Potrebujemo več kot domove za starejše
Na zadnji seji delegacije v zboru krajevnih skupnosti na Taboru so med drugim gradivom razpravljali tudi o problematiki stanja splošnih in posebnih socialnih zavodov v Ljubljani. Me-nili so, da sedanja politika graditve domov za starejše občane ni primema. Ti domovi, pravi-jo, so po eni strani hoteli (takšne so tudi cene oskrbnih dni), po drugi pa bolnišnice. Delegati menijo, da to ni tisto, kar starejši Ijudje potre-bujejo. Jesen svojega življenja si najbrž vsak starostnik želi preživeti v okolju, ki ga najbolj spominja na dom in domačnost, ki mu jo daje lahko le domače ognjišče, nikakor pa ne veli-kanska hotelska stavba, kakršni so danes do-movi za starejše. Bolniki pa, menijo delegati, spadajo v bolnišnico, zato jih navsezadnje tudi
imamo. Starostniki potrebujejo manjša stano-vanja in garsonjere, kar vse bi jim dajalo čim-večji občutek, da so doma. Če pa bi bili potreb-ni pomoči, naj bi jim jo nudile za to poklicane službe in ustanove. In še nekaj potrebujejo starostniki: pomoč na domu, ki pa jo praviloma zanemarjamo in jb prepuščamo vse preveč le društvom upokojencev, Rdečemu križu in ko-misijam za socialna vprašanja v krajevnih skup-nostih.
Kaj ne bi bilo veliko ceneje pa tudi iz huma-nega - človeškega vidika, da bi gradili manj domov hotelskega tipa, zato pa več denarja in skrbi namenjali organiziranju in delovanju po-moči na domu?