Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska iztfaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2996. 2994 in 2050
OVENEC
Ček. račun: Ljubljana SL 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
A v str H $ a ms zgrešeni poti
Poročila iz Avstrije dišijo po smodniku. Ni slučajno, da so v Delavskem domu ria Ottakringu odkrili smodnišnico, tudi »grof Starhemberg ne napoveduje »ljudskega pohoda« na Dunaj kar tjaven-dan, kakor ne more biti slučajno, da dr. Seipel razlaga, kako je dolžnost demokracije, da v danem trenutku omogoči diktaturo. Še tako konservativno in v spoštovanju zakona vzgojeni Avstrijci so danes duhovuo pripravljeni na najbolj drzno politično pustolovščino, ki bi prav nič ne zaostajala za Pfri-merjevim »pohodom, proti Dunaju v septembru.
Bureschova vlada je v svečanem proglasu vprav preklela Pfrimerjevo avanturo in jo označila za narodno izdajstvo, na graškem procesu pa je Pfrimer bilko dobil. Danes že lahko smelo trdimo, da je oprostilna razsodba graških porotnikov proli lieim-vvehrovcem popolnoma omajala temelje sedanje vlade. Ako je vlada smatrala v zmislu ustave za nedovoljeno, da stopi v sodno dvorano in s tem izvrši drzen napad na svobodo porote, je bilo to povsem na mestu. Ker ji ustava tega koraka tii dopuščala in ker je lahko že vnaprej vedela, kakšen bo rek heimvvehrovsko orientiranih porotnikov proti svojim tovarišem, bi nikakor ne smela dati priložnost poroti, tla zad« ustavi in vladi sami, ki je v zmislu ustave proglasila Pfrimerjevo dejanje za narodno izdajstvo, smrtonosen udarec. Nedolgo pred izbruhom fašistične »revolucije je tržaška porota na zahtevo fašistov oprostili, ubijalce faktorja Miiller-ja, ki so pri belem dnevu ugrabili nesrečno žrtev pred glavno postajo in jo ustrelili za nekim plotom, in fašistična drhal je zmagoslavno odkorakala iz sodno dvorane' med vzkliki: Živel fašizem!c, »Živela revolucija! Poslej so bili dnevi ustavne vlade v Italiji šteti. Na zunaj je današnji položaj v Avstriji drugačen kakor pred desetimi leti v Italiji, fašizmi so se danes ludi že preživeli, toda takšne razsodbe in takšne koncesije eksekutivne oblasti napram napihnjenim reševalcem naroda, ki z orožjem Jelajo: pravico, rodijo povsod, torej ludi v Avstriji, podobne posledice, lo je utirajo pot anarhiji ne samo v justici, temveč v vsem javnem življenju.
Oprostilni razsodbi v Grazu so socialistični porotniki takoj postavili nasproti oprostitev ubijalca nekega heinivvehrovca; odkritju velike zaloge orožja, ki so ga hranili heimvvehrovci na Štajerskem, jo sledilo odkritje orožja v Delavskem domu na Dunaju. »Za vsako zaplenjeno puško bomo napravili deset drugih!< proglašajo socialisti. Ta veriga mora privesti do krvavega konflikta med Hcimvvehrorh iri socialističnim Schutzbundom, to je do prave državljanske vojne, ako je vlada ne preseka z uveljavljc-njem ustave, predvsem z razorožitvijo.
Notranji minister je slovesno napovedal razorožitev vseh oboroženih orgauizacij; vlada pripravlja tudi poseben zakon za to. Razorožitev je bila že mnogokrat napovedana, a izvedla je ni nobena vlada, Burešova je tudi ne bo mogla, ker je prešibka. Glasila Seiplovega krila v krščanski socialni stranki so takoj nastopila proti razorožitvi, češ, da ne bo mogočo razorožiti socialistov, proti katerim bodo poslej stali heimvvehrovci z golimi rokami. Na drugi strani socialisti ne verjamejo, da misli vlada iskreno in ji očitajo, da namerava udarili samo po njih. Zlo se je že tako ukoreninilo, da ga je danes silno težko izruvati. Krivda seveda ne pada izključno na sedanjo vlado, brezdvomno je napravil večjo napako tisti kabinet, ki ni zatrl oboroženega paradiranja takoj spočetka. V ustavno urejeni državi naj bo vsak državljan na svojem mestu. Puško naj nosi le vojak in liktorski sveženj le sodnik. Kadar državljan zgubi zaupanje v pravico in v ne-pr.istranost upravnih oblastev ter vidi, kako mu drugi sodržavljani nekaznovano kradejo svobodo s silo, potem prične tudi sam stikati za orožjem. Kadar se država odpove svoji glavni nalogi, tla zagotovi vsakemu državljanu pravice pred njegovim sodržavljanom in ga ščiti pred zunanjim sovražnikom, tedaj zapade človek instinktu medsebojnega obračunavanja, kakor je v navadi pri primitivnih narodih. Vse kaže, da so v Avstriji in ludi v Nemčiji pozabili na 16 resnico.
Pustimo ob strani vprašanje, koliko so tisti, ki so to oboroževanje trpeli, in listi, ki so se sami oboroževali, imeli pri leni določene zunanjepolitične namene, čeprav je tudi lo vprašanje za nas kot mejaše nemškega naroda zelo važno. Danes že lahko pribijemo, tla so Avstriji te oborožene parade, aulmarši in heimvvehrovske pustolovščine, silno škodovale v svetu. O tem so je lahko prepričal kancler Buresch sam le dni v Ženevi. Finančni odbor Zveze narodov je vzel pohvalno nn znanje odločne ukrepe avstrijske vlade za uravnovesenje državnega proračuna, kakor so bili znižanje plač driivnim nameščencem, skrčenje izdatkov za pošlo in železnico, loda preko te platonične pohvale odbor tii šel. O posojilu',' kakor tudi o prostovoljnem moratoriju ni sluha in nekateri avstrijski listi ve vprašujejo, ali so bili Burešovi -uspehit v Želievi vredni potnih stroškov. Inozemski kapitalist naloži denar v državi, katere gospodarski in politični položaj je takšen, da mu daje jamstvo preti vsakrš-uimi tresljaji, ki bi lahko spravili v nevarnost njegov denar.
Bureschova vlada ne uživa v inozemstvu dovolj zaupanja, ker so je pokazala na znotraj prešibko; v zunanjepolitičnem pogledu pa ne. daje Francozom, ki pridejo v denarnih zadevah prvi v poštev, prisotnost dr. Schobra v zunanjem ministrstvu dovolj jamstva, da ne bi Avstrija zopet krenila na pot združitve z Nemčijo. Francozi bi mnogo bolj zaupali dr. Seiplu. Ta je takoj spoznal, da mu zunanjepolitični in s temi združeni finančni neuspehi Burcšove in Schobrove vlade odpirajo pol na vlado. Avstrija potrebuje bolj kakor kedaj poprej politika, ki bi mu zaupala Francija, ker edino takšen državnik bi ji lahko izpcsloval novo poso-jllo ali vfcaj sporazumen moratorij zunanjih dolgov.
anovi se mandžursha država
Velika bitka blizu Harbina Zadnja kitajska armada potolčena
London, 20. jan. Potem ko je japonski kabinet poslal v \Vashinglon odgovor, da Japonska nima namena kršiti kitajske suverenitete v Mandžuriji in da hoče strogo spoštovati princip svobodne trgovine za vse narode, se zdaj pripravlja, da čimpreje uresniči načrt »Svobodne mantlžurske republike«, kateri bi se priključila v federativni zvezi mongolska kanala Džchol, Barga in eventualno še Čar-har — država, ki bi po velikosti bila enaka Nemčiji, Franciji in Španiji skupaj.
Na la način bi se japonska vlada lahko izgovorila, tla ona ni kršila suverenitete Kitaja, ker nima nihče pravice braniti Mandžurcem in Mongolom, tla se otl Kitaja ločijo kakor se je ločila pod protekcijo sovjetske Rusije lela 1921. od Kitaja »Svobodna mongolska republika Urgat.
Japonska se pri tem lahko sklicuje na neutaj-ljivo dejstvo, tla Mantlžurri v resnici žele stran od Kitaja, ki je prebivalstvo nečuveno izieinal, boljšo rečeno, naravnost izrupal. Guverner Mandžurije je Lil sin nenasitne rodbine Čansolina, Čansuljan, najbogatejši mož Kitaja, večkratni milijarder, ki je s krvavimi žulji 25 milijonov niandžurskih kmetov in trgovcev vzdrževal armado v svoje samo-pašne namene in si zidal v Pekingu palače, kjer
ima harem, kakor ga nima podobnega noben orientalski despot.
Mandžurci, ki so se izpočelka bali, da ne bi se Čansuljan s pomočjo velesil vrnil in jih pobesil, so zdaj po uspešnih operacijah jajKrnske armade prepričani, tla se ne bodo več vrnili pod kitajsko suvereuiteto, in so pripravljeni proglasiti neodvisno republiko. Ker pod japonsho okupacijo uživajo mir, ker so Japonci davke znatno znižali in se je trgovina nainah poživila, se botlo v začetku organizirali pod zaščito japonske oblasti. Namera, da bi se ustanovilo mandžursko cesarstvo pod bivšim kitajskim cesarjem Pu-Jijem, se je opustila, ker prebivalstvo ne želi dinasta, ki je udan hudim strastem in je čisto pokvarjen-ter degeneriran. Tudi bi dinastija pospeševala intrige, nevarne procvitu dežele, ki ima veliko bodočnost.
Za predsednika republike bo najbrže izbran Kitajec Can-ši-Ji, ki »o otl začetka sodeluje z Japonci iu je sedaj guverner v Mukdenu. V Mukdenu se sedaj vršijo konference z najuglednejšimi Kitajci v deželi pa tudi z mongolskimi kani, ki so prišli v to svrho v Mukden.
Ker je nastopilo milo vreme, še čiščenje, dežele otl »roparskih* čel vrši z veliko energijo. Ro-
parske čete so v resnici vojaki armade Čansulja-na, ki se niso mogli rešili za Veliki zid na staro kitajsko ozemlje in jih japonski letalski in mitra-ljcski oddelki neusmiljeno po cele stotine enostavno tlfcimirajo bodisi iz zraka bodisi iz ravne zemlje. To iztrebljenje se vrši zlasti v južni Mandžuriji in na zapadu okoli mongolskega mesta Taonan, ki so ga Japonci te dni zavzeli, tako da imajo zdaj vrata odprta v notranjo Mongolijo.
Japonsko armadno poveljstvo je sedaj sklenilo, da pokonča zadnje ostanke bivše kitajske Čau-suljanove armade, ki je prezimovala v severni Mandžuriji poti poveljstvvom generala Ma-a. Japonska vojska v mori .1 pehotnih brigad in 800 mor konjenice, jc včeraj zadela na armado generala Ma-a pri Činšijti blizu Harbina in jo potolkla. Velika kitajska armada je položila orožje in zbežala v gozdove. CJcneral M« jc poslal poveljniku japonskih čet parlainentarje, ki so prosili za premirje.
Meti tem sedi v činčovu komisija nevtralni!: opazovalcev . ki jo je delegiralo »Društvo narodov in se strašno dolgočasi. Komisija, ki živi na stroške kitajske vlade Čansuljana, je stala dozdaj že 30.000 mehikanskih dolarjev, ne da bi Kita. od te komisije imel dozdaj najmanjše koristi...
1
mm§ st sama pomaga
Amerika je užaljena
Pariz. '20. jan. Ig. Ha vas poroča: Ameriške Združeno države so sporočile Franciji po svojem pariškem poslaniku, da mora Evropa problem svojih dolgov rešiti brez intervencije Amerike. Amerika razločuje med reparacijami in ineilzavozniSkimi dolgovi. Načrt enotne evropske fronte proti Ameriki ni imel nobenega vpliva. Taka generalna rešitev je nemogoča, ker hi nekateri evropski dolžniki prav lahko plačevali. V Ameriki so užaljeni, češ tla jc Evropa nehvaležna Ameriki, ko je tako generozno sprožila Hooverjev' moratorij. Več dolžnikov, posebno Francija, hi prav lahko plačalo, če hi zmanjšali svoje izdatke za oboroževanje. Izjema je samo Anglija. Zato dobiva v Ameriki vedno ver tal mnenje, naj sc Evropa prepusti sama selii. »Echo tle Pariš« izjavlja. tla je bistvo odklonilne odločitve v Washing-toim bilo samo v tem, da se Nemčiji ne dovoli noben nadaljnji moratorij, ki ne bi našel v Ameriki ravnotežja. Z Rimom in z Londonom so sc uvedla pogajanja za skupno fronto držav dolžnic. Končno-veljavua odločitev o latisannski konferenci in o ro-paracijskrm problemu ho prišla koncem tedna. V »Journalu« izjavlja zaupna oseba, ki jc baje v ozkih stikih z berlinsko Wilhelmstrasse, da Nemčija v svojem sedanjem stanju nervozne prenapetosti ue. bi mogla prenesti samo provizorirne ali nezadostne rešitve repnracijskega problema, h kateri spada tudi
potlaljašanjo moratorija. Če hi dr. Briining prišel iz Lausannea praznih rok. bi to brez dvoma povzročilo temeljito spremembo političnega stanja v Nemčiji.
Berlin. 20. jan. tg. Vossische Zeitung poroča iz Londona: Anglija jc po svojem berlinskem poslaniku siru Rumboldu sondirala, ali bi bila nemška vlada za to, da se podaljša Hooverjev moratorij za eno leto. Dr. Briining jc dal negativen odgovor.
Odmev v Parizu
Pa. K, —"O. jan. ž. Stališče, ki ga je zavzela ameriška vlada v svojem odgovoru na Lavalovo vprašanje, ni tukaj nikogar iznrnadilo. Ni še znano, kaj bo ukrenila francoska vlada, vendar pa se že lahko danes vitli iz komentarja, ki ga prinaša »Excclsiorc, da ne bo prišlo do sporazuma, da Iti evropske upnice dovolile Nemčiji moratorij za gotovo dobo. Bilo bi breismiselno, če bi se Nemčiji dovolil najprej moratorij iu bi sc šele potem prosilo Ameriko, tla tudi ona to stori i. vojnimi dolgovi. V tem slučaju je mnogo bolje, da ostane vso tako kot je sedaj, in sirer tako dolgo, dokler ameriški narod in ameriški kongres ne bosta uvidela, v kakšno stanje jt> padla Evropa radi njihovega stališča. Moratorij ni mogočo sprejeti na korist enega in v škodo drugega.
ho z reparacijsko konferenco
Nemcs se branijo iti v Lausanno
Tvontion, 20. jan. tg. Anglija se neprestano prizadeva, tla bi zagotovila sestanek reparacijske konference. Zunanji minister Simon je. včeraj konferiral z nemškim poslanikom, obenem pa tudi angleški poslanik v Berlinu z tir. Brttningom. Neprestane konference se vrstijo istočasno tudi med Londonom in Parizom. Položaj pa je še vedno tako nejasen, da je bila odpovedana plenarna seja angleškega kabineta, ki je bila določena na danes in bi se imela baviti z rcparacijskini vprašanjem.
Berlin, 20. jan. tg. Po zadnjih diplomatskih razgovorih je gotovo, da bo Ireba opustiti načrt reparacijsko konferenco v Lausanneu. Razpravljati se da samo 5c o vprašanju, ali bo mogoče, začeti reparacijsko vprašanje v Ženevi par dni pred razorožit-veno konferenco. Domneva se, tla se bo nemška državna vlada pri vseh teh pogajanjih držala mnenja, tla se načelo o nemški plačilni nezmožnosti ne sme poslabšati s kakimi dogovori, kar bi se n. pr. lahko zgodilo, čo b! se Hooverjev moratorij nespremenjeno podaljšal z ozironi ua določbe Hooverje-vega moratorija, kolikor se tičejo plačilnih dolžnosti za nemške državne železnice. V Nemčiji so mnenja, tla je sicer sestanek reparacijske konference nujen, loda samo tedaj, če bi ta konferenca res dovedla tlo rešitve repa raci jskega vprašanja v smislu priporočil baselskih strokovnjakov. V Berlinu poudarjajo, da traja zaenkrat odgoditev plačevanj še tlo 1. julija. Pogajanja o počivar»;u privatnih inozemskih kreditov pa bodo predvidoma tlala kabinetom še nMtljnjo svobotlo krelanja. Pričakuje se, da bodo tozadevna pogajanja končana še ta teden in da botlo prinesla zavarovanje privatnih kreditov še za eno leto. V ostalem pa se vitli, da hoče svet že sprejeti
Zato je umevno, da sili tir. Seiipel v zadnjem času čedalje bolj v ospredje. Ker ne more računali n« sodelovanje velenomcev, h katerim se prišteva tir. Schober, še manj pa na sodelovanje socialistov, svojih najhujših sovražnikov, skuša spraviti Ileim-vvehr nazaj v ustavni okvir, tla bi se lahko potem nanj naslonil. Socialisti se že zdaj plašijo vlade Vaugoin-Seipel-Starhemberg in bi bili pripravljeni sodelovati v koncentracijski vladi s krščanskimi so-cialcl pod. pogojem, da se prepreči Selplova »diktatura«. Doslej se Seiplovi računi s Heimvvehroin niso obnesli, ker je to oborožena mas>i, ki jo lahke vodijo le častniki iu ni uporabna za drugo kako, za Pfrimerjeve ali Slarhemberirovo pustolovščine.
načrt, ki se je pojavil v francoski poslanski zbornici in po katerem naj posebno razsodišče odloči, koliko so dosedanja nemška plačila že dosegla obnovo Francije.
Naša delegacija za razorožitveno konferenco
Belgrad, 20. jan. I. Jutri odpotuje v Ženevo nasa delegacija, da se pripravi za razorožitveno konferenco. Za delegacijo so bili že pred šestimi meseci rezervirani prostori v hotelu Borival-. Vsega bo naša delegacija štela 14 članov, vključno strojepiske in pisarje. Kakor izgleda, bo naše zastopstvo, kateremu se bo pridružilo tudi naše stalne zastopstvo pri Zvezi narodov, ostalo v Ženevi nepretrgoma do Velike noči. Tedaj se bo bržkone z delom prekinilo, ker se bodo vršile v Franciji splošne volitve v parlament. Konferenca lxi počakala izida teh volitev in bo šele potem v novi atmosferi nadaljevala delo do jeseni, nakar bo zopet prekinilo in se bo počakalo na izid volitev nemškega predsednika republike in v pruski deželni zbor. Nalo se bo razorožit vena konferenca zopet sestala k jesenskemu zasedanju, da podpiše sporazum, č? bo sploh kaj podpisati.
Pasivnost italijanske trgovine
Rim, 20. jati. ž. Uradni listi objavljajo podatke o italijanski trgovinski bilanci za leto 1931. Blaga je bilo uvoženega za 11.624,296.000 lir, izvoz pa je znašal 10.040,148.000 lir, ark pomeni, da jc italijanska trgovinska bilanca pasiva za 1.584,14!: tisoč lir.
New Yorli v finančni stiski
Pariz. 20. jan. ž. Petit Parisien : poroča iz : Nevv Vorka. tla st- nahaja mesto Nevv Vork v težki j denarni zadregi. Otl 1. januarja naprej ni mesto plačalo še nobenega računa. Mesto je svoječasno ! vzelo 90-tlneviii kredit v znesku 32 milj. dolarjev, i ki ga zdaj ne more plačati. Načelnik mesta se je j pričel pogajati z raznimi bankami, da bi se mestu I to posojilo podaljšalo, kar pn so banko odklonile.
Min. predsednik ie odpotoval
Belgrad, 20. jan. AA. Predsednik ministrskega sveta g. Peter Živkovič je odpotoval za nekaj časa.
Herriotov načrt za obnovo Evrope
Malo verjetna razorožitev pod okriljem ZN
Belgrad. 20. jan. 1. Nocojšnja Pravda objavlja daljši članek vodilelja francoske radikalno-socijalne stranke, Eduarda Herriota, v katerem sloviti francoski državnik in polilik raziskuje mednarodni politični položaj v trenutku, ko se otvar-jata dve najvažnejši konferenci v povojni zgodovini. Glede reparacij podčrtava Herrlot dejstvo, tla so finančni strokovnjaki v Baslu, natančno pro-
goče? Zveza narodov jo, odpovedala ler se napo slctl zadovoljila, da jc poslala neko turistično eks-pt tlicijo na Daljnji vzhod, tla pregleda, kakšne pokrajine jo Japonska v brk Zvezi narodov in mednarodnim dogovorom zasedla, da ugonobi »mandžurske bandite«. Naši diplomatje naj ne pozabijo, kako se je svojo dni zgotlilo s Korejo. Velesile v ■Evropi in izven nje botlo še neizbežno plačale
učili položaj nemškega gospodarstva ler se zedi- i mandžurski poraz. Tako pohabljena Zveza narodov
nili na sledeča dejstva:
1. Da je Nemčija res mnogo trpela otl svetovne gospodarske krize radi prehitre izgube inozemskih kreditov. 2. Na tlrugi strani je tudi res. da so bili umaknjeni inozemski krediti precej nadomeščeni z vedno večjim plasiranjem v izvozni trgovini. 3. Položaj Nemčije ima svoje rodne vzroke poleg svetovnih. Ti vzroki so beg nemškega kapitala v inozemstvo in neverjetno razsipanje z državnimi dohodki, obnova trgovske flote, gradi-,ev križarke, graditev državnih poslopij in ustanavljanje državnih podjetij, graditev cest, železnic ild. 4. Da ni pravilno, če bi hotela Nemčija sedaj v dobi gospodarsko, depresije graditi bodočnost, ker bo preje kot vse druge države našla ravnotežje in to v dobi, ko se bodo druge države še zelo borile. 5. Ker je sedanja svetovna kriza takega značaja, da bi bilo pravilno, če bi se mednarodni dolgovi prilagodili temu položaju in se eventuelno med seboj črtali. V teh petih točkah vidi Herriol načrt za obnovo Evrope in sveta.
Herriol nadaljuje svoj članek o vprašanju razorožitve in ugotavlja, da so izgledi za razorožitev pod okriljem Zveze narodov postali zelo skromni, kajti Zveza narodov je dobila nedavno v mandiiirskem vprašanju tak udarec, da no ho zlepa vstala. Kaj se pravi zavojevati pokrajino, ki obsega I milijon kv. km, ki jc lorej štirikrat lako velika kakor Jugoslavija, in na kateri prebiva 30 milijonov ljudi? Japonska je govorila o niandžurskih banditih! 30 milijonov banditov, ali je lo ino-
bo slaba opora za debato o razorožitvi. Sicer pa osebno ne verujem v razorožitev, pravi Herriol. Kako hočete ugotoviti vojno enakost dveh držav? 100.000 starih vojakov je več vrednih kot 100.000 rekrutov. Kako naj se oceni vloga, ki jo bo igrala v oboroženem spopadu tehnika? Kilo bo šel potegovat meje? Verujem samo v mednarodno solidarno organizacijo, je rekel Herriol, ki jo je francoska vlada sestavila in predložila v protokolu iz lela 1024.
Spoštovanje mednarodnega prava, spoštovanji mednarodne morale, to je edina gar - ■ male in velike države.
Nemiri v Španiji
Barcelona. 20. jan. AA. Stavka revolucijonar-ega značaja je izbruhila v premogovniku Figols. (i00 delavcev se je polastilo orožja civilne garde in napadlo oddelek vojaštva. Vojaki so se moral' umakniti v vojašnico, kjer so Čakali na ojačanja.
Tekstilni delavci v Bergi so takisto stopili v stavko, razdejali skladišča in se polastili živil.
Usoda španskih jezuitov
Madrid, 20. jan. AA. Odbor pravnikov, ki e« je imenovala španska vlada, je ugotovil, da se čl. 26 španske ustave, ki govori o razpustitvi verskili družb, nanaša tudi na jezuitski red. Zato bo po vsej verjetnosti pravosodno ministrstvo v kratkem izdalo odredbo o razpustu omenjenega meniškega reda.
Rusiji se nič ne mudi
Pogajanja z Romunijo vnovič odgodena ~~ Rusija se pogaja z Japonsko
Romunija zelo nervozna
Pariz, 20. jan. Tukajšnji vojaški krogi, ki imajo znaten vpliv zlasti na enter zunanje politike, niso simpatično sprejeli ideje o paktu med Rusijo in Francijo na eni ter med Rusijo in zaveznicami Francije na vzhodu na drugi strani. Znano je, da sta generalisšimus francoske armade Weyghnd in maršal Petain odločna nasprotnika tega načrta, ki sta ga spočeta gospod. Berthelot, spiritus rector Zunanjega urada, in sovjetski poslanik v Parizu Dov-gnlevskij.
