož za pisalno mizo se je na lahko zganil, vprl oko v prišleca, premotrivši ga še jedenkrat od glave do nog spoznal je starega znanca in dobrotni nasmeh se mu je vlegel na ponosni obraz.
„Moj stari zuanec iz komedije cum operibus suis, válete collega", dejal je ironiško drobrotnostjo. „Dajte, da vidimo!" Brez ovinkov mu je vzel debele pole manuskriptov. Začutivši težo, se je skoro ustrašil.
„Za en sam diner malo preveč!" vzdihnil je. Z nogo je bacnil malega kocastega psa, kteri je od prihoda tujčevega neprenehoma renčal.
„Taisez - vous, Chignon", šepnil mu je in pogladil ga po svetlej koži. „Boji se zame", rekel je opraščaje se proti tujcu.
„Toujours noble, še psa viče", šepetal je oni sam sabo.
„Pardonnez (Vous), excellence, (Bog ve, kolikrat je z izdatnim vspehom rabil to besedo), pardonnez", ponovil je še jedenkrat, da Vas motim v hramu Muz in Gracij !" . . . Pes pa je vedno huje renčal.
„Georgs, Clarine, na pomoč, odvedite to strašno zver v kuhinjo, vtikati se hoče mej poete", zakričal je tedaj Labiche šaljivim grohotom. Tujec se je tudi radostno nasmehnil.
„Jad inferos!" viknil je, ko je šepavi Georgs odvel psa skozi vrata. ,,Georgs, prinesi buteljo vina in malinovci, ne bodi len, plus vivemente! Mi umiramo lakote, ti pa šepaš, quelle misère, žurise!"
Sepavi Georgs donesel je naročeno kmalu na mizo in pogledal si tujca.
„Kozarci, kje so kozarci, meni srebrno kupo, à gospodu ono s kristala, hitro! Clarine naj prinese, beži, beži tamburmajor napoleonske vojske !•'
„Ad rem tedaj! Georga ne bode več!"
Naslonil se je kskor da je upehan od teh nezgod na fotelj in pričel brati. Ko je prišla Kla-
rina, mlado dekle, še precej mično, bavil se je zopet ž njo in pozabil za nekaj časa na rokopise.
,,Oh, kako dolgo traja, predno človek dobi, kar želi", tožil je. Oni je pa le pokimal in „excellence", ni hranil.
Dolgo pa ni mogel brati rokopisov.
„Berite mi Vi, predrobna pisava" . . . Najbrže je bilo kaj druzega.
Grigot vzel je rokopis in pričel brati z glasom, kteri sam je zamogel slušalca posiliti v spanec. Mrtvoleno, ali precej afektirano valila se je vrsta za vrsto neslanostij, kakor lava iz Etne.
„Plus de vie, monsieur Floquet, plus de vie", vskliknil je zaspano Labiche, dokler ga niso zazibale lamentacije „mourir, la morte", v da skora nevzbudno spanje.
Dominus Sebaldus čital je dalje, monsieur Labiche pa je spal in smrčal.
,.SIab pesnik sera, že vidim, ali tega se vendar nisem nadjal! Sedaj pa le nobenega tu sem!" Pogledal je po sobi, počasi se bližal gospoflu Labichu, odprl potem miznico, izpil zadnjo kapljo bordoške trle iz čaše iu odšel tiho, lahko . . .
Gospod Labiche je spal trdno, nevzbudno. Dobrotna moč Floquetove tragedije!
V na nje države.
Rusija je poslednja leta imela bud finančni boj z Rothschildom, v katerem so je baj£ morala udati denarnemu mogotcu. Kakor znano, se je pred dvema letoma Rusija bila pogodila z nekaterimi francoskimi kapitalisti, da jej preskrbi posojila 300 milijonov frauko?. Rothschild se je ustavil in francoski kapitalisti niso mogli spečati ruskega posojila. Ko so francoski kapitalisti poskusili spečati novo rusko posojilo, so vselej Rothscbildi toliko prejšnjih ruskih papirjev spravili na trg, da so morali ruska vlada in francoski kapitalisti kupovati ruske papirje in še izdajati denar, da tako i ruski kredit ni bil popolnoma uničen. Tako Rusija od vsega p&sojila ni dobila nobene kopejke, temveč je le še veliko denarja potrosila. Ker je pa Rusiji denarja treba, sklenil je car pomiriti se z Rotbsehildom. Na željo Rothschildov je prenehalo iztiranje Židov iz Rusije. Finančni minister Višnjegradski je odstopil in na njegovo mesto je prišel Witte, ki je židovskega po-kolenja in katerega žena je Židinja. Sedaj se pa vrši z Rothschildom pogajanja zaradi posojila. Govori se, da žid zahteva jamstvo, da se v Rusiji ne bodo preganjali židje, drugače ne du denarja. Dela baje celo na to, da se Rusiji d& ustava in hkratu proglasi popolna jednakopravnost Židov. Ce bi to dosegel, začeli bi se v Rusiji za Žide zlati časi. Ka-Itor v zapadnih državah, bi tudi v ruskem parlamentu kmalu židovski liberalci imeli odločilno besedo in največji dobiček bi seveda imel Rothschild. Koliko bode Rothschild dosegel, se še danes ne ve, ali brez nič ne bode, ker Rusija nujno potrebuje denarja.
