POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
ZASAVSKI VESTNIK
LETO v. - ŠT. 36.	OLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA Trbovlje, n. septembra ms
—n—BW-	MMB—————■W —>
Partizanske brigade
udarna pest slovenskega Ifudstva
Ob proslavi Dneva brigad v D o teniških Toplicah
Daleč je že vse to, vendar postane človeku še vedno toplo pri srcu ob spominu na slavne dni, ki so tako odločilno vplivali na nadaljnji razvoj naših narodov in naše države.
Prav je, da se bomo spet sešli in si rnnogokaj povedali. To. bomo napravili na proslavi Dneva brigad v Dolenjskih toplicah. Za hip se bodo zazrle oči in spominov in pripovedovanja ne bo ne konca ne kraja. Ob teh razgovorih in obujanju spominov na našo veliko Preteklost pa bo rasla in se še krepila zavest našega socialističnega človeka.
To, za kar je bilo prelite toliko krvi in potočenih toliko solza, si bomo znali ohraniti, pa če tudi bi bilo treba spet zgrabiti za puško.
Čeprav je minilo že dobrih deset let, odkar so se dvignili naši narodi na poziv
i sem spet stopil na domača tla. Ko sem se vračal z materjo iz Trebnjega v Krmelj, kjer je bil moj oče šofer pri tamkajšnjem mogotcu Jakilu, ki je iz-žemal krmeljske knape, sem — kakšno i presenečenje! — srečal pravo, pravcato I patruljo gubčevcev. Šli smo minirat progo Šentjanž—Trebnje. V Pijavicah je zletela v zrak. Hotel sem kar z njimi, pa me nisp pustili. Dejali so, da sem preveč izčrpan od zapora, pa tudi da bom kar potreben doma. Zelo dobro se mi je zdelo, ko sem prvič videl prave partizane, in to gubčevce, ki so imeli takrat za seboj že celo vrsto slavnih zmag.
Rad bi povedal nekaj besed o razvoju Gubčeve brigade. i Ko se je bližala velika italijanska I ofenziva svojemu zatonu, ki je puščala



štab Gubčeve brigade leta 1944 na Paki v Beli krajini. — O leve proti desni: Trboveljčan Viktor Umek, pomočnik komisarja brigade; Karel Dimnik, namestnik komandanta; Vinko Mojškerg, komandant brigade; Stane Škerlj, komisar brigade; Bogomir Gaberc, načel nik štaba brigade.
trpljenju se je prečistil slovenski človek in vrste borcev so se začele množiti.
V tistih težkih septembrskih dneh leta 1943 so ustanovili v gozdu nad Trebelnim pri Mokronogu udarno brigado Matije Gubca, ki se je formirala iz dveh bataljonov Zahodnodolenjskega odreda. Ta vas je zibelka dolenjskega partizanstva. Ni ga skoraj partizana, ki ne bi poznal Trebelnega.
Brigada, ki je štela okoli 800 mož, neustrašenih borcev, prekaljenih v neštetih borbah, je že dan po svoji ustanovitvi doživela svoj prvi ognjeni krst na Blečjem vrhu pri Trebelnem. Vodila je ves dan ogorčene borbe z izdajalci lastnega naroda, ki so pljunili na svojo čast in ponos, z Legijo smrti, V kateri je bilo poosebljeno klečeplastvo in svetohlinstvo — skratka vse tisto, kar se je gnilega nabralo v slovenskem narodu — in dostojno dokazala svojo borbenost. Po veliki italijanski ofenzivi, ki je dala na rešeto naš narod, so se začele ustanavljati po vseh vaseh prve oborožene formacije Bele garde, ki so si nadele ime »vaških straž« in so sestavljale osnovo Legije smrti. Da se ne bi še nadalje razlival po naših vaseh strup te hlapčevske miselnosti, ki jo je aktivno podpirala večina katoliške duhovščine, je brigada pod vodstvom svojega komandanta Novljana začela z obširnimi akcijami razoroževanja in uničevanja vaških straž na območju, ki se razteza od sela Šhmberka preko Sv. Križa pri Litiji do Stične in Višnje gore. V teh pohodih so iztrebili precej domače izdajalske golazni, ki se je morala zaradi učinkovitega partizanskega orožja zatekati v okrilje fašističnih postojank.
Brigada, ki je imela ob svoji ustanovitvi poleg pušk le sedem puškomitra-Ijezov, je tako za ceno dragocene krvi in neštetih življenj, trgala iz sovražnikovih rok orožje, obleko in municijo ter se zlasti na tem sektorju oskrbovala z bombami, ki so jih borci pobirali na minirani nemško-italijanski meji.
KPJ k uporu proti fašizmu in smo v ' teh desetih letih doživeli marsikaj, doživeli celo izdajstvo od tistih, katerim smo najbolj zaupali, je duh solidarnosti naših narodov danes še prav tako močan in svež kot v prvih dneh našega upora. Mislim, da je to ena izmed najvažnejših značilnosti naše revolucije. Te naše enotnosti pa ne bi bilo, če se ne bi vsi že od vsega začetka zavedali, da se borimo za socialno svobodo naših ljudi — za socializem. To pa je zasluga naše slavne KPJ. Ce ne bi bilo te jasne Navesti našega človeka, se ta ne bi boril.
Smešna je trditev naših vzhodnih sosedov, da je bila naša borba le naključje. Nam vsem je bilo treba v tistih mračnih dneh jasne in določne Perspektive. To pa nam je dala Partija Pod vodstvom tovariša Tita. Naši ljudje, naši delavci in kmetje leta 1941 niso Šli v boj — recimo — za kakšno klero-fašistično monarhijo. Zanjo se naš proletariat ne bi boril.
Ze na začetku sem dejal, da se bomo sešli in si marsikaj povedali. Pripovedovali si bomo spet, kako je bilo v naših brigadah in povsod, kjer smo bili. To bo praznik nas vseh, vsega slovenskega naroda. Spominjali se bomo, kako je bilo v zaporih in internacijah, povsod, kjer smo neustrašeno in ponosno Oledali fašističnemu trinogu v oči.
Bil sem v zaporu. Kako radi smo se Imeli! Daleč v Italiji smo živeli, vendarle samo za svojo domovino. Kadar je prišel med nas kak nov naš človek *n nam prinesel novice o partizanih, o Vedno večjih uporih in bojih pri nas v domovini, nam je bilo gorko v velikem mrzlem »kameronu«, kurniku, kjer nas je bilo stlačenih 150 Slovencev, Dalmatincev in Črnogorcev. Bili so med n&mi partizani prve večje partizanske akcije v Sloveniji, napada na Lož — same dosmrtne obsodbe. Človeku bi se naježili lasje, če ne bi videl pred seboj nasmejanega Iztoka Žagarja. Sel je iz Piemonta na ponovem proces v Ljubljano — šlo mu je za glavo — pa nam je dobrodušno pomahal. Bali smo se Zanj.
Med tem časom pa se je po Sloveniji uporniško gibanje krepilo. Rasle so par-(izanske enote. Iz malih razstresenlh Čet so se formirali bataljoni, iz njih brigade. Leta 1942'so bile ustanovljene na pobudo vrhovnega štaba NOV in PO J prve slovenske brigade. Zrasle so Cankarjeva, Gubčeva, Tomšičeva in Sercerjeva brigada. Vse to nam je krepilo moralo v zaporu. Ponosni smo bili na našo vojsko. Celo v zaporu smo formirali vojaške enote, učili smo se vojaških znanosti, natančno smo morali Poznati vsaj puško, pištolo in mitraljez. To nas je učil tovariš Selšek, ki je Umrl po vojni na posledicah gorja, ki Pa je preživel med okupacijo.
Augusta 1943 sem bil izpuščen iz italijanskih zaporov. Po dolgem potovanju
za seboj požgane in opustošene vasi, poklala in postrelila na tisoče in tisoče mladih življenj, ko so potoki nedolžne krvi namakali lehe in senožeti na Notranjskem, Kočevskem in Dolenjskem, in se je v en sam mrtvaški prt zavila vsa tista slovenska zemlja, ki so jo upravljali fašistični krvniki, ko so kriki groze in smrti dan za dnem trgali ozračje, takrat je v slovenskem človeku zrastel upor do svoje skrajnosti. V tem
Sredi neprestanih borb z belogardističnimi patruljami in skupinami, ki so nameravale ustanavljati postojanke pri Sv. Križu na območju Višnje gore in Stične, je brigada rušila progo, ki je vodila v Novo mesto. Uničevala je vojaške transporte ter tako vedno bolj in bolj onesposabljala to važno železnico ter onemogočala redno oskrbo fašističnih in belogardističnih postojank (Nadaljevanje na 2. strani)
Ob 10. obletnici naše vojne mornarice
Včeraj, 10. septembra, je slavila naša država 10-letnico, odkar je maršal Tito dal povelje za ustanovitev prvega mornariškega odreda. S tem dnem so bili postavljeni temelji današnji hrabri Vojni mornarici, čuvarici našega Jadranu
Naša mornarica je danes vsak trenutek budno pripravljena, da brani nase morje. Titove besede: »Tujega nočemo, svojega ne damo« so globoko usidrane v srcih ponosnih branilcev našega sinjega Jadrana.