Razpoloženje vodilnih činiteljev francoske armade odseva list ,La France Militadre«, ki opozarja, da se Rusija noče zavezati, da bo brezpogojno spoštovala ozemlje svojih sopogodbenic (mišljena je Besarabija), sama pa od njiti zahteva posebne klauzule, ki naj Rusiji jamčijo varnost njenega ozemlja. Tako iz glasila francoskega vrhovnega generalnega štaba vprvič izvemo, da sovjetska diplomacija v pogajanjih s Finsko, ki se ima z ostalimi baltiškimi državami pridružiti paktu med Rusijo in Francijo oziroma Poljsko in Romunijo, zahteva, da Finska na obmejni reki Pečenjegi ne sme imeti noten i h letal, monitorjev ali podvodnih čolnov. Finska, Estonija in Latvija naj se zavežejo, da bodo v slučaju vojne, ki bi jo imela Rusija s kakšno državo nepogodbenico, preprečile sovražniku Rusije vsak dohod v Finski zaliv ali v Itike Riškega zaliva. Ako zahteva Rusija od svojih sopogodbenic take dragocene in važne garancije — pravi La France Miiitaire — je najmanj, kar morejo le-te od
nje kot koncesijo zahtevati, da prizna obstoječo mejo z Romunijo,,kakor so jo priznale vse velesile. Brez te garancije bi pakt z Rusijo ne imel prav nobenega realnega pomena za Francijo in njene zaveznice, saj bi tudi v slučaju, da še Rusija Besn-rabije odreče, Romunija ne mogla preveč zaupati zagotovilu Sovjetov, da ne bodo podpirali komunistične propagande v njenih mejah.
Ti argumenti francoskih vojaških krogov seveda pomenijo močno oporo za Romunijo, da v pogajanjih z delegatom Sovjetov v Rig; ne odnehajo od zahteve po priznanju romunske suverenitete nad Besarabijo, tembolj, ker Rusija za slučaj konflikta z Japonsko, s katerim je treba računati, nujno rabi sigurnosti, da je kdo ne napade za hrbtom. Zato so se — kakor se ve iz zanesljivih virov — nekateri vpl ivni sovjetski politiki res že sprijaznili z mislijo, da naj se Rusija odpove Besarabiji, toda le za ceno velikih političnih in gospodarskih kompenzacij; v prvi vrsti Sovjeti krvavo rabijo velikega dolgoročnega posojila od Francije.
Struja, ki pa je proti vsaki koncesiji v besa-rabskem vprašanju, je v sovjetski vladi močnejša, in temu je pripisovati, da je Litvinov japonskemu ministru za zunanje zadeve g. Jošisavi ponudil pakt o nenapadanju, obenem pa se informiral, ali ne bi mogla Sovjetom posoditi potrebnega kredita Japonska. Japonsko javno mnenje je sicer proti takemu paktu, toda kdor pozna premetenost japonske diplomacije, dobro ve, da se Japonska kaže nedo-
stopno samo zaradi lega, da od Rusije več izme-šetari. čeprav si iuleresi Rusije in Japonske v Mandžuriji in Mongoliji hudo nasprotujejo, tozadeven aranžmnn nikakor ni izključen. Zato se ruskim diplomatom prav nič ne mudi s podpisom pakta z Romunijo in so bukareški vladi zopet sporočili, da naj počaka, dokler se Sovjeti definitivno ne odločijo.
Ta odgoditev je povzročila v Bukarešti veliko uervoznost, ker jc besarabski problem ravno v sedanjem momentu, ko vlada v Besarabiji neznosno stanje, zelo akuten. Zavlačevanje Sovjetov daje be-sarabskim malkontentom, to je ogromni večina prebivalstva, vedno n-ovega poguma za prevratno propagando, ki jo kroti Romunija le z največjimi denarnimi žrtvami, ker mora imeti v Besarabiji mobilizirano veliko vojaško silo. Tega romunska bud-žet nikakor več ne prenes" brez pomoči Francije, kjer pa vlada in finančni krogi silijo na mirno rešitev in na kompromis z Rusijo ter svetujejo, naj bi Romunija ne vztrajala na izrecnem formalnem priznanju BesaraMje. Francoski vojaški krogi so seveda nnsprr i nega mnenja, češ, da je projekt pakta z Rusijo sploh »zapuščina nesrečnega gnilega pači fizma gospoda Briandac.
Bukarešt, 20. jan. AA. Listi napovedujejo, da bo zunanji minister princ Ghika porabil februarja meseca v Ženevi priliko, da nadaljuje z Litvinovom pogajanja z Rusijo. Sedanja romunsko-ruska pogajanja so prišla na mrtvo točko zaradi tega, ker Rusija noče odnehaii.
Kitajsko ljudstvo trpi molče»• •
50 milijonov beguncev
Pretresljivo in obenem upapolno sliko o življenju ljudskih množic na Kitajskem, na katere padajo neizmerne nesreče, podaja v svojem poročilu dr. Antoniutti, tajnik apost. delegature v Pekingu. Dr. Antoniutti je po nalogu nadškofa Costantinija lani meseca oktobra in novembra prepotoval vse pokrajine, ki so bile prizadete po povodnji ali so jih opustošili komunisti. Dr. Antoniutti pripoveduje:
Komaj si je mogoče predstavljati posledice katastrofe, ki je zadela pokrajine ob reki Jangce. To ozemlje je tako veliko kakor cela Italija in vsi pridelki na tem ozemlju so bili za eno leto izgubljeni. Vrhu tega so pa mnogoštevilna poljedelska in industrijska središča za vedno uničena Dnsettisoče človeških življenj je požrla voda in za njo kužne bolezni. Po vladnih podatkih je znašalo število begun-50 milj. in od teh je več miljonov še dan^s brez doma ter prebivajo po majhnih čolnih ali slamnatih utah. °«orje dosega višek v tem zimskem času. In v tem, ko se še niso zacelile rane zadnje meščanske vojne, "froslaja položaj zaradi kitajsko-japonskega spora v Mandžuriji in zaradi gospodovanja vedno drznejših in številnejših komunističnih roparskih krdel še obupnejši in zapletenejši.
Stradajočim brezposelnim množicam preostaja samo izbira med bedo in smrtjo ter banditstvom. Seveda se večinoma odločijo za roparstvo.
Kitajska vlada se nedvomno zaveda «se strahote katastrofe, ki je opustošila deželo v tako težavnem in nevarnem trenotku. Z najboljšo voljo se je lotila pomožne akcije. In na pomoč ji je priskočilo celokupno prebivalstvo. Kitajci in tujci brez vsakega razločka so pomagali. Seveda spričo ogromnih razdalj in nezadostnih ler porušenih prometnih sredstev pomoč ni dosegala potrebe. Kljub temu je treba priznati kitajski vladi, da je s plemenito pomočjo celokupnega naroda pokazala res vzorno delavnost in vnemo.
Seveda so trpeli in še trpe tudi lnlsijoni, ki žive sredi prizadetega ljudstva. So pa inisijoni ob tej priliki tudi znova podali dokaz, da zahteva ta poklic žrtevpolno življenje. Prejel sem številne spontane izjave, in pogansko oblasti same so mi izjavljale, da so stali misijonarji v prvih vrstah, ko je bilo treba lajšati moralno in gmotno bedo. Ko je nastopila povodsnj, so odprli žrtvam svoje bolnice, cerkve in zavode in jih reševali iz zasilnih skrivališč in zatočišč. Sv. oče sani je bil med prvimi darovalci za ponesrečence in kitajska vlada se mu je zahvalita v prisrčni brzojavki. Na željo osrednjih oblasti je bil v narodni pomožni odbor poklican jezuitski pater Jaquinot. V hankovskem pokrajinskem pomožnem odboru so izročili tajništvo nekemu frančiškanu. Tudi po vseh prefekturali so pritegnili v pomožne odbore katoliške duhovnike. Od škofa do zadnje katehistinje je bilo vse cerkveno osobje na delu za odpomoč žrtvam povodnji. Apostolski delegat je pozval vse kitajske katoličane nn sodelovanje, llspeh je bil izredno zadovoljiv. Nešteti darovi, začenši od darov najmanjših in najrevnejših misijonov v notranjosti dežele do velikih zneskov, kakor ga je daroval n. pr. Lopahoilg, premožni voditelj katolikov v Sanghaju. so pričali o karitativneni duhu mlade kitajske cerkve. V malem mestu Kin-9en (Hupeh). se je odpravil na dan. ko je po dveh mesecih vodovje odteklo, mandarin s celokupnim i prebivalstvom na katoliško misijonsko postajo in ! izročil lam s tradicionalno kitajsko slovesnostjo sli- ; ko z napisom: .Nad brezupnimi bregovi Hana se ! razliva blagodišeči vonj Vaše Karitas!« Podobnih 1 zgledov bi mogel še mnogo navesti.
Komaj sem bil dospel v llankov, ko mi je začel v eni izmed begunskih bolnišnic neki poganski zdravnik z ganjenim glasom pripovedovati o škofu Massiju, ki se ji! ob nastopu katastrofe takoj sam postavil na čelo akcije. Vsem je dajal zgled in vsak dan v čolnu obiskoval vse misijonske pomožne ustanove, nadzoroval njih delo In tolažil žrtve. Iz ruše-čih se poslopij je osebno reševal nesrečnike. Vsakomur je znano, da je misijon doni Karitas. Videl
kako oblegajo nesrečniki inisijone od jutra Jo noči. Misijonarji in sestre, Kitajci in ipozemci, delujejo neumorno. Kanosijanke so se junaško žrtvovale. Na stotine otrok so prenesle iz poplavljenih sirotišnic na varna mesta. Mlada kitajska učiteljica jo na hrbtu prenesla 80 metrov daleč v bolnišnico 17 starih oseb in bredla pri tem vodo skoraj do ramen. Neki član liiplomntičnega zbora v Hankovu ie Izrazil svoje občudovanje o kitajskih frnnčiškan-aah, katerim so poganske oblasti izročilo vodstvo
lazareta. V Hanjangu ie nekaj tisoč kristjanov, ki so morali bežati iz opustošenih mest, ustanovilo novo župnijo, katere vodstvo so prevzeli ameriški misijonarji. V Vuhangu je škof Esrielage vsak dan osebno razdeljeval beguncem riž. V Hankovu sem neki dan v predmestju naletel na razgrajajočo drhal, sredi nje pa sta dve frančiškanki obvezovali ranjence. Vsak dan odhajajo sestre molče iz svojih samosianov, da sredi tolike bede dele zaklade krščanske ljubezni.
Na na jvišjih točkah, kamor divjajoče vode niso dosegle, ob železniških nasipih, ua pokopaliških gričih, žive preostali, skupaj z mrtvimi, ki počivajo tu, življenje, ki je neprestano izpostavljeno vsem mogočim nevarnostim. Nahajamo se sredi naroda, ki se dobesedno bori za svoj obstanek. Skromni in štedljivi po naravi, ti ljudje ne poznajo skrbt za jutri.:. Njihova edina želja je, da bi ti tragični dnevi minuli. Zdi se, da se pokore te človeške množice ludi v nesreči svojim tisočletnim tradicijam potrpežljivosti. Do danes so ti ljudje, prevzeti od duhrf •požrtvovanja ali skoraj nezavestno, fatalistično tr-peč, vsemu kljubovali... Toda la brezbrižna in resignirana masa more od Irenotka do trenotka vzplameneti... Kaj potem?
Čeka Sovi emigrante
Bukarešt. 20. jan. ž. V zadevi komunističnega terorizma v Konstanci se čujejo še sledeče podrobnosti: Oblasti so aretirale 30 oseb, ki so prispele z rusko ladjo >,Filomena«. Ti ljudje so imeli zapoved, da odvedejo visoko osebnost iz političnega življenja bivše carske Rusije, čeka je zasledovala to osebo v Parizu, ko se je preselil v Berlin, so mu bili tudi tam vedno za petami, isto se je zgodilo tudi, ko je odšel na Dunaj in Bukarešt. Nekega dne ie prišla k visokemu ruskemu emigrantu elegantna dama, ki mu je sporočila, da ga pričakuje v Konstanci neki znanec in sorojak. Ker se mu je zadeva zdela precej sumljiva, jo je prijavil policiji, ki mu je rekla, naj se pozivu odzove in naj gre v Konstanro. Ko je sedel v avtomobil, sta bila v njem dva agenta Čeke, ki sta ga takoj zvezala in v
Konstnn-, ki so
vse skupaj aretirali. Istočasno je bilo aretirano tudi vse osebje omenjene ladje.
hitrem tempu zdirjala proli Konstanci. V Koi ci pa so jih pričakovali romunski detektivi,
Drobne vesli
London, 20. jan. A A. Iz Bombaya poročajo, da so tam aretirali prvaka nacionalističnega kongresa v Bengaliji Stna Gupta.
London, 20. jan. AA. Gospodarska liga je po-j vabila g. Hitlerja, naj pride v Lnodon, da bi 1-itn predaval o političnih in gospodarskih- razmerah.
Izseljeniško vprašanje - narodno
vprašanje
Statistični podatki o izseljenih
Ljubljana, 20. januarja.
Izseljensko vprašanje je eno najbolj bolestnih vprašanj našega naroda. Dolgo smo to vprašanje, ki je za nas obstojalo že davno pred vojno, zanemarjali. Po vojni se je v lem oziru spremenilo mnogo na boljše. Narodni izseljenski odbor, Družba sv. Rafaela in izseljenski komisarijat tesno sodelujejo in so dosegli najmanj to, da naša javnost gleda na naše izseljensko vprašanje vestneje ter vsaj računa, kakšna je bilanca v tem pogledu. Primerja z dejanskimi stroški dobiček in izgubo.
Vsaj na zunaj ije bila naša izseljenska bilanca aktivna od 1. 1920 naprej. Izseljenci so v vseh deželah, kamor se selijo Slovenci, našli delo in primeren zaslužek. V domovino so prihajala ugodna poročila. In tudi denarne pošiljatve! V Zedinjenih državah Sev. Amerike so naši ljudje zaslužili dnevno po 5 dolarjev, to je nad 250 Din. V Kanadi po 4 c'olarje, v Argentini po 200 Din, v Avstraliji 1 funt, to je okoli 270 Din, V Nemčiji so naši rudarji živeli udobno, zlasti so bili z rentami preskrbljeni na starost. Francija ije plačala rudarjem in tovarniškim delavcem Se enkrat toliko kakor domača podjetja. Holapclska je plačala nad 120 Din dnevno. Umevno je torej, da sc je naše ljudstvo v prvih letih kar v trumah selilo v tujino in da je pričelo na deželi primanjkovali delavnih moči. Beg je bil tudi močan s kmetij. Te izseljence so nadomestili Primorci, Prekmurci in pa delavci iz južnih delov države. Tukaj navajamo statistiko, ki nam jo je iz prijaznosti odstopil Izseljenski komisar g. Fink. Izselilo se je iz dravske banovine:
<u
1923
1924 i 25
1926
1927
1928
1929
1930
1931
C -S -a-c
-a a
v R
ni <t,
874 546 888 788 <396 853 787 869 509
192 187 367 542 647 145 86 30
■S-2 «
>-5 ^
«>-« S
< §•<
10 12
31
32 343 353
96 91 3
Je t/i
923 750 1106 1387 1881 1853 1028 1046 542
Skupno se je torej izselilo v navedenih letih iz domovine okoli 10.3C0 oseb. Sedaj pa računajmo, da je morai vsak izseljenec porabiti za vož-•njo po morju, za potne liste in druge potrebščine vsaj 10.000 Din, skupno so torej izseljenci samo za pot porabili najmanj 105 milijonov dinarjev. Toliko je moral naš narod plačati za izseljevanje v gotovini! Koliko pa še v blagu, zdravju in zamudi ilcla doma in nazadnje tudi na živ'4v jih. Prav imajo tisti, ki trdijo, da je izseljevanje — narodna bolezen In narodna rana, ki jo je treba zdravili.
Kakor vidimo iz omenjenih statističnih podatkov, je izseljevanje zaradi zelo neugodnih delovnih razmer v deželah naše emigracije seda: ftko-<"i'.j povsem prenehalo. V zadnjem času so se i/.-' Idi samo taki, ki so bdi že izseljenci in ki z* c/e v Ainctik.i, Kanadi in drugod.
aajo
Izseljencem sedaj grozi nekaj hujšega, V Zedinjenih državah Amerike, v Kanadi, in Argentini namreč nameravajo inozemce repatriirati in deponirati. V Nemčiji je sedaj okoli 13C0 slovenskih rudarjev brez dela, z družinskimi člani ije to okoli 5CC0 oseb. Tem najbolj resno g.ozi repatri-acija. Kam bomo ž njimi v domovini, še ni točno določeno. Najbrže jih bodo oblasti poslale v njih pristojne občine, odkoder ce bodo razšli na razne kraje s trebuhom za kruhom. Umestna bi bila zlasti notranja kolonizacija. Do sedaj je Nemčija ro-patriirala po večini izseljence, ki so doma iz savske, drinske in primors.ke banovine, medlem ko izseljene! iz dravske banovine 1. 1931 niso bili preveč občutno prizadeti.
l eta 1931 se je za stalno vrnilo v dravsko banovino: iz Zedinjenih dr av Severne Amerike 58 izseljencev, iz Kanade 41, iz Argentine 60, iz Francije 61 iz Nemčije 20, iz Belgije, Holandske in drugih držav 92 oseb. Skupno se je torej vrnilo lani za stalno 332 naših ljudi. V primeri s skupnim številom naših izseljencev, ki jih cenijo na okoli 4G0.000 ljudi, je to zelo malo. Če se razmere v deželah; kjer bivajo naši izseljenci, ne bodo izboljšale, se bo vračanje v domovino tako stopnjevalo, kakor se ije v ugodnih letih stopnjevalo iz-selj evanje. Gorostasten pa bo efekt za državo, Med tem, ko so izseljenci sami plačevali stroške za izseljevanje, bo morala sedaj drage stroške re-patriacije in deporiacije plačevati država. Narodno premoženje je res izgubilo tedaj 105 milijonov dinarjev, vendar pa je država na glavarini in drugih pristojbinah sprejela okoli 3 milijone dinarje Po vrhu tega pa bo domovini naložena težka skt za onemogle in bolne repatriirane izseljence.
Važna naredha
Belgrad, 20. jan. AA. Na podlagi odstavka 3 čl. 4 zakona o organizaciji finančne uprave je odredil finančni minister, da se odseka za samoupravne finance in za finančno kontrolo preneseta iz sistema splošnega oddelka v sistem davčnega oddelka finančnega ministrstva.
Obrtniška konferenca
Sarajevo, 20. jan. AA. V nedeljo 24. 1. tn bo v Slavonskem brodu konferenca delegatov obrtniških ustanov iz vse države. Na konferenci bodo razpravljali o pravilnikih za izvršitev novega zakona o delavnicah (radnje). Tudi sarajevska trgovska zbornica pošlje na io konferenco svojega delegata.
Belgrad, 20. jan. I. Prosvetni minister je mišljenja, da se odredba o celodnevnem pouku ne nr rc spremeniti nt s tem odpade privatno podučevanje učencev po profesorjih istih šol
Belgrad 20. jan. AA. V ministrstvu za kmetijstvo so dokončali načrt pravilnika za izvršitev /a k o na o pospeševanju živinoreje. Pravilnik jc poslan kraljevskim hanskim upravam v presojo da ga bo moči čimprej razglasiti.	'
Belgrad, 20. jan. I. Trgovinski minister je potrdil naredilo bana dravske banovine, po kateri
•T •,/1'"Ve 'i'1 |i::i<arni Misijonske družbe v Grobu ah un Domž a lah« '
v. skrb
| Brestlitovshi proces
Že smo omenili, kako izredno presenečenjo je izzvala obsodba poljske parlamentarne opozicija ne samo na Poljskem, kjer listi o stvari ne smejo kaj pisati, ampak tudi v vsem civiliziranem svetu, zlasti še v onih državah, kjer je Poljska dosedaj uživala vse simpatije. Kot jionoven dokaz neugodnega razpoloženja navajamo dobesedno uvodnik, ki ga je 19. t. m. objavil .Journal de Gene ve <, ki ga moramo smatrati za oficiozno glasilo Zvezo narodov.
I5rez dvoma bo še v spominu, kako je nuu-šal Pilsudski 1. 1930., potem, ko se je naveličal parlamenta, sklenil, da si pusti izvoliti drugega, ki bo voljno orodje v njegovih rokah; in ker je želja maršala že tudi zapoved za vlado, je le-tu uporabila vsa sredstva, da je bil izvoljen sejm po i maršalovi želji — vsa sredstva brez izjeme.
Od teh sredstev je bil eden najbolj genialnih, I čeprav manj običajnih, da so dva meseca pred vo-j litvami aretirali vse voditelje opozicije. Sicer po-j znamo la postopek že iz drugih dežel: tako so n. j pr. v Romuniji ta reč stalno prakticira. Toda običajno se pridržijo kandidati v zaporu le toliko ! časa, da ne morejo kontrolirati volivnih operacij. Na Poljskem pa so bili v tem pogledu bolj rafi-nirani. Voditelje opozicije so dali zapreti žo , 10. septembra, med tem ko so se volitve vršile | šele v novembru. V tajnem zaporu so jih obdržali j več mesecev. Maršal se je izjavil, da jih je dal • aretirali radi lega, :?da jih nauči discipline«. Da bi jih pozneje še bolj diskreditiral, je proti njim dvignil obtožbo, ne radi političnih zločinov, ampak da so ogrožali javno pravo, kar se je seveda pozneje izkazalo kot navadna izmišljotina.
Toda lo ni še vse niči Zapor v trdnjavi Brest-Litovsk, kjer so mesece sedeli v ječi bivši ministrski predsednik Witoš, potem stari gospod Liebermann, ki je zastopal Poljsko na mirovni konferenci in je kot njen delegat podpisal versaillski mir, dalje Korfanty, vodilelj krščanskih demokratov, ki ga je Poljska leta pro-j slavljala, da ji je s svojo odločnostjo in neustraše-| nosijo v odločilnem trenutku rešil Šlezijo — je po-I kazal, da so bili ti odlični patrioti in še desetina drugih izpostavljeni neverjetnim telesnim in duševnim mukam. Sicer je le preveč res, da se pri vseh narodih dobe ljudje sadističnega temperamenta, ki se razdivjajo, kakor hitro zadobe vso oblast nad sovrstniki. Toda take stvari, ki so strašne celo v vojnem času, so še grozovitejše, kadar se izvajajo z državno avtoriteto,
Predsednik poljskega sejma Slavvek je na neko interpelacijo radi takšnega postopanja zagovarjal komandanta utrdbe Kostek-Biernackega. še več! Možak je bil celo odlikovan in je odšel kot vojvoda v Vilno. Torej ni mogoče govoriti o kaki osebni krivdi, temveč gre za sistem, ko je bolela vlada fizično in tnoralično zlomiti vse može, ki so imeli avtoriteto med narodom in ki bi prej ali slej utegnili dobili oblast v roke .
Končno so bili jetniki.začasno izpuščeni na svobodo. Vsi so bili fizično strti, toda ne premagani. Sedaj jih je morala vlada posloviti pred sodišče in dvigniti obtožbo. Proces se> je pričel 26. oktobra, torej več kot eno leto pozneje, ko so bili vrženi v ječo, in je bil te dni zaključen s tem, da je bila večina obtožencev obsojena.
Vlada jih tokrat ni več tožila radi ogrožanja javnega prava, kar je dokaz, da je bila to le izmišljotina, prikrojena za volitve. Tokrat jim je naprtila zarolo zoper varnost države in zločin veleiz-daje. Očitek se je opiral na resolucije kongresa v Krakovu, kjer je opozicija zborovala junija 1. 1930 in pripravljala volivno kampanjo.
Kongres je bil javen in sklepi nikakor niso šli jireko meja dovoljene politične borbe. Sodišče je zaslišalo 330 prič in obtožba se je dobesedno zrušila':. Pierre Bernus, urednik : Journal des Debata«, kateremu se nikakor ne more očitati, da no bi gojil najtoplejših simpatij do Poljske, je na podlogi objektivnega in stvarnega zapiska o debatah, ki so se na tem kongresu vršile, zapisal, da so ^ bile izjave gotovih prič potvorjene.
Obsodba navidez ni težka, toda je mnogo pretežka za one, ki so nedolžni. Zapor 18 mesecev do 3 let je v teti razmerah za te ljudi pravi pekel, za mnoge pa morda smrt. Kar je nameravala vlada v prvi vrsli, to je, da je hotela obtožence oropati državljanskih pravic, to se ji je žal posrečilo, kar dokazuje, da je poldrugo stoletje tiranije, ki jo težila nad poljskim narodom, zapustila v poljski upravi le preveč žalostnih sledov in nagnjenj do j posnemanja enakih metod.
Mi se vzdržimo, da bi iz lega obžalovanja vrednega dejstva delali splošne konkluzije. Toda no moremo se vzdržati, da ne bi ugotovili, da se je poljskemu narodu, ki za te stvari ni odgovoren, zgodila velika krivica. Poljska, ki se je dvignila radi simpatij vsega sveta — ne da bi pozabljali njeno lastno življenjsko silo — bo še dolgo časa nujno navezana na te simpatije. Od vseh strani jo ogrožena in se bo v takem položaju težko vzdržala, če ji ne bodo aktivno pomagali narodi, ki sicer na njenem obstanku niso direktno interesi-rani. V tem smislu ima Pierre Bernus popolnoma j pr?v ~ on> ki je za nedotakljivost meja — ako [ kliče pred obsodbo poljsko justico. Mi popolnoma delimo njegovo mišljenje, ki si ludi ne želimo nasilnih sprememb v mejah.
Poljska vlada je storila zločin proti svojemu narodu, ker je, boleč zadostiti notranjepolitičnim ciljem, pustila, da jo zatemnela*svetla slika, ki si jo je Evropa že od nekdaj stvorila o zatirani Poljski. Take stvari, kakor je brestlitovski proces ail [>a : pomirjanje«- Galicije, s čemer se je Zveza narodov morala že tudi pečati, delajo Poljski ogromno krivico in nepopravljivo škodo.