Francija. V Carmaux-u so bili v nedeljo trije radikalni poslanci. V javnih govorih so še nekaj navduševali delavce, v zaupnih posvetovanjih z delavskimi vodjami so pa svetovali, naj delavci začno delati. Radikalci pač vpijejo, ali sedaj, ko bi bilo treba globokeje poseči v žep za podporo delaveev, se pa že umičejo. Ker je trgovski minister že toliko dosegel, da bode družba vse delavce vzela v delo, tudi tiste, ki so sedaj zaprti, ko bodo pomiloščeni, je upanje, da delavci danes ali jutri začn6 delo. K temu jih že tudi sili pomanjkanje. Podpore namreč le pičle prihajajo, mnogo se pa tudi prime delavskih vodij. Vsaj se je baš te dni razkrilo, kako se je sleparilo pri štrajku v Fourmesu. Sindikat delavcev je imel razdeliti 10.000 frankov, razdelil je pa komaj četrtino tega denarja, drugo se je pa mej troške zaračunalo. Tajnik odbora delavcev je dobil 2300 frankov, torej skoro toliko, kolikor se je razdelilo mej delavce.
Ralija. Tudi v nedeljo je več italijanskih državnikov govorilo po volilnih shodih. Govorili so mej drugim dva bivša ministra, jeden državni podtajnik in jeden bivši državni podtajnik. Vsi so dokazovali, da je trodržavna zveza potrebna in da Italija tro-škov za vojsko ne more pomanjšati. Državni podtajnik Rosano je poleg tega še omenjal, koliko je vlada že storila za zboljšanje javne varnosti. V jedni noči so 585 roparjev zaprli.
Izvirni dopisi.
Iz ljutomerskih goric, 31. oktobra. (Letošnja trgatev) je, hvala Bogu, dokončana, čeravno nas je slabo vreme jako motilo. Slobodno rečeno: hvala Bogu! kajti dobili smo dobro kapljico, ki gre tudi jako dobro v denar. Bali smo se že jako, da bomo imeli letos slabo trgatev, ker je bilo do sv. Lorenca vreme za vinograde jako neugodno, a po sv. Lo-
Samo včasi je bolestno vzdihnil in krčevito si stikal z rokami čelo iu zatiskal ušesa .... Umrl je in zakopan bil v vicah. Neskončno pravični Bog pa mu je dal grozno a zasluženo pokoro: prebirati ma-nuskripte Flopuetove tragedije. Obračal je stranice in čital. — Berila ni bilo konca. Prišel je na zadnjo stran, tedaj mu je ušla v uho „excellence" in ponosen smeh mu je zaigral na ustnih. Tedaj pa so se polnile pole in tragedije ni bilo ni konca ni kraja. Kakor metlje, Goethejevega Hexenmeistra množile so se in on je ječal in obječal nad grozno težo.
„Nesrečna častilakomnost", zajeknil je in pogledal — na prazno mizo. Pogledal je na zlato uro, poigral si je z verižico.
„Diable, kje je moja ura z verižico?!" Popraskal se je za ušesi in v tem hipu se je vzbudil. Vsa njegova tragedija bile so le sanje. Streznil se ie ali ure ni bilo. Pogledal je po sobi, pesnika tudi ne. „Aha, pesnik!" Jelo se mu je daniti v možjanih. Posegel je v žep, šestdeset frankov ni bilo nikjer. Izvlekel miznieo, vrednostni papirji vredni do tisoč frankov, zginili so. „Mille pardons, excellence", rekel je samemu sebi smehljaje.
Pred njim pa je stala takisto kakor preje miza i malinjakom in vodo, praznimi buteljami, krožnik
brez biscuitov in srebrne in kristalne čaše in--
man uskripti.
rencu se je vreme ^boljšalo in grozdje se je precej popravilo.	j
Noter do sv. Terezije/ko tukaj začenjamo sploh brati, je bilo lepo, toplo vremo; dež in sneg, iti sta nas med trgatvijo prestrašila, pa nam nista več mogla škodovati. Ljutomerske gorice so letos vkljub strupeni rosi, ki se je letos posebno močno prikazala, precej lepe, zlasti, kjer so s škropljenjem dobro zadeli. Nekateri vrbi, kakor Kajžar, Vinski vrh, Bre-hrovnik, Železne dveri, so bili tudi precej rodovitni; vinski mošt pa je v obče jako dober; na klošter-neuburški tehtnici kaže povprek 17—18°.
Ker so bili po sosednih krajih, v Halozah in Slovenskih goricah, vinogradi ali po toči ali po drugih uimah poškodovani, prišlo je izvanredno mnogo vinskih kupcev k nam, in ti so boljše blago mahoma pokupili in odpeljali.
Plačevali so mošt od kadi po 28—26 kr. liter brez posode. Pri družbi ljutomerskega cerkvenega in občinskega vina je bil štrtinjak 8 posodo vred plačan od 135—165 gld. Iz tega se vidi, da nam letos italijansko vino še ni škode storilo. Bog vi, kako bode nadalje?	,
Pri tukajšnji kmetijski družbi smo se posvetovali, ali ne bi kazalo v slučaju, ko bi nam italijansko vino preveliko konkureneo delalo, da bi se v deželah, kjer bi vinorejci veliko škodo imeli po tujem vinu, na uvažanje tujega vina sklenila deželna naklada. Vendar, kakor sem že omenil, letos te konkurence še nismo čutili, ampak letos smo laglje in boljše prodali vinski mošt, kakor druga leta.