REVIRSKI BORCI BODO V VEL KEM ŠTEVILU OBISKALI
PARTIZANSKO DOLENJSKO
\
Ce hodiš po naših revirskih krajih, srečuješ vsak dan stare partizanske borce, ki se ogovarjajo z besedami: »Saj pojdeš tudi ti na Dolenjsko, kaj ne?« Taka in podobna vprašanja slišiš te dni v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in drugod.
Da, tudi revirski borci bodo pohiteli v nedeljo v velikem številu v stare partizanske kraje na Dolenjskem, kjer se bodo srečali z znanci in borci iz naših velikih dni — dni herojskih bitk in zmag.
Samo iz Trbovelj bo odšlo na Dolenjsko s posebnim vlakom 1500 udeležencev, nadalje večje število kamionov in avtobusov. Konkretnih prijav je bilo že minulo nedeljo nad 1000, prihajajo pa še vedno nove. Iz same Strojne tovarne »Miha Marinko« pojde na Dolenjsko 200 borcev, isto število iz cementarne itd. Iz trboveljske elektrarne odpotuje v Dolenjske Toplice 60 borcev; šli bi radi tudi ostali, a mora v nedeljo, 14. t. m., elektrarna normalno obratovati, kjer je potrebno strežno osebje pri strojih. Prav tako pojde iz Trbovelj na Dolenjsko posebna skupina partizanskih invalidov.
Na proslavi v Dolenjskih Toplicah bo nastopila nekdanja kulturniška skupina IV. operativne cone (trboveljska godba) z Gobčevo kantato »Hej partizan«, nadalje delavska godba »Svobode« iz Zagorja, prav tako tudi bivša godba VII. korpusa — sedanja delavska godba »Svobode I« iz Hrastnika, ter moški zbor »Zarja« iz Trbpvelj.
Organizacija za ta veliki partizanski zlet poteka prav dobro, čeprav so se nekoliko zakasnili, to pa po krivdi terenov, ki svojih nalog niso pravilno razumeli.
Za poseben vlak. ki bo vozil iz Trbovelj, je že določen vodja, prav tako reditelji za vsak vagon. V vlaku bo sanitetska služba z zdravnikom in pomožnim osebjem, kamione pa bodo-spremljali člani ekipe Rdečega križa. Vagoni bodo sicer tovorni, vendar opremljeni s klopmi in jamskimi svetilkami, za matere z otroci pa bodo na razpolago potniški vozovi.
Revirčani! Ne čakajte posebnih obvestil, priglasite se svoji ZB, terenskemu odboru OF in sindikalni organizaciji, da nas čim več pohiti na veliko slovesnost naših prvih štirih slovenskih brigad, na mogočno manifestacijo slovenskega naroda, čigar zmage in uspehi so ovenčani s krvjo borcev, ki jih tam ne bomo več srečali, a so nam po njih ostali neporušljivi, živi spomeniki.
Glede posebnega vlaka na Dolenjsko bi še omenili, da bo ta odšel iz Trbovelj v nedeljo, 14. septembra, ob 1.25 uri, povratek z Dolenjskega pa ob 6.38. uri. — Za vse vlake na to proslavo je dovoljen 75%-ni popust za II. in III. razred brzih, potniških in' posebnih vlakov z vseh naših železniških postaj v času od 10. do 14. septembra za prihod na proslavo, za povratek pa od 14. do 17. septembra.	—bs—
Kai smo storili za omilienie posledic suše — in še kaj
Kakor vsak mesec so tudi ta mesec na OLO Trbovlje sklicali konferenco predsednikov in tajnikov občin ter vseh predsednikov kmetijskih zadrug.
Najprej so obravnavali posledice suše v okraju Trbovlje. Ugotovili so, da v našem okraju suša ni tako občutno prizadela kmetijstvo in živinorejo kot n. pr. v sežanskem, goriškem, murskosoboškem okraju in še v nekaterih okrajih, kjer so pridelali komaj 10% normalne količine krme. treba pomagati najbolj prizadetim okrajem s krmo. Organizirati moramo pomoč tistim okrajem, ki so najbolj prizadeti. Kljub notranji organizaciji medsebojne pomoči bo vendarle treba nekaj živine odprodati. Živinorejski odseki pri KZ morajo to vprašanje zagrabiti tako, da bo naš živinski fond čim manj prizadet. Zadruge in živinorejski odseki so poklicani, da organizirajo odkup in dogon živine. Kar se tiče pomoči od oblasti, moramo poudariti, da bodo vsi prizadeti dobili močna krmila. Tudi naš okraj jih bo dobil. Ne zadostujejo pa samo močna krmila, ampak tudi krma. Zato moramo odkupiti nekaj sena, da ga pošljemo tistim okrajem, ki ga nimajo. Predviden je tudi brezobresten kredit za nakup krme. Poleg tega so razmišljali o zamenjavi živine našega okraja s Primorsko, ki ima boljšo živino, zato bodo organizirali dovoz živine iz teh okrajev. Gre za to, kako bodo živinorejski odseki organizirali to akcijo. Treba bo pohiteti in izboljšati kvaliteto živine v našem okraju.
Živinorejski odseki pri KZ bodo organizirali ob določenih dnevih dogon živine na odrejeno mesto in ceno živine določevali komisijsko. Ob takih prilož- J nostih pa je pod strokovnim pregledom
možno preprečiti zakol plemenske in mlade živine, ki jo je treba zamenjati za staro in slabšo živino. S takim organiziranim odkupom bi preprečiti vsako samovoljo in špekulacijo raznih nakupovalcev.
Glede pomoči prizadetim okrajem so po širših razgovorih sklenili, da bodo občine dale po svojih močeh ogroženim krajem določene množine krme. Okraj Trbovlje po priskočil na pomoč z najmanj 10 vagoni sena, kar da okrog 50 tisoč kilogramov krme tistim krajem, ki jih je suša najbolj prizadela. Polš-nik in Dol pri Hrastniku sta takoj obljubila en vagon sena. Ta korak oblasti bo vzbudil pri prebivalstvu prav gotovo vse razumevanje. Skrbeti bo pač treba za to, da bo cena primerna. Tu gre za solidarnost do prizadetih. Ljudski odbori in zadruge so poklicani, da to nalogo izvedejo.
Kar se tiče kmetijskih zadrug samih, pa je treba omeniti, da se te doslej organizacijsko niso dovolj krepile. To je očitno prav sedaj, ko stojimo pred vprašanjem pomoči prizadetim okrajem. Tako imamo v našem okraji; v zadrugah 2924 članov, višina deležev pa znaša le po 500 din, češ da kmetje ne morejo več dati. Vsota vpisanih deležev znaša 1,380.000 din, vplačanih pa je le 380.365 din. Izterjatev vpisanih deležev je torej važna naloga naših KZ. Drugo vprašanje, ki duši pobudo naših zadrug, pa je okoliščina, da od 2934 članov KZ vlaga denar v kreditne odseke komaj 120 članov ali 4,1% vseh članov in da v 9 zadrugah sploh ni nobenega vlagatelja. Temu izredno važnemu vprašanju bodo morale zadruge posvetiti v bodoče več pazljivosti.
Treba bo še mnogo političnega dela, (Nadaljevanje na 3. strani)
Ameriško apelacijsko sodišče o Frankfurtu na Meni je razsodilo o usodi mladega Ivana Pi-rečnika tako, da je ozneooljilo ne samo naše narode, marveč tudi pravnike oseh kulturnih držav, pa tudi prebivalstvo same Zahodne Nemčije, ki se oprašuje, kako Je moglo priti do take pravno, ekonomsko in vzgojno nemogoče razsodbe. Ves pravični svet želi in pričakuje, da mnenje dveh ameriških sodnikov ni mnenje velikega ameriškega naroda in da bo ta krivična razsodba, ki se upira vsakemu zdravemu razumu, skoraj preklicana.
Italijanska vlada je imenovala 19 funkcionarjev, ki bodo po odločbi londonske konference prevzeli posamezne resore vojaške uprave v Trstu. Poveljnik cone, general Wintertnn, je potrdil to imenovanje. Med imenovanimi funkcionarji so samo trije Tržačani, poleg dr. Vittellija pa ostanejo še tudi trije višji angloame-riški funkcionarji.
Ta delni prevzem oblasti pa so hoteli običajni »neznanci« proslaviti ob svitu plamena ene izmed slovenskih šol o Trstu. Zažgali so namreč slovensko gimnazijo, požar pa pomeni prvo logično posledico londonskega popuščanja rimskemu pritisku in njegovi izsiljevalni politiki.
Na kongresu kominf ormistič-ne Mednarodne zveze študentov
v	Bukarešti bodo sodelovali večinoma samo kominf ormistični delegati, ker so se mnoge nacionalne študentske zveze zahodnih držav izrekle, da nočejo sodelovati na kongresu brez Jugosla-
vi	je.
Najnovejši predlog o rešitvi anglo-perzijskega spora je dr. Mosadik, predsednik perzijske vlade, zavrnil. V svojem govoru je izjavil, da je anglo-ameriški predlog za perzijsko vlado nesprejemljiv. Zavrnitev predloga je vzbudila o Washingtonu razočaran je.