Ne vemo, v kaki meri je maršal Pilsudski osebno odgovoren. Je-li sploh šo v stanju voditi vlado? Morda pa je poslal le še mit, zastava, nekakšna fasada, za katero počenjajo fiimozni polkovniki«, ki uživajo njegovo zaupanje, vse te siva-ri v njegovem imenu.
Sicer pa to ni važno. Važna so le dejstva. Vsem tistim pa, ki pravijo, da te stvari sredi sveta, ki se ruši, niso važne in da ne zaslužijo, da se ob njili ponunlimo, odgovarjamo z znamenitim izrekom, ki se v zlatih črkah blesti na llof-burgu: . Justitla fundainentum regnorum!
Dunajska vreninsk.i napoved. Ne bo uobsuo bistvene spremembe vzhodnega vremena,
O težkem položaju mladih zdravnikov
V lorek 10. janubarja so imeli mladi neplačani zdravniki v Ljubljani zborovanje. Razpravljali so o nevzdržnem položaju, ki jc nastal v zadnjem času. Morda bo to dejstvo marsikoga iznenadilo, že bolj bi se pa začudil, če bi poznal dejanske razmere.
Medicinski <studij je nufdaljši, najtežji, najdražji. Nihče izmed lajikov no more vedeti, koliko tisoč strani učbenikov mora preštudirati mladi človek, ki se je posvetil proučevanju prirode, človeka, človekove duš- in človeškega trpljenja, koliko sto ur je moral presedeti ob težkem delu po laboratorijih, institutih in klinikah zato, da bi pozneje pomagal svojemu ljudstvu. Sedanji naraščaj zdravnikov je študiral poln idealov in ni mu bilo za to, da bi si nekoč nagrabil denarja. Se-dfciji naraščaj ni izšel iz kake bogate aristokracije, ampak iz našega preprostega stanu, poznavajoč vse trpljenje in potrebe-svojega ljudstva in pripravljen posvetiti sebe in svoje delo njemu v blagor in v procvit znanosti, v čemer so ga vzpodbujali tudi profesorji našega mladega vseučilišča. Ta naraščaj je študiral v polni bedi, v neprestani borbi za vsakdanji kruh in stanujoč po stanovanjih, ki bi se jih ustrašil tudi najmanj razvajen človek. Vendar ni didi le mladine klonil nikdar, niti v tujini, kjer je nadaljevala v Ljubljani započeti študij. Profesorji raznih vseučilišč so izrazili tej mladini l>opolno priznanje. Po maturi je trajal ta študij šest let, potem je prišla vojaška doba in na koncu vsega
največje razočaranje, ki ga more doživeti mlad človek.
Danes dela dvajset mladih zdravnikov v naših bolnišnicah popolnoma brezplačno. Ne dobijo v bolnišnicah niti brezplačnega stanovanja in hrane. Vsakdo, ki je ležal že v bolnišnici, mora priznati, da je malokatera služba tako težka, kakor služba zdravnika v bolnišnici. Ti mladi zdravniki morajo delati daleč čez določene ure, morajo prečuti marsikatero noč. Bolnikov je mnogo, premnogo. Ni res, da so zasedena vsa zdravniška mesta v naših bolnišnicah. V naših bolnišnicah je premalo zdravnikov in izmed teh jih je še toliko neplačanih. Res je, da morajo ti mladi neplačani zdravniki delati čez mero. Težko delo je poplačano samo s cinizmom, nikakor pa s tem, s čemer bi moralo biti plačano. Mi mladi zdravniki ne zahtevamo nikakih sijajnih honorarjev, ampak le to, kar zahteva lahko vsak človek za pošteno delo, to je eksistenčni minimum za življenje. Za enkrat šc ne moremo zahtevati poleg eksistenčnega minimuma toliko več, da bi si mogli nabaviti še potrebne literature zu nadaljnji študij, ki bi ga vršili poleg dela. Le verjemite, da zahtevamo malo in da s tem ne bo plačan naš idealizem in delo.
Mladi zdravniki so zborovali in sklenili pod-vzeti vse možne korake. Nezapaženi v svojem delu in trudu so čakali dolgo. Zdaj naj bo enkrat ludi upanja in čakanja dosti!
V imenu neplačanih zdravnikov: Dr. B. Magajna.
Jeruzalemski romar roma peš
Ozdravljeni slepec izvršuje svojo zaobljubo
Ljubljana, 20. januarja.
Te dni j-3 pri pristojnih oblasteh in na banovini v Ljubljani prosil neki Franc Kac za polna dovoljenja in ureditev vseh listin, ki jih potrebuje, da bo mogel peš potovati v Sveto deželo in v Jeruzalem. Naj povemo zgodbo, zakaj in kako sc je odločil romar za lo dolgo pot.
Mož je star 34 let in je doma v vasi Loku. ki »pada ped občino St. Janž pri Ptuju. Že v zgodnjih letih je začel delali in služil za delavca, dninarja in hlapca. Bil je že večkrat bolan, zlasti škrofuloza mu jc večkrat nagajala, tako da se je leta 1926 dal operirati. Dan po operaciji ni kazalo še nič, da sc bo operacija maščevala. Naslednji dan pa mu je začel pešali vid ter je do večera oslepel. Seveda je šel nato v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli pomagali. Sredi najlepših let je poslal slepcc, dobil pri usmiljenih in revnih ljudeh v pomoč mladega fanta, ki ga je vodil po cestah okrog, kjer je nabiral milo-dare ter se ž njimi preživljal. Tako je živel siromak do lanskega leta, ko je zvedel, da imajo usmiljeni bratje v Gradcu bolnišnico. Poskusil je prili tja, da bi mu morda tam dali vid. V resnici je prišel tja na pregled, kjer pa so mu povedali, da ni upanja na ozdravljenje oči. Ostal je tamkaj par dni, potrt in žalosten, ker je zdaj zgubil vsako upanje, da bi še kdaj ozdravel in videl. Prav tedaj pa je prišel na obisk v bolnišnico jeruzalemski romar pater Beauio Russ-Miiller, O. F. M. iz Tieschena pri Halbenrainu na Štajerskem. Ko sta se prvič sestala s tem patrom, ga jo vprašal, zakaj je lako žalosten. Povedal
mu je svojo bol in pater ga je seveda lolažil, kolikor ga je znal in mogel, rekoč: 5Zaupaj v Božjo dobroto, morda pa b"š vendarle ozdravel! Vprašal ga je: »Kako pa bi se zahvalili Bogu. če bi v svoji dobroti uslišal tvojo prošnje in molitve ler bi ti zopet dal dar vida?«
»Vse bi storil, kar bi mogel! je odgovoril slepec. »Tudi v Jeruzalem bi šel peš, če bi spel videl.«
Pater mu je dejal, naj se dobro premisli, če bi tako obljubo potem tudi držal. Rekel mu je, da ga bo prišel vprašat drugi dan. Tako se je tudi zgodilo. Pater ga je ponovno vprašal, kako se je premislil glede zaobljube. Slepcc mu je odgovoril, da vztraja pri tem, kar je rekel. Ponovil je, da gre rad peš v Jeruzalem, če bo spregledal. Nato sta šla v cerkev, kjer se je slepec spovedal, bil pri sveti maši in pri svetem obhajilu. Ob tej priliki ga je paler zaobljubil.
Ostal je še par dni v bolnišnici. Tretji dan dopoldne pa je zapazil, da se mu zopet svetlika pred očmi ter da se stanje oči izboljšuje. Prav počasi se mu poleni v naslednjih dneh vrača vid. Že čez pet dni je lahko zapustil bolnišnico, čeprav je videl Se bolj slabo. Ves srečen je hitel k patru Bennu v Tieschen, kjer mu je pater čestital na ozdravljenju in ga blagoslovil za pol na zaobljubljeno romanje v Jeruzalem.
Peš jo je nato ozdravljeni slepeč mahnil proti jugu, kjer je ob koncu oktobra lanskega lela pri Gornji Radgoni zopet prestopil našo mejo. Nato je koj nadaljeval pot proti Jeruzalemu, ne vedoč, da je treba za vstop v tuje države potnega lista. Imel je sicer potni lisi, loda le z avstrijskim vizumom. Prvega novembra je bil pri Sv. Trojici v Halozah, 4. novembra že pa jc prišel skozi Krapino v Zagreb. Pot je nadaljeval skozi Bjelovar, Virovitico. Djakovo, Vinkovce, šid, Sremsko Mitrovico in dne 3. decembra je prišel v Novi Sad. Tri dni nato jc bil v Zemunu, bil nato par dni v Belgradu in šel naprej čez V raca r. Mladenovac in Jagodino v Niš, kamor je prišel 22. decembra. Tam se je javil, kakor preje povsod, pri pristojnih oblasleh. Ban moravske banovine ga je opozoril, da z nepopolnimi polnimi listinami ne bo mogel potovali po tujih državah, mu poklonil 30(1 Din za pol nazaj in mu svetoval, naj si pri domačih oblasteh izposluje potrebna potna dovoljenja. Ko bo pa prišel z rednimi potnimi listinami zopet do Niša. naj se pri njem zopel oglasi. Povsod na njegovi poti so ga ljudje prijazno sprejemali, lako da ni izgubil še najmanj poguma za dolgo in nevarno pot.
Sedaj bo v kratkem dobil potrebne potne lisli-ue, nakar jo bo vnovič odrinil skoraj ločno po poti. po kateri so svojčas križarji hodili v Sveto deželo.
Kdor bi hotel temu jeruzalemskemu romarju, ki je sicer velik revež, kaj poslali ali mu kaj naročili, naj pošlje za njim na rimsko katoliški župni urad v Nišu. kamor bo romar prišel v približno treh tednih.
Truplo obešene® sredi pogorišča
Ljubljana, 20. januarja.
Davi smo kratko poročali, da je pričel snoči okoli pol devetih goreti neki kozolec v Kozarjah nad Vičem. Kozolec je bil last posestnika Antona Dolinarja, vulgo Kocijana iz Kozarij. Kozolec je bil tik ob Gradašfiici. Ogenj so prihiteli gasit gasilci z Viča, Dobrove, Brda in Kozarij.
Ko so gasilci ogenj pogasili in odstranjevali zoglenele trame, so naenkrat osupnili. Sredi pogorišča in ruševin je viselo že skoraj povsem zoglenelo človeško truplo. Nogi sta neznancu že povsem zogleneli in ludi ostali deli trupla so bili nioftio ožgani. Toliko pa se jc truplu še poznalo, da je bil mrtvec šc mlad človek. Gasilci so truplo sneli, nakar so ga ljudje prenesli v mrtvašnico na Dobrovo. Orožniki so zaradi lega slučaja uvedli preiskavo. Med ljudstvom so nastale najrazličnejše verzije.
\'rkalerl domnevajo, da so neznani zlocmci ubili lega človeka in truplo obesili v kozolec ter L'ii nato zažgali, da zakrijejo sledove svojega zlo-Fina. Bolj verjetna pa je druga verzija, da sc je neznanemu mladeniču zmešalo ler da je sam zanetil kozolec in se nato v njem obesil. Orožniki loiniievajo, dn gre za nekoga z Viča. V prvi vrsti
trudijo, dn bi ugotovili identiteto neznanega
obr Senca.	„ .	.
Dopoldne se orožnikom se ni posrečilo, da bi mogli ugotovili identiteto najdenega obešenca. Obešenec je bolj majhne postave in ima redke slabe /obe. 'En sprednji zgornji zob mu je manjkal. Truplo izgleda, kakor ogorel štor, m je nemogoče razbrati poteze z obraza. Čeprav je obosencu zgorela tudi vsa obleka, vendar so našli se nekaj cunj. Obešenec je bil oblečen v sivkasto suknjo m rjavkaste hlače.	,	,.
Pogoreli kozolec je bil »doplar . Dolinar je imel v njem 10 voz sena iu 3 voze slame. Zgorelo je seveda vse. Zavarovan je bil pri Vzajemni zavarovalnici in je nastala škoda skoraj krita z
zavarovalnino.	„„ .
Dobrova, 20. januarja.
Včeraj popoldne so ljudje videli l'8—20 let stari ga mladeniča, ki je hodil okrog cerkve na Do-hrovi. Mladenič ie bil podolgastega obraza, spredaj
\&ujtv Vašč3
s tem da uporabljate
NIVEA-CREME
pred slabim in mrzlim vremenom, da ne poka in ne postane hrapava. Nadrgnile Vašo kožo vsak večer, predenj greste na počitek temeljito z Nivea-Creme. Tkanine postanejo s tem mladostno napete, koža pa močna in prožne, Veter in slabo vreme ji ne morejo več škoditi. Nadrgnile pa ludi podnevi, predenj odidete na prosto, lice in roke z Nivea-Creme. Ta krema namreč ne zapusti nikak sijaj, ter Vam nudi oni sveži in mla-dostni izgled, ki ga mi vsi tako radi imamo. Razlika nasproti luksuznim kremam:
Najvišji učinek ali ceneje.
Nivea-Crame: Din 5.oo—22.oo Jugosl. P. Beiersdort 4 Co. d. 9. o. j., Maribor
Slovenija v zrcalu sodnih številk
Ljubljana, 20. januarja.
Vse ozemlje dravske banovine spada v ju-risdikcijskem pogledu pod območje višjega deželnega sodišča, ki je bilo v Ljubljani ustanovljeno šele leta 1918. tik po prevratu, dočim so prej naši kraji »padali pod Gradec in se je že pred vojno vodila borba za osamosvojitev naših sodišč izpod diktata graškega višjega deželnega sodišča, ki je nadzorovalo ludi okrajna sodižča v Postojni, Vipavi in Ilirski Bistrici. Vsako leto sredi januarja sestavi višje deželno sodišče sumarni izkaz poslov pri vseh njemu podrejenih zbornih in okrajnih sodiščih. Tak izkaz jc sestavilo tudi letos za lansko poslovno dobo. Vsebuje prav same, suhoparne številke, ki pa dajejo zanimivo sliko, kako so se ljudje v dravski banovini pravdali, kako so tožbe, zlasti menične naraščale in kako se je tudi razpasla kriminaliteta, ki jo v mnogih krajih podpira osobito demon alkohol.
Danes se omejujemo le na statistiko o civilnih pravdah in drugih zadevah. V dravski banovini so 4 zborna sodišča: deželno v Ljubljani in okrožna v Mariboru, Celju in Novem mestu. Pri teh sodiščih so lani tekle velike pravde, ko se je šlo tudi za milijonske vrednosti. Sploh razsojajo sodišča o pravdah, kjer sc ljudje tožijo za več kakor 6250 Din. Mnoge pravde so jako dolgotrajne. Pri ljubljanskem sodišču traja n. pr. neka pravda zaradi gozda že 10 let. In še ni končana. Stroški so ogromni. Velike pravde se od leta do leta vedno bolj množe. Navajamo le podatke za zadnja 3 leta. Pri vseh 4 zbornih sodiščih je lela 1929. bilo 2952 pravd, leta 1930, že 3083, toda lani kar 3452. Na posamezna sodišča — v oklepajih sploh so označeni podatki iz leta 1930. — sc civilne pravde raz-dele: Ljubljana 1408 1113), Maribor 1192 (594), Celje 582 (544) in Novo mesto 270 (296). Zborna sodišča so lani dovolila lc 17 eksekucij, dočim pred lanskim 411. Zemljeknjižoih vlog pa je bilo samo 435, dočim pred lanskim 3898. Vzrok je v tem, da so sc zemljiške knjige združile in so ostale pri zbornih sodiščih samo tako zvane deželne deske za veleposestva, osobito lidejkomise.
Vsa okrajna sodišča, ki jih jc 39 v dravski banovini, so bila močno obremenjena z delom, ki se prav tako od leta do leta bolj kopiči. Na deželi so se razpasle civilne pravde, osobilo v nekaterih okrajih. Pomnožile so se kar za nekaj 100. Civilnih pravd do zneska 6250 Din jc bilo lani pri vseh okrajnih sodiščih 30.511. Te pravde so se napram letu 1930 pomnožile kar za 5598, a napram letu 1929 celo za 6023. Mnogi pravdarji gonijo svojo zadevo do skrajnosti, čeprav stanejo mnogo tisočakov. Za vzgled, kako sp. pravdajo, navajamo slučaj izpred ljubljanskega okrajnega sodišča. Neki posestnik je lani kupil na ljubljanskem sejmu 10 let staro kravo, pšeničnorjave barve, ki jc bila
po zunanjosti prav lepa. Prodajalec mu je zatrjeval, da ima krava do 10 litrov mleka na dan in če jo bo še krmil, celo 14 litrov. Izkazalo pa 6e je, da ni imela krava niti poldrugi liter mleka na dan. Posestnik s Posavja je prodajalca, živinskega trgovca tožil na razveljavljenje pogodbe in povrnitev kupnine 3380 Din. Začeli so sc pravdali do zadnje in-
stance. Pravdo je dobil Posavčan kupec krave. Strošiki so narasli na približno 13.000 Din. Krava je bila pred dnevi na držabi prodana za 1110 Din,
a se še pravdata za stroške krmljenja. Bagatelnih tožb je bilo lani 1363 (1029).
Silno so se pomnožile eksekucije. Pri okrajnih sodiščih je bilo lani podanih 61.787 izvriilnih predlogov, za 5884 več kakor pred lanskim. Tudi zemljiške knjige kažejo zanimivo sliko sedanjih gospodarskih težav. Lani je bilo vseh zcmljeknjlž-nih vlog 72.911, nasprotno pred lanskim 65.990. Koliko je bilo v dravski banovini vknjiženih raznih posojil, ni razvidno iz sumarnega izkaza. Lahko računamo, da so zemljišča lani bila obremenjena z več kakor 500 milijoni Din. Za vse zemljiškoknjižne transakcije pa so morale slranke plačati ogromno vsoto na kolkih in taksah. Sploh zatrjujejo, da bi sc vsa naša sodišča lahko vzdrževala s plačanimi sodnimi taksami in kolki.
Gospodarske kroge bo pač zanimala statistika o meničnih tožbah. Pri vseh 4 zbornih sodiščih je bilo vloženih lani 1962 meničnih tožb. Pri teh tožbah je prav zanimiv pojav. Leta 1929. so zborna ; sodišča izkazala 1603, a pred lanskim 1406 takili tožb. Na posamezna sodišča se menične tožbe raz-delc. Ljubljana 817 (578), Maribor 794 (594), Celje 256 (205) in Novo mesto 95 (60). Kako je razlagati tako rapidni prirastek meničnih tožb? Omejitve, ki so bile v bančnem poslovanju, so imele svoj odraz v meničnem poslovanju. Zalo je bilo opažati, da so izredno narasle menične tožbe in sicer so se dogajali taki slučaji, da so morale solidne firme prvovrstnega glasu dovoliti, da so bile njih menice protestirane. To je seveda zelo škodovalo njih kreditu. Na drugi slrani pa je treba ugoto-! viti, da je ravno zaradi razmer na denarnem trgu j menično poslovanje naraslo, ker so bile menične I stvari najlažje izterljive. Naraščanje meničnih tožb | je bilo opazili največ v zadnjem četrtletju pre-I teklega leta.
Zborna in okrajna sodišča 6ploh izkazujejo velikansko število poslov tudi v drugih zadevah • razen v gori omenjenih. Zborna sodišča so imela ' lani 178.877 poslovnih številk, a pred lanskim 20.178. Okrajna sodišča pa beležijo za lani 217.196 poslov, dočim pred lanskim 196.768. Te številke predstavljajo velikansko množino popisanega papirja, ki bi ga moralo transportirati približno 6 tovornih vagonov.
Taka je slika dravske banovine v 6odni statistiki glede civilnih zadev!
12 milijonov je šlo v zrak
Koliko so pokaditi v Kran u in Novem mestu
: v zgornji čeljusti mu je manjkal en zob. Okrog vratu | je imel ovit šal, bil je čedno oblečen v kratke ši-! roke hlače, sive nogavice in rjavkast površnik. Tak je hodil nekaj časa po Dobrovi. Bil je ves zamišljen. Proti večeru so ga srečavali ljudje, ko je šel proti Kožarjem, kjer je ob 9 zvečer izbruhnil požar in kjer so na pogorišču našli obešenega človeka. Ljudski gla,s trdi, da zgoreli obešenec ni nihče drugi kakor tisti zamišljeni mladenič, ki so ga včeraj videvali na Dobrovi.
Noči v gorah
Dr. Kug) b« prihodnji teden zopet med nami.
Mladi slovenski planinski generaciji dobro znani alpinist dr. Kugy bo prihodnji teden zopet med nami. Vsi se dobrega Kugyja s hvaležnostjo spominjamo še izza tistih časov, ko je krasote naših Alp odkril širokemu svetu. Prej pa je sam v družbi slovenskih vodnikov preplezal skoro vse ' naše najvišje vrhove in jim, lahko rečemo, prvi pogledal v njihovo alpsko dušo, kakor jim jo je vdihnil Stvarnik. V lesne osebne slike in lakore-koč za svojega duhovnega vzornika pa je naša : mlada alpinistična garda proglasila dr. Kugvja po i končani svetovni vojni. Opetovano je prišel k nam in nam iz svoje bogate zakladnice odkrival vedno I nove bajne strani našega visokogorskega sveta.
Čeprav v visoki starosti, toda po duhu svež : kakor malokaleri mladenič, se dr. Kugy noče in ; noče posloviti od dela in propovedništva za ulpin-i ske ideale. Da, življenje s planinami, s prirodo, s tem čudovitim glasnikom božanstvene volje v stvarstvu, to je doživljanje samega sebe in stvarstva na svojevrsten način.
Boš v lo smer se je dr. Kugy umaknil na svo-' ju stara lela. Tu, v stolnem stiku z nenadkriljivo estetiko gorovja in planinskega življenja, išče. ute-! he za zadnje dni svojega bogatega življenja.
Že pri prejšnjih obiskih v Ljubljani smo lahko ! opazili, da je dr. Ktigy pravi filozof alpinizma in do nam govori človek, ki zna zajeti vsega poslu-I šalco.
TK Skala v Ljubljani je po objavi iiainovei-
Kranj, 19. januarja.
Grozne številki- leže pred nami. Ljudje, ki se poleg pijače in alkohola udajajo strastnemu kajenju, potrosijo za nepotrebne in nezdrave izdatke ogromne vsote denarja, ki gredo sicer iz njihovih žepov, predstavljajo pa izgubo narodnega premo- : ženja. Na razpolago so nam številke ki kažejo, I koliko se je v preteklem letu pokadilo v kriinj- 1 skem in tržiškem sodnem okraju. z dovoljenjem glavnega založnika tobaka velelrgovca g. I Andra-šiča je postregel s podatki uradnik, ki vodi zalogo, g. Kern.
V kranjskem in tržiškem sodnem okoliši: se je leta 1931. pokadilo skupaj za 7,827.540 Din 20 par tobako. Od le vsote odpade na navaden tobak in cigarete 7,805.785 Din. na specijalitele (fine cigarete v škalljicah) pa 21.071 Din 20 par. Od prvo navedene vsote odpade na tržiški okraj znesek 2.033.037 Din, na kranjski okraj s Kranjem vred pa 5,794.509 Din 20 par. Kranjčani sami in pa lujci, če so prišli v Kranj pomagal kadili, so v obliki dima spravili v zrak denarja za znesek 2,528.459 Din 20 par, torej že nekaj. Na okolico brez Kranja odpade končno znesek 3,266.050 Din. V Kranju se nahaja glavna zaloga tobaka, ki jo ima že drugo leto g. Andrašič, v Tržiču pa je podzaloga, ki jo vodi g- Perne. V Kranju samem imamo 16 trafik, od katerih je imela ena nad 500.000 Din letnega prometa, ena nad 300 000 Din, tri nad 200.000 Din, dve nad 11X1.000 Din. vse oslale pa pod 100.000 Din. V kranjskem okraju je skupno
šega Kugyjevega dela Arbeit-Musik-Berge-Ein Le-beiv prišla na srečno misel, da vnovič povabi med nas dr. Kugyja. Sloviti plezalec Julijskih Alp si je za to predavanje v Ljubljani izbral noči v gorah.
Kolikokrat je dr. Kugy, vsaj tako lahko sodimo iz njegovih opisov alpinskih pohodov no naše najvišje vrhove, bivakiral pod našimi najstrniej-šimi stenami, kolikokrat je obtičal visoko gori pod vrhovi in kot poet in romantik pravega kova poslušal žitje naših gora z vsemirjem, z nočjo, z daljnim, v neskončnost kazočim, z milijoni zlatih zvezd posutim nebom. Poslušal je domače glasove iz globoko zarezanih dolin in nižav, bivakiral pod skalami v najhujših nočnih viharjih.
Iz le bogate zakladnice nočnih spominov in bivakov nam bo dr. Kugy prihodnjo sredo 27. I. m predaval v veliki dvorani hotela >Unioiic.
Predavanje, pa ludi odlični predavatelj jamčita za to, da bo lo večer, ki nam bo ostal neizbrisno v spominu. Zato takega večera ne bomo zamudili in bomo vsi. ki so nam našo planine nekaj svetega, nekaj mogočnega, pokazali dr. Kugyju, kako smo 11111 hvaležni za vse, kar je storil za le planine iu s tem za nas vse
112 trafik, v okolici brez Kranja pa 90. Od teh spadajo I pod sodni okraj Radovljica, 1 pod Tržič, 1 pod Škofjo Loko, 1 pa pod Ljubljano. Kupujejo pa rajši v Kranju, ker jim jc bolj priročno. — Zaradi krize in podražitve tobaka je lanski konzuni tobaku v primeri z letom 1930 nekoliko padel. — Prav lako so prej pokadili največ cigaret »Zetat. sedaj pa se v prvi vrsli kade cigareto »Sava''
Novo mesto, 19. jan.