Ugoden vspeh letošnje trgatve je vinogradnike zopet vzpodbudil, da bodo svoje gorice rajši dobro obdelovali in da bodo se začeli tudi .tisti s Škropljenjem strupene rose braniti, kateri so do zdaj to še opuščali.
Dandanes se le še tisti vinograd izplačuje, kateri se dobro obdeluje; slabo obdelan vinograd pa je gospodarju le na škodo. Vinogradnikom bi bilo veliko pomagano, ko bi se visoka vlada hotela ozirati na resolucijo tukajšnje kmetijske podružnice, katero je poslala kmetijski družbi v Gradcu, naj jo visoki vladi predloži, namreč: Naj se z ozirom na negotovi pridelek in vedno rastoče troške vinogradi postavijo v nižjo vrsto zemljišč, kakor so se postavili bili pri zadnjem katastru, ker z ozirom na rosne uime in slab stan goric sploh skoro noben vinograd ne daje tistega čistega dohodka, od katerega morajo posestniki dačo plačevati. Zlasti v ljutomerskih goricah je čisti dohodek silno visoko cenjen.
Pri zadnji katastralni cenitvi še ni bilo ne duha ne sluha po strupeni rosi, gorice so prejšnja leta posebno rade rodile, tako, da so kmetje pravili: „Gorica je najboljša gospodarica!", zato so čisti dohodek visoko cenili, zemljišče v visoki katastralni red postavili in gospodarju veliko dačo naračunali, katero še mora zdaj plačevati, ko so razmero čisto drugačne, in čestokrat nima ne krajcarja Čistega dohodka od vinograda.
Lo t umetnim, dobrim obdelovanjem, ki pa tudi mnogo stane, je mogoče še nekaj doseči, in in kateri so vsa leta gorice vstrajno dobro delati dali, imeli so posebno letos dovolj lep dobiček.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 2. novembra.
(Udanostne izjave.) Vedno številneje dohajajo udanostne izjave občinskih odborov prevzvišenemu knezoškofu. Ker nam danes nedostaje prostora, navedemo samo imena občin, ki so na novo poslale svoje izjave; polagoma objavimo tudi izjave. Poslale so izjave dalje občine: Britof Vremaki na Notranjskem, Podgorje pri Kamniku, Volčji Potok pri Kamniku, Moste pri Ljubljani, L a n-covo pri Radovljici, Brusnice na Dolenjskem, Iška Loka-Matena pri Ljubljani, V r h -polje in Sanabor pri Vipavi, Stara-Nova Oselica - Leskovica pri Poljanah, Struge, D o b r u n j e pri Ljubljani. — Čast vrlim občinam ! To so najboljši odgovori vernih katoliških mdž na napade slovenskih liberalcev.
(Vsprejem pri gosp. dvornem svetniku barona Heinn.) Zadnje dni so Be poklonile voditelju deželne vlade kranjske gosp. baronu H e i n u razne depu-tacije tukajšnjih oblastev, društev in zavodov. V razgovoru z gg. deželnimi odborniki je omenil, da je edino le uradnik, kateremu je jedino vodilo zakon, ne pa pristaš nemške levice, kakor so trdili nekateri nemški listi. Deputaciji srednješolskih gg. profesorjev je obljubil z vsem svojim vplivom delati na to, da
se zgradi v Ljubljani novo gimnazijsko poslopje. Včeraj so se mu poklonila načelništva c. kr. kmetijske dražbe, mestne hranilnice „BudeSega" in „Belega križa", mestni zastop itd., ter deputacija vseh narodnih društev.
(Katoliško politično društvo) poklonilo se je Včeraj 1. novembra g. voditelju deželne vlade, dvornemu svetnika baronu Heinu. Predsednik kanonik K lila. kateremu sta se bila pridružila še oba podpredsednika, namreč državni in deželni poslanec Franc Povše in deželnega sodišča umirovljeni svetnik Ijudevit Ravnikar, pozdravil je novega načelnika deželne vlade tako : „Preblagorodni dvorni svetnik! Odbor katol. polit, društva v Ljubljani nas je odposlal, da se Vam, preblagorodni gosp. baron, nastopivšemu vodstvo deželne vlade kranjske, kot namestniku našega presvetlega cesarja, dostojno poklanjamo. Katoliško-politično društvo ima po svojih pravilih namen, v duhu krščanstva pospeševati duševni in gmotni napredek naroda slovenskega, braniti verske, narodne in državne pravice njegove, gojiti in ohraniti v njem iskreno ljubezen, udanost in zvestobo do presvetlega cesarja in prevzvišene cesarske hiše in pospeševati ustavni razvoj avstrijske države. Ker so pa katoliška|vera in neomeljiva zvestoba do presvetle habsburške dinastije in vsem narodom ustavno zagotovljena ravnopravnost najkrep-kejše vezi, ki v nerazrušljivo, krasno in mogočno celoto vežejo posamezne kronovine in dežele avstrijskega cesarstva, zato se katoliško politično društvo nadeja, da bode pri Vašem preblagorodju našlo pravo ocenitev svojega patrijotičnega delovanja, in rablja to priliko, Vas, preblagorodni gosp. načelnik, zagotavljati svoje neomahljive udanosti in zvestobe do presvetlega cesarja." Gospod dvorni svetnik, ki je pazljivo poslušal ta nagovor, odgovoril je v slovenskem jeziku približno tako: „Jaz se zahvaljujem gospodom za prijazni pozdrav. Vem, da katoliško politično društvo zmerom lojalno in patrijo-tično deluje. Jaz poznam imenitnost tega velikega društva, ki se razteza med slovenskim ljudstvom po celi deželi, in sem prepričan o lojalnosti slovenskega naroda, o kateri resnično poje pesnik: Hrib se omaje in hrast, zvestoba Slovenca ne gane! Sprejmite zagotovilo, da bodo gospodske ravno tako kakor prej tudi odslej blagohotno ravnale društvu nasproti, in da je bom, kar zadeva mojo osebo, podpiral tudi jaz." — Gospod dvorni svetnik govoril je potem še 8 posameznimi gospodi in se konečno od njih prijazno poslovil.