Indijski tisk posveča vedno večjo pazljivost Jugoslaviji in njenim uspehom pri obrambi neodvisnosti in izgradnji socializma. Nad 50 dnevnikov je objavilo v angleškem in raznih indijskih jezikih članke in novice, o katerih objektivno opisujejo jugoslovansko notranjo nolitiko.
Demokratski kandidat Steven-son, ki je odprl predvolivno kampanjo o ZDA, je o svojem programu poudaril, da - je za enakopravnost pri zaposlovanju za ose delavce, neglede na barvo, raso ali vero, za izpolnjevanje socialnega zavarovanja, za razvoj kolektivnih pogodb in za Minimalni zakon o delu*. Sodijo, da bo njegova stranka pridobila na prihodnjih predsedniških volitvah velik del črnskih glasov.
Voditelj grške opozicije Pa-pagos je poudaril potrebo tesnega sodelovanja na političnem, gospodarskem, kulturnem in vojaškem področju med Grčijo in Jugoslavijo ter izjavil, da Jugoslavija, Grčija in Turčija lahko zagotovijo mir na Balkanu.
'Jugoslovanska in avstrijska delegacija sta podpisali o avstrijskem mestu Gleichenberg sporazum o nepremičninah dvolastnikov o jugoslovanski obmejni coni in sporazum o ureditvi obmejnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo. Sporazum je bil dosežen v vseh točkah; o njem se kaže želja jugoslovanske vlade, da bi navezala sodelovanje z Avstrijo in v tem delu Evrope ustvarila prijateljsko ozračje.
Zahodne velesile dvomijo v uspeh svojega predloga glede mirovne pogodbe z Avstrijo. Menijo, da sovjetska vlada prav nič ne želi doseči splošno rešitev avstrijskega vprašanja in da je vprašanje daleč od rešitve, razen če bi prišlo do nenadne spremembe o stališču Sovjetske zveze.
Tudi Beneški Slovenci žele, da bi prišlo do pravičnega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo. V nasprotnem primeru pa se bo ljudstvo Beneške Slovenije borilo, dokler ne bo končno zmagala pravica, četudi si Italija domišlja, da ji bo sčasoma uspelo raz-naroditi oso Beneško Slovenijo s tem, da bi ji vsilila italijanski jezik.
V Ameriki zaseda sedaj Varnostni svet, v katerem razpravljajo o sprejemu novih članov OZN. Države, ki jih bodo predlagali zahodni zastopniki, bodo verjetno naletele na hud odpor SZ, ki ima pravico veta, nasprotno pa bodo zahodne sile nasprotovale sprejemu tistih članic, ki jih bo predlagala SZ.
O PRVI STAVKI ZAGORSKIH APNINItARIlV
Dne 3. septembra t. L je kolektiv apnenic na rudniku Zagorje praznoval 16. obletnico pomembne stavke. Predno opišemo to zanimivo mezdno gibanje, je potrebno nekaj pojasnil.
Delovni kolektiv zagorskih apnenic je bil vedno tesno povezan s kolektivom rudnika Zagorje. Kadar so rudarji vodili borbo za izboljšanje svojih življenjskih pogojev, so jih apneničarji vedno podpirali. Pri znani revirski gladovni stavki leta 1934 so apneničarji solidarno podprli zagorske rudarje in 3. julija tistega leta vsi kot en mož zasedli svoja delovna mesta, kjer so vztrajali tako dolgo kot rudarji. Po 108 urah gladovne stavke, ko je nekdanja TPD v Ljubljani preklicala svoje zahteve, so tudi apneničarji skupno z rudarji spet nadaljevali svoje delo. Uspehi rudarjev v mezdnem gibanju so se odražali tudi pri apneničarji^, saj so imeli ti iste ugodnosti kot rudarji.
Stari način pridobivanja apna s tako imenovanimi poljskimi pečmi je povzročil krizo v tem obratu. Pridobivanje apna ni bilo več rentabilno in obrat je prenehal z delom. Ob koncu leta 1934 so začeli v teh apnenicah graditi prvo jaškovno peč, ki je meseca julija 1935 že začela obratovati. Pri tej peči so delali trije izurjeni kurjači, ki so postali brezposelni pri takratnih Bi-rollajevih apnicah v Zagorju. Poskus z jaškovo pečjo se je tako dobro obnesel, da so dali v nčvembru istega leta že drugo peč v obrat. Delo v apnenicah se je spet poživilo. Toda čeravno je bilo pridobivanje apna z jaškovnimi pečmi donosnejše kot s starimi poljskimi pečmi, delavci od novega načina
dela niso imeli nobenih koristi. Nekaj starejših delavcev v apnenicah je imelo še kopaško kategorijo in zaslužilo po 40 din na dan ter uživalo deputatni premog, medtem ko so imeli vsi ostali, na novo sprejeti delavci v apnenicah le dnevni zaslužek 27,75 din. Toda bivša TPD prežalostnega spomina je čakala samo na ugodno priložnost, da zniža mezde v apnenicah in odvzame delavcem deputatni premog. In res se je spravila, na svoj apneničarski obrat: dne 15. decembra 1935 je tedanji delovodja apnenic prebral pred kolektivom seznam delavcev, ki naj bi bili 31. de-
in Narodna strokovna zveza. Zanimivo je, da so delavci po gladovni stavki leta 1934 spoznali izdajalce iz vrst delavske organizacije, namreč voditelje Zveze j rudarjev, v konkretnem primeru tajnika Zveze rudarjev Arha, in so množično vstopali v Jugoslovansko strokovno zvezo, ki je z delom dokazala, da je res na strani delavcev. No, in res: leta 1936 je Jugoslovanska strokovna zveza začela delati v mezdnem gibanju in zahtevala, da delavec v apnenicah ne sme biti ločen od rudarja, kajti njihov skupni gospodar je bila TPD. Ko so člani JSZ povedali svoje zahteve, jih je tajnik Zveze rudarjev Arh zasmehoval, češ: kaj vendar hočete, saj ne boste nič dobili! Seveda se apneničarji niso na to ozirali; JSZ je s svojim zaupnikom, ki je zastopal apneniški obrat, izdelala predlog za kolektivno pogodbo, v kateri je bila bistvena točka povišanje plače in vrnitev pravice do deputatnega premoga. Predlog so poslali v Ljubljano in TPD je poklicala zaupnike in predstavnike JZS na pogajanja. Toda na tem sestanku se TPD sploh ni hotela pogajati z delavskimi zaupniki, marveč je izjavila, da ne da nič.
ga je udeležilo vse delavstvo. Na zborovanju je bil soglasno sprejet sklep, da drugi dan delavci zasedejo vsa svoja delovišča in začnejo s stavko.
To je bilo 1. septembra 1936. Delavci v apnenicah so takrat razumljivo nestrpno čakali, kakšne novice bodo zaupniki prinesli iz Ljubljane. Delavci so na železniški postaji pričakali delegate. Takoj ob prihodu teh so izvedeli, da pogajanje s TPD ni rodilo nebene-ga uspeha. Delavci so bili zaradi tega prisiljeni, da posežejo po drugih sredstvih. Sklicali so sestanek JSZ, ki se
In res. Drugi dan je poslovodja apnenic razporedil delavce kakor po navadi po delovnih mestih. Delavci so šli s sklonjenimi glavami na svoje delovne kraje misleč: kaj bo sedaj — stavkovni odbor pa je sporočil delovodji, da so delavci zasedli obrat in stopili v stavko. Seveda so takoj začeli peti telefoni, zlasti še telefon tedanjega rudniškega ravnatelja v Zagorju, ing. Vitolda Biskupskyja, ki je vložil vse svoje moči, da bi zlomil stavko. Toda delavci so v stavki delali previdno; peči, ki so bile pod ognjem, so kurili, ostalo delo pa je počivalo. Ze drugi dan stavke je delovodja apnenic poklical člane stavkovnega odbora in jim sporočil, da morajo apnenice nujno odposlati v Trbovlje vagon apna, češ da .je ogenj v jami. Stavkovni odbor je takoj sklical sestanek vseh delavcev in jim povedal, za kaj gre. Delavci so kot en mož sklenili, da ne bodo oddali niti kilograma apna, dokler bodo stavkali. Drugače pa so bili stavkujoči delavci zelo previdni, da ne bi kdo razbil njihovo borbo. Pri vseh motorjih in ostalih strojnih napravah so stavkujoči postavili straže.
Naslednji dan so bili predstavniki JSZ in delavski zaupniki poklicani k TPD v Ljubljano na pogajanja. Zvečer so se vrnili, toda tokrat ne popolnoma praznih rok. Dosegli so povišanje dnevnice za 2 din in 3 tone deputatnega premoga.