Neverjetno skoraj se lo sliši — pa jc vendar res. Ljudje so pokadili, požvečili in ponosljali v preteklem lelu sledeče vrste tobaka: 3 kg vardar-skega tobaka, 56 kg neretvanskega, 120 kg zetske-gu, 1860 kg savskega, 19 kg amcrikanca, 36 kg ba-natskego, 4600 kg dunavskega, 860 kg klobas in 13 kg burmata-nosljanca. Tako da pride samega tobaka 7067 kg
Dalje se je pokadilo 000 komadov Karadžordžc cigaret, 1100 kom. Jadran, 1600 kom. Kosovo, 300 kom. Strunica, 2100 kom. Šumadija, 275.000 kom. Vardar, 368.000 kom. Drina. 13.000 kom. Vrbas, 17.000 kom. Sokol, 3000 kom. Mignon. 40.000 kom. Morava, 5.590.000 kom. Zeta, 9,006.000 kom. Savn in 12 kartonov Kolekcij. Vseh cigaret torej 15 milijonov 917.700 komadov.
Cigar pa se jc pokadilo v letu 1931: 700 roga-litas. 500 trabuka, 100 Britanika, 1600 operas, 10 tisoč kub, 13.000 viržink, 79.000 portorik, 72.000 brazilk, 700 viržinjoz, 159.000 mešanih inozemk, 211.000 kratkih domačih cigar. Tako da bi bilo vseh cigar pokajenih 545.900.
Ves tobak torej, dalje vse cigarete in vse cigare, pokajene v Novem mestu in bližnji okolici, so stale 4.011.517 Din.
Delavske razmere na Jesenicah
Jesenice, 19. jan.
Pri K. I. 1). se, kakor je videli, razmere izboljšujejo. Odpuščene delavce, in one, ki so bili poslani na dopust, kliče tovarna na delo k popravilu razdejane elektrocenlrnle v Zasipu, kjer je dela za najmanj 50 delavcev. Tako sc je tudi tu izkazalo, da je nesreča navadno ludi združena s srečo. Tako bodo sedaj brezposelni imeli vsaj norcu zaslužek.
Upali pa je, da se v najliližnjcm času razmere v toliko izpremene, da ne bo Čutili med prej in zdaj drugega razločka, kakor na plačah. Ko se povrnejo časi, kakršni so bili nekdaj, pa si bo delavstvo znalo tudi te izgube priborili, ako bo složno in zavedna
Ljubljana
Žena in C a rit as
Ljubljana, 20. januarja.
Tretje karitativno predavanje, ki jih prireja Karilativna zveza v Ljubljani, je bilo včeraj ob 8 zvečer v beli dvorani Uniona. Predaval je gosp. dr. p. Roman Tominec, O. F. M. g: »Žena in ca-ritae«. DobrotljivOst, srčna želja, delati dobro, združena s pripravljenostjo za vsako žrtev, zmožna junaštva, to je temeljni akord zdrave ženske duše. Dobila ga je žena kot predragoceno dediščino od svojega Stvarnika. Zato je razvila v vseh dobah duha prave Caritas v najrazličnejših oblikah udejstvovanja. Zgodovina uči, kako je vsak čas nastopala kot Veronika, ki Zveličarju nudi potni prt, vzor usmiljene, trpeče, pomagajoče krščanske ljubezni. Velikanske »o naloge, lii jih stavi moderna doba na karitativno čutečo ženo. Pomagati vsem zahtevam pa je mogoče samo v orga- ! nizirani ljubezni, v zvezi ljubezni. če kdo, je žena j danes poklicana, da prinaša vsepovsod toplino in svetlobo, gleda in presoja vse s stališča ljubezni, i Kakor pri grških templjih resne dostojanstvene kariatide nosijo težo ostrešja, tako sočutna, močna, požrtvovalna žena v nesebični ljubezni pomaga nositi bremena človeške družhe. Neopaženo je vršila to delo že doslej; naj bi se tudi pri nas to delo še v novem vzponu pollobilo, razširilo in po-duhovilo. — Številno občir>»!vo, ki je zasedlo vse sedeže, ie izva:anjem sledilo z izredno pazljivostjo ter prec'avatel;a s srčnim odobravanjem nagradilo za njegov t'ud. — Prihodnje predavanje bo dne 16. februarja. Predaval bo dr. Brccelj o temi; Caritas in stanovsko delo.
Ker bo danes
Drama: Arsene Lupin.c Red C.
Opeia: »Židinja.«- Red D.
Nočno službo Imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; inr. Ustar, Sv. Petra cesta 78, in inr. Hočevar, Celovška cesta 84.
© Na XVI. prosvetnem večeru, ki bo v petek dne 22. januarja, bo predaval g. prof. Janko
Mlak ar o Severnoapncniških Alpah in sicer bo nanizal v . predavanje po:ne spomine, ki jih je preživel na svoji turi od Lan dečka do Salzburga. Ker je predavatelj znan kot eden naš najboljših turističnih predavateljev, bo gotovo svoje planinske stoiuiie krepko zabelil s hudomušnimi dovtipi. — ludi leoa slika skioptičnih slik iz Scvernoapne-niških Alp bo predavanje po:a*njevalo. Vsled tega opozarjamo, da si blagovoli p. n. občinstvo oskrbeti pravočasno vstopnice v predprodaji v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5.
© Pevcem »Ljubljane«. Drevi ob 8 v beli dvorani Uniona vaja celotnega zbora. \'si in točno! — Pevovodjn.
© Pevski »bor Olasbene Matire. Drevi ob pol 20 vaja moškega zbora.
© Komorni koncert skladb 18. stoletja, V
petek dne 22. t. m. ob 20 priredi Ljubljanski komorni trio (rfg. Jeraj Karel, Miiller Gustav, Svetel Heribert z gosp. Korošcem Slavkom in g. Šuster-šičem Vinkom, članom orkestra narodnega gleda- ! lišča, v okvirju »Sloginih« komornih koncertov, I večer stare komorne glasbe. Na sporedu so tri I komorna tria čeških skladateljev predklasikov: Jožef Mysliveček (1737—1781) tri za flauto, gosli i in čelo s klavirjem, Anton Jiranek (1712—1761) ! trio za dvoje gosli in čelo s klavirjem in Janez Stamitz 1717—1757) trio za dvoje gosli in čelo s klavirjem. V vseh treh skladbah zastopa klavir stari čembalo. Na te tri skladbe sledi Mozartov klavirski kvartet v g-mo!u, kot reprezentant dobe, ki je sledila epohi prvih treh skladateljev. Ljubitelji intimne glasbe naj večera ne zamude. Koncert se vrši pri običajnih nizkih cenah (6, 4, 2 Din) v veliki dvorani kira Ljubljanski dvor.
© Prirodoznanstvena sekcija Muzejskega društva ima v petek, 22. t. m. svoje četrto redno predavanje. Predaval bo g. dr. E. Pa j nič o značaju naSe obmorske flore. Predavanje se vrši v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi ob 18. Člani in prijatelii društva ter sploh vsi, ki se zanimate za našo floro, najvljudneje vabljeni. Vstop prost.
© Esperantski tečaj se bo otvoril v petek dne 22. januarja ob pol 20 (ob pol 8 zvečer) v Šentjakobski šoli. Tečaj bo trajal 3 mesece in se bo vrSil 2 krat na teden. Učnina mesečno 20 Din, za dijake 10 Din.
© Frančiškansko tromostovje asfaltirajo. Nn trgu ob \Volfovi ulici so postavili celo baterijo kot-
lov, v katerih kuhajo asfalt. Ker je seveda na mostu precej zamrzlega snega, so mi širokih kosih pločevine zakurili več ognjev, tako du se je sneg otajal. V kratkem bodo most preizkusili pod obre° menitvami, 0. marca pa bo most kolavdiran.
© Nagla smrt kolesarja. Včeraj zjutraj ob 6.30 se je v Wo!fovi ulici pripetil nenavaden smrten slučaj. S Kongresnega trga se je pripeljal na kolesu delavec. Pred Obrtno banko, tik, preden je zavil v Wolfovo ulico, je naenkrat omahnil in na tlaku obležal nezavesten. Priskočili so ljudje in mu hoteli nuditi pomoč. Stražnik jc telefoniral po reševalni avto, ki je nezavestnega moža prepeljal v bolnišnico. Tam pa so ugotovili, du je mož že umrl. Reševalci so truplo prepeljali v Mestni dom. kjer si ga je pozneje ogledal zdravnik dr. A.vramovič. Ta je ugotovil, da je moža zadela kap in da smrt ni nastopila zaradi nezgode. Na vratu in glavi je imel le dve mali ranici, ki sta nastali pač zaradi padca. Izgubil je tudi le nekaj kapljic krvi, tako, da poškodbe niso mogle povzročiti smrti. Ponesrečenec je 48 letni delavec kemične tovarne v Mostah Franc Šlamberger, doma iz Kačjega pri Mariboru in stanujoč v Rožni dolini VI/43. Pokojni Šlamberger zapušča ženo in tri otroke. Šlambergerju je bilo v Kemični tovarni ludi odpovedano delo in je bil med lietimi žrtvami redukcije, o katerih smo poročali včeraj. Smrt je njega rešila skrbi, ne pa njegove družine, ki je s smrtjo rednika zašla v šc hujše stiske. Slamber-gerjevo truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico.
© Divji lovci v Mestnem logu. Flobertovka ni samo nevarna igrača za starejše otroke, tndi take, ki so že sker polnoletni, temveč se ie dostikrat izkazalo, da <c prav uspešno lovsko orožje, kakor se to čudno čuje Te dni je lovski čuvaj Jožef Peterca ustavil v Mestnem 'ogu tri mladeniče, ki so se mu zdeli sumljivi, da so divji lovci. Dva mladeniča sta pobegnila, tretjega pa je prijel in preiskal. Pri njem je našel dobro skrito flober-tovko. Mladenič je sicer tajil, da bi lovil po Mestnem logu, toda Peterca je na policiji oovedal, da je prav možno, da takile mladeniči s flobertovkami streljajo po Mestnem logu zajce in ptiče. Tudi je sumljivo, ker sta ostala dva mladeniča pobegnila.
© Pretep in nezfoda. Pred sinočnjim je prišlo v neki ljubljanski dalmatinski kleti do ogorčenega pretepa, med katerim je nekdo s stojalom fotografskega aparata udari! po glavi 29 letnega mizarskega pomočnika Ivana Robido iz Rožne doline in ga močno ranil. Robida se zdravi sedaj v bolnišnici. Tja je prišel tudi 42 letni Janez Kopitar, dninar, stanujoč v OasiVkem domu v Mengšu. Ta se je -pred devi polil z vročo juho po vratu, njegovo stanje pa se je tako poslabšalo, da je mora! včeraj v bolnišnico.
Kranf
Jugoslovansko-čcčkoslovaška lisa v Kranju ima nadaljevanje občnegn zbora danes (v četrtek) ob 20 v Narodnem domu. Vabljeni vsi prijatelji!
Dijaško zavetišče v Delavskem domu. Ko je preteklo jesen prišla v javnost odredba o celodnevnem pouku na srednjih šolah, je bila Vincencijeva družba prva, ki jo skušnln izdatno in resnično pomagati. Priredila je v Delavskem domu veliko, zračno in svetlo sobo ter jo primerno opremila. Z dovoljenjem g. ravnatelja Košiiika se zbirajo sedaj v opoldanskih in popoldanskih urah dijaki in dijakinje. skupno 35, pod strogim nadzorstvom v topli sobi, prodno odidejo ali z vlakom ali peš domov. Tu se morejo učiti in plodonosno porabiti čas, ki bi jim sicer minul v pohajkovanju. To diinško zavetišče je začelo funkciionirnti po božičnih počitnicah, pa je uspeh že zelo po\oljen. Če bo potreba nanesla, se lchko izprazni in pripravi še en-i soba. Istotako pa dobivajo dijaki in dijakinje v Delavskem domu ludi zelo dobro kosilo po nizki ceni ter so [trav zadovoljni. Korak Vlncencijeve družbe po-inenja vsaj delno izboljšanje iz težkega položaja staršev onih učencev, ki se vozijo ali so precej oddaljeni od Kranja.
Begunje pri Cerknici
Fantovski odsek. Preteklo nedeljo se jc ustanovil fantovski odsek prosv. društva, ki bo gojil šport in lahko atletiko ter izobraževal svoje člane. Prvi javni nastop bo najbrž za Svečnico, ko bo priredil smučarsko tekmo na približno 14 km dolgi progi: seveda ob ugodnih snežnih prilikah.
Konj poginil, ti. Bonaču je poginil konj radi kolike. V enem letu je žo petim gospodarjem poginil po en konj.
Smučarji. še je nekaj snega in prav ugoden za smuko, predvsem v višinah nad 700 m, to je na Zalokah proti Stražišču in Kožljeku.
Kmetje v bo*u s ciganom
Ciganka privezana k drevo.u in aretirana, cigan pa jc usci.
ftt. Peter pri Nov. mestu, 18. jan.
Nedavno je poročal »Slovenec o srditi bilki f cigani v Halozah. Cigani postajajo res od dne do liasilnejsi. Vedno in vedno se čujejo poročila o raznih tatvinah, vlomih in celo ropih, ki jih izvršuje po deželi ciganska tolpa. Deloma so lo pravi domači cigani, deloma cigani iz južnih krajev, ki so v nekem oziru še bolj premeteni in se jim še težje pride do živega.
Pri nas sicer cigani v občini nimajo pravice bivanja, pa za to sc ne zmenijo dosti. Skoraj ne nune dan, da se no bi pojavil v tej ali oni vasi Dogodek pa. ki so je izvršil v torek v Ždinji vasi je razburil takorekoč vse vaščane. (O tem smo žo kratko jioročali. lir.) Takole je bilo:
Kmalu v popoldanskih urah sta prišla v vas cigan in ciganka. Prte I ■ sla v smeri od mlrnopeSke strani. Ciganka je šla v hišo čevljarja Berusa, |>o domače pri Martinku. Tnm je govoričila in brusila svoj dobro namazani jeziček, kakor znajo vsi cigani, cigan pa je šel med tem v hlev, ne da bi ga bil kdo videl. Slučajno pa je prišel iz gozda K lomen čir Anton, Daš takrat, ko je stopil cigan I/, hleva. Takoj se mu je zdelo sumljivo, kaj naj bi imel cigan v hlevu opraviti. Brž obvesti o tem llerusa. ki gre takoj nato pogledat v hlev. če ni cigan morda kaj ukradel. Žalosten opazi, 'du mu je cigan zadavil dve ovci, za tretjo pa ni imel vet ca*«, ker je slutil nevarnost. Cigan je še pravočasno od kuril, ciganka pa. s katero sta bila prav gotovo o njegovem početju domenjena, ni mogla vec zbezali. Prišli so sosedje in jo najprej prav pošteno pretepli, nnto pa privezali k drevesu, da je vsaj nekoliko storila pokore za svoje grehe.
Par ur je čakal cigan in se oziral tam nekje izza gozda, odkod so bo prikazala tovarišica. In ker je le m bilo — bila io še vedno privezana — se mu je stožilo po njej in jo je šel iskat. Proti večeru ze je prišel v vas s sekiro v roki. Srečal je cerkvenika Riflja, ki se jo vračal domov in <>n vprnsal če je kje videl ciganko. Ko mu jo le-ta odgovoril, da ni bil doma in da ničesar ne ve mu je cigan dejal: »Dobro, Vam ne bom slorii nič zalega, vso drugo vas pa bo vzel hudič.:
Ko so sosedje zapazili, da je cigan zopet v vasi, so ga ujeli, pretepli, nato pa ga je Bojanu 1' ranče zvezal, Lužar France pa je odšel po orožnike. Pa cigan je cigan, vseh muh poln. Ker jo videl, da mu preti nevarnost, da bodo kmalu prišli orožniki, se je hote! rešiti z zvijačo. Prosil je, naj mu pustijo vsaj eno roko prosto, da se bo lahko obrisal. Ugodili so mu, toda ni se obrisal, ampak jo je »pobrisale. In ko so že proti polnoči prišli orožniki, o ciganu ni bilo nobenega sledu več. Drugo jutro so ga še videli v Hudein, vsega krvavega. Najbrž se je na begu spotaknil, padel in se pri tem ranil. Je lo okrog 35 let star cigan, ki pa po vsem videzu ni ciganskega rodu, temveč so je ciganom le pridružil, da bi lažje kradel in goljufal. Mora imeti na vesti že precej goljufij in tatvin, če ne morda tudi ropov. Prav isti dan dopoldne je v Grčevju grozil, na Goloušniku pa je žo tudi lovil kokoši, pa se 11111 topot ni posrečilo. Pač pa je nekje v Mirni peči pokradel okrog 20 kokoši.
Ciganka pa se je vdala v svojo usodo. Ko so jo orožniki nretlrnli, je prostodušno Izjavila: Kaj zato, če boni 14 dni zaprta! Bom vsaj jedla župco.r
Ptuj
Tujci v Ptuju. V preteklem letu je prispelo v Ptuj SOK) tujcev; od teh je naših državljanov -■*>'-'• Bolgarov 7, Avstrijcev 004, Čehoslovnkov 113, Angleža 2, Francozov 0. Italijanov 70, Madjarov 06, Nemcev 108, Poljakov 5, iz Južne Amerike 1, iz Azije 2. iz ostale Evrope 38.
Zresiopkov na kupo. Pri mestni policiji, ki vodi obenem ludi anagrafični urad, je bilo v letu 1931 prijavljenih vsega skupaj 705 raznih prestopkov, pri katerih je policija intervenirala.
Tatvina. Iz spalnice Marije Kokol, Vseh svel-nikov ul. 18, je bila ukradena niklasla »Oinego : ura z verižico, vredna 50 dinarjev. Tatvine je osumljen mlad človek, majhne postave, suhega, podolgovatega obraza, temne pono"ene obleke, s svellosivo športno čepico, ki je 18. I. 111. okrog desetih beračil v navedeni hiši.
Iz društvenega iivlienm
Ljubljanski športni klub sporoča svojim članom, da se vrši redni občni zbor v petek 20. t 111. ob pol 9. zvečer v posebni sobi gositlne Cinkole z običajnim dnevnim redom. Za primer nesklepčnosti se vrši pol ure kasneej islotam občni zbor ob vsaki udeležbi.
Slovenjgradec
Občni zbor gasilnega društva. V ponedeljek, 18. I. 111. se jo vršil redni občni zbor našega gasilnega društva. Iz poročila tajnika je razvidno, da je imelo društvo 3 seje, opr. zapisnik šteje 31 številk. Poveljnik jioroča, da je bilo vsega skupaj 9 vaj; povprečno so je udeležilo vsake vaje 23 članov. Požarov je bilo 7, prt katerih pe je članstvo vedlo disciplinirano in vestno, brizgalne pa so delovale brezhibno. — Javno je društvo nastopilo v krojil 21 krat pri raznih pogrebih in drugih slavnostfh, tako tudi pri sprejemu pomožnega škofa dr. Iv. To-mažiča. Nabavilo si j<> društvo tudi 40."> 111 cevi in 25 delovnih krojev, ki jih izdelujejo trije člani. Premoženje društva je vredno 170.000 Din. Občina jo prispevala 15.000 Din podpore. Blagajnik poroča, dn je bilo 43.140.39 Din prometa, med tem 2f.70f.44 linarjev dohodkov in 21.438.95Din izdatkov. Tova-riški sklad iuut nad 3000 Din gotovine. Preglednik računov g. U. Kralj je našel vse račune v redu in predlaga absolutonj, ki je bil soglasno sprejet. Sle-,iile so volitve novega načelnika in freh novih članov in dopolnitev odbora. Z;: načelnika je bil soglasno izvoljen šolski upravitelj in župni načelnik g. Leopold Kopač, ki se jo za izvolitev ii> izkazano mu zaupanje zahvalil in povdarjal, da čaka odbor v prihodnjem letu veliko naloga i'i mnogo dela, ker bo društvo proslavilo v dneh 13. in 11. avgusta 00 letnico obstoja, ob kateri priliki bo tudi pokrajinski izlet Jugoslovanske gasilske zveze. V odbor sta bila izvoljena Se g. Miroslav Ferk in g. Kristin, za tajnikovega namestnika pa g. Ferdo Fišer. Sledila je zaobljuba 0 novih članov. Pri slučajnostih omenja načelnik g. Kopač, da ie JGZ dovolila društvu IIKKJ Din podpore za revne člane in vdove. Društvo pu je razdelilo blizu 2500 Din podpor. V prireditvenem tondii je 1000 Din, ki se bodo porabili kot prispevek k nnbnvi krojev.	f
Tečaj o zadružništvu. V sredo, 27. t. m. bo v Zadružnem domu \ Slovenigradcu zmlružno-gospo-darski tečaj, katerega bo vodil nadrevizor Vlado Pušenjak. Začetek tečaja ob 9 dopoldne. Zadru-gHrji in Mani prosvetnih organizacij se k predavanju še |>os"bej vabijo.
Predavanja o mlekarstva. Mlekarska zadruga bo priredila 23. in 24. t. m. troje predavani o mlekarstvu, in sicer: V soboto ob 7 zvečer v Toriški vasi pri g. Kerdu Hotlnu, v nedeljo 24. ob 10 dopoldne v Podgorju v gostilni Rogina in cb 3 popoldne v .Vleži ob Dravi v gostilni pri Pernalu.
CeHte
Pred tajanji' Klima o Slovaški. Danes ob pol 7 zvečer »e predvaja v me nem kinu potopisni film Visoka Tatra. Igro slovaške mladine iu Podkar-patska Rusija . Film je dal na razpolago češkoslovaški konzulat \ Ljubljani in je mojstrsko izvršen. Cene zn mladino znižane.
fj Ncsreia v rudniku. \ torek, 19. t. 111. jc 30-letnega rudarja Oolavška Karla v rudniku v Za-bukovci strnil -troj v rovu ob steno s tako silo, du mu je /111» ekalo desno nogo. Golavška so pripeljali v javno bolnišnico, njegovo stanje j.; »do k -<no. Kako je prišlo do nesreče, o leni ne inore podati nlkakšnlh pojasnil.
(ird <in nevoščljiv v^ti. V noči od sobo," na nedeljo je nek neznan zlikovet j>obil šipe v no\i vili g. Crepinška, zidarskega mojstra v Zgornji Hudloji pri Celju. Napredek in bi goslanje, ki si gn je v zadnjih letih pridobil iimnovnni posestnik, je* vzbudil očividno pri nekaterih ljudeh zavist in jim njegovo uspešno delo 110 1I11 miru. Zelo ža-losluo pu je. če ne more na drug način z njim konkurirati kakor s pobijanjem šip.
/ Prijave dohodkov, ki so /n\ e za n i davku ua renie za leto 1»32. Davčna uprava razglaša, j a morajo vsi. ki prejemajo dohodke i/, imovinskih predmetov in imovinskih pravic, vložiti davčno prijave glede teh dohodkov do 15. februarja. Davek nn renle se plačuje od dohodkov iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic, ki niso '(avezuni zemljarini. /gradnrini, pridobnini, družbenem d.iv-k uali uslužbenskemu davku. Obdavči se taktični dohodek v preteklem letu.
j? Pri borzi drla je na razpolago delo za 2 vi-ničarja (z več delovnimi močmi). 1 hlapca h goveji živini. 1 ekonoma, 1 mizarja, 1 čevljarja in 1 raz-našnlra kruha ter za 8 vajencev in sicer: zn 4 mizarske, 2 čevljarska, 1 kolarsk^ga in 1 pekovskega. Nadalje je delo za 3 služkinje, 2 natakarici, 1 kmečko deklo. 1 perico. 1 likarieo. 1 trgovsko pomočnico in 1 postrelnico ter za 1 šiviljsko va-jenko.
Foloamaterji! Povečave
od Vaših negativov Vam strokovno lepo in poceni napravi
iotoodd. Jugoslovanske knjigarne
P. WH ibrord Verkade in Plečnik
Svetovnoznani holandski slikar, konvertlt, benediktinec p. VVIllibrord Verkade je izdal drugi dol svojega življenjepisa pod naslovom Der An-Irieb ins Vdllkomniene . Knjiga razodeva borbo velikega duha do umirjene, same v sebi dovršene in povsem v Boga usmerjene osebnosti, razvija probleme odnosa umetniško čuteče in razgibane duše do navidez mrkega in sterilnega samostanskega življenja in zopet razmerje v Bogu temelječe in z duhovnega vidika sodeče osebnosti do sodobne umetnosti, ki si v različnih ekslremih išče pota za realizacijo duševnostl in ideje.
Iz te knjige Jc povzet sledeči odstavek, ki lepo slika razmerje dveh enako usmerjenih in veti; .lar tako različnih osebnosti, Verkade-ja in Plečnika.
Od razstave Dunajskega krožka za krščansko umetnost sem me je družilo prisrčno prijateljstvo 7. arhitektom Jožetom Plečnikom, ki je bil tedaj član komisije v tej skupini umetnikov in je prevzel nalogo, da vodi opremljenje prostorov za razstavo. T'lod tega prijateljstva je bilo vzpodbujajoče medsebojno dopisovanje.