(Osebne vesti.) Knez Alfred W i n d i s c h -G rut z je od presvetlega cesarja imenovan podpredsednikom gospodske zbornice. — Računski revident pri računskem oddelku finančnega ravnateljstva v Ljubljani, g. Anton S v e t e k , je imenovan računskim svetovalcem in načelnikom računskega oddelka.
Vesela vest za Cirknico.) Dni 31. oktobra je došlo od grofa Hohenwarta županstvu v Girknici zasebno sporočilo, da Cirknica dobi okrajno sodišče. Dotični najvišji dekret je že podpisan. Radost je zaradi te prevesele novice v Girknici velika. Pred-včeraj in včeraj dopoldne so topiči živahno pokali. — Ob jednem se nam poroča iz Girknice, da je vročinska bolezen popolnem ponehala in se je šolski pouk zopet pričel.
(Obsojen je bil) danes ob 9. nri „Slovenec" pri mestnim deleg. sodišču na 20 gld. globe in na drugi sprejem zadnjega „popravka". O tem, ali je popravek stvaren ali ne, se ni obravnavalo. Zato p. n. čitateljem naznanimo, da bodo jutri še enkrat morali brati „popravek". Sicer pa tem potom prisiljeni, o tem še spregovorimo besedo.
(Vseh vernih dni dan) Kakor vsako leto, tako je bilo tudi letos pokopališče pri sv. Krištofu okrašeno z mnogobrojnimi lučieami in venci v hvaležen spomin na drage rajnke. Včeraj popoludne se je trlo na pokopališču na tisoče ljudstva, nekatere gomile so bile prav lepo odičene z venci in cveticami. Pevsko društvo „Ljubljana" je ob Sokolovi piramidi zapelo tri žulostinke, a „Slavec" tri v spomin svojim umrlim članom.
(Bitva pri Knstoci.) Do danes si je že nad 2000 oseb ogledalo podobo bitve pri Kustoci v re-dutni dvorani. Mej drugimi so si ogledali g. predsednik dež. sodišča K o č e v a r , dež. nadsodišča svetnik L e v i č n i k, g. polkovnik vitez G a r i-j b o 1 d i in mnogo bivši vojaki, ki so bili v bitvi. j (Ogenj.) Z Mirne Peči se nam poroča: Dni ; 31. oktobra dopoldne je začel goreti kozolec posest-! nika Antona Springerja v Podborštu. Užgal se je tudi skedenj tik kozolca in nastal velik ogenj. Vsied
hude sape je bila v nevarnosti vsa vas. Na glas zvona so ljudje prihiteli in pridno gasili že gorečo streho hišnega poslopja. Sreča, 4a je voda blizu, sicer bi bila danes vsa vae žalostno pogorišče, ker so vse hiše s slamo krite. Ogenj je uničil dva kozolca ajde, skedenj in mnogo krme. Zažgali so otroci.
(Nevarno bolan) je č. g. Valentin La v t ar, kapelan v Kropi, Priporoča se v memento!
(Ii Celovca) se nam piše: V nedeljo dne 30. okt. zvečer ob 7. uri je umrl» tu -- baje iz Piuja došla — gospodična Hei. Hussa po le 24 urni bolezni z znamenji azijatske kolere. Zato se je po mestu raznesla hitro govorica, da imamo tudi v Celovcu že kolero. Truplo so prenesli v mrtvašnico na mestnem pokopališča, kjer so se vršila včeraj natančna zdravniška preiskavanja, ki so pokazala, da je dotična oseba umrla za unetjem trebušnice, —- kakor poroča današnji uradni list. Merodajni kiogi so imeli pripravljene že razne ukaze, da se mrtvaški sprevodi ne smejo javno vršiti, itd. K vsej sreči tega še ni bito treba uvesti.