Apneničarji so bili zaenkrat s tem uspehom zadovoljni; rekli so si, da bodo drugič še več dosegli. Na sestanek, na katerem so zaupniki razložili delavcem doseženi uspeh, je prišel tudi Arh, ki je iz primerne razdalje opazoval zborovanje. Mislil si je pač, da delavci brez njega ne bodo nič dosegli. No, pa se je mož varal. Delavci so že takrat spoznali, kdo je njihov prijatelj in kdo sovražnik. To je bila prva samostojna stavka apneničarjev brez sodelovanja rudarjev. Pri nadaljnjih mezdnih bojih je JSZ pri vsakem pogajanju za zvišanje plač zastopala tudi koristi apneničarjev vse do okupacije.
Med vojno so se apneničarji izkazali kot pravi rodoljubi, saj so brez izjemo vsi delovali v narodnoosvobodilni vojni. Mnogo jih je dalo življenje za boljšo prihodnost delovnega človeka, spet drugi pa so bili odpeljani v nemška taborišča kot aktivisti OF. Vsi tisti pa, ki so ostali, so po osvoboditvi spet pridno prijeli za delo — tokrat v zavesti, da delajo zase in za svoj narod. Uspehi, ki jih je kolektiv apnenic rudnika Zagorje dosegel skozi vsa leta, nam kažejo, da v kolektivu še vedno živi tisti revolucionarni duh, ki je v njeffl živel takrat, ko so delavci v mezdnem gibanju zastavljali vse moči za izboljšanje svojega materialnega položaja. Ob praznovanju 16. obletnice zmagovite stavke leta 1936 si mnogi apneničarji lahko rečejo, da je bila tedanja žilava borba uspešna predvsem zaradi tega, ker jo je vodila Komunistična partija Jugoslavije,
OB DNEVU BRIGAD
strani.)
so bile neprestano
(Nadaljevanje s 1 na Dolenjskem, ki izpostavljene napadom naših brigad.
Padale so postojanke za postojanko. Naj omenim samo nekaj akcij: borbo za Ajdovec, Žužemberk, Dob.
Mrzlo decembrsko noč 1942. leta je Gubčeva brigada prvič napadla Žužemberk. Borci so naskakovali od bunkerja do bunkerja in zavzeli žužemberški grad. Samo v sodniji se je še držal
Stavka apneničarjev v Zagorju od 3. do 5. septembra 1936
cembra istega leta odpuščeni z dela. Na tej listi so bili vsi delavci razen delovodje in obratovodje. Ko je prišel 31. december, so bili v apnenicah res odpuščeni vsi delavci, ki so imeli dnevnico 40 din ter pravico na deputatni premog — vsi ostali pa, ki so imeli dnevni zaslužek po 27,75 din, 24 din in še manj, so lahko delali še naprej. Cez 14 dni ali čez 1 mesec pa so bili vsi odpuščeni sprejeti spet nazaj v delo, toda z dnevno mezdo od 24 do 27,75 dinarjev. Tako so apneničarji ostali tiste čase prepuščeni sami sebi in globoko razočarani, ker se nihče od rudarjev ni zmenil zanje, čeprav so apneničarji skozi vsa leta stali v vseh mezdnih bojih zvesto ob strani rudarjev. No — treba se je bilo boriti. In začeli so Na obratu apnenic so bile tedaj tri strokovne (sindikalne) organizacije: Jugoslovanska strokovna zveza, ki je bila najmočnejša, nadalje Zveza rudarjev
sovražnik. Od tam ga borci brez težkega orožja niso mogli pregnati.
Sledila je znana akcija na grad Dob pri Št. Rupertu. Italijanski fašisti so se v njem mastili in popivali globoko v noč. Bilo je na Stefanovo. Med veselo družbo fašistične soldateske je padla kot strela z jasnega neba bomba na težko obloženo mizo. Prostovoljci-bombaši so po lestvah, naslonjenih na grajski zid, prišli do lepo razsvetljenih oken. Bitka se je razvijala od sobe do sobe, vso noč in dan. S trdno in jasno zavestjo komunista-borca za boljšo bodočnost slovenskih ljudskih množic so se borili tu: Rade, Ib er, Vasja, Kolar, Žagar in še mnogo drugih. Iz še včeraj nepoznanih, brezimnih hlapcev in dekel raste nov komandni kader — zvest svojemu malemu narodu, neprimerno bolj kot pa klerikalni banditi dr. Anton Korošec, Erlich ali Natlačen, ki so svoj narod in sebe prodali.
Eden izmed takih do takrat nepoznanih borcev je tudi Goban - Franc Krese, doma iz okolice Trebelnega. Sele zvečer se je sovražnnik udal. Od gradu pa je"ostalo samo še zidovje.
Mnogo je bilo še pohodov, mnogo prečutih noči in utrujenosti do onemoglosti, toda vroče vere v zmago ni zmanjkalo. Mnogokrat je zletela dolenjska in šentjanška proga v zrak, marsikateri dober tovariš je padel. Rasel je trpeči lik zavedne slovenske matere. Nir je bilo vasi, kjer partizanska patrulja ne bi dobila kruha. Belogardističnim izdajalcem pa so se majala tla pod nogami. Bližal se je zlom italijanskih fašistov. Do takrat pa je bilo treba še na Hrvaško, kjer se je s krvjo utrjevalo bratstvo med Hrvati in Slovenci.
Nihče od Slovencev ne bo pozabil hladnega propada »slavne italijanske vojske« jeseni 1943. leta. Zato se nam še tembolj čudno in nerazumljivo zdi »purmansko« šopirjenje današnjega italijanskega imperializma.
Ob italijanskem razsulu je bil komandant Gubčeve brigade Stane Potočar - Lazar, komisar brigade pa Janez Vipotnik, doma iz Zagorja v našem trboveljskem okraju. Takrat je brigada razoroževala italijanske vojake v vsej Mirnski dolini. Prav smešno je bilo videti še do včeraj surovega italijanskega vojaka. Brigada je bila lepo sprejeta v malem dolenjskem trgu Mokronog in povsod, kamor je prišla. Svobodno je vzkipela velika ljubezen našega ljudstva do svoje vojske. Toda treba je bilo naprej preko Gorjancev čez Žužemberk spet na Hrvaško. To je bil prvi večji pohod novih partizanov, ki so prišli v brigado ob italijanski kapitulaciji. Brigada je v naskoku zavzela postojanko Stojdrago. To je bil uspel preizkus mladega topništva Gubčeve brigade, ki smo ga zaplenili Italijanom. Po končani akciji smo se vrnili v Slovenijo, pred Kostanjevico, kjer je izgubil moj sošolec Franjo nogo. Hrabro se je držal na prevozu v partizansko bolnišnico. Požrtvovalne so bi]e vedno in povsod naše bolničarke-partizan-ke. Brezmejna ljubezen do narodnoosvobodilne vojne jim je lajšala vse, tudi najtežje žrtve in težave partizanskega življenja.
Nastopila je huda preizkušnja mladih borcev: komaj dober mesec dni po njihovem vstopu v partizane — oktobra 1943 — se je začela ena izmed najhuj-
ših nemških ofenziv. Večina jo je dobro prestala. Našlo pa se je nekaj takih, ki so verjeli propagandi izdajalca Rupnika. Zapeljan slovenski človek se j® pod okriljem okupatorja do konca vojne boril proti tako imenovani komunistični nevarnosti, proti lastni narodni partizanski Armadi. V tej ofenzivi je padel marsikateri borec. Padel je komandir čete Cimperman in 30 borcev, ki so ščitili umik brigade globlje v Gorjance. Takoj po končani ofenzivi pa je sledila trdna blokada Novega mesta, kjer so se vgnezdili belčki. Vsako njihovo patruljo, ki se je upala kaj več iz središča, so nagnale naše strojnice.
Naloge so nas klicale drugam. V temni noči smo se izpod Gorjancev premaknili proti Ljubljani, kjer srno minirali progo pri Šmarju. Napad na sovražno postojanko v Pijavi gorici Pa nam ni povsem uspel. Sovražnik se )e krčevito držal v maloštevilnih hišah, od koder ga nismo mogli pregnati.
Vrnili smo se nazaj proti Žužemberku. Padla je postojanka Dobrava in po večdnevnih bitkah še Žužemberk. Umik zadnjih ostankov belogardistične bande v Žužemberku so morali ščititi nemški tanki, ki so prišli na pomoč iz Novega mesta. Našim enotam je ostal bogat vojaški plen. Kako besen je bil sovražnik, je dokaz v tem, da je še med veliko akcijo na Žužemberk zverinsko bombardiral vas Reber v bližini Žužemberka, kjer so se nahajali štabi naših napadajočih enot. Zgorelo je mnogo hiš naših nedolžnih kmetov.
Napad na Mirno peč, kjer se je posebno odlikoval četrti bataljon Gubčeve brigade, je popolnoma uspel; nekaj razbitih ostankov se je s težavo prebilo v Novo mesto. Takrat sem prvič videl komandanta glavnega štaba Slovenije — tovariša Staneta — Franca Rozmana.
Se se je vrstila po vsej Sloveniji borba za borbo, pohod za pohodom, do-ker ni bila osvobojena vsa naša dežela. V spomin vseh tistih, ki so darovali svoje življenje za to, kar danes imamo, sem napisal te skromne vrstice, v katerih sem se le površno dotaknil nekaterih dogodkov v zvezi z Gubčevo brigado, ki je dala toliko nedolžnih žrtev-Se tik pred osvoboditvijo je ostalo mnogo grobov gubčevcev na Orlah pred vrati Ljubljane.