Jože Plečnik je bil rojen leta 1872. v LJubljani, prejšnji Laibach, v Jugoslaviji. S tri in dvajsetimi leti je prišel na Dunaj, kjer je delal pet, šest let v ateljeju stavbnega nadsvetnika in nato ostal v cesarskem mestu.
Resnični stavbenik mora imeti v sebi nekaj materinsko skrbnega. Bogu I11 ljudem mora staviti hiše, velike in majhne. Pri tem pa mora postopati vedno siuoterno, mislili na vse potrebe in pri tem skrbeli za to, du ničesar ne manjka. Vse te lastnosti je Imel Plečnik v visoki umri. Imel je skrbno nežnost in skrbljivost, posebno 6e je šlo zn druge. Zase 'pa je bil pri leni precej brezskrben in brezbrižen. To 11111 je dajalo vesel iu obenem zelo resen videz. S strahom In skrbjo je opazoval, kaj počenjajo ljudje in se Je dostikrat vpraševal, do česa bo to privedlo. Njegovo skrbljivost izpričuje tudi to, s kakšno skrbnostjo ie delni od načrta do izvršitve.
Tudi meni |e Pločnik posvetil svojo skrb. Z o v iannarli) 1907, ko sem študiral še v Miinchenu.
me je vprašal, če bi mu mogel naslikati za neko gotovo cerkev 1111 Dunaju slikano okno ali vsaj karton zanj. Koliko bi to neki stalo? Bi on sani spravil zadevo v tir. Zavzel sem takrat odklonilno stališče, zakaj s slikanjem na steklo se nisem nikoli pečal. Prijatelj Plečnik pa ni popustil. Leto kasneje je pisal: Radoveden sem, če bo kaj s tistim cerkvenim oknom, katerega sem Vam že omenil. Bil je zelo žalosten, ko je nekega dne kmalu zatoni zvedel, da sem odšel v Sveto deželo. Novembra 1909 je pisal:.
Spominjam se večera, ko sem zvedel, da se nahajate v Jeruzalemu, potem, ko ste v — slik ali kmečke otroke (sicl). Od bolesti sem molčal. Res sicer vem, da ima umetnost kot tudi vsi poklici brez izjeme oni zadnji, najgloblji namen: lastno očiščenje. Ni na tem, če smo storili kaj ali nič; važno je le to, če je postala duša res duša Vem to. Toda leta teko in nmožc se srebrne niti.
Ne spominjam se več, kaj sem odgovoril na to pismo. Čez dva meseca sem pn dobil od Plečnika naslednje ganljivo pismo, ki bi tudi kamen oinečilo.
Dragi, dobri, ljubi očo — prijatelj božji!
Moj načrt za božjepotno cerkev je Sel po vodi. Sedaj delani druge stvuri. Naključje pa je hotelo, da je vprašanje o cerkvenih oknih v karmeličanski cerkvi v Dtiunj-Diibllngu postalo aktualno. O tem sva si že dopisovala in če se prav spominjam, ste bili tedaj v Miinrhe nu. — Kot človek pač upravičeno smem iinetl želje in božja stvar je, če se smejo uresničiti, željo, eno samo vročo željo imam: da bi vedel vsaj zn eno Vaše delo v kaki dunajski cerkvi. Nima pomena, da bi navajal razloge ali Vi proli-razloge. — Pustite mi srcel
Obenem s tem Vam pošiljam zavitek, ki vsebuje:
1.	Načrt površine okna v naravni velikosti.
2.	Nnčrt v merilu 1 :5.
3.	Primero.
Cerkev karmellčank je romarska cerkev z dolgo ladjo, ki ima nn levi In desni stranske kapele. Vsaka knpeln imn po eno tako trodelno okno, kakor Vam ga kaže nnSrt. Ka|iela, v katero naj bi prišlo pn VnSeni osnutku Izvršeno okno, bo posvečena sv. Janezu od Križn. Znto naj bo Iu svetnik oseba slike. Katero priliko si bosto zu svojo sliko izbrali in Iznašli, kaj in kako, to je prepuščeno popolnoma Vam. Ena in edina stvar naj Vam ne bo
prepuščena: zavrnitev. Prosim Vas prisrčno, dobri ljubi, dragi pater, gospod Verkade, gospod VVilli-brord, brat v Kristusu, naredite, česar Vas prosim. Ne veste, kakšno veselje bomo s tem napravili vsem. Poleg tega bo delo ostalo v cerkvi trajno in bodo zelo skrbeli zanj. V tej cerkvi je pastoracija živahna in tako izkažete dobroto najboljšemu ljudstvu na Dunaju, okrajn Doblingu.
Načrtov brez osnutka ne smete in ne morete vrniti.
O, moj dragi, rajši bi bili tukaj. Tako nam pa vsaj del svojega srca pošljite in lahko nam verjamete, da ga bomo cenili in ljubili.
Slikano okno bo daroval gospod Z. Menda mi ni treba praviti, kako Vas v njegovi družini cenijo in se Vas spominjajo in kakšno veselje bo zavladalo tam, če pridem z novico: Pater VVillibrord slika okno, to tem bolj, ker vodim sedaj lo stvar nn svojo roko.
Upam, da born kmalu sprejel od Vas par besed, kot Vas tudi 110 bom več pustil nn miru.
S prisrčnimi pozdravi in prošnjo: nienionto
niei in oratione	Vaš dragi Plečnik.
*
Adolf Pelikan S. L: Vino ze sodomskjeh vitile. (Vino iz sodoniskih vinogradov.) 1931; Niikl. S. K. M. Praha If, Spfllena 15, 90 str., 4 Kč.
Ta knjižica zasluži, da so seznanimo z njo tudi mi Slovenci, vzgojitelji, zlasti pa mladina obojega spola, ker jo prav njej namenjena. Pisana je »trokovnjaško, zanimivo, vsebinsko bognlo in življenjsko važno; saj je njen namen voditi mladinci po strmih pečinah boja za nravno čistost. Saj vemo, kako pogosto drevi današnja mladina obojega spola brez premisleka, zapeljana, po opolzki, strmi poti pogube, v močvirje nenravnosti in s tem seveda tudi v ogenj večnega pogubljenja. Nnšn materialistična in ateistična doba jo namreč razbiln mladini vse visoke ideale čistega Življenja; nn oltar jI je postnvilii mesto Boga mnlika telesnosti in uživanja. Z vsemi sredstvi in vabmni si prizadeva iztrgati mladino iz vrst otrok božjih in jo pnhniti v čredo brezumnih živali.
In zato moramo biti p. Pelikanu hvaležni, da se je lotil težavno naloge, in jo tudi dobrn izpeljal, nokazati v prepričevalni obliki vrednost in vzviše-
------------ ----------------.!'.'.!'. '.'LIH
nosi nravne čistosti. Knjižica jo pisana za dora-scajoco mladino, a tako preprosto, da jo lahko razumeta preprosl fant in preprosto dekie, n vendar za Šolsko mladino ni vsakdanja, ni dolgočasna In tudi odrastb jo s pridom prebira.
Ne odlikuje se knjižica sicer ne po številu strani, tudi ne po svoji velikosti, pač pn po bogati vsebini, ki je razdeljena v 3 ozir. 4 dele: 1. Uvod 2 Fantje! Beseda med štirimi očmi. 3. Fantje! Dekleta! Gre za vašo srečo! 4. Dekletn! Zrcalo za vns!
Vsnk del pa se zopet razdeli v več kratkih, zanimivih in jedrnatih poglavij, 11. pr.: Narezana drevesc«; Obisk na pokopališču; Skrite bolezni; Več niučenikov ima kot Gospod Bog; Ona že živi i ljubi, spominja...; S Čimer kdo greši, s tem je kaznovan: Dvojna moralka: Nenavaden bankovec (zgodba, kratka, a pretresuioča, je povzeta iz spisov znanega, nedavno umrlega, berlinskega apostola dr. Karla Sonnenscheina); Sestošolka (dogodek iz življenja zapeljane dijakinje); O lilijah, ki prepevajo; Življenjska izpoved poštne uradnice; Ko so dekleta odšla z dežele v Prago (tu nam iž dopisov deklet samih pokaže številne nevarnosti, ki prete preprostemu dekletu, ki prihaja v službo v nepoznano velemesto, ki ne pozna hudobnosti, podlosti v fine obleko oblečenih pohotnih volkov ] zato pade v mreže, iz katerih se ne more rešiti); Izživeti se? Čemu šo nadalje živeti po veri?: Čistost ni problem razuma, ampak volje — in še mnogo drugih nič manj zanimivih in poučnih člankov najdeš v tej knjižici.
čas bi že bil. da lake priročne in prakt'.\«e knjižice zagledajo luč sveln tudi na našem književnem trgu. V masi bi jo morali vreči med našo do-raščajočo mladino, ki v teh viharnih dneh uplošft* neorijenliranosti in neurejenosti, zmaterijiillzira-nosti in najnižjo telesnosti, brezduhovnosli iš*e resničnega, zvestega, praktičnega in poštenega p.*i. jatelja, svetovalen in vodniku. Pn tudi vsem našim voditeljem mladine bi taka knjižica, prirejena seveda primerno našim razmeram, zelo koristila, ker bi jim nudila dovolj primerne tvarine zn predavanja, razgovore in psihološki pouk. Bolj bi potem razumeli mladino v njenih bojih in nevarnostih, lažje bi ji pomagali in svetovali in jo tako obvarovali uničenja mnogo mladih, nedolžnih cvetlic.
Dnevna kronika
Koledar
Četrtek, 21. januarja: Neža (Janja), devica mučen icu.
Novi grobovi
-J- V Ljubljani je umrla gospa Jera šlru- j k e I j. Bila je obče priljubljena, posebno pa pri starih Poljančanih. Blag ji spomin!
-f- V ljubljanski bolnišnici je zaspal v večnost I Janez T a n k o iz Hrovače pri Ribnici, po domače Vidmarjev. Pokojnik je bolehal na želodčnem raku, kateremu je v dobi 38 let podlegel. Zdravniki in bolniške sestre so pravili, da se malokedaj dobi bolnik, ki bi tako mirno in vdano prenašal hude bolečine. Tudi doma ni pokazal, da je hudo bolan, dasi je vedel, to pa radi svojcev, da bi jim ne povzročal preveč skrbi. Rajni je bit kot član Prosvetnega društva izboren igralec na odru. Truplo so prepeljal i domov, kjer so ga dne 18. 1. m. spremili na domače pokopališče. Pevci Prosvetnega društva so v slovo zapeli dve žalostinki. Kako je bil priljubljen med ljudmi, je priča! številni pogreb. Vid-inarjeva hiša bo težko prebolela tn udarec. Pred letom je pokojnik prevzel posestvo in se poročil, vdova pa pričakuje dete. Naše iskreno sožalje!
V Braslovčah je 18. januarja umrla pri svojih starših gospa Karolina Kovač roj. Zajec, učiteljica v pok., stara 40 let. Trpela je veliko in do igo, pa vdana v božjo voljo. Mir njeni duši, prizadeti rodbini pa naše sožalje!
+ V Škof ji vasi nad Celjem je umrl. zadet od srčne kapi, g. Ignac R a j m a n , star 04 let. Položili so ga v družinsko grobnico na vojniškein pokopališču. Prizadeti družini in sorodnikom naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
—	Dvojni jubilej. Šestdesetletnico življenja in dvajsetletnico škofovanja bo dne 31. t. m. obhajal g. dr. Nikolaj Dobrečič, nadškof dioklejsko-tiarski iu primaš srbski. Vsa Črna gora se pripravlja, da izkaže svojo vdanost temu svojemu dobrotniku.
—	Odlikovanje. Za konzultorja in kozistorijal-nega svetnika je imenovan g. Ivo Kotnik, nadškofijski kancelar v Baru. Bivšemu, pri vseh Slovencih priljubljenemu župniku na Cetlnju, marljivemu uradniku, odločnemu narodnemu delavcu na delikatnem in odgovornem položaju ob naši južui ineji, Slovenci v Črni gori najsrčneje čestitamo.
-- Poročila sta se 16. t. m. v Solnogradu g. \Vernig Franc, banovinski kmetijski referent v Slovenjgradcu in gdč. Rozi Paul, hčerka hišnega posestnika in trgovca v Schwarzach na Solnograš-kem. Bilo srečno!
Zdravniška vest. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bila vpisana dr. Ivan Peršič in dr. Vladimir Orel, zdravnika v Ljubljani.
= Premestitve v železniški službi. Premeščeni so uradniki VIL položajne skupine: inž. Koudelka Rudolf, višji pristav, za šefa kurilnice Kraljevo, direkcija Belgrad; uradniki VIII. položajne skupine: Irkič Ignacij, admin. uradniki, direkcija Subo-tica, v strojno odelenje direkcije Ljubljana, Grafen-auer Ciril, admin. uradnik Rakek, v Ljubljano, gl. kol.; Škorjanec Friderik, saobr. uradnik, Celje, v Ptuj; Rebolj Anton, prometnik in šef postaje Dovje-Mojstrana na Jesenice; IX. položaina skupina: Glavač Janez, saobr. uradnik, Videni-Krško, v Čakovec: Opctnik Anton, prometnik. Ruše, v Ljutomer; Rostohar Rupert, oficial, Jesenice, v Maribor, gl. kol.; Bcnet Janez, prometnik in šef postaje Soteska, za šefa postaje Dovje-Mojstrana; Bolla Janko, prometnik Dravograd-Meža, v Podnart-Kropo; X. položajne skupine: Strauss-Podsedenšek Ana. poni. oficial, Maribor, gl. kol., v Ljubljano, gl. kol.; Hart-man Makslmiljan, ljomož. prometnik. Ljutomer, v Ruše: uradniški pripravnik: Sušanj Oktavijan, Vi-dem-Krško, v Celje; zvaničnik: Kotnik Vinko, Bi-strica-Boh. jezero, v komerc. stanico Dovže, za šefa postaje; zvaničnik 11. kategorije: Klobučar Jožef, čuvaj proge, direkcije Zagreb k progovni sekciji Novo mesto, direkcija Ljubljana.
Izpit so napravili med drugimi za čin akt. peli. kap. II. razr. poročnika Jakob Sumaher in Jakob Svetič: za čin akt. topniškega kap. II. razr. poročnika Robert Pišel in Slavko Grum; za čin akt. Jnženjerskega kap. II. razr. poročniki Ivan Singer, Oskar Ključec, Mato Novosel, Rudol! Grdinič, Franc Košnjek m Davorin Tomerlin; za akt. nižjega voj. uradnika II. razr. ekonomske stroke nižji voj. uradniki III. razr. |akob Kuharič, Ivan Varšck. Franjo Jeraj in Peter Harar; za kat. nižjega voj. uradnika III. uradnika III. razr. Radoslav Vodlak, Franjo Žmaher, Anton Ajniher, Maksimilijan Karabelj in Franjo Zupan; za akt. nižjega voj. kapclnika IV. razr. naredniki-godbeniki: Franio Šviger, Vladimir Petric, Alojz Korže in Florijan Leskovar; za čin akt. in rez. sanitetnega kap. II. razr. sanitetni poročnik v mornarici dr. Jožef Klajn in za zvanje akt. in rez. sanitetnega poročnika II. razr. v mornarici sanitetni pomočnik III. razr. v mornarici Jakob Corkalo.
Ostale vesti
—	Pevski zltor Glasbene Matice v Ljubljani se
•najiskrenejp zahvaljuje vsem številnim društvom, kulturnim organizacijam, prijateljem in pevskmi tovarišem v domovini in inozemstvu za poslane čestitko ler dokaze izredne in ljubeznive pozornosti, ki jih je bil deležen ob 40letnici svojega obstoja. — Odbor pevskega zbora Glasbene Matice.
— Enoletni tečaj za negovalke in vzgojiteljice otrok v zavodu za zdravstveno zaščito inater in decc v Ljubljani se prične radi predelave prostorov 1 marca t. 1. mesto I. februarja, kakor je bilo objavljeno. Rok za vlaganje prošenj je podaljšan
do 10. februarja.
—	Kolik« denarja smemo poslati v inozemstvo. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani opozarja občinstvo na lo. da dovoljuje spremenjeni člen 15 pravilnika o prometu z devizami in valutami poštni promet z inozemskimi nakaznicami m vrednostnimi pismi mes"čno samo do najvišjega zneska 3000 Din, kar znači, da sme vsak pošiljatelj v dobi tridesetih <lni poslati z nakaznico ali v vred nos nem pismu v inozemstvo največ 8000 Din. Vsakdo, ki bi
vsak prestopek ........j-.....- , . - . j
več pošt, sprejema Inozemske nakaznice m vrednostna pisma samo ena. Tako je za področje dravske poštne direkcije določena kot. sprejemna posta v Ljubljani posla Ljubljana 1 (glavna , v Mariboru pošta Maribor 1, na Bledu pošta Bled 1 in v Trbov-
^'^V^kl6 poročil« Direkcije drž železnic v Ljubljani po stanju z dne 20. januarja ob 8 zjutraj: Bis rlcn-Bohii,jsko jezero -2, oblačno, snega 18cm. Brežice -2. oblačno; Celje -1, oblačno; Dravograd Me/a —8, oblačno, snega 8cm; Jesenice -2, oblačno. snega 12cm: Kamnik -1, megla, snega_1 cm, Kranjska gora -8, jasno, snega 35cm; Kočevje ~£, oblačno: Kotoriba -2. oblačno; Ljubljana -1, ob-
lačno; Ljutomer —2, oblačno; Maribor —3, oblačno, snega 5cm; Novo mesto 0, megla, snegu 15cm; Št. Janž na Dolenjskem —1, oblačno, snega 2 cm; Tržič —1, oblačno; Rakek —8, oblačno.
—	Vremensko poročilo iz Kranjske gore po stanju dne 19. januarja 1932 ob 7 zjutraj: Barometer 774 mm, temperatura —3"C, vreem: sneži droben sneg, veter: vzhodni, snega 4 cm na 30 cm podlage, smuka idealna, skakalnica uporabljiva, sankališče ufiorabno.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 5 od 20. januarja t. I. je objavljena »Ustava srbske pravoslavne cerkve« dalje ■Zakon o organizaciji in kontroli izvoza živine in živalskih proizvodov«, »Pravilnik o oglašanju zdravil in zdravilnih specialitet*, »Pojasnilo glede potrdil o plačanem davku«, »Odločba o pregledu sadnih rastlin ob uvozu«, »Popravek k razglasu o 10-odstotnem pribitku k avtobusnim vozovnicam , »Razglas o trajanju paše in Žirenja v gozdih« in -Objave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.«
—	Sadjarska podružnica na Viču priredi v četrtek dne 21. januarja 1932 v risalnlci v šoli svoje običajno sadjarsko predavanje. Vsi člani in društveni prijatelji najvljudneje vabljeni.
—	Koliko so popili Zagrebčani leta '931? V preteklem letu so v Zagrebu popili okroi? 155 tisoč hektolitrov alkoholnih niiač, nribližno 10 000 hektolitrov več kakor leta 1930. Mesto ie dobUo 23,626691 dinarjev na trošarini od alkoholnih in brezalkoholnih pijač.
—	Koliko jc prometnih sredstev v Zagrebu? Poleg mpstne cestne električne železnice ie v Zagrebu 16 izvosčkov, 220 avtotaksiiev, 1095 avtobusov in avtomobilov, 464 tovornih avtomobilov, 474 motornih koles in 4398 navadnih koles. Kakor vidimo iz te statistike, se je število izvoščkov močno skrčilo. Pa tudi tu se čas ne bo ustavil in tudi ti zadnji »zarjaveli« vozovi bodo v najkrajšem času morali nanraviti prostrr motornim vozovom. Posebno močno ie narastlo število motornih in navadnih koles, ki jih jc od leta do lota več.
—	Posledica sovraštva. V vasi Umetič pri Kostainici na Hrvatskem je kmet Peter Birač že deli časa živel v sovraštvu s kmetoma Štefanom Sankovičeni in Vladkom Sctkovičem. Ta dva sta sklenila, da si bosta Birača pošteno nrivoščila. Čakala sta nani ob deželni cesti. Stankovič je ustrelil s ouško proti Biraču. ki je bil zadet v glavo, Sftko-vič je pa udaril s kotom Birača po glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla. Birača so preoeKali v zagrebško bolnišnico. Njegovo stanje ie zelo resno. Oba napadalca je orožništvo aretiralo in izročilo sodišču.
—	V Znjrrebu v»zi tramvaj do polnoči. V Zagrebu so začeli voziti tramvaji do polnoči in sicer vsakih 15 minut.	______
— Odraščajoč* mladina naj zavživa zjutraj ko-
zarpc naravne »Kranz-Josef« grenčice, ki doseza radi svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na klinikah zn otroške bolezni ee uporablja »Frani Jose!« voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. »Franz-JoscI« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerljah in špecerijskih trgovinah.
—	Svatba na tuj račun. Iz y '?reba poročajo: Pred kakimi 10 dnevi je prišel k nekemu gostilničarju v Vlaški ulici trgovski potnik Albert L. ter mu začel pripovedovati, da sc v kratkem poroči z Vilmo S., ki da ima v hranilnici 80 000 dinarjev. Tega denarja pa ne sme dvigniti, dokler se ne poroči. Orisal mu je nadalje šc svoj bedni noložaj in naposled le jjretentat gostilničarja, da mu je posodil 8 tisočakov. Svečano mu je obljuibl. da mu denar takoj vrne, kakor hitro dobi Silvino doto. To je potrdila' tudi Silva sama. Oba sta ostala tudi na hrani pri gostilničarju, dokler si nc uredita lastnega ognjišča. Albert si je za poroko nabavil eleganten smoking, Silva elegantno toaleto in tako sta se elegantno poročila. Gostilničarja pa sta rx> tolažila, da dobi v nekaj dneh denar. Toda pretekli so dnevi in o denarju nI bilo ne duha ne sluha. Gostilničar sc je naveličal čakati in je oba novo-poročenca prijavil policiji, ki ju je priiela. Pri zaslišanju sta oba priznala, da sta gostilničarja pre-varila.
—	Blagajnik pobegnil z 1,300.000 dinarji.
Kakor poroča belgrajsko »Vreme , je te dni iz Belgrada na skrivnosten način pobegnil blagajnik Čedomir Milovanovič. Pred tremi dnevi se je javil bolnega. Ko se je predpostavljenim čudno zazdelo, da ga ni v urad, so šli na njegovo stanovanje, ki pa je bilo prazno. Pregledali so še blagajno in ugotovili, da manjka v njej nič manj kakor 1,300.000 dinarjev. Takoj je postalo očitno, da je Milovanovič pobegnil radi tega primanjkljaja. Takoj so obvestili belgrajsko kriminalno policijo, vse oblasti v državi ter" obmejne policije, toda do sedaj o dcfraudautu še ni duha ne sluha. Zdi se neverjetno, da bi Milovanovič naenkrat poneveril ves denar, ampak je najbrže polagoma jemal iz blagajne. Kako se mu je' posrečilo, da je ob vsakem pregledu blagaine to zakril, še ni znano. Zanimivo je, da je bil Milovanovič že delj časa blagajnik in je radi tega užival nopolno zaupanje svojih predpostavljenih, katere je njegovo tajinstveno izginotje seveda tembolj iz-
nenadilo.	.. x	. „ ...
—	Starka zgorela na ognjišču. V vsat Zacicu pri Sarajevu je v neki koči na robu vasi živela sama SO letna Stana Gjerovič. Te dni zjutraj je zakurila na ognjišču in pristavila kavo, ki jo je kuhala tudi zadr uge vaščane. Nato |e za nekaj časa legla v iDosteljo. Ko je začela kava vreti, ie vstala in stopila k ognjišču. Morda je bila nekobko omo-tena od spanca ali kaj, dejstvo je, da sc je revica spotaknila in padla na ognjišče. Ker je bila slabotna, se ni mogla niti dvigniti niti klicati na ix>: moč. 2iva je zgorela na ognjišču. Ko so čez nekaj časa prišli vaščani na kavo, so našli od starke le še nekaj zogljenelih kosti.	___
—	Nova mladinska knjiga: Ptiček z dvema kljunčkoma, spisal Mirko Kunčič, povest ilustriral J. Pukl, pesmice Olaf Globočnik. (Iz torbe Kotič-kovega strička 3. zvezek), Ljubljana 1932, 75 strani, cena broširani Din 26.-, v celo platno vezani Dm 36.—, založila |ugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Ta krasna jiovest, ki jo pojasnjuje nad 100 lepili slik v barvah je poleg povesti Najdenček Jokec, od istega pisatelja, ki je svojčas zadivila nas mladi naraščaj, najzanimivejše pripovedno branje za našo mladino. Na koncu knjige je dodanih na 18 straneh nekaj pesmic, ki bodo služile kot deklamacije iti so istofako ilustrirane. Knjigo toplo priporočamo.
— Kašlju In hripavostl so najbolj naklonjene samo osebe, ki ne negujejo dovolj svoja usta in grlo. Dnevna nega s preizkušenim domačim sredstvom, Fellerjevim Elsafluidom, varuje tudi pred nahodom, liripo, prehladom itd. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki spccialni steklenici 62 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 123, Savska banovin«.
Maribor
Planinci zboruie'o
Občni zbor podružnice SPD v Mariboru — 1010 članov, 2,309.213 Din prometa
Maribor, 20. jan.