(Slovensko nradovanje.) Slovenska občina B i-strica pri Pliberku na Koroškem se je pritožila zoper odlok koroškega deželnega zbora, da mu mora le nemški dopisovati. Dn4 28. okt. obravnavalo se je o tej zadevi pred c. kr. državnim sodiščem, ki je razsodilo zoper priziv narodne občine „Bistrica" in ugodilo dež. odboru koroškemu. Utemeljevalo je državno sodišče svojo razsodbo s tem, da se je dotična vloga bistriške občine vložila v neki cestni zadevi, a v cestnih zadevah so občine deželnim odborom podrejeni organi in zato nimajo pravice pritoževati se zoper odloke deželnih odborov v notranjih službenih zadevah
(Šolske vesti s Koroškega.) C. kr. dež. šolski svöt je prošnjo občinskega zastopa v Šmihelu nad Pliberkom rešil tako, kakor v Globasnici, Žabaicah in Kotmariva8i. Doslej trlrazredna dvojezična šola se razdeli v dve samostojni, katerih jedna bode dvorazredna, in sicer ista, v katero se bode zapisalo več učencev. Nemška Sola pa je baje potrebna, ker so „nekateri" prosili zdujo. — Kakor smo že poročali, preustroji se doslej dvojezična šola v Grabštanju v nemško. Tamošnji Slovenci ne bodo imeli posebne škode, ker je že v dosedanji šoli bila slovenščina le pastorka.
(Zravstveveno stanje) mestne občine ljubljanske od 16. do 22. t. m.: Rojenih 14, umrlih 23, in sicer jih je 6 umrlo za grižo, 5 za jetiko, 1 za ti-iuzom, 1 za vratieo, 10 za različnimi boleznimi. Med umrlimi je bilo 7 tujcev, 10 v zavodih. Zbolelo je 11 oseb za grižo, 5 za kašljem, 1 za vratieo, 1 za škrlatico.
(Čitalnica v Celju) ima v nedeljo dne 6. nov. t. 1. letošnje občno zborovanje s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3. Volitev novega odbora in revizorjev. 4. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Za mnogobrojno udeležbo prosi
odbor.
(Akademično društvo „Triglav") v Gradcu sklenilo je zaradi notranjih društvenih razmer praznovati Prešernovo slavnost še le po novem letu. Odbor za zimski tečaj 1892—1893 sestoji iz sledečih gospodov: stud. med.* Demeter vitez Bleiweis-Trsteniški, predsednik; stud.med. Emanuel Dereani, podpredsednik; stud. iur. Edvard Pajnič, tajnik; stud. iur. Josip Faganelj, blagajnik; stud. iur. Martin Zwitter, gospodar, stud. med. Anton Gregorec, knjižničar; stud. med. Bela Stuhec, odbornik - namestnik.
(Nesreča v eerkvi.) V Pregradi na Hrvaškem zgodila se je v nedeljo velika nesreča. Med božjo službo je zaklicala neka ženska, da se zvonik podira. Ljudstvo se je ustrašilo in začelo bežati iz cerkve. V silni gneči je bilo ranjenih nad 70 oseb, 14 je ostalo mrtvih.
(Mrtvega so našli) včeraj na nekem travniku za Bičevjem Franceta M a 1 e n š k a, 41 let starega mizarskega pomočnika iz Ljubljane. Mrtveca so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofa.
Socijalite stvari.
0 iveplenkah. Prošli teden 80 se sešli štirje tovarnarji žveplenk: Horvic, Firt, Icig in Ii e b, v Pragi, da se posvetujejo, kako bi se inova dalo dokazati svetu, koliko stori Abrahamov rod za
človeštvo. Ti mož|e so seveda veliki reveži, tako a pr. F i r t zaslaži na leto le toliko, da si jedno
samo veliko hišo kupi na Dunaju; le z redka mu priraste dobička za dve. In zaradi sveje revščine so sklenili, da se podraži užigalua sredstva, imenoma žveplenke. Revež plačuj, če ne pa — pogini!
0. pivu. Po velikih mrstih spada pivo mej hrano delavčevo, in ne bilo bi od škode, če bi tudi naši posestniki svojim delavcem, ki so po nekaterih krajih že silno razvajeni, mog.i dajati piva za malico namesto žganja in vina, katero se sedaj zahteva. Za pivo je treba hmelja in sladu. Cim dražja sta tedaj hmelj in ječmen, tem dražje je pivo. To je tudi v praksi resnično, kakor bi moralo biti tudi resnično: čim ceneja hmelj in ječmen, — tem ceneje pivo. A ne gre tako. Drugače določujejo pivo-varniški kapitalisti, ki so se združili in sklenili velike kazni tistemu, ki bi ceneje prodajal pivo. In tako je tudi. Nobeden ne prodaja ceneje, in ljudstvo — masti bogatine. Dve leti sem je hmelj mnogo, ječmen pa skoro za 40°/0 ceneji, in — pivo se plačuje, kakor prej. Tako umeva zakon menče-sterskega liberalizma o „Angebot in Nachfrage" — nas čas. Proti tem najostudnejšim monopolom, ki vnebovpijočo krivico delajo revnemu nižjemu ljudstvu se ne gane nobeden. — Pač! Poslanec Hofman je pred dobrim letom interpeloval finančnega ministra. — In — odgovora ni še sčakati. — Za naše kraje bi se dalo mnogo pisati o podobnih, seveda manjih monopolih. Samo na to opozarjamo danes: Kako drago se po nekaterih krajih mora kupovati — meso ali kruh. Mesarji in peki nočejo vedeti ničesar, kedaj je živina in žito ceneji. In ta nevednost je splošna. Dokazov imaš po Gorenjskem, Dolenjskem, Notranjskem in povsod po slovenskih zemljah — v izobilju.	K.