Prepričan sem, da ne bomo nikdar pozabili, za' kaj smo se borili. — V Dolenjskih Toplicah na svidenje! E-
J. KUMLANC:
Jj partizanskega dnevnika
31. avgusta: Dobili smo nalog, da gremo s korpusom. Naglo smo se odpravili za njim in ga ujeli nekaj kilometrov pred Črnomljem. Od daleč sem spoznal Tinka Bočka, ki je gnal v koloni koštruna. Tudi Nacelj (Rovtar) je bil zraven. Namesto puške je nosil na rami žago. Ob enajstih zvečer smo prispeli v Stari trg. Prepeljali smo se preko Kolpe z brodom, nato pa nadaljevali . pot do Broda na Kolpi. Kraj sam je bil precej opustošen. Zjutraj smo se odpravili naprej in ustavili v večji vasi ob Kolpi. Po večerji smo skupno s frontrtim gledališčem priredili miting, ki so se ga domačini zelo razveselili. Čeprav smo bili utrujeni, smo nadaljevali pot preko Cabra, Prezida, Podgore in Vrha in se 3. septembra ustavili v Starem trgu. Tukaj smo priredili s frontovci uspel miting.
10. septembra: Ob osmih nas je presenetilo streljanje. V prvem trenutku smo mislili, da gre za šalo. Ko pa je streljanje postalo vse bolj pogosto, smo videli, da smo napadeni. Na povelje smo hitro pobrali svoje reči in se umaknili v bližnji gozd, v dolini pa se je borba nadaljevala. Belogardisti in Nemci, ki jih je bilo okrog 2000, so napadali. Razločno smo videli bele in Švabe, kako so se razporejeni v stolpce pomikali v dolino. Naši so potolkli kar petdeset sovražnikov ln tudi sami utr-
Hudo nam je bilo za padlim komisarjem, ki je bil z nami tako prijazen.
6. oktobra.
Po kosilu me je poklical Zagorja* ' Krautberger in mi povedal, da morav® peli precejšnje izgube. V gozdu	smo	i	Ponesrečil se je pri Cerkniškem jezeru.	I	takoj	v pisarno. Komisar je naju ob-
bili ves dan brez hrane. Začeli	smo	Letalo je imelo okvaro. Pilot	se je ho-	vesti!,	da sva s Krautbergerjem	spr®:
nabirati lešnike. Ker se Nemci še	niso	tel rešiti s padalom, ki se pa	ni odprlo,	jeta v	Partijo. Takoj za tem smo	im®'1
umaknili iz Loške doline, smo se	uta-	1	Pokopali smo ga z vsemi	vojaškimi	i	partijski sestanek.
častmi, pevski zbor pa mu je zapel:	7 nri,.urn
»Gozdič je že zelen« in »Žrtvam«. , Dopoldne ‘je, prišel k nam Zdravk®
ari ar na ima niči crnrlhnniL' lri TP O.SI®
borili v leševini poleg vasi Babna polica. Noči so bile hladne. Ponoči so delale nemir veverice, ki jih je bilo v teh gozdovih vse polno. Naslednji dan smo se vrnili v vas. Popoldne^smo igrali padlim borcem, po pogrebu pa smo se odpeljali v Novo vas. Težko mi je bilo pri srcu, ko smo se peljali skozi Lož, kjer so Italijani požgali okrog 120 hiš. V Novi vasi smo pokopali predsednika gospodarske komisije, ki so ga prejšnji dan umorili belogardistL
14. septembra: Dobili smo povelje, da gremo s frontnim gledališčem na Primorsko. Prehodili smo znatno pot in se za hip ustavili v vasi Vrh. Spotoma sem se šalil in rekel: »Ce pridem še kdaj domov in mi bo kdo rekel, da je truden, ker je šel iz Zidanega mosta v Hrastnik, mu bom takoj zabrusil, da sem v partizanih tako daleč hodil k večerji.« Ker so bile na Primorskem hajke, smo se vrnili h korpusu.
16. septembra: Ze ob štirih zjutraj smo odšli na pot. Ze šestič smo se ustavili v vasi Vrh. K nam je pristopilo sedemnajst domobrancev.
19. septembra: Popoldne ob petih smo pokopali nekega angleškega pilota.
22. septembra: Po večerji smo igrali pri štabu korpusa, ker je politkomisar, major Frenk, odhajal na novo službeno mesto. Zamenjal ga je Janez Hribar.
25. septembra.
Ves dan je deževalo. Komandir, komisar in kuhar Darko so bili danes premeščeni. Med prepisovanjem not sem napisal pismo svoji ljubi družini.
Dva Zagorjana sta se odpravila domov no note, pa sta se zvečer vrnila, ker kamion ni bil pripravljen. Po petdnev- i • nih bojih so partizani osvobodili Banjo 1 ■ 1 |
Stradar, najmanjši godbenik, ki je <1® pri nas. Po kosilu smo krenili v N®'’, vas na miting. Spotoma smo srečaj kolono 350 novincev. Zelo me je ra*j veselil Milan Šuštar, ki mi je izro®’ pozdfave od družine. V društven®!* domu smo zaigrali nekaj koračnic. tem je bil govor, katerega smo pogost® prekinjali in vzklikali prisotnemu nerodnemu heroju Dakiju.
8. oktobra.
Zjutraj je prišel k nam Alojz Iva* i pripovedoval svoje doživljaj . Ob dvanajstih smo zvedeli. *
Luko. Od Snežnika vleče mrzel veter, ■■■	V" :\...."V".   ■“ T'i'aie.
tako da nas pošteno mrazi. Zvečer je I v, b !zm' Svab	nf*e P°’°f Jd#
zavladalo splošno veselje, ker smo do- ob.W!r,h popoldne .mo dobil, nalog.* bili tobak. Jezila sta se edino neka- 1 naJ sk"P"".s f™"'."!™ gledališčem dilca Gračner in Volker, češ da bo spet
soba polna dima. Vendar pa sta se morala pokoriti večini in jezna obmolkniti.
29. septembra.
Ves dan so regljale strojnice. Zvečer smo pri večerji zvedeli, da je v borbah padel komisar Frenk. Padel je in tako ui prispel na novo službeno mesto.
nemo v 24 km oddaljeni Čabar. Žve?®. ob osmih smo prispeli do kože mp*L na mesto. Preden smo pričeli z mit*0* gom, smo zvedeli, da so Nemei odo® Ijeni od Cabra komaj 5 km. Vso n*! srno bili pripravljeni na odhod. Sp®1 nismo smeli, niti ne bi mogli, ker ?*^4 bili premočeni do kože. Do je obleka na nas že precej
(Nadaljevanje prihodnji®)
li. ker »»J zjutraj
posušila- j j
.ihodnji®)' ;
Proslava 30-letnice športa v Trbovljah
V	dneh od 30. avgusta do pretekle nedelje so Trbovlje slavile tridesetletnico športa v svojem kraju. Za ta jubilej so trboveljski športniki pripravili razna tekmovanja, organizirali tudi fotografsko razstavo, prav tako pa izdali prikupno knjigo, v kateri je opisna slikovita zgodovina športnega življenja v Trbovljah v dolgih 30 letih. Vsak bo rad listal po tej knjigi, saj je razvoj delavskega športa v Trbovljah Povezan in prepleten z burnim političnim življenjem velikega rudarskega kraja, ki bo odšlo v zgodovino Trbovelj Za poznejše rodove.
Preteklo nedeljo, 7. septembra, na zaključni dan 30-letnega jubileja športnega življenja v Trbovljah, so revirski |portniki odkrili v svojem novem Športnem domu spominsko ploščo svojim pokojnim tovarišem, padlim v naši osvobodilni vojni in žrtvam, ki so darovale svoje življenje kot talci. Praznovanje te športne obletnice je bilo Posvečeno VI. kongresu KPJ, kjer so revirski športniki slovesno odprli svoj novi Športni dom na stadionu' SD Rudarja, priredili pa tudi razne športne tekme.
V	nedeljo, 7. t. m., je ob 9. uri dopoldne častni predsednik SSD Rudarja tov. Anton Alič odprl Športni dom v Trbovljah. Ob tej slovesnosti so odkrili v tem domu spominsko ploščo svojim v NOV padlim tovarišem. Ob tem slavju je povzel besedo tudi tov. Ivan
Som, borec iz leta 1941, odposlanci iz revirjev in ostali pa so položili pod spominsko ploščo vence. Sledila je slovesna seja, na kateri so govorniki prikazali obširno dolgoletno delo trboveljskih športnikov. Po tej slavnostni seji so odprli razstavo raznih športnih trofej in drugih spominkov, na samem stadionu pa so sledile športne prireditve.
V Tednu športa v Trbovljah so imeli med drugim revirski plavalci prvenstveno tekmo, kjer so dosegli dva omembe vredna uspeha: mladi Letnik je plaval na 100 m prosto 1:12,0, Ze-lenšek pa na 400 m prosto v času 5:34,0.