V januarsko monolonijo občnih zborov prinaša vsakoletno zborovanje mariborskih planincev dobrodošlo izproinembo. Brez običajne okorele tru-dicijonalnosti potekajo občni zbori SPD tovuriško, neprisljeno iu t dovtipi zasoljena zvene jKiročila, da se ne občuti suhoparnost številk in monotonlja j običajnih funkcijonarskih fraz. Tudi sinočnjl občni j zbor podružnice SPD je i>otekel pod navedenimi okotnostmi ler kljub skoro 4-urnemu trajanju minil prijetno in po domače, kar je svojstveno pač »anio ljudem, katere je vzgojilo jdaninstvo in ljubezen do narave k pravemu tovarištvu.
Zborovanje je vodil neumorni predsednik sodni svetnik dr. Senjor. Uvodoma je pozdravljal navzoče predstavnike urudov, kor|>oracij in klubov, , ravnatelja dr. Tominška, srezkega načelnika Ma-karja, predsednika mariborske podzveze JZSS , Šilca, predsednika gostil, zadruge Oseta, zastopnike: SSK Maribora Golubovlča In RogliČa, Marib. ' smuč. kluba Pirnata, Maratona Aljančiča, od »Po- ! horskega domač Gorupa, navzoče novinarje, duljo
£redsednika Osred. odbora SPD dr. Pretnarja iz 1 jubljane, ravnatelja Tujsko-prometnega zavoda dr. Geržino, zastopnike v SPI) včlanjenih klubov in zadrug, /Ribniška koča^, Aljažev klub, katerega zastopniki dr. Jehart, dr. Meško in Kokošlnek so se zborovanja udeležili, in kluba iMeja«. Po uvodnih besedah je v svojem poročilu naglasal harmonično sodelovanje vsob mariborskih faktorjev na j pospeševanju turistike in tujskega prometa, omc- 1 njal je ustanovitev svetovne zveze planinski*' društev, Slovanske planinske zveze in Jugoslovanskega saveza planinskih društev, ki bo letos imel svoje izredno zborovanje v Mariboru. Podrobneje i se jo dotaknil nato razmerja med podružnicami in ! centralo SPD, položaja po zadnjem občnem zboru, vprašanja nujne izpremembe pravil tor naglašal solidarno slnlišče podružnic, da se dosedanja organizacija SPD no srne v osobilo uaoijonulnctn pogledu izpreineniti, da naj ostane institucija nadzornikov, vprašanje likvidacije koč pa se prepusti prizadetim podružnicam. Splošne Informacije o položaju v SPD so bile zelo zanimive, sodba In deloma kritika pa vseskozi stvarna. Gospodarsko delovanje se je razvijalo razmeram odgovarjajoče in
□	Srečke belgrajsko katedrale so dospele ter se prodajajo v franšičkanskem župnem uradu. Dobe se cele, polovične in četrtinske za ceno 100, 50 in 25 Din.
□	Proslava 10letnico Ljudske univerzo. Dne
24. t. m. v nedeljo se vrši v kazinski dvorani proslava 10letnice mariborske Ljudske univerze; pri-čelek proslave je ob 9.15 dopoldne, na sporedu pa je jio otvoritvi predavanje prelata prof. dr. Kova-čiča o pomenu Ljudske univerze, razni pozdravi, zatem pa koncertna matineja. Sodelujejo: baritonist Fran Neralič, sopranistka Antonija Skvarča, mezzo-sopranistka Lida Vedralova in tenorist \vuust Zivko. Klavirski pari oskrbuje Minka Zacherlova. Spored matineje je naslednji: Josip Pavčič: Uspavanka; Anton LLajovic: Kaj bi le gledal, poje Antonija Skvarča; Anton Lajovic: Sjiloen: Emil Adamič: Kot iz tihe, zabljene kapele in Risto Savin: Zimska idila, poje Fran Neralič. Marij Kouoj: Istrski motiv; Vasilij Mirk: Moja ljubav in Zorko Pre-lovec: Beia noč, poje Avgust Zivko. Lucija n M. škerjanec: Vizija; Stanko Premrl: Sveti večer. Marija v glorijoli, pojo Lida Vedralova. Anton Lajovic: Pesem; Emil Adamič: K|e si dragi, da le ni?, dvospev Skvarča-Vedralova. Dr. Go(mir Krek: Blagor jim! Cetverospev: Skvarča, Vedralova, Zivko in Neralič.
□	Občni zbor Maratoncev. Včeraj zvečer je imel pri »Orlu« svoj rodni letni občni zbor SSK Maraton ob številni udeležbi članstva ter klubovih prijateljev. Občni zbor je otvoril s prisrčnim pozdravom vsem navzočim predsednik dr. Wankmllller, nakar je podal Izčrpno poročilo o kluboveni delovanju v pretekli poslovni dobi klubov podpredsednik dr. Valoveč, ki je navajal agilno delovanje lahko-atletske, težkoatletske, plavalne in zimskosportne sekcije v prvem letu klubovega obstoja. Zasluga za to gre predvsem sekcijskim načelnikom, ki so vodili sekcijo z veliko požrtvovalnostjo, ter ambicioznemu članstvu. Aktivnih članov šteje klub 124: prejemki so znašali 16.108.35 dinarjev, izdatki 15.959.75 dinarjev. Pri volilvali je bil izvoljen v glavnem dosedanji odbor z višjim mestnim zdravnikom gosp. dr. Wankmtlllorjein na čelu. Mlademu klubu želimo tudi v novi poslovni dobi obilo uspehov.
O Mestni načelnik dr. Lipold se mudi radi komunalnih zadev v Belunidu. Nadomestuje ga pod-načolnik g. Rudolf Golouh.
□	Dr. Kugv predava. Prihodnji petek pride v Maribor znameniti alpinist dr. Kugy, ki bo predaval v tukajšnji Ljudski univerzi o temi: -Od Julijskih do Dauphlnejskih Alp«.
□	Ker se plinske napeljave ne prijavljajo. Prejeli smo od mestnega nače'stva: V prošlem letu se je ponovilo več slučajev, du so se izvršile priklopi! ve plinskih napeljav na plinska omrežja, ne da bi se predhodno o tem obvestila mestna plinarna. S tem, da se plinske napeljave ne prijavljajo, se ne samo otežuje delo mestni plinarni, ampak se ustvarja tudi nevarno*!, da se radi neizvršenih uradnih preizkušenj izvršenih instalacij zgodijo za posameznike lahko usodepolne napake.
□	Letnik 1914! Vsi v Mariboru stunujoči vojni obvezniki se pozivajo ne glede na njih pristojnost, da se do 31. januarja najdtuje zg'asiJo in sicer do 12 razen ob sobotah in nedeljah v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11. Prinesti je s seboj tozadevne dokumente (krstni list, domovnico itd.). Mladeniče tega letnika, ki so v Maribor pristojni, pa ne stanujejo v ?«lariboru, so po zakonu dolžni prijaviti njih starši, oziroma sorodniki.
□	Smrt pil prenašanj-.! premoga. Nenadna in tragična 6mrt je zadela včeraj jiopoldne v Maistrovi ulici 3 delavca Matijo Krivca iz Orehovo vasi. Nosil je premog Iz kleti v stanovanje neke stranke. Nenadoma pa ga ni bilo več v stanovanje. Ko ga jo šla gospodinja iskat v klet, se ji jo nudil iirclresljiv prizor. Krivec je ležal na tleh poleg vrečo premoga negiben —- mrtev. Gospodinja Je obvestila pollcij-skega stražnika, ki jo pozval reševalno i Kisla jo, ki pa je mogla ugotoviti samo smrt. Iz papirjev, ki so jih našli pri mrtvecu, so ugotovili njegovo identiteto. Truplo nesrečneža so prepeljali v mrtvašnico na PobreŽJe.
□	Občni »bor Pekovske zadruge v Mariboru. Včeraj popoldne »e Je vršil v prostorih »llalbvvld-la« občni zbor Pekovske zadruge v Mariboru, katerega jo vodil načelnik Ivan Horvat, udeležili pa so se ga tudi zastopniki trgovske zbornice v Ljubljani. V imenu trgovske zbornice sta se udeležila občnega zbora banski svetovalec Zedravec iz Središča in tajnik dr, Pretnar iz Ljubljane. Ob času poročila občni zbor še traja. Podrobnosti priobčimo prihodnjič.
še dokaj zadovoljivo. Nova pridobitev za postojanko na Pohorju bo dograditev Pohorske ceste, ki bo v tekočem letu zgrajena do bližine Mariborsko koče. Uredile so se ludi težave, katere je imelo društvo z lastniki zemljišča na Klopnem vrhu in obstoja upunje, da bo agrarna reforma pripomogla društvu do uresničenja želje po lastnem posestvu in obširni ekonomiji. — število članstva jo iz znanih razlogov sicer nekaj nazadovalo ter šteje letos 1010 uaiirum 1194 v letu 1980, vendar je opaziti zopet živahen prirastek.
Tajniško poročilo, katerega je podal GajŠek, je vsebovalo jiodrobnostl dokaza res ogromnega društvenega dela. V preteklem letu je bilo rešenih 2281 dopisov, kar nazorno dokazuje obseg društvenih poslov. — Blagajniško jioročilo dr. Snu« derla je zvenelo močno v znamenju gosjiodarske krizo, ki nI prizanesla tudi planincem; nekateri člani pu so j>okaznll toliko idealizma iii jiožiivo-valnostt, da so z znatnimi doprinosi podprli društvo v najtežjih časih, priskočile so na pomoč ludi razne ustanove in banovina, da se je posrečilo vse finančne opasnosti prebresti. Celokupen promet društva je znašal 2,309.213,— Din. — Preglednik Inž. šlujuicr je predlagal po navedenih referatih odboru absolutorij, kar Je bilo soglasno sprejeto.
Zborovalce je pozdravit predsednik Osrednjega društva SPD dr. Pretnar, nakar so podali svoja poročila posamezni gospodarji koč in sicer Soršak za Mariborsko iu Klopni vrh, Novak za Pankraca In Major za Ribniško kočo. Zanimivi so bili zlngti podatki o obisku posameznih koč, ki izkazujejo skupno 10.480 obiskovalcev. Za zimsko-sj>ortni odsek je poročni Gajšek, zn propagandni Zorzut. Zanimiva debata se je razvnela po jmro-čilu Škofiča za markucijski odsek o vprašanju prispevanja za zimsko markacijo. Za Aljažev klub je poročal dr. Jehart, za klub Meja- pa dr. Irgolič. Posebno jo zanimalo poročilo načelnika zadruge »Ribniška koša' inž. Šlajmerla. V gradu ju ho je investiralo doslej že 700 000 Din. — Pozdravu so nato izrekli urednik »Planinskega vestnikar dr. Tominšck, ki jo jiresonetll še z velikodušnim pri-stopom kot šesll ustanovni član mariborsko podružnice, glavar Maki r, jirof. šile, dr. Geržina, Roglič iu Gor'^1, nakar je predsednik zaključil uspelo zborovanje.
□	Smrt kosi. Na Pobrcški ce«ti je umrla 66 letna Marija Kukovič. Pogreb se vrši v petek ob 3 popoldne iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — V splošni bolnišnici je ugrabila smrt 30letnega kovala drž. žel, Ivana Filipiča. Pogreb bo jutri popoldne ob pol 4 na mestno pokopališče. Istotako v bolnišnici ie umrl 61 letni delavec Jakob 1'urin. Pokopan bo danes popoldne ob 3 na mestnem pokonaliiču. Naj počivajo v miru, žalujočim na5e so?a'je.
□	Zahvala. Iskreno se zahva1ju;emo za pre-ijete darove v vrednosti ?C0 Din od ka-italivnega društva F.rnest Ploninc, Meljska cesta 51.
□	Ob vznožju UrJljc i'ore co bile v nedeljo smuMte tekme, ki iih je priredil smučarski klub Gu&tanj—Rimski vrelec. Prvo mesto si jc priboril Stanko Štangl (SMGRVl. Izven konkurence je nastopil ludi Maratonec 7dravko Štangl, ki je do-
, segel dni-ti raiKol;?i čas.
O Klobase /a brezposelne. Veselo proseneče-njo so doživeli včeraj predpoldne brezposelni, ki I čakajo in prezebajo pred borzo dela. Usmilil so jih j |o velikodušno lastnik delikatesne trgovino gospod Crippa tor jim razdelil 50 parov vročih klobas z odgovarjajočimi količinami kruha. To jo bilo noVaj zn prazne želodce teh revežev iu žele si še več takih dobrotnikov.
Liublianvt"* f*tedali$če
DRAMA
Začetek ob 20 četrtek, 21. jsnunrja: VRSENE LUPIN. — Red C. i Pelek, 22. januarja: Zaprto. Sobota, 23. januarja: VZROK. — Red A.
0PRRA
Začetek oh 20
Četrtek, 21. Januarja: ŽIDINJA. — Rod D.
Petek, 22. januarja: Zanrto.
Sobota. 23. januarja: VIKTORIJA IN NJEN IIU-
ZAR. Red II.
MARIBORSKO GLFDATJŠČE.
Četrtek, 21. januarja ob 20; ŠKORPIJON. Ab. B.
Petek, 22. jan. Zaprlo.
Sobota, 23. jan. ob 20: LUTKA. Ab. D.
Nedelja, 24. jan ob 15: SLABA VEST. Znižane
cene. — Ob 20: PTIČAR. Znižane cene.
Hcdio
prortromt HrfUn.v UrHfnntt t
Četrtek, 21. januarja: 12.15 Plošče — 12.45 ! Dnevne vesti — 13.00 <>t, jdošče, borza — 17.30 Plošče — 18.00 Ing. Wenko: Perutninarstvo _ 18.30 Prenos z Dunaja; VValktlre, opera AVagner) — 22.30 Čas, poročila.
Petek, 22 jan.: 11.30 šolska ura: Nasprotnik (športna etika) dr. Stanko (iogala — 12.15 Plošči | — 12.15 Dnevne vrsti — 18.00 Čas, plošče, borza ; — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Gospodinjska ura, vodi Krekova gosp. šola — 19.00 Dr. Love, Sušnik: Francoščina — 19.80 Dr. Valter Bohinec: Narodi zemlje — 20.00 Sokolsko predavanja — 20.30 Prenos iz Belgrada — 22.30 čas, poročila.
Drutfi orogfomi i
Petek, 22. januarja:
Belgrad: 11.00 Radio orkester — 19.80 Vokalni koncert — 20.80 Na koti št. IU — Zagreb: 12.U0 Ploščo — 17.00 Radio orkester — 20.00 Belgrad — Budapesl: 18.45 Ciganska glasba — 20.15 Planinski koncert — 21.15 Koncert opernega orkestra, Ciganska glasba — Dunaj: 11.80 Opoldanski koncert — 12.40 Ploščo: Dunajski filharmo-niki — 19.80 Dunajsko pesmi — 20.00 Prenos iz Ameriko — 20.15 Slušna igra — 22.40 Plesna glasba — Rim: 12.'5 Vokalni in instrumentalni koncert — 21.00 »Marjeticam, opereta — Laugenhcrg: 20.0« Večerni koncert — 22.00 Plesna glasba — Berlin: 20.00 Preno siz Ameriko — 20.15 Klasični fragmenti — 21.25 Koncert — 23.15 Koncert — Praga: 19.35 Brno — 22.30 Planino koncert — Tou-louse: 19.45 Koncert vojaške godbo — 20.30 Moderna simfonična glasba — 23.00 Lahka glasba — Trst: 12.15 Plošče — 12.45 Pestra glasba — 20.00 Milano.
Poizvedovani*
Pred kolizejem se jc našel očetiašek, ki se dobi v našem upravništvu
Krvava intemacmnmla
Patentirani patrioti'4 - „Trgovina je trgovina'4
Aprila 1866. leta je pruski vojni minister zaupno opozoril Kruppa, naj iz spatriotičnih ozirov ne dobavlja Avstriji nobenih topov in orožja, češ, da stoji Pruska pred vojno z Avstrije. Krupp je vojnemu ministru odgovoril, da po svoji vesti no more odpovedati ali kršiti ie sklenjene pogodbe. Če pa je vladi kaj na tem, naj ona sama onemogoči transporte. Avstrija je bila medtem že dobro oborožena z izdelki Kruppove tovarne in tako so Pruse
Po 144 urah rešeni rudarji. Slik?, iz bolni.-n.e \ Beuthemi, kamor so prepeljali po 144 urah čudežno rešene rudarje. O tej nesreči smo žo ponovno v našem listu poročali.
v vojni še istega lela ubijali z orožjem, izdelanim v njihovi tovarni od pruskih delavcev.
Alfred Krupp, ustanovitelj velike tovarne za izdelovanje merilnega orožja in municije, je bil intimen prijatelj Bi smareka in ccsar iu Viljema I. Obenem je bil častnik francoske legije Pasti. V začetku je Prusija bila zelo slab odjemalec njegove tovarne, zato je objavil, da rad dobavlja za vsako drugo državo, kolikor kdo hoče. Trgovina mu je šla v klasje. Nekaj časa sta Belgija in Anglija bili njegovi najboljši odjemalki. Kljub lemu se je Krupp pogosto, 'posebno če je slo za dobave nemški vladi, ponosno skliceval na svoj patriotizem .
Leta 1902. se je ta patriotizem pokazal v prav posebni luči. Ko jo Nemčija 1898 pričela z graditvijo svojega bojnega brodovja, je dobila tvrdka Krupp naročilo za oklopne plošče. Te jeklene oklepe je Krupp prodajal Nemčiji po 2300 mark za lono, dočim je iste tujim državah prodajal po 1900 mark za tono.
Značilna je statistika Kruppovih tovaren. Do 1. 1911 je Krupp izdelal 53.000 lopov. Od tega jih je ostalo v Nemčiji 26.000, 27.000 jih je prodal dva in petdesetim različnim drugim državam.
Patriotični; lastniki tovaren za izdelavo orožja in ladjedelnic seveda vedno pričakujejo nagrade in pohvale od domovine, dasiravno vodijo mednarodno trgovino in so medseboj tesno povezani. Večinoma so si taki patrioti iz raznih držav v pristnih rodbinskih zvezah in so tako posamezna nacionalna podjetja stvarno velika mednarodna kapitalistična družba sorodnih ljudi. Zato ni nič nenavadnega, da v bpju vojake pobijajo sovražniki /. orožjem, ki so jim ga dobavili 1i veliki rodoljubi.
Zunanja trgovina angleške tovarne Viekers je istotako dober dokaz za to nezaslišano in nemoralno trgovino. Ves svet se je čudil, zakaj Angleži niso mogli premagati Burov, dasiravno je Velika Britanija nad peščico Bu-rov poslala stotisoče svojih najboljših čet. Pozneje se jo pač izkazalo, da je Viekers oborožil Bure z najmodernejšimi topovi in strojnimi puškami, ki so odporno moč hrabrega ljudstva postoterili. Plačala je le dobave nem-
ška vlada. Čini je vojna z Buri izbruhnila, se je Viekers seved a potrudil, da tudi angleški armadi proda čim več vojnega materiala. Če je to bilo patriotično ali ne, naj razsodijo patentirani rodoljubi. Vsekakor je bila to prav dobra trgovina.
Anglija bo pač težko kdaj pozabila ponesrečen pohod na Dardanele. Ta ponesrečena ekspedicija je bila brezdvoma najhujši udarec angleškemu ugledu v svetovni vojni. In tega poraza so največ in posredno krivi angleški patrioti . Večina angleških ladij je postala žrtev min, ki so jih Turkom dobavile angleške tovarne.
V proslavo zmage v svetovni vojni so Angleži v parku Bedford postavili ogromen loj), ki so ga njihove čete zaplenile na zahodni fronti Nemcem. Ta top, ki je dolgo sipal smrtne kroglje na angleške vojake, je bil izdelan v Angliji!
Pred vojno se je nemškim Ivrdkam posrečilo zgraditi posebno uporabne zračne ladje s krmilom tipa ParsevaJ. Njihovo prednost so kmalu spoznali in Angleži, Rusi in celo Japonci so od nemških tovarn naročili take ladje. Naročilo je bilo promptno izvršeno. Angleško naročilo je bilo izvršeno šele 1. 1913 in Anglija je pozneje sama pričela graditi take zrakoplove lipa Parseval, ker so se pokazali kot najboljše obrambno sredstvo proti nemškim podmornicam, na katere so slavili Nemci vse svoje nade.
Trgovina ostane trgovina tudi v vojni. Tako so n. pr. vlade bojujočih se narodov kmalu spoznale važnost masti, iz katerih se pridobiva glicerin, ki je neobhodno potreben za izdelavo razstrelilnih tvarin. Dočim so \ Angliji skrbno zbirali vse mesne odpadke, dn bi iz njih izcedili poslednjo maščobo, so Nebi ci od Dancev naročili ogromne množine olj in maščob. Danci so ta naročila sporočili trgovcem v angleške kolonije. Angleške ladje so dovažale na Dansko zaželjeuo blago. Tr lela je cvetela ta trgovina in Nemčija je bil." na začudenje vsega sveta vedno sijajno zalo čena s strelivom iu razstrelilnimi stvarmi. Še večjo podporo je dobivala Nemčija od amrle škili rudnikov bakra, ki so ji to v vojni ('ra goceno kovino dobavljali preko švedske To so seveda bili sijajni zaslužki.
Slične dokaze patriotizma • pri Nemcih je razkrinkal Arthur Saternus v svoji brošuri Težka industrija v in po vojni . Nemške tovarne so med vojno 'dolgo časa izvažale v Švico me-ečno do 150.000 I- ;i železa in i°kla.
Misleci stroj. Dunajski izumitelj Tanschek (v temni obleki) jo iznašel stroj, s pomočjo katerega lahko reproduciramo pisane in tiskane spise, stroj tudi dešifrira, obenem sešteva, odšteva, množi in deli.
V obliki starega železa so te pošiljatve šle v Francijo. Švica je namreč imela pogodbo, da ne bo izvažala vojnega materiala, zato pa je tembolj cvetelo dobro plačano tihotapstvo ua debelo.
Ne 1«) odveč, če omenimo še patriotizem libeškega magnata jekla senatorja Pos-selda. Njegove tovarne so se nahajale v Nemčiji, Norveški, Švedski in Rusiji. Glavne lo-varne so bile v mestu Fagersta na Švedskem. Med vojno je bil Possehl eden glavnih patriotov in pokrovitelj številnih domoljubnih organizacij. Ril je ponosen na hrabro nemško
is je bil nedavno proglašen svetnikom, kakor je Slovenec že poročal. Slika pred-tni knjižnici Sv. Očeta zbrane zastopnike dominikanskega reda, ki jim jc kardinal
Alborlus Magnus
slavi ja v privatni knjižnici .... --------juu ju kui-iuimu
Friihvvirth izročil papežko bulo o proglasitvi	svetnikom Albertusa Magnusa, ki je bil' — kakor
znano	dominikanec.
mladino in je redkokdaj zamudil, da ne bi šel na kolodvor, kadar je odhajal kak nov transport vojakov na fronto, imel je pri vseh takih prilikah ognjevite govore. Medtem pa je usodo svojih jeklenih tovaren v Rusiji mirne duše rešil po načelu: trgovina je trgovina. Njegova švedska podjetja, ki so bila na nevtralnih tleh, so še nadalje izdatno zalagala s surovinami njegove tovarne v Rusiji, ki so s polno paro delale za rusko vojsko. Nemške voja-
Zdravnik dr. Marinesco je predvajal v zadnji seji Pariške medicinske akademije izreden primer izgubljenega spomina. Gospodična P. M., duhovito, izobraženo dekle, je uspešno dovršila filološko fakulteto na neki univerzi, a po položenih izpilili obolela na je-liki. Zdravniki so morali odrediti pneunio-toraks (vbrizgavanje kisika v pljuča). Po operaciji je zaspala bolnica kakor mrtva. Zbudila se jc šele nekoliko dni pozneje in poslala popolnoma drug človek. Ni več obvladala francoščine in se je sploh obnašala kot nedoleten otrok. To stanje je trajalo več tednov. Zdravniki so morali nesrečnico naučiti čitanja in pisanja. Pozneje se je navadila seštevanja in od-I števanja, a še veduo ne razume najenostav-i nej.ših stvari. Vse to bi bilo samo klasičen slu-! čaj izgubljenega spomina, ki je dobro znan i in podrobno opisan v strokovnih delih. A isto-
Oklopna letala .m> najnovejši izum vojnih strokovnjakov. Letala imajo kljub temu veliko hitrost in | so neke vrste zračnih tankov, tega strašnega ino-rllnega orožja.
I ške oblasti so dvignile proti njemu obtožbo radi veleizdaje. Prišel je v preiskavo in pred ! sodišče, ki ga jc oprostilo, češ, da je pravilna ' in upravičena njegova trditev, da se je s takim ravnanjem samo izognil konfiskaciji svojih podjetij v Rusiji. Ali moremo mi navadni i zemljani in vojaki, ki so krvaveli po raznih i frontah, razumeti tako moralo?
Po vojni smo culi še več takih naravnost senzacionalnih medsebojnih obtožb. Nemške oblasti so trdile, da je angle ska mornarica v največji svetovni bilki na morju pri Skagera-ku uporabljala najfinejše optične aparate, ki ' jih je Šest mesecev preje prejela od znanih ; ivrdk Zeiss-.Jena in Goerz-Ansehiit/. s posre-| dovanjem Holandije. Istotako trdijo Nemci, da se jc njihova ofenziva ]>red Verdunom razbila ob silnih žičnih ovirah, za katere je neposredno pred leni Francozom dobavila žico magdeburška železna industrija. Na francoski strani trdijo, da so Nemci skozi celo vojno dobivali iz lionskih tovarn svilo, ki so jo rabili za zrakoplove. Istotako je ugotovljeno, da i so Italijani do konca vojne obskrbovali Nemčijo z žveplom.