Na Laškem se tudi dani. Pred kratkim so v Genovi zborovali laški katoličani; mej tem so se sešli tudi prvič socijalni politiki apeninskega polu-otoka. Z veseljem omenjamo, da se je tega shoda udeležilo mnogo lajikov. Najimenitnejša točka je bilo posvetovanje, kako se pomozi nebrojnim izseljencem in zavri uzroke te žalostne prikazni. Saj je znano, da afriško obrežje, Albanijo, vzlasti pa Ameriko, preplavljajo laški delavci. Tudi Avstrija ima v tem veliko skušenj; pri vsakem večjem podjetju so Lahi prvi poleg, in gotovo bi se tudi našim delavcem precej poznalo, če bi se ta krošnjarski značaj laški v nekoliko spremenil. Lahi sami si morajo to želeti. Cele karavane lačnih, brezdelnih proletarijcev se vlačijo po celi zjedinjeni kraljevini; posebno mesta so jih polna. — Za sedaj so zborovalci predlagali, da se podpirajte raznovrstna društva v ta namen, n. pr. takozvana „misijonska družba", ki jo je ustanovil msgr. Skalabrini, obstoječo večinoma iz neduhovnikov, laška družba „sv. Rafaela" v Zjedi-njenih državah, in v verskem in socijalnem oziru neumorna kongregacija salezijanska. Govorilo se je tudi o mej narodnem pravu, o italijanskem poljedelstvu, ki vedno bolj pripada in h katerega rešitvi se je predlagala sprememba dednega prava po avstrijskem vzgledu. Govori so — govori, a izredno tola-žilno je to, da so tudi na Laškem možje izobraženci, ki so si navdušenja polni sveto obljubili, z vsemi svojimi močmi delovati za katoliško-socijalno preosnovo.
Zadružni shod v Ptuju. Za Štajersko, Koroško in Kranjsko se je napovedal shod obrtnih zadrug v Ptuju. Prišlo je tija 150 zastopnikov. Najprej se je obravnaval Vladni predlog o „vravnavi davkov". Nasvetovalo se je nekaj prememb. Potem se je sklenilo, da se odpošljejo izvedenci iz vseh treh dežela k posvetovanju davčnega odseka državne zbornice. — Sklenilo se je tudi, da se ustanovi društvo za onemogle in za vdove in Birote obrtnikov vseh dežela. Opozarjamo, da je bil navzoč pri tem shodu framason — dr. F o r e g g e r in da je tudi govoril. To nam je zadostno znamenje, da se je shod vršil v znamenju nemštva in liberalizma. — Zato opozar- i jamo domače obrtnike, naj ne gred6 na limanice j zvitemu tujeu. — Kaj imajo storiti zadruge slovenskih obrtnikov z nasvetom o imenovanem novem društvu, in kaj z zapisnikom shoda, ki ga tiskanega | dobe proti povračilu lastnih troškov, je — jasno| 1
K.
Telegrami.
Dunaj, 1. novembra. T ud* danes se ni naznanil noben slučaj kolere. Včeraj naznanili so se zvečer štirje, danes pa trije sum-
ljivi slučaji obolenja, pri katerih se je pa pokazalo, da ni kolera. Na koleri bolnemu Wodalu boljša se hitro zdravje.
Dunaj, 2. novembra. Cesar je zjutraj šel v Maierling in bil pri maši v samostanski kapelici. Cesarica je ob sedmih se peljala v kapucinski samostan in mudila se dlje časa v tihi molitvi pri rakvi pokojnega carjeviča Rudolfa.
Dunaj, 2. novembra. Dunajski odbor avstro-nemških častnikov, kateri so se udeležili tekmovalnega jahanja mej Dunajem in Berolinom, javno objavlja, da so splošne ob-dolžitve avstrijskih častnikov v „Berliner Tagblatt" -u popolnoma neresnične in neosno-vane. Obdolžitve nadporočnika Miklosa se pa v njegovem imenu zavračajo kot zlobna obrekovanja. Miklos je pravilno ravnal prav po dogovorjenih določilih.
Krakov, 1. novembra. izDombijadošlega bolnika vsprejeli v kolerno" bolnišnico. V Piaskiju welkiem je jeden zbolel, jeden pa umrl za kolero, v Prokocimu in Dombiju konstatovano po jeden slučaj kolere.
Budimpedta, 31. oktobra. Poslednjih 24 ur jih je 22 zbolelo, 10 pa umrlo za kolero. V Tothu, ostrogonskega komitata, jih je dosedaj zbolelo 19.
Carmauz, 1. novembra. Strajkovci so sklenili, da zopet začno delati. Clemenceau je obljubil, da bode obsojenim strajkovcem izposloval pomiloščenje in jim tudi skušal dobiti delo, če ne v Carmauxu. pa kje drugje.
Berolin, 1. novembra. Poslednje tri dni ni nikdo v Hamburgu za kolero zbolel.
Črne, bele in pisane svilene damaste
od gld. 1'40 do gld. 17-75 meter (do 38 vrst in 600 raznih barev) razpošilja poštnine in eolnine prosto avllarnloa O. HENNEBERG (o. in kr. dvorni založnik), Zttrloh. Vzorci s povratno pošto. Pisma 10 kr. porto.	191 5 (8)
Umrli mu :
27.	oktobra. Luka Žakelj, delavec, 52 let, je v Ljubljanici utonil. — Karol Babnik, knjigovezec, 67 let, Stari trg 12, vsled raka.