Nastopili so tudi rokometaši, in sicer prvikrat. Ukloniti so se morali močnejšemu Krimu iz Ljubljane s še kar zadovoljivim uspehom 8:10 (6:7). Prav tako so tekmovali v atletiki športniki vseh odsekov. V peteroboju so bili najboljši smučarji, med posamezniki pa tov. Pokorn (vsi od Rudarja). V odbojki so nastopile razne sekcije, kjer so zavzeli prvo mesto košarkarji.
Zasavski nogometni klubi so odigrali turnir. Zmagalo je moštvo B Rudarja, ki je igralo finalno tekmo z zagorskim Proletarcem neodločeno, a je zmagalo v enajstmetrovki. V tem moštvu sta tokrat nastopila izjemno Opresnik in Cestnik, ki služita svoj kadrski rok, a sta na prošnjo kluba dobila izreden dopust. Mladi Opresnik je spet pokazal, da je med našimi mladimi športniki 'eden od najboljših.

Enajsterica, nogometašev trboveljskega »Amaterja«, slikana pred pričetkom druge svetovne vojne, ki je v jeseni leta 1941 v zelo močni konkurenci osvojila
prvenstvo slovenske lige
Rudar : Radnički 2:3 (0:3)
Na koncu športnih prireditev v okviru tridesetletnice športa v Trbovljah trboveljski Rudar odigral nogometno tekmo za pokal FLRJ z Radničkim iz Niša. Zaradi napačne igralne taktike je Rudar tokrat po nepotrebnem prepustil
na lastnem igrišču zmago svojemu nasprotniku — to še tembolj, ker je Klan-čišar zastreljal dve enajstmetrovki.
Kljub slabemu vremenu cel dan se je na stadionu Rudarja vendarle zbralo okrog tisoč gledalcev. Akoravno je bil
teren blaten, je bila tekma vendar zanimiva. Radnički je bil tehnično boljši, a je v drugem delu igre popustil, kjer je imelo moštvo Rudarja priložnost, da nadomesti v prvem polčasu _ prejete gole, a se mu to po smoli ali nerodnosti Klančišarja, ki je — kakor že rečeno — zapravil dva enajstmetrska strela, ni posrečilo. Dober pa je bil v tej igri spet vratar Ahlin, ki je tudi tokrat ubranil več strelov, za katere so bili vsi prepričani, da so neubranljivi.
Oba gola za Rudarja je dal Knaus,
in sicer izvrsten strel v 65. minuti, drugega pa v 70. minuti z glavo, ki je bil izredno lep strel. Taktična pogreška v domačem moštvu je pač bila, da je branilca igral Klančišar, vendar se je pozneje igra spremenila, ko je napadalec Florjane zamenjal mesto s Klan-
Pred VI. kongresom KPJ in V. kongresom LMJ
Vedno več osnovnih mladinskih organizacij okraja Trbovlje tekmuje v počastitev VI. kongresa * KPJ in V. kongresa LMJ. Prva pohvala mladinskih organizacij je zbudila med mladinci tekmovalni polet Med organizacijami se je začelo tekmovanje, ki je prišlo posebno do izraza v pripravah za zlet »Svobode« v Trbovljah v preteklem mesecu.	,	,
Na osnovi doseženih uspehov se je okrajni komite LMS Trbovlje odločil, da izreče priznanje:	_
1. mladinski organizaciji steklarne v Hrastniku, ki je prejela pohvalno diplomo CK LMS. Tej mladinski skupini se izroči kot najboljši mladinski organizaciji v našem okraju prehodna zastavica okrajnega komiteja LMS Trbovlje.
Ti mladinci so pripravili tovarniško konferenco, na kateri so obravnavali pismo Sankoviča o delu z mladino ter sklepe XVI. plenuma CK LMS. Na konferenci je mladina razpravljala o delu in življenju mladine v tovarni ter predlagala upravnemu odboru podjetja, da izvrši revizijo plač mladincev, oskrbovanih v tovarniškem samskem domu, ki se zaradi nizkih plač komaj preživljajo. Mladina je nadalje predlagala na odločilnem mestu, naj se mladinci ne zaposlujejo na pretežkih in zdravju škodljivih delih. Veliko skrb posveča tovarniška mladina kulturnemu in fizkulturnemu delu. Tako je 49 mladincev in mladink vstopilo v društvo »Svoboda«, ki aktivno sodelujejo v gledališki skupini, pevskem zboru in godbi na pihala; 33 mladincev In mladink deluje v TVD Partizan, 15 pa v SD Bratstvo. Pri urejanju igrišča za odbojko so mladinci-opravili 255 udarniških ur, na list »Mladino« pa pridobili 23 novih naročnikov.
Pohvalno diplomo prejmejo:
2. mladinska organizacija rudniške separacije v Trbovljah, ki ima zelo dober tekmovalni načrt. Sekretariat LMS je organiziral redna 14-dnevna predavanja o zgodovini KPJ in SKOJ ter priredil dve predavanji o religiji in o liku člana LMS. V razvedrilo mladine je organizacija pripravila izlet v planine in družabni večer. Mladina je sodelovala ob zletu »Svobode« v Trbovljah pri okrasitvah kraja, na predvečer zleta pa
čišarjem. Tej napaki in izgubi dveh | j0 pripravila kres nad Trbovljami, golov po Klančišarju je pripisati, da so I 3- Mladinska, organizacija na OLO Trbnv-gostje odšli iz Trbovelj kot zmagovalci. « 6koraj -mladinci so_člam društva Tekmo je sodil Matanovič iz Reke,
ki je napravil več napak, a jih je poz- j neje popravil.
DELO TRBOVELJSKIH PLAVALCEV
Prvo moštvo košarkarjev SSD »Rudarja«
kaj smo storili za ublažitev posledic suše - in še kaj
(Na dal ječanje s 1■ strani) prepričamo ljudi, kaj je kmetijska Zadruga in kaj so živinorejski odseki. Na konferenci pa so se obravnavala druga vprašanja. Zelo pereče je tudi stanovanjsko vprašanje, ki bi ga bilo ^ogoče ublažiti z gradnjo in popravi-•pna stanovanjskih hišic. Pri Gospodarskem svetu LRS bomo skušali dobiti kredite za naš stanovanjski fond. komunalna dejavnost je zelo majhna. Ako pregledamo bilanco denarnih dogodkov in izdatkov prebivalstva za j*vo polletje, vidimo, da znašajo dogodki 908,350.000 din; od tega je šlo trgovsko omrežje 68 odstotkov, v Ijhrežo naših gostinskih obratov pa ftt,617.000 din ali 15 odstotkov. Pri erri je treba vzeti še v poštev, da tudi R trgovinah prodajajo alkoholne pijače, tečemo torej lahko, da smo od več kot milijonov dohodkov potrošili okrog za pijačo. To je žalostna slika, ki Pravi, da v našem okraju preveč pijan-^lerno. Na zaposlenega človeka v okra-,u pride torej okrog 2000 din mesečno ' a izdatke v gostilnah! Temu nasproti
BIGGERS:
pa smo dali za stanovanjsko-komunalno dejavnost komaj 12,833.000 din ali bora 2 odstotka! To so žalostne, naravnost porazne statistične ugotovitve v našem okraju, ob katerih se moramo vsi zamisliti. Stanarina za eno stanovanje znaša povprečno 93 din, kar je glede na potrebna popravila stanovanj in ostale izdatke občutno premalo. Pri nas imamo okrog 189 nedograjenih hiš, najemnine pa so prenizke. Naši delavci bi potrebovali za nove gradnje, za do-zidavanja in adaptacije potrebne kredite. Tudi naši delavski sveti naj bi o teh silno važnih stvareh resno razmišljali! Za dograditev vseh teh hiš bi potrebovali nekaj nad 100 milijonov dinarjev.
Pa tudi elektrifikacija je po nekaterih vaseh še pereče vprašanje. Tako smo ugotovili, da bi morali sami kmetje več žrtvovati. Tako na primer v Pod-kumu čakajo, da bo vse stroške za elektrifikacijo plačala država, medtem ko so kmetje v Cemšeniku sami precej prispevali, zato jim bo tudi v kratkem zasvetila električna ^uč.	bš.
Skrivnost
EVE EL IRAN D
se Je obrnila k svojemu šefu: kau?°trebno bl bll0> da mu začasno Sasi« ft*«Sno službo ln da fta sprejmete kot oseb-fa* Izredno sposobnega detektiva.« “tžavnl tožilec se Je nasmehnil: siti akšno ravnanje ne bi bilo popolnoma v s predpisi.«
*«kljuCenol. Je pritrdil Flannery. bnJTakaJ?* Je posegla vmes gospodična. »Ta hlk„,!r J* tako zapleten, da ne bomo Imeli VjTj11 zadosti osebja v pomoč. Gospod Chan tla! nlkjer ne more biti napoti, gospod 1 »nnery. z Vaml bo sodeloval kot svetova-tsiilH* tte P® tako razumni, da boste znali »v, d°bre nasvete.«
stc Man policije v Honolulu ln ste Ul V na dopustu, kaj ne7« Je vprašal držav-l®Zilec rhana
'»On1??* na dopustu, ki se vleče kot har-»ir?.a'* Je potrdil Chan. taksiJub *e'Jl gospodične ne vidim razloga, tie P. bi nam pomagali. Gospoda Flanneryja smeli ovirati pri njegovem delu.« v*ak° Pomeni, da nepoklicani ne sme v t'lanne|SyVar vtlkatl svojega nosu,« Je dejal
b"nu?<,rl' Konfucij Je rekel: Kdor ni član tl, ‘strstva, se ne sme vtikati v vladne po-breuL* fe odgovoril Chan. »Vi morate voditi V OzartiVo' kar se P® mene tiče, bom ostal »V , *n bom san’"
Privolim,*
:sSd»ito privolim,* Je pristavil Flannery.