Nauk, ki ga dobimo i/. Ieli dokazov krvavega pohlepa po bogastvu, je jasen: če se že vlade n<> morejo zediniti v tem, kako preprečili vsako vojno, naj se zedinijo v tem, da prepovedo to nesramno trgovino :'. merilnim orožjem, kajti lastniki takih podjetij — skoraj brez izjeme Židi — so glavni razpihovalci mednarodnih sporov.
Splošna zahteva je, preprečiti vsako vojno. Važen korak v tem bi bilo onemogočenje te mednarodne trgovine, uničenje krvave in-ternacionale.
Čudežem rešitev
so ugotovili zdravniki druge p resen« t-:>ojave. Gospodična P. M. je pr-čela so-
časno
Ijive pojave, uospoaicna t'. M. je pi-tela govoriti angleški in španski, dasi poprej ni obvladala te jezike. Polagoma se je izkazalo, da razume skoro vsa evropska narečja in celo arabščino, skupaj 12 jezikov. Seveda je omejeno to znanje splošnemu duševnemu stanju primerno na vsakdanje stavke. Bolnica slej-koprej najslabše pozna francoščino, dočim prav lahko piše v drugih jezikih, dasi samo z levico.
Lovska sreča.
Tako, lako. v Indiji ste tudi bili. Ali sto imeli kaj sreče v lovu na tigre?
Pa se kakšno! Nili enkrat ga nisem videl.t
Kako sc vam dopadejo ženske v Belgradu?*
Oprostite — na Tarban,je» se ne razumem prav nič. •
Zimsko veselje rusinskih kmetov. Vsako zimsko nedeljo prirejajo ru.sinski kmetje v Karpatih tekme v vožnji s sanmi. Te tekme zelo podpirajo tudi vse oblasti, ker prično takoj po' maši in trajajo ves dan. Namesto da bi kmetje posedali po krčmah, imajo lepo zabavo v sveži zimski prirodi. Živopisane narodne noše pridejo posebno do izraza v snežno belem ozadju.
Odbor, ki ga jo imenovala britska vlada za preiskavo vzrokov nesreče v Epsomu, je objavil svoje ugotovitve. V Epsomu se vršijo največje angleške konjske dirke, Derbv Račes, ki zvabijo na deželo ves London. Neštevilne kočije so kakor vedno zatrpale tudi letos vse ceste. Osebno letalo, ki je hotelo pristati, je pri spuščanju s krmilom zadelo v streho nekega avtomobila in jo dvignilo v zrak. Vendar so ostali potniki v letalu in avtomobilu popolnoma nepoškodovani. Letalec, ki mu je po sunku odpovedal motor, je izgubil oblast nad krmilom. Letalo je padlo na progo električne cestne železnice blizu Epaomske postaje in povzročilo lako hud kratek stik, da so tračnice dobesedno skopnelc. Desetiisočna množica je v grozi (danila v stran. A tudi zdaj sc ni dogodila nobena nesreča. Preiskovalni odbor je priznal, da je zakrivila dogodek velika splošna gneča in ga označil kot : pravi čudež (a perfect miracle). ker bi lahko zahteval stotine človeških življenj.
Gospod stražnik pravkar me je napadel neki moški in poljubilI-
l)a, da vso lo dela kriza. Večina liudi sploh več ne ve, kaj delal?
Zgodovina se ponavlja
(Svetovna kriza leta 1873.)
Svetovna kriza, katere valovi se vale od Osla do Carigrada, od Chikaga do Bueuos Aires, od Ne-apola do Rio de Janeiro, navdaja duhove s .strahom ter seje obupno paniko.
Vendar, kdor bi hotel — ne da bi se vdal vplivom in prerokbam — zvedeti za mnenje gospe Zgodovine, i)i našel opise in poročila sloveče krize iz 1. 1873., ki močno vsiljuje misel, vzporejati jo s sedaj preživljajoče svetovno krizo.
Mir v Frankfurtu I. 1871 je popolnoma spremenil obličje Evrope. Dobljena vojna in velikanska odškodnina od Francije sta povzročili gospodarsko preobilico Nemčije, ki je začela naglo pre-ustrojevati svoj gospodarski in finančni sistem. Tudi Avstrija je obenem nastopila pot gospodarskega razvoja in socialno-političnih reform. I tu i tam je zavladala za ono dobo značilna gorečnost po oni francoski vprosperite , izražajoč se v šte-denju na eni in pa v luksusu ler razpolaganju kreditov na drugi strani.
To je ena stran medalje. Naglo se je pokazala tudi druga — manj privlačna. Pel milijard, ki so jih prejeli Nemci od Francije, je sicer nekoliko pripomoglo njihovemu preustroju. a so tudi precej naglo skopnele. Nezdrava špekulacija, manija veličine, sla pripomogli do inflacije bankovcev, cene so začele rasti. Vseh se je polastil nek mrzlični pohlep po zlatu. V Nemčiji, Avstriji in Švici se je razpasla orgija denarne špekulacije, ki je do teh časov niso poznali v taki meri. Široke mase ljudstva je zagrnil plašč špekulacije in hrepenenje bogatili od dne do dne bolj. Lahek dobiček je rodil brezpoklicno življenje. Obenem se je pomnožila zaposlitev, ker se je producentom zdelo, da bo nagon kupovanja in razkošnost trajala večno. Dobiček in zaslužek sta se delala kar iz nič, a s plahtanjem iu goljufijo, so izvabili milijone od naivnih. Neka nemška agentka je izvlekla iz vaščanov v bližini MUnchena nad 3 milijone mark obljubljajoč 20% užitka letno. Na Dunaju je bivši oficir Plagt pri-varal cel/* milijone obljubljajoč 40 odstotni užitek letno od posojenih vsot. In tako je šlo crescendo. Kdor je le imel trohico gotovine, je kupoval akcije in procentne papirje v nadeji, da si bo podvojil ali celo potrojil svoj imetek.
A v ktratkem je prišla reakcija. Pridrvel je val krize, toda ne i; Nemčije, temveč iz Amerike!
V Zedinjenih državah se je nagromadtlo toliko zlata, da so začele cene na notranjem trgu silno padati. Obenem sta se nahajala v skrajnem finančnem razburjenju Turčija in Egipt ter sta naznanila neizplačljivost. Vrsta velikih krahov je pretresla posebno republike Južne Amerike, kar je zopet močno odmevalo na njujorških borzah. Radi depresije in panike jo 83 železniških družb v Zedinjenih državah napovedalo bankrot. Železnična kriza se je vrinila tudi v Evropo, kjer jo špekulacija na tem polju obhajala prave orgije, a železniške akcijske družbe so rastle ko gobe po dežju. V Avstriji so n. pr. 1. 1867-73 ustanovili 1885 anonimnih družb, katerih nominalni kapital je znašal 4 milijarde goldinarjev — za tiste čase baina vsota. V Nemčiji so samo v 1. 1871. ustanovili 1801 akcijsko družbo z 1.17 milijard kapitala. L. 1872 so vložili v nove akcijske družbe 1 in pol milijarde mark. Skupna vsota akcij, ki so krožile v 1. 1872 po celem svetu, je dosegla 12.6 milijard frankov. Od tega so pripadle na Francijo 4 milijarde in prav tako na Ze-dinjene države
Dunajski krak je vzbuknil kakor bomba v teku svečanih slavnosti in proslav v zvezi s splošno razstavo. Ta krah je treščil kot grom v berlinsko borzo; nastopil je bankrot banke Quistor, za katero so zaprle svoja vrata tudi druge banke. Bankroti v Nemčiji so sledili tako naglo eden za drugim, da je bila vlada prisiljena imenovati posebno komisijo, ki naj bi proučila okolnosti in pogote za ustanovitev 20 akcijskih družb za zgradbo železnic. Nastal je velik škandal, odkrili so velikanske zlorabe in goljufije, sledile so aretacije in represije, toda panika je trajala dalje, akcije in procentne listine so padale na vrat na nos, velike množice lastnikov akcij so zgubile vse svoje prihranke
Krim l. 1873 je pretresla do fflobln Evropo, a ni trajala predolgo. Po nekoliko mesecih je nastopilo pomirjenje, brezposelnost, ki je zagrnila stotisoče delavcev, se je iztekla povoljno. Kriza je pustila za seboj veliko žrtev, razvalin v trgovini in obrti, a obenem je ščistila atmosfero in razredčila vrste špekulantov.
Določene analogije s sedanjo krizo, ako primerjamo početne momente in potek krize iz ieta 1873., se vsiliuiejo precej izrazito. Toda — ali bo tudi konec tako povoljen?!
Pravda o Poljšahovem zdravljenju
mazilih, če te razjedo bulo. Vendar je velikanska razlika med enkratno operativno odstranitvijo zločesto bule in med razjedanjem mazila, ki truja mesece dolgo, v katerem času se da bolezni prilika, da se v telesu razširja. Razen tega je po-greška g. prof. Funkeja, če pripisuje, četudi ne izrecno, idejo jtdkovitih mazil g. Poljšaku. Prof. Funkeju gotovo ni neznano, da imamo namesto
V nedeljski številki z dne 17. t. m. smo objavili odgovor načelnika drugega kirur-gičnega oddelka v Rudolfovl bolnišnici na
Dunaju dvornega sveUiika dr. Funkeja na i jedkoviu pri zločestih bulah že davno dosti slgur-članek, ki ga je napisal mariborski prima- nejšo, hitrejšo in snažnejšo operacijo ali elektro-rij dr. Cernič v ^Marihorer Zeitung«. Da I • • .. ... se zadeva vsestransko pojasni tudi z druge ' strani, objavljamo na tem mestu radevoljc '
gre vod tega dr. černičevega članka, itatelji si bodo lako najlažje ustvarili svojo sodbo. — Uredništvo.
58	dojki, recidiva	19.	8.	1958.
	po operaciji			
01	dojki	18.	12.	1928.
3G	dojki, recidiva	22.	10.	1928.
	po operaciji			
56	dojki	11. 12.		1928.
46	maternici	15.	4.	1929.
50	danki	8.	1.	1930.
66	obrazu	25.	10.	1928.
52	licu	24.	8.	1929.
84	ustnici	8.	a	1929.
68	sarkom v očesni	14.	i.	1930.
	duplini, recidiva			
	po operaciji			
izvoz lesa v Franc'1!o in Alžir
Na podlagi sklepa gospodarsko-finančnega ko-initeta ministrov so določene od skupnega konti-genta lesa, ki se smejo izvoziti v Francijo in Alžir v prvih treh mesecih tekočega leta za področja ljubljanske Zbornice za TOI naslednje količine:
L v Francijo: 185 ton hrastovine 185 ton bukovine in 368 ton jelovine;
2. v Alžir: 140 ton hrastovine, 140 ton bukovine in 845 jelovine.
Izvoz v Francijo in Alžir je dovoljen samo po predložitvi potrdila Zbornice za TOI, da gornje količine niso še izčrpane in da ni v tem oziru ovire /a izvoz. Zbornica vabi vse izvoznike lesa, da ji v lastnem interesu nemudoma sporočijo količine lesa, ki jih nameravajo v mejah gornjega kontingenta izvoziti v prvetn četrtletju v Francijo in Alžir. Izvozniki, ki so se v tem o/iru morebiti že obvezali s sklepi, naj sporočijo to zbornici posebej. Gospod minister za gozde iu rudnike je orosil g. finančnega ministra, da brzojavno obvesti vse carinarnice, da nc prpvzamcio lesa za carinjcnje in odpravo v Francijo in Alžir brez predpisanega potrdila pristojne zbornice, na kar opozarja zbornica vse interesente, da ne bi imeli radi lega nepotrebnih stroškov.
VOJVODINSKI OBRTNIKI ZA SKUPNE ZBORNICE.
Te dni se je vršila seja obrtniškega odseka skupne zbornice v Novem Sadu. na kateri so navzoči sklenili, da smatrajo svoje interese najbolj zastopane v skupnih zbornicah iu da so za to. da ostanejo v sestavu skupnih zbornic. Nu konferenco obrtnikov, ki se vrši 24. t. in. v Brodu, bodo poslali samo dva opazovalca.
*
Vpisi v trgovinski register. M. Tičar, družba z o. z., Ljubljana (325.<X)0 Din, od tega aporti 300 tisoč Din. poslov, sušteršič Anton); Tovarna čevljev Carl Pollak, družba z o. z., Ljubljana (240 000 Din, poslov, dr. Mcgler V. in dr. Miličič Ivo), Združene tvornice firneža. družba z o. z., Ljubljana (240.000 Din, jioslov. Medlč Franjo, 1'erkovič Tunu. Donner Julij, Avsenek Ivan in Zabret Josip). — Izpreme-nila se je radi pritegnitve Beera Otona in Karla dosedanja firma Tekstilna tovarna Hribernik in Co., v Tekstilna tovarna Beer, llriberik in Comp., d. z o. z. v Šl. Vidu nad Ljubljano.
Vpis v zadruziii register. Lesna industrijska In vnovčevalna zadruga v Ribnici na Dolenjskem, r. z. z o. z.
Konkurz ie razglašen o imovii Mohorič Marije, trgovke iu posestnice v Ptuju, reg. pod firmo Mohorič Anton.
Potrjena poravnava. Brnmec Anton in liana, trgovca v Celju, za 40% v desetih obrokih.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Verhovšek Marice trgovke in posestnice pri Dev. Mariji v Brezju, roka: 20. in 25. febr. — Nadalje je razglašeno o imovini Kiraly Alojzije, modistke in trgovke v Murski Soboti, roka: 24. in 29. febr.
Znižanje diskonta na Madjarskem. Madjarska Narodna banka je 20. t. m. znižata diskont od 8 in pol na 7 in pol odstotka.
Zahvala
v nedeljo, dne 17. januarja smo spremili k zadnjemu počitku na Mirogoj v Zagrebu našo preljubo sestro, svakinjo in teto, gospodično
Zinho Fab\anovo
učiteljico v Limbušu.
Vsem, ki so izrekli ustno ali pismeno sožalje, se najiskrenejše zahvaljujemo.
Žalujoči ostali.
18 milijonov brczposolnih na svetu. Po podatkih Mednarodnega urada za delo je bilo konec leta 1931. na celem svetu 18 milij. brezposelnih. Podatki pa obsegajo samo 25 glavnih držav.
Bor to
Dne 20. januarja 1932.
Denar
V današnjem deviznem prometu so tečaji ostali deloma neizpremenjeni, deloma pa so bili višji kakor včeraj, le London je bil nižji. Narodna banka i je krila vse povpraševanje in je bil promet znaten. Sedaj se vedno hitreje likvidirajo plačila za preteklo leto in nam je v kratkem pričakovati normalizacije prometa.
Ljubljana. Amsterdam 2263.06-2269.90, Bruselj 783.21—785.57, Curih 1097.25 - ltOO.55, London 193.81 — 195 41, Newyork kabel 5021.98 -5038.98, ček 5599.98-5616.98. Pariz 221.23—221.89, Praga 106.56—167.06. Trst 281.54—283.94.
Zagreb. Amsterdam 2263.06-2269.90, Bruselj 783.21—785.57, London 193.81 -195.41, Milan 281.5-1 —283.94, Nevvvork kabel 5621.98—5638.98, ček 5599.98—5016.98, Pariz 221.23—221.89, Praga 166.56 —167.06. Curih 1097.25—1100.55.
Skupni promet brez kompenzacij 4.24 milij.
Belgrad. Amsterdam 2263.00—2269.90. Bruselj 783.21—785.57, London 193.81—195.41, Newyork 5599.98—5616.98, Pariz 221.23—221.89, Praga 166.50 —167.06, Trst 281.54—283.94.
Curih. Belgrad 9.10, Pariz 20.1625, London 17.625. Nevvvork 512.50, Bruselj 71.40, Milan 25.775, Madrid 43.20, Amsterdam 206.30, Berlin 120.55, Stockholm 100, Oslo 96.50, Kopenhagen 97.50. Sofija 3.71, Praga 15.185, Varšava 57.35, Atene 6.50, Carigrad 2.44, Bukarešta 8.05, Helsingfors 7.60.
Dinar notira na Dunaju: valuta 12.60.
Vrednostni papirji
Po dveh dneh brez prometa v vojui škodi na zagrebški borzi je bila danes vojna škoda zaključe-vana po znatno nižjih tečajih kot včeraj. Med dolarskimi papirji so bili nižji tečaji posebno za 8% Blerovo |K>sojilo. Promet je bil na zagrebški borzi naslednji: vojna škoda 100.000 kom., 8% Blerovo posojilo 5)000 dol., 7% Blerovo posojilo 5000 dol. in begluške obveznice 100 000. Belgrajska borza pa izkazuje ta-le promet: 7% inv, posojilo 130.000, agrarji 70.000, begi. obveznice 56.500, vojna škoda 100 kom. in 7% posojilo Drž. hip. banke 2000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 10 kom. delnic Narodne banke.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 55 bi., 7% Bler. pos. 47 1)1., Stavbna 40 den., Ruše 125 den.
Zagreb. Drž. pap.: agrarji 27 den.. vojna škoda kasa 226 228 (228), 2. 221—226, 8% Bler. pos. ar. 50—52, kasa 50- 52 (50, 5-1.50), 7% Bler. pos. ar. 45.75—46, kasa 45.75-40 (45.50. 46), 7% pos. Drž. hip. banke 46.50—47, 67o begi. obv. 35.50-37 (36, 36.50).
Belgrad. Narodna banka zaklj. 5050. 5040, 7% inv. pos. 55—58 (58). agrarji 28—30 (28.50), vojna škoda 220 226 (222), 6% begi. obv. zaklj. 86, 36.25. 7% Bler. pos. 47 bi., 7% pos. Drž. hip. banke zaklj. 45.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 93.50, \Viener Bankverein 11.65, Escompteges. 113, Živno 80, A1-pine 11.95, Trboveljska 30.
Žitni frar
Položaj na trgu žitaric je neizpremenjen. Izredno čvrsta pa je koruza. Izvoz koruze v Avstrijo je izredno znaten in so bile pretekli teden dosežene cene do 90 Din franko š a i Ije ali Jesenice. Včeraj je pariteta narastla na tf3—97. danes pa so se cene ustalile nn tej višini pri čvrsti tendenci.
Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet srednji. Pšenica marec 12.52-12.60, zaklj. 12.58-12.60, maj 13.35—13.52, zaklj. 13.42—13.44, rž marec 14.65 —14.80. zaklj. 14.46-14.65, maj 15.20-15.26, zaklj. 15.24—15.25, koruza maj 14.55—14.75, zaklj. 14.63 —14.65.
Winnipeg. (Začetni tečaji.) Pšenica maj 63.25, julij 64.62, okt. —.
Chicago. Pšenica marec 57.125, maj 59.375. jul. 58.50, sept. 59.875. koruza marec 39. mai 41 25. julij 42.50 oves maj 26, julij 25.50, rž maj 47.125, julij 47.625.
Živina
Ljubljanski sejem 29. januarja 1932. Na ljubljanski sejem 20. jan. je znašal dogon (v oklepajih število prodanih glav): 110 (12) konj, 85 (26) volov, 48 (19) krav, 10 (8) telet in 41 (20) prašičkov za rejo. Cene so bile neizpremenjene v primeri s prejšnjim sejmom 5. januarja, kakor sledi: voli L 5-5.60, II. 4-4.50. UL 3-4. krave debele 4—1.50, klobasarice 2—3, teleta 0—7 Din za kg. žive teže. Sejem je bil kaj slab, kar so vidi iz dogona In števila prodanih glav.
Primarij dr. Mirko Cernič, Specialist za kirurgijo v Mariboru.
Kafto je torej s Poljšakovim zdravljeniem raba?
Kakor znano, sem dal 1928 v mariborski . splošni bolnišnici gospodu Poljšaku priliko, da i pokaže svojo metodo zdravljenja raka na bolnikih v raznih stadijih in ua raznih organih pod nadzorstvom več zdravnikov špecijalistov in da dokaže svoje uspehe, o katerih so poročali časopisi. Gotovo bo splošno zaninnlo izvedeti, kaj se je zgodilo z bolniki, ki jih je g. Poljšak zdravil v i Mariboru.
Pregled
na raku bolnih, k-' jih je g. Poljšak zdravil v Mariboru od julija do sept. 1928.
Št. Ime Starost Rak na	Umrla
1. M. G
2.	M. K.
3.	L. T.
4.	M. S.
5.	A. K.
6.	M. R
7.	F. B.
8.	J. U.
9.	A. V. 10.	I. S.
K temu pregledu je treba pripomniti, da sta bila pacijenta pod štev. 2. in 6. od vsega početka v rokah g. Poljšaka. Rak na dojki jo bil v po-četnem Stadiju in bi se bil dal z operacijo lahko in sigurno trajno ozdraviti. Ravno tako rak na danki krepkega petdeselletnika.
Rezultat jo za g. Poljšaka in njegovo mazilo porazen! In vsem tem jo obljubil, da jih popolnoma ozdravi v 2—3 mesecih!
Pred nedavnim časom so časopisi sporočili, da dela Poljšak po odhodu iz Maribora čudeže na Dunaju, in naslovili težke očitke na zdravnike, ki smo I. 1928. v Mariboru dokazali, dn na Poljšakovem postopanju ni nič novega, marveč da so to stare stvari, ki jih je medicina že davno opustila in nadomestila z boljšimi sredstvi.
Ti časopisi so črpali svoja poročila iz dejstva, da primarij Rudolfove boinpnice na Dunaju, prof. dr. Funke. kakor z mnogimi drugimi tako tudi s Poljšakovim takozvanim nbjinln mazilom dela poskuse na bolnikih, ki bolujejo na raku. Prof. Fnuke sam poroča o tem v >Wiener klini-seho Wochenschrift< št. 43-1931 sledeče: -V zadnjih desetih letih se je pojavilo več kot 80 sredstev in zdravilnih metod, od katerih se pa nobena ni izkazala kol zdravilo proli raku.« — >Končno se govori o zdravljenju z abjininovim mazilom, ki je uporabno zgolj za zunanje rake. Pokažejo se številni slučaji raka in sarkoma, med njimi melano — sarkoin na stopalu, ki so sedaj ozdravljeni. Pokazani slučaji so ozdravljeni 1 do 3 let.«
V tem poročilu je več nasprotij.
Predvsem slišimo prvič o 1- do 3 letnem ozdravljenju pri zločeslnih bulah. Ze dolgo namreč se zahteva med zdravniki, da se pri zločestih bulnh govori samo o 5 letnem ozdravljenju, t. j. rakasli bolniki, katere Je katerakoli zdrivilna metoda osvobodila roka, na smejo pet let kazati ni-kakega znaka rakaste bolezni. Če to stanje brez rakovih simptomov ne traja 5 let, se nc smo govoriti o ozdravljenju.
Drugič pravi g. prof. Funke izrecno, da se ni nobeno od 80 v zudnjih 10 letih priporočenih sredstev izkazalo za zdravilo proli raku. Veinhr ga to ne moti, da na koncu svojega poročila trdi, da je abjininovo mazilo ozdravilo številne bolnike z rakom in sarkomom.
Dunajska medicinska šola je bila od nekdaj na glasu, dn je znala kakor nobena druga temne stvari osvetliti. Prof. Funke pač ni podprl te visoke in sijajne tradicije s svojimi izvajanji, ki povzročajo samo zmedo.
Nič bolj jasna niso njegova izvajanja o abji-ninovem mazilu v »VVIener tnedizinlsche VVnchen-sehrift epod naslovom Zdravljenje raka tštev. •10 in 41 iz leta 1931). Tukaj priobčuje profesor Funke cele slike in sicer treh sirkomov, ki so bili baje ozdravljeni z abjininovim mazilom in 1 slučaj raka nn dojki. Od zadnjega vidimo 1 sliko pred in 2 sliki med ozdravljenjem z abjininovim mazilom — toda slike, ki bi kazala bolnico ozdravljeno, iiikier nI! Slik na raku bolnih pred in med Poljšakovim zdravljenjem imamo v Mariboru iz I. 1928 na pretek.
In sarkom! Prof. Funkeju je trotovo znano, da Ima vsak operater slučaje snrkomu, ki so ostali ozdravljeni po operaciji kljub temu. da se je histološka dingnoza glasila sarkom. Naj omenim samo nnjmarknntneiši slučaj iz svoie prakse.
Kolega mi pošlje 18 letno dekle s pismom, v katerem mi sporoča, da je dognal pri pacijen-tinji poleg eksudnta v levi prsni votlini tudi veliko bulo v trebuhu. Obenem pripominia >f>cies hypokratica« t. j. pacljentlnjo je bolezen že zelo zdelala. Pri operaciji sem našel 4.2 kg težko bulo levega jajčnika, izrazito trebušno vodenico, vse drobovje in vso trebušno mreno notno knkor pro-seno zrno velikih punčic — na oko tipičen slučaj raka nn jajčniku z, razširjenjem bolezni po vseh trebušnih organih in celo v prsno dunlinn, knr je dokazoval od kolega dognati! eksudat. Napraviti nisem mogel ničesar drugega, kakor bulo na jajčniku izrezati in poslati košček v histološko preiskavo. Diagnoza prof. Plečnika se je glasila »sarkoma alveolare«. Pacijentinji ie flo po operaciji zelo. zelo slabo. Starše sem že pripravil na najhujše. In vendar! Kljub absolutno neponolni operaciji je bolnica ozdravela, se pozneje hitro popravila, se omožila in celo rodila. Izza operacije je že več kot pet let.