28.	oktobra. Ana Zadnikar, pasarjeva hči, 3 mesece, Cesarja Jožefa trg 2, atrofie.
V bolnišnici:
29.	oktobra. Antonija Pokorn, gostija 52 let, emphysem.
Tujci.
30. oktobra.
Pri Maliču: Bauer, uradnik ; Rein; Kohn; Franki, Berčk, Mebus, Wienke, trgovci; Wedl, Reich, Pick, potovalci, z Dunaja. — dr. Traun, odvetnik, iz Celovca. — Pišcanec, uradnik, s soprogo, in Košir iz Trsta. — Baier iz Plzna. — Cadež, posestnik, z rodbino, iz Poljan.
Pri Slonu: Soukup; Diem, Novak, trgovca, z Dunaja.
—	Mendlik, nadgeometer, iz Gradca. — Kohn in Lengel, trgovca, iz Vel. Kaniže. — Schindlhauer, trgovec, iz Berolina.
—	Hajek, tovarnar, in Stare iz Kamnika. — Schmuk, zaseb-nica, iz Celovoa. — Gospa Ida Mally iz Tržiča.
Pri Juinetn kolodvoru: Ažman, mizar, z Brezja.
—	Lakner, odgojiteljica, iz Sovodnja. — Markon, posestnik, iz Planine.
Pri avstrijskem caru: Musini, lekarnarjeva vdova, iz Celovca. — Rupnik, nadučitelj, iz Leskovca. — Haimscheg, stotnik v pok., iz Gorice. — Repinc, trgovec, iz Prema.
Pri bavarskem dvoru: Kimovc, uradnik, iz Zidanega Mosta. — Gregorka, vinotržeo, z Reke. — Habl, uradnik, z Dunaja. — Vogrin, prodajalec čipk, s soprogo, iz Maribora.
Vremensko uporoelio.
Ca.
opazovanja
31
7. u. »jut. i. a. pop. 9. a. sv«!.
.Stanj«
"WÍT 7372 7369
w^Bien
p» frltija
47> 14-4 110
V ■» i u t
Vreme
si. sever si. svzh
7. u. zjut. 3. u. pop. 9. a. sv
736 0 7347 7341
8-8 15-8 118
si. vzh. zm. szapad
si. 8Z»p
>
v w a a
i
del. oblač. oblačno jasno
0 00
del. jasno
n
oblačno
090 dež
srednja temperatura obeh dni 10-4° in 9 2°, oziroma za 2-3 in 1'4* pod normalom.
•MlttVlMtiVMMiMMVMti
©@* STHT
Vsebina XL sraka:
Peter Preradovič. Napisal V. C. — Skopuh. Zložit Anton Hribar. — Se enkrat. Zložila f S. M. Bona-ventura. — Zmota in povrat. Povest. Spisal Iv. S. — Aima. Zložil A. M. — Očetova tajnost. Povest.

Spisal Slavoljub DobrAvec. — 27. vinotok. Z'ožil M. O. — SIMrjeva molitev. Zložil M. 0. — Rudarske pe>nii. VI. Zložil Vladimir. — Kamnik. Pri-rodopisuo-Zirodovinski obraz. Spisal Jas. Beukovič.
—	Na lutrovem. Potopisne in narodopisna črtire. Spisal dr. Fr. Lampe. — Slov-tvo. 1. Slovensko slovstvo. 2 Rusko slovstvo. 3 Drugo slovstvo. — Razne stvari. — Slike: Peter Preradovič. — Žalujoča deklica v cerkvi. — Most na čolnih v Kolombu ua C«ylonu. — Prizor iz francoske prekucije. — Pogled ua Kamnik s severno-vshodne strani. — Pogled na severni del Kamnika z vshodne strani.
—	Zima v Tatrab.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze sočutja, došle nam od več stranij povodom prebritke izssube našega nepozabnega sina, oziroma brata, bratranca itd., gospoda
Maksimilijana ksar-ja,
dijaka VIII. gimn. razreda,
in mnogobrojno spremstvo do zadnjega počivališča izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. Osobito nas veže , dolžnost zahvaliti se zastopnikoma gimn. učiteljstva pri pogrebu c. kr. gimn. ravnatelju veleeast. gospodu Andr. Senekoviču in mnogozaslužnemu gospodu dr. Svetini, dalje gospodom gimnazijskim pevcem in gospodom pevcem škofjeloškega slov. bralnega društva za ganljivo petje, gospodom dijakom osmošolcem in gospodom škofjeloškim dijakom ter gospodom bogo-slovcem za darovane prekrasne vence in za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, kar nam je bilo v največjo tolažbo. Najtoplejše se zahvaljujemo tudi za obisk in tolažbo v dolgi bolezni predrazega umrlega čast. gospodom duhovnikom v Ljubljani in Škofji Loki.
ŠK0FJA LOKA, dne 2. novembra 1892.
518 1
Žalujoči ostali.
Znamka S. O. M. Najboljše laško namizno vino,
priporočajo je zdravniki za krepčanje slabotnim, bolnim in prebolelim. — Steklenica 1 gld.
Gosp. lekarnarju G. Piccoliju v Ljubljani.