* niV- bom zaslišal Garlandovo. F.n biser "ta y* ovratnice Je ležal pod pisalno mizo »jj^toderlka. To stvar bom razčistil.« . Ht| “*Pod Flannery, ne mislim se vmeša- . Jtoa» , vaše posle.« Je začela gospodična, | •o ». kar tiče žensk, ki so zapletene v “'stil , ’ bl bilo bolje, da Jih prepustite | *e{ kv zaslltanle Jaz bom lz njih Iztisnila 'Hn^jt^vl. Ali ml prepustite gospodično j
»Ne razumem vaših razlogov,« Je trdovratno odgovoril Flannery.
»Zakaj ne, gospod nadzornik,« ga Je ustavil državni tožilec. »Gospodična Morrow Je ; zelo spretna. Prepustite JI ženske, vi pa se držite moških.«
»Kakšne moške? V tej aferi so same Zenske.«
Misleč, da je stvar urejena, Je gospodična z nasmeškom pogledala nadzornika.
. »Hvala vam, gospod FIannery. Poiskala bom gospo Garland. Treba pa bo zaslišati še gospodično Lillo Baar. O poteku svojega dela vas bom sproti obveščala.«
»Krasno! Kaže, da sem tukaj odveč ln potreben le toliko, da bom poslušal vaše pripovedke, ko bo že vse končano.«
»Motite se,« sc Je vmešal Chan. Vi ste vse. Ko bo prišel trenutek zmage, kdo bo pobral lavorike, ln sicer po pravici? I Nadzornik Flannery, ki vodi preiskavo! Ostali bodo Izginili kot megla pred soncem.«
Gospodična Morrow Je vstala:
»Sedaj moramo Iti. gospod nadzornik. Saj bom kmalu spet pri vas. Greva, gospod Chan?«
Kitajec Je nekam omahoval:
»Prosim gospoda nadzornika za oprošče-njc. Vem, da mu Je moja navzočnost nadležna. Ce bi bil na njegovem mestu, bi čutil enako.«
»Tako Je,« Je dejal FIannery. »Obljubili ste, da boste stali ob strani in razmišljali. Premišljajte, kolikor vam je drago, kajti tega vam ne morem preprečiti. Glejte, dajem vam tudi snov, ki boste o njej lahko razmišljali.« Tedaj mu Je ponudil drobno letno poročilo Cosmopolltan Cluba. »Dobro premišljajte o tem. Medtem se bom Jaz ukvarjal z drugimi stvarmi.«
Chan se Je priklonil.
Plavalni klub v Trbovljah nastopa letos v III. ligi za prvenstvo Slovenije, v katerem sodeluje še osem klubov. Ce sodimo po dosedanjih tekmovanjih, se bodo Trboveljčani uvrstili na 7. do 9. mesto, ker dvoboja med Železničarji Celje, Jesenice in Rudarjem še ni bilo. Letošnji plavalni spored za trboveljski klub ni bil bogat. Treningi so vsak dan, a so precej odvisni od samo-iniciative posameznih plavalcev in plavalk, ki se trudijo, da z lastnimi izkustvi in opažanji pomagajo drug drugemu. Letošnje leto je prvo po osvoboditvi, da ima klub popolno plavalno ekipo, ki sestoji iz 11 tekmovalcev in 6 tekmovalk. Klub ima 40 članov. Zal pa nima popolne skakalne ekipe, ki premore le dva skakalca, oba pa bi se ob podpori dobrega trenerja razvila, ker sta mlada in kot samouka dobro izvajata skoke. Skakalni šport je lep, a zelo težak. Vzgajanju skakalcev je potreben predhoden trening na suhem, ki pa ga lahko nudi le strokovnjak za skoke v vodo. Tudi nekaj žensk bi lahko pridobili za skakanje v vodo, kajti brez skakalk prepuščamo mnogo važnih točk v korist nasprotnikov. Plavalna ekipa, ki bi morala šteti najmanj 20 tekmovalcev in prav toliko rezerv, bi klubu zagotovila sodelovanje na vseh tekmovanjih in dala postopoma marsikakšnega odličnega plavalca.
V začetku leta si je klub zadal nalogo, da pritegne čimveč pionirjev in pionirk in s tem okrepi klub s člani, tekmovalno vrsto pa z odličnimi tekmovalci. Prav letošnje leto je pokazalo, da klub ne bo mogel uspevati, če ne bo pridobil podmladka. Dotok novih članov iz vrst mladine pa je bil zelo slab. Z odhodom šestih že izurjenih plavalcev k vojakom pa bo v klubu nastala spet nova vrzel, ki je ne bo lahko izpolniti. To se bo poznalo še drugo leto, ko bo klub moral na tekmovanje spet z začetniki in pionirji.
Letošnje tri plavalne tekme so se končale za Rudarja s porazom. Vendar pa ne smemo misliti, da je klub morda nesposoben. Doseganje boljših rezultatov plavalcev iz prejšnjih let in pridobitev plavalk je vsekakor napredek, ki pa bi bil večji, če bi klub razpolagal s trenerjem in če ne bi bilo še drugih vzrokov, ki ovirajo usposabljanje in
»Jaz se držim znamenitega kitajskega modrijana, ki Je dejal: »Samo norec se ukvarja z drugimi, modrijan pa sam s seboj. Na svidenje!« Odšel je z gospodično.
Flannery, ki Je bil rdeč kot kuhan rak, te Je obrnil k državnemu tožilcu:
»Lepo, zares lepol« Je vzkliknil. »To Je najbolj zamotan primer v moji službi, vi pa ml dajete za pomočnika dekle ln Kitajca. Grozno!«
Državni tožilec se Je nasmehnil:
»Kaj veste? Mogoče i>a boste dosegli mnogo več, kakor mislite.«
»To bl bil pravi čudež. Dekle pa JCltaJec! Tisoč težav. Prav primeren vzrok za moje tovariše, da me bodo zbadali.«
Medtem sta dekle ln Kitajec odšla ln se pridružila Kirku.
»Od gladu umiram,« Je rekel Kirk. »Jedla bosta z menoj. Pojdimo hitro domov.«
Doma Je Kirk ukazal Paradyju, naj pripravi mizo še za dva, potem pa Je pospremil Chana v njegovo sobo. Pustil Je detektiva, da Je brskal po svoji prtljagi, sam pa se Je vrnil v salon k gospodični Morrow.
»Vi ste večni gostitelj,« mu je rekla smeje.
»Da, kot gost ml bo Chan posebno drag. Svojevrsten človek Je ln mi Je všeč. Povabil šem ga pa tudi iz drugih vzrokov. VI boste delali skupaj s Chanom, kar pomeni...«
»Da se bom pod njegovim vodstvom Izučila ...«
»In zato bo potrebno, da pridete od časa do časa v stik z mojim gostom. Tako bom Imel tudi Jaz srečo, da vas bom lahko videl.«
»Ne razumem vas, zakaj bl me radi večkrat videli?«
»Zato, da se bova vselej, kadar boste prišli, kaj pogovorila. To ho vselej vesel dogodek v mojem življenju.«
Gospodična Je odkimala.
»VI niste resen človek. Celo mene boste okužili z neresnobo, če bom večkrat prihajala k vam. Nazadnje bom še službo izgubila.«
»Zakaj pa ne bl pogledali stvari Se z druge strani? Mogoče pa nisem popolnoma nepoboljšljiv? Morebiti i e vam bo posrečilo, da me boste spametovali ravno vi.«
»Na verjamem.«
dvig plavalnega kadra v Trbovljah.