Taki slučaji ozdravljenj sarkoma ln tudi raka r nepopolno oper"c!jo niso nič novega.
Razen tega se trdi. da se zločeste bule. Četudi sila redko, same od sebe ozdravijo. Jaz še nisem opazoval takega slučaja.
Pri nepopolni operaciji in ozdravljenih zločestih bulnh si predstavljamo stvar tako. da z od-stranjenjem bule izgine Inkorekoc iedro sovražnika, dočim opravi z razprši t vn m i bolezni organizem sam. Ta predstava se more uporabiti ludi pri
kirurgijo ali obsevanje z. radijom in ROntgenom. Da tudi Poljšak s tem samo preizkuša, dokazuje dejstvo, da jo v Mariboru rabil mazilo iz. svinca in mila, dočim rabi pri prof. Funkeju taka z arzenom in apnenčevim oksidom. Oboje pa je že davno znano in opuščeno.
Čujmo sedaj drugi glas z Dunaja!
Kdor pozna dunajske zdravniške prilike, ve, da je bila tradicija Hocheneggove klinike, da j« vsak zdravniški problem razčlenila tako, da ga jo razumel najmlajši medicinec. Prof. Hoehenegga naslednik je prof. Denk, ki je učenec prof. Eisels-berga. S to IIochenegg-Denkove kirurške vseuči-liške klinike — torej z najpoklicanejšega mesta — je pred nekaj tedni izšla knjiga docenta Mandla z. naslovom »Theorie umi Praxis der Krebskrank-lieit«. Na strani 41. te knjige se čila:
>Upornba jedkovin, da rak razpade, jo že zelo stara. (Zellerjev način, arzenova pasta in Kieselgur.) V zadnjem času se zopet, uporablja Poljšakova mast na priporočilo A s e h n e r j c v o. V splošnem pa se dado jedkovine slabo dozirati (klorov cink) in dandanes pač nadomestiti s snažnejšo električno kirurgijo pri rakih, ki niso več za operacijo. V prejšnjih časih so uporabljali v podobne namene žareče železo. Od Poljšakove masti nisem videl v približno 15 slučajih prav nikakega uspeha.)
Razen tega čitamo na str. 27 navedene knjige tudi sledeče:
■V današnjem času imamo samo 2 racijo-nelni metodi za zdravljenje zločestih bul, to je predvsem operativno zdravljenje, ki je dandanes še vedno najučinkovitejša terapija. Za njim - pride obsevanje (radium in RSntgen).
Vsako drugo zdravljenje zločestih bul, ki so tehnično sposobne za operarijo ali za obsevanje, so mora striktno in i vso odločnostjo odklanjati. Pri toni imam v mislih nelirnj onih inntnd iu sredstev, ki jih smejo še danes uporabljati zdravniški mazači, ki so že hekatomhe ljudi spravili v siguren grob, ne da hi sumo enkrat pri dokazanih zločestih Idilah imeli kak uspeh. Na kirurških sta-cijah vidimo vedno znova spet lake slučaje, pri katerih smo prepričani, da bi jih bila operacija, pravočasno izvršena, rešila, v stanju, v katerem se mora vsako zdravljenje smatrati za brezuspešno.«;
Jasnejših besed pač ni več treba! Tako naj-merodojnejše dunajsko mesto. Moje poročilo o uspehih Poljšakovoga zdravljenja v letu 1028 v Mariboru pa je izzvenelo sledeče:
»Gospod Poljšak ni niti ene obljube držal, niti ene trditve izpolnil: ves način njegovega postopanja jo navadno innzaštvo, vsled nekritičnosti in nepoznanja bistva bolezni ler človeškega organizma nevarno, v slučajih pa, kjer se je vsled njega zamudila prilika za uspešno operacijo, zločin!
Končno naglašani znova, knr sem že I. 1928. ponovno storil zdaj posebno na naslov g. prof. Funkeja:
Čo je res, da Ima g. Poljšak zdravilo proti rnku, s katerim ozdravi bolnike, katerim medicinska znanost ni kos, tedaj so mora storiti vse. in naj volla. kar heče. da bo to zdravilo na razpolago tisočem in stotisečem na roku hotnih. Ce pa je trditev g. Poljšaka in njegovih ljudi samo vab« za iiaiheilncjše, tedaj se mora Poljšttkovo postopanj« tudi na Dunaju končati!«
Spori
NAJVEČJA SMUČARSKA PRIREDITEV
V nedeljo bodo stnrtali pri Ruški koči najboljši smučarji naše države vitrajnostnemu teku nn 50 km. Običajni so teki na progah do 50 km; toda tek na 50 km ni malenkost. Dnevi ko sc vrše taki teki so redki. Na Norveškem n. pr. so takile teki glavna preizkušnja za tekmovalce, ki gredo v inozemstvo na razne mednarodne tekme. Kdor ne vzrdži na progi 50 km, ta za državno rcpre/entanco sploh ne pride v poštev Tako Norvežani; uspeh je viden ; vs.ako leto. Vkljub velikemu razvoju smučarstva v Evropi so Norvežani še vedno nepremagljivi.
Pri nas so, kar se tekmovanja tiče, pričeli Norvežane pozno posnemati. Šele letos so upeljnli ! obvezno kombinirano tekmovanje za državno prvenstvo. Tekme tia dolge proge pa še niso vpeljane, zato je gotovo odobravati, da privatna inicija-! tiva omogoča take vztrajnostne teke. Proga 50 km gotovo zahteva od vsakogar višek. Le dobro trenirani bodo mogli vzdržati. Plačilo za trud tudi ni maihno. Zlat pokal si pribori v trajno last smučar, ki zmaga dvakrat zapored. Poleg čiste sporlnc strani, vabi tudi lepo darilo. Darilo pa ne bo dobil samo zmagalec. Razne Irgovine so darovale lična darila tudi za ostale tekmovalce.
Tekmovalna proga jc sneljana po najlepših predelih Pohorja in nc bo imn1a radi dolžine velike višinske razlike. Ker je že sedaj prijavljenih veliko tekmovalcev bo odobrena najbrže polovična vož-nja. Snežne razmere so pa ua Pohorju idealne, kar smo že večkrat povdarjali. Skratka, za tekmo, ki bo največja in tudi najtežja v letošnii sezoni, vlada veliko zanimanje v tu- in inozmestvu. Naši na'boljši: Janša. Jenko. Nany. Knan, Oitzl. Sporn, Banovec, Tinta i. dr. bodo pokazali kaj zmorejo.
ZIMSKI POKAL HERMESA.
Ti pa znajo uporabili svoje igrišče. Agilni, kakor so že šiškarji, sedaj ko imajo svoje igrišče, kar mirovali ne morejo, kar je ludi prav. Do sedaj sta prirejala razno tekme Ilirija in Primorje. Vsi ostali klubi so pn,čakati samo prvovrstnih tekem in ko so le. odigrali, so počivali. Naravno, dn na Iu način ni mogel naš nogomet napredovati. Kakor pa vidimo, stremi sedaj llermes, da pride naprej. To bi tudi želeli, več močnih klubov bo dvignilo kvnliteto nogometa. Želeli bi, da se pokalnega tekmovanja, ki bo predpriva za prvenstveno knmpa-nijo udeleži čimveč ljubljanskih klubov. Upajmo, da tudi naši vodilni ne bodo izostali, inlcijativo Hermesa je treba podpreti.
Smučarsko predavanje ljubljanskega zimsko-snortucga podsuveza sc vrši v četrtek 21. januarja ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. — Predaval bo o temi: »Zima in zdravje , direktor Higijenskega zavoda g. dr. Pire. Predavanje bo združeno s krasinmi skioptičnimi slikami in je posebne važnosti za vse zimske športnike Zato sc ga udeležite v čini večjem številu. — Pred-prodaja vstopnic pri tt. Goreč, Dunajska cesta in Smuč, Šclenburgova ulica. Cene: sedeži Din 8 iu 0, stojišča Din 4/--Smuk?
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstico l-SO Din alt vsaka besedu 50 par. Na|man|Sl oglas i , S Din. Oglasi nail Scvel vrstic se računalo vlS*.. Za odgovor zuamku! Na vprašanja brez znamk« ne odgovar|amot
Beseda samo 50 par Trgov, pomočnik
nlajši, vešč mešane stroke, išče mesta v trgovini. Gre nekaj časa brezplačno. Naslov v upravi > SI. pod št. 772.
Valjčni mlinar
šče službo, gre tudi v ikladišče ali kam drugam. Naslov pove uprava »SI.« pod št. 770.
Kapelan
v p., 45 let star, ima pismeno zagotovilo od preč. lavantin. ordinariata, da dobi službo, ako si dobi »parocbum benevolum qui jum suscepturus sit.« Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 771.
Beseda samo 50 par Trgovskega učenca
močnega, poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme takoj
za ženske slamnate klobuke, katere lahko dokažejo, da so bile v tej stroki že zaposlene, sprejme domača tvornica klobukov. Nastop takoj. Ponudbe pod »Krojačica v trgovino J. Razboršek. 4047« na Jugomosse, Za-Trbovlje.	greb, Jelačičev trg 5.
Mesarskega vajenca
poštenih staršev sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 739.
Hotelsko kuharico
z dobrimi spričevali in veščo fine kuhinje iščemo Ponudbe na upravo »SI.« pod Hotel« št. 769.
Pošteno dekle
samo iz Ljubljane sprejmemo za predtiskanje žen. roč. del po 2 mesečni praksi v stalno zaposle-nje, — Prestaviti se je esebno. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 782.
Perfekfno kuharico Slovenko
išče fina družina v Skop-lju. Znati mora dobro kuhati, likati ler držali vse gospodinjstvo v redu. Za druga dela ima pomoč. -Biti mora poštena, poslušna in srednje starosti. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Perfektna kuharica« št. 510.
Mesarskega vajenca
poštenega, okoli 15 let starega takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 728.
Beseda samo 50 par Generalno zastopstvo
za amerikanske avtogume znamke »Fisk-Air Flight Comp. Chicopee Falls Mass U. S. A., se odda za vsako banovino. Oni, ki razpolagajo s kavcija in so v tej ali slični stroki zaposleni, naj pošljejo svoje ponudbe na — ing. Aleksander Wcltmann -Novi sad.
Stanovanje
štirisobno z vsemi priti-klinami se takoj odda. -Gledališka ul. 12 (visoko pritličje).
Stanovanje
3 sob, kopalnice in pri-tiklin išče obitelj dveh oseb. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Ljubljana« št. 753.
s* bhsbrismhh Beseda samo 50 par Denarno podporo
vam oskrbi Podporna sekcija v Mariboru. Glede pojasnil pozovite zastopnika Curka, Moste, Kodeljevo 14.
Upokojenec
nad 60 let star, katol. prepričanja, dobi dosmrtno popolno oskrbo in tovariša upokojenca, tik župne romarske cerkve. Kavcija 5000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 783.
Beseda samo 50 par
Sostanovalci
sc sprejmo. Škofja ul vrata 16.
13,
Potni
dokazano dobro upeljanega išče zagrebška veletrgovina sukna in krojaških potrebščin za takoj. Tvrdka je v Sloveniji že upeljana, Hitre ponudbe pod »Potnik za Slovenijo«, na Jugosl. Rudolf Mosse d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5.
Dve veliki sobi
parketirani, prazni ali me-blovani takoj poceni oddam. Vok, Resljeva cesta št. 26/1.
Stanovanje
dvosobno in velik vrt za 300 Din oddam. Enosobno in vrt za 200 Din. Ljubljana, Ilovica 56.
Beseda samo 50 par
Čamernikova
šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36.
Prva oblast, koncesioni-rana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj! Sprejem učencev vsaki čas.
_ . M, Afi —?
Beseda samo 50 par K. M. Prevalje št. 2
ki je prosila za naslov oglasa pod šifro Pridna« št. 583, naj sporoči upravi Slovenca« natančen naslov, da ji more uprava na njeno pismo odgovoriti.
Oklic
Dne 25., 26. in po potrebi še 27. januarja t. 1. se bo vršila v Dobu štev. 71 prostovoljna sodna dražba premičnin iz zapuščine pok. Videmška Antona. Dražba se bo vršila od 8—12 in od 13—17 ter se bo prodajalo vino, sode, živila, vozove, seno, drva, pohištvo in mnogo gospodarskih potrebščin. Ponudke bo mogoče plačati s hranilnimi vlogami. Predmeti se lahko ogle-daio pred dražbo na licu mesta, oziroma pri skrbniku g. Rihtarju, trgovcu v Dobu, ki daje vsa potrebna pojasnila. Okrajno sodišče na Brdu, odd. I„ dne 7. jan, 1932.
3
Beseda samo 50 par Suha drva
kupimo. Naznačbo cene fco vagon na upr. »Slov.« pod št. 750.
Srečke, delnice,
obligacije
kupuje Uprava »Merkur-. Ljub' -- Šelenburgova uit n, II. nadstr.
Vsakovrstno
m
Čitajte in širile »Slovenca«!
»BeasP ftBl&ire
po oaivišjih cenah ČERNE, iuvelir, Ljubljana. WoIIova ulica št. 3.
Hlode
smreka, jelka, hrast, kupi vsako množino, debele od 25 cm naprej, 4 ali 8 m dolge, franko vagon Škofljica. Ponudbe in ceno na Fran Martine, parna žaga, Škofljica.
ŠDecijalna elektrotehnična delavnica ¥
izvršuje vsa popravila in previjanje elektr. motorjev, generatorjev in transformatorjev. Specialni oddelek za popravila avtodinam itd. Inštalacija luči in moči. — Se priporoča
IVO GRILC, LJUBLJANA
Cankarjevo nabrežje 25 — Mestni
l¥av\ K
f •
!>&• '<4»«i HM& iuLi
GP&i^
Te bor 6
tvornica h rmonijev in ptoninov
po najmodernejši konstrukciji. Ugla-šuje in prenovljujc tudi cerkvenc orgle in vse imenovane instrumente. Vsako delo zajamčeno. Nizke cene 1 Na obroke. Društvom popust.
Zahtevajte ceniki
is«
Zahvala
Za ranogobrojno udeležbo pri pogrebu našega dragega očeta
m
vsem najiskrenejša zahvala! Posebno se zahvaljujemo monsig. g. Rolnerju, da se je kljub svoji visoki starosti potrudil na dom žalosti in spremljal truplo dragega pokojnika v cerkev in na pokopališče ter za njegov ginljiv govor ob odprtem grobu, spremljevalcema župniku iz Šmartna in g. kaplanu, občini Skale, rudarski godbi za pretresljive žalostinkc pri pogrebu, gg. pevcem zn ginljivo petje pred hišo žalosti, v cerkvi in ob grobu. Iskrena hvala vsem!
ŽALUJOČI OSTALI. fjSp,
* 6=1 .5 •S 3 > = O
Sg	g
a.S^o. 5.s^-g-o -
oi^nitj
t »N 4 *> --
S?« N —' S ^
S?® .133
C N — M --
•/ . g- . I es
o j? c • 1 —->»2x .O
5 a - i c
i i
Dr. Joža Lovrenčič: ^■iii
lušn.i, Kara!
Beseda samo 50 par
CCDVHfl
n« obroke
»TEMPO«, Salendrova 6 (pri kraju Gosposke levo)
Lanene tropine
prvovrstne kakovosti, 37-38%, mlete, po 195 Din za 100 kg inkl. vreče, kupile do konca januarja t. 1. v tovarni olja Hrovat & Komp., Ljubljana.
Seno
zdravo in suho, naprodaj. L. Nouschak, Bos. Dubica.
Jajca
zajamčeno sveža, v zabojih po 720 ali 1440 komadov, komad po 75 par, ab nakladalna postaja in proti franko vrnitvi praznega zaboja, dobavlja proti predplačilu ali povzetju Josip Lah, Oslušev-ci pri Ptuju.
Bukove deske
suhe 20—100 mm debele paralel 30 ma naprodaj na parni žagi Fran Mantinc, Škofljica.
Oprava
za trgovino, 2 stelaži in 2 pulta, skupaj ali posamezno, malo rabljeno, takoj naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 764.
Parna žaga
v najboljšem stanju naprodaj. Vprašanja na upr. Slovenca« pod št. 752.
Novo spalnico
masivno, politirano,
14
kom., in belo cmajlirano kuhinjo, 8 kom, prodam globoko pod ceno za Din 6200. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 724.
lanene traoinfi
in (Jrimti krmila nodi nateenet VelefrcoTinn žita in moke
A VOLK. LJUBLJANA
Kesljrva resln 24
Preko ziiue, ko ue igrale, od slranite z Vaših nog vse rane ki ste jih dobili, ko so Vas obrcali. kadar ste sc trčili itd. Raztopite žlico soli sv. lioka v topli kopeli za noge, namakajte jih predpisano lobo in bolečine bodo prenehale Kot na povelje. — Dobiva so v vsaki lekarni in drogeriji, glavna zaloga za Slo-venijo: Drogerlja (ire-orič, Ljubljana, ali pri glavnemu zastopniku Drogerija j Nada V. Gabru-, Sabotira. telefon 6-37.
\mmmseisamzaxxirr-x ..tj
Odlični premog kosovec. Žlindre in žvepla
prost. 4500 kalorij. 100 kg za Din 40 — v hišo dostavljen. Pri vagonskih naročilih posebne cene,
Zaloga premogokopne družbe ,,STANOVSKA" Maribor, Kopališka ul. 20
Rane in kožne bolezni
razpokline, brazgotine, srbež, izpuščaje, razjede od potu in vlage, voika od hoje, zlasti pri otrocih, hraste, zobne otekline, opekline in ozebline zdravi it po redni uporabi preprečuje splošno znana BARTULIČEVA ZDRAVILNA MAST ki jo proizvaja in razpošilja stara, 1. 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartu! ič, Zagreb, Jelačičev trg 20. — Cena škatljici 10 Din. — Dobi se v vsaki lekarni.
Po dolgi in mučni bolezni, v 81. letu starosti, je Vsegamogočni k sebi poklical našo mamico, babico in prababico, gospo
roj. Zor
Pogreb predrage rajnice bo v četrtek, dne 21. januarja 1932 ob 4 pop., iz hiše žalosti Poljanska cesta 45, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 20. jan. 1932.
Karel, Vincenc, Avgust, sinovi, in ostali sorodniki.
Za vse ljube obiske med boleznijo, mojega nepozabnega moža
sočutje
smrti
Aniona Lenarčiča
profesorja
in za darovane vence in cvetje ter za nadvse častno spremstvo na njegovi zadnji poti, se presrčno zahvaljujem.
Posebno iskreno pa se zahvaljujem gospodu direktorju '.nlonu Doklerju iti njegovi visoko spoštovani rodbini za ves požrtvovalen trud; gosp. prof. J. Demšarju za tolažilne obiske; si. profesorskemu zboru ter gojencem obeh zavodov, gg. pev-c -i učitelji: čnikom za pretresljive žaloslinke — gospodu direktorju A. Doklerju in učiteljiščniku g. Mirku Lederju pa še za prelepo poslovitev oh odprtem grobu. Vsem in vsakomur Bog plačaj! V Ljubljani, dne 21. januarja 1932.
Žalujoča IVANKA LENARČIČ.

23UMBO mumnammnmBnm
82
il
a Oi
flSs^g
Q ..
> <N iS «) <D .. .M N . ► J«
—	OJ SJ . O
—	> ^ a
A) N > 01
s » . .a >
n —• a ~
-O I *
Vfi a^ 1
S -C "5 S d 2 M S ■= o n C
—	i- ^
JoSJ^S > pj
i- — - > = o a >
i

je
Komnu iz drugega stoletja pr Kr.
Volhva, ali si prav gledala, ali si prav videla, ali ti niso služni duhovi odpovedali?
Ena, glej, je stopila s konja. Katmel ji je dal roko in kraljica ga je poljubila \ čelo. Poljubila, Kara! In kaj mu je rekla. Ali si slišula, Kara, ki gledaš v prihodnjost in jo slišiš? Začudila si se in si videla, da se je tudi Katmel začudil . . Začudil se in samo veselje, sama sreča je bil njegov cbraz Kaj si slišala, Kara, kaj s:i ujela? ...
Maščevala sem te, Katmel, maščeval si m t svojo usodo!«
Ali si slišala, volhva, ali si razumela? Tako pozdravila kraljica Katmela in jo je pogledal začudeno, kakor gledaš ti začudeno in ne moreš razumeti, tla bi ti služni duhovi ne bili razgrnili prihodnosti takšne, kakršno čas udejstvi . . .
Ne čudi se, Katmel. vse ti povem in razumel boš mojo hvaležnost in spoznal, da si me res maščeval in otel!
»Kraljica!...
>Pojdi z menoj v dvorec!...
Ali si videla kdaj srečnejšega človeka, Kara, kakor je bil Katmel, ko je vstopil ob strani kraljice Ene v dvorec? Nisi ga videla, Kara, pa je le zlovešč nasmeh preletel Ivoj obraz. In odhajaš? Ne moreš vzdržati med veselim narodom? Ali slišiš, kako vzklika?
>2ivela Kraljica Ena!
' »Živel Dardan!«
-Živel rod kralja Prona!
Tn še pojo, kakor so prisluhnili pevcu?
O božanski Ilir, zdaj, zdaj se k nam vrnil Pridi, pridi, Ilir, mi čakamo te, ob Sonciju bobnečem in morju sinjem mi čakamo te!
Kralja Hira kličejt . kakor bi bili pripravljeni na pohod in ni:- več žalostno, nič več obupano. Vera v svobodo jf v njih in čutijo se kakor hrasti v karusad-skem lesu, ki zašume v viharju in ne klonijo. Ali nisi vesela vere svojega rodu. volhva črnogleda? ...
Pač.
Obstala je in se približala narodu, ki se je zgrnil s|>et pod hrustje in potihnil.
Kaj imajo? jt vjirašala Krami, ki je ta 1 ob Menici in govoril z Empctom, s katerim sta se vrnila iz hlevov, kamor sla spravila konje.
Mene sprašuješ, ki v;e veš? ji je odvrnil K ran in jo zbodel.
Grdo ga jo pogledala.
Oso. Ajkajev sin. ne more pričakati in se mu mudi. da bi , ovetlal, kako je bilo s kraljico! jo potolažil Empeio volhvo. ki se ji ni maral zameriti in se jo hal, tla bi ga uročila v svoji užaljenosti in bi se potem sušil kot izpodglodano drevo.
Kara mu je zadovoljno pokimala, kakor bi mu hotela reči, da si bo zapomnila njegovo prijaznost, in se jo prerila med množico in poslušala.
Res, Oso, \jkajev sin, je govoril in narod ga je poslušal verno kakor prej pevca, ki je tudi paztio ledil pastirjevim besedam.
O Rimljanih je govoril Oso, kako so ga ugrabili, jt1 bilo prav in mu ni žal, saj bi sicer ne mogel pomagati kraljici... In je govoril o Akvileji, govoril o Flamininu, ki je zavzel Medejsko gradišče in se
kar
uzti 11)
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cet
vrnil z Eno, kraljico Eno, kateri je potem videl, da so bogovi z njo, zakaj rimskega poveljnika
I zrl m ia teli; Ivan I! likovne.
je začarala, kakor bi ga ne mogla Kara z vsemi duhovi, ki ji služijo. Samo /. dvema besedama, ki jih je slišal, a jih ni razumel, jc ukrotila Flaminina, da je trepetal in bil potem ko jagnje, dokler ni izgubil pred Akvilejo na njeno b< odo glave...
Helen je z nami, Belen ji jc pomagal!«
Belemi hvala, k; je ;ns hčeri maščeval očeta! .
Pevec, ali si sli al? Vzemi lulnjo in zapoj nam pesem veselja!
Zapoj, zapoj!
In pevec jo udari! v strune in pel je slavospeV Jelenu v evišnjemu, ki je bil dober in' je pomagal hcen kraljevi in jo otel iz težke veze v solnčno svo-■ K.do zemlji in narodu Karnov v veselje in novo poroštvo, da je beseda, ki gre Iliru, resnična...
Kara ni poslušala pevca. Izločila se je iz množice iii mračna mrmrala sama zase, očividno užaljena, da Je Oso, Ajkajev sin, podvomil v njeno moč...
Ali si zdaj zadovoljna, Kara? jo je vprašal Krim, ki je še vedno sla I z Empetom ob klonici.
Oso se širokeušli, kakor se je v Akvileji in vso pot do gradišča, je menil Empeto.
Sirokousti, širokousti se mladič! če bi veda), da je Kara urekla črnorunega ovna, bi vedel, da je moral oni Rimljan pasti, in bi mojo moč bolj cenil To nui povejta in kraljici tudi, da bo vedela kdo io .te rešil!«
lako jima je rekla Kara in odšla izpred dvorca in še mrmrala, zakaj jezilo jo je, da ljudje vse. ka-.jim dobrega napravi, tako hitro pozabijo. Pa jo je še jezile, da Ajkajev sin ni povedal besed, s katerimi naj bi po njegovem kraljica ukrotila Rimljana.
Izvedeti jih moram! Če jih ne izvem drt prikolnem Rimljana, da mi jih pove! ...
Tako jt- primrmrala do svoje koče pod pečino in vstopila v svoj čarovniški dom, kjer so se ji zarežale nasproti lobanje, počivajoče na belih golenih.
drugače,
Urednik: Franc Kremžar