Podpisani Vam potrjujemo s tem, da že 18 let prejemate Maršala vino iz naših kletij in sicer najboljše. Pooblaščamo Vas, da to potrdilo, kakor je resnično, objavite in se podpišemo z velespoštovanjem
J. «C V Florio. Palermo (Italija) meseca dec. 1891.
Piccoli-jeva lekarna „Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (262) 12
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operaoije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(12) 8i zobozdravnik
pri Hradeckega mostu I. nadstr.
Poslano.
Ko se je bilo naše „Bralno društvo" po nekem liberalnem dopisniku v „Slovenskem Narodu" napadeno. tedaj je odbor imenovanega društva proti temu slovesno protestiral in je svoj odoor poslal „Slovencu", „Slov. Gospodarni in „Doraovini".(
V tem protestu ko tudi sledeče besede:'„Kou-statuiemo pa, da .Rimskega Katolika- nimamo." Kakor sem že od ved strani slišal, se je ta stavek tako razumel, kakor da bi se naše društvo ne stri-malo z načeli „Rimskega Katolika", ali kakor da bi
nas bilo sram pred svetom za dr. Mahničeve pristaše se spoznati. Toda niti eno, niti drugo ni v našem društvu, temveč odločno izpovemo, da uaše društvo ni liberalno, temveč popolnoma katoliško, kar dokažejo listi, ki se pri nas berejo. Ob enem naznanjamo, da imamo od tistega časa, ko smo bili v „Slov. Narodu" nanadeni „Rimski Katolik" naročen in se prav pridno bere.
Ponikva ob južni železuici, 25. oktobra 1892. Alojzij Arzenšek,
kapelan na Ponikvi, predsednik „Bral. dclištva".
esasüäasBSs
5HSP5HE
Zahvala.
Povodom požara dnč 28. oktobra izrekam tem potom si. ljubljanskemu gasilnemu društvu, osobito načelniku g. Fr. Doberletu, kakor tudi vodstvu in moštvu za | hitro pomoč mojo najprisrčnejšo zahvalo, dalje g. Finou za prvo zdravniško pomoč, g. županu P. Grasselliju, g. komisarju lJ. Tomou za prijazno tolažilo v velikem strahu, kakor tudi vsem prijateljem in znancem za sočutje ob moji nesreči. Ob jednem izrekam zahvalo banki „Slaviji", osobito njenemu zastopniku g. I. Hribarju za točno izplačilo škode.
Ljubljana, dnč 2. novembra 1892.
519 !	Oroslav I>olenec.

V tukajšnji redutni dvorani je razstavljena
plastična podoba
jjjjpj» bitke pri Kuitoef ^m
z dne 24. junija 1866. — Razstava je odprta vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. ure popoldne.
Vstopnina ob delavnikih 20 kr., ob nedeljah in praznikih 10 kr.	509 9—4
Podpisani usoja si visokorodnemu plemstvu, dostojanstvenikom in si. občinstvu javljali, da je izročil z dnem 1. novembra t. 1. svojo
zalogo piva
gospodu Ivanu Hafner-J u
pivarna, sv. Petra cesta št. 47
za ljubljansKo mesto, ter prosi in opozatj» cenjene odjemalce, naj se izvolijo pri naročitvah obračati neposredno do označene zaloge mojega piva.	Velespoštovanjem
Božidar Fröhlich,
pivovar na Vrhniki.
Ozirajoč se na zgorajšnjo izjavo piiporočain se cenjenim odjemalcem in si. občinstvu z zagotovilom najtočnejše izvršitve vsakaterega naročila. Pivo v steklenicah ali sodčkih dostavljalo se bode brezplačno na dom.
Velespoštovanjem
Ivan Hafner,
lastnik pivarne, av. Petra cesta 47.
520 3—1

Dunajska borza.
Dn6 2. novembra.
Papirna renta a%,	davka . . .
Srebrna renta o%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta b%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri. ........
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini .........
Nemških mark 100 . . .....
96 gld. 65 kr.
Dni 31. oktobra.
Ogerska zlata renta .......112
Ogerska papirna renta 5 % . . . . . . 100
gld.
K% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	140
š>% državne srečke 1. 1.860.. 100 gld. . .	152
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....185
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 1%	96
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4%*	100
Kreditne srečke, 100 gld.......191
St. Genois srečke. 40 gld. ......63
40
75 25 30
30
kr.
16
Ljubljanske srečke, 20 gld. . . . • • Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. .
Rudolfove srečka, 10 gld. ......	23
Salmove srečke, 40 gld. .......	62
Windischgraezove srečke, 20 gld.....60
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	151
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2787
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	96
Papirni rubelj....................1
Laških lir 100 ..........	—
gld.
-r kr. 80 „ r
50 „
75 „: 16 „
.MERCI
imenjarnlčna delniška družba na Dunaju,
I., Wollxeile štev. 10.
Najkulantnefie se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednotita.- papirji,, «reftke, valute in devize.
Razna naročila lzvrSé se nhjtočneje.
Za nalaganje kapitalov priporočamo :
4% bolzansko-meranske prioritete.
4';,% gallikega zemljiškega kreditnega društva zastavna pisma.
4% duhovsko-podmokelske (Dux -Bodenbacher) srebrne prioritete.
Brezplačno shranjevanje in oskrbovanje
Natančnejša pojasnila dajo se v našej pozvedovalnej pisarni ustno in pismeno.
Izdajatelj in odgovorni yreduik : Dr. Ivan Janeiii.
Tis* „K^toiiške	» l.mhiom.