LO mesta Trbovlje je letos ugodno rešil prošnjo plavalnega kluba glede znižanja vstopnine v kopališče. Člani so plačevali 80, mladinci 50, pionirji pa 20 din mesečno za nemoteno uporabo kopališča. Ta znesek plačuje vsak član sam. Sedaj pa si oglejmo možnosti treninga v bazenu kopališča! V bazenu se je v letošnji hudi vročini kopala množica ljudi, ki se je dobesedno prerivala po bazenu. Bazen je odprt od 8. ure zjutraj do šestih zvečer. Dopoldne so skoro vsi člani kluba službeno zadržani, tako da pride zanje v poštev le popoldanski čas. Nekako ob pol šestih zvečer pričenjajo v kopališču prositi ljudi, da zapuste bazen, da bi plavalci mogli začeti s treningom. Najkasneje ob pol 7. uri zvečer pa spet želi upravnik kopališča, da se bazen in kopališče zapre. Dva dni v tednu sploh ne morejo računati na trening, ker je bazen prazen zaradi zamenjave vode. Tak je položaj v trboveljskem bazenu, ki prav gotovo ni v prid plavalnemu športu. Velikost bazena v Trbovljah znaša 30 X12 metrov pri 17.000 prebivalcev, ki jim je odvzeta vsaka druga možnost, da se v poletnih mesecih vsaj ohlade. Sava, ki teče mimo Trbovelj, je vedno umazana in njen tok nevaren. Člani trboveljskega kluba so plavali že v marsikakšnem kraju Slovenije, kjer so po osvoboditvi, zlasti pa v zadnjem letu, zgradili odlične bazene olimpijskih mer, tako n. pr. v Slovenskih Konjicah, Kamniku in v
lje; skoraj vsi mladinci »Svobode« in TVD Partizan. V pripravah za zlet »Svobode« v Trbovljah so delali vsi mladinci in mladinke: pet jih je sodelovalo na telovadnem nastopu, dva sta nastopila v igri »Kriza«, ostali pa so pomagali pri prodaji zletnih znakov, pri postrežbi gostov in okrasitvi ob zletu »Svobode«. Na predvečer zleta je ta mladina pripravila kres na Klečici. Mladina ima skupno s člani sindikata politični študij. Na list »Mladina« je naročenih 14 članov.	.	„ , v ,
4. Mladinska organizacija v Radečah; ta se je dobro pripravila na zlet »Svobode« v Trbovljah. Tako je 14 članov sodelovalo v igri »Hlapci«, 10 pa na telovadnem nastopu, večina mladincev je včlanjena v TVD Partizan.
Poleg teh aktivov se izreka javna pohvala še mladinski organizaciji cementarne v Trbovljah in mladini Mestnega magazina v Zagorju.
Uspehi v drugem mesecu tekmovanja naj bodo spodbuda vsem mladinskim organizacijam našega okraja za nadaljnje tekmovanje na čast VI. kongresa KPJ.
Prehodno zastavico bo okrajni komite LMS Trbovlje podelil redno mesečno najboljši mladinski organizaciji, prav tako bodo zaslužne mladinske skupine prejele pohvalhe diplome.	Okrajni komite LMS
Trbovlje
Preboldu. Vsi ti bazeni so napolnjeni s čisto in zdravo vodo, ne pa z umazano kot v Trbovljah, zaradi česar mnogo ljudi sploh ne gre v bazen, ker se boji za svoje zdravje. Ravno tako ti ljudje tudi ne puste svojih otrok v kopališče.
Trdne volje plavalcev in plavalk ne manjka. Mladina, ki si želi plavalnega športa, mora imeti svoj športni prostor. Ob podpori trenerja bo primeren bazen omogočil plavalno delovanje. Z gradnjo novega velikega plavališča bo rešeno nešteto problemov v zvezi s.plavalnim športom, ki jih drugače ni mogoče rešiti. Naj se v Trbovljah pridruži velikemu in malemu stadionu še dostojen plavalni bazen, ki bo res v veselje plavalcem, v korist delovnemu ljudstvu in v ponos Trbovljam.
šahovski turnir ob 30-letnici športa v Trbovljah
šahovski brzoturnir za mesec avgust so trboveljski šahisti odigrali šele pretekli četrtek z 22 šahisti, ki so igrali v dveh skupinah. V prvi skupini je zmagal Jazbec st. z 9 in pol točke pred Drobežem (9 točk) in Taušičem in Ovnicem (8 točk). V drugi skupini je zavzel prvo mesto pionir Jazbec ml., ki je.dobil vseh 9 točk. Na drugem mestu je bil Frece (7 in pol točke), Pajk je dosegel 6 in pol točke, 4. in 5. mesto sta pa zavzela Turk in Drnovšek (vsak 5 točk).
Devet igralcev obeh skupin se je plasiralo v 'finale, kjer je bila igra zelo ostra. Prvo in drugo mesto sta si razdelila Jazbec st. in Taušič (6 točk), tretji je bil Frece (5 točk), četrto in peto mesto pa sta zavzela Drobež in Drnovšek (vsak 5 točk).
V nedeljo, 7. t. m., je bil v Trbovljah mladinski turnir za prvenstvo celjskega
Chan Je vstopil, Parady pa prinesel kosilo. Po obedu Je Kirk postal resen.
»Spomnil sem se tiste deklice z dvajsetega nadstropja, namreč Lille Baar. Sicer pa: ali sem vam sploh povedal, kako Je prišel sir Fderedik k meni? V času svojega potovanja skozi London sem se spoznal z njegovim sinom. Ta ml je pred nedavnim pisal, da bo njegov oče prišel v San Francisco. Odšel sem v hotel, kjer Je stanoval. Od vsega začetka pogovora se mi je zdelo, da se zlasti zanima za Kirk Bulldlng. Zastavljal ml Je vprašanje za vprašanjem. Ko pa Je izvedel, da stanujem v vili vrh nebotičnika, se je tako rekoč povabil sam. Nena-l vadno rad sem ga sprejel, toda imel sem I občutek, da ima za bregom Se neke druge I namene. Ali ni to čudno7«
I »Zares čudno, prav zares,« Je rekla de-| JjUcft«
i »Dva dni pozneje, ko se Je preselil k meni, Je prosil za pojasnilo o Indijski izvoz-I niški družbi lz Kalkute. Zdelo se mi Je, da Je polagal največjo pazljivost na Lillo Baar. Nisem poznal ne firme ne Baarove, toda sir Frederik je odkril, da ima moj tajnik Kinsey zveze s to deklico. Na diskreten način se Je začel pri njem zanimati za to dekle. Nekega dne sem slišal, da je Klnsey vprašal sira Frederika, če želi, da ga seznani z gospodično Baarovo. Ta mu je odgovoril: »Bomo že videli —«, pa se mi Je že tedaj zazdelo, da je bila ravnodušnost v njegovem glasu ponarejena. Ne vem — ali bl utegnilo vse to biti važno za preiskavo?«
»Glede na to, da je gospodična Baar nekega dne odšla objokana lz pisarne sira Fre-| derlka, se mi zde te podrobnosti dragocene. I Kaj pravite vi, gospod Chan?«
:	»Da, gospodična Baar se ml zdi zelo za-
nimiva ln bl jo rad zaslišal, ali pa napravite to vi.«
Gospodična Morrow Je vstala od mize:
»Telefonirala JI bom in Jo prosila, naj pride semkaj,« Je rekla in stopila k telefonu.
Pet minut kasneje Je Baarova stopila v salon Barryja Kirka, kjer so bili Kirk, Chan ln Morrowa. Vsi so bili Iznenadenl nad njeno nenavadno lepoto, ljubkostjo ln modrino njenih oči.
Zastopnica državnega tožilca je vstala ln g ljubeznivim nasmehom dejala:
okrožja. Razen trboveljskega so se udeležili tega tekmovanja samo trije klubi (iz Žalca in Celja).
šahovski klub Rudarja je postavil kar 3 moštva. Njegovo I. moštvo si je osvojilo prvo mesto s 23 in pol točke (od 30 dosegljivih), drugo mesto pa si je priborilo II. moštvo Rudarja s 17 točkami. Tretje mesto je zasedlo moštvo žalskega kluba (16 točk), četrto mesto pa so zavzeli mladinci šahovskega kluba iz Celja z 12 in pol točke. Na peto mesto so se plasirali mladinci Kovinarja (Celje) z 11 točkami, na 6. mesto pa moštvo Rudarja III z 9 in pol točke, ki so ga sestavljali večinoma pionirji.
Med posamezniki je bil najboljši mladinec Plevčak iz Celja, ki je ipral na drugi deski brez izgub, prav tako je odločil mladinec Rudarja Rajeveo vse partije v avojo korist.
H. J.
»Hvala vam, da ste prišli. Jaz sem Mor-row. Dovolite, da vam predstavim gospoda Chana ln gospoda Kirka.«
Mlada gospodična ju je sramežljivo pozdravila.
»Rada bl govorila z vami,« je nadaljevala gospodična Morrow. »Jaz sem zastopnica državnega tožilca. «
Lilla Baar jo je začudeno pogledala s svojimi velikimi modrimi očmi in rekla le tole:
»Ah, da.«
»Gotovo ste že slišali o umoru, ki se je sinoči dogodil v vašem nadstropju?« je rekla Morrotv.
»Sem.«
»Vi ste sinoči dalj časa delali v svoji pisarni, ali ne? «
»Da, gospodična. Sedaj je začetek meseca In takrat Imam vselej več dela.«
»Kdaj ste odšli lz te hiše? «
»Mislim, da Je bilo okrog četrt na enajst, natančno vam pa tega ne morem reči. Odšla sem, toda o tem strašnem dogodku nisem vedela še nič.«
»AH ste opazili kakšne sumljive ljudi v bližini hiše?«
»Nič, nikogar nisem opazila.«
Glas ji Je postal trdnejši. Gospodična ji je pogledala naravnost v oči.
»Povejte mi, gospodična, ali ste poznali sira Frederika?«
f»Ne, nisem ga poznala.«
»Niste ga poznali? Prosim vas, pomislite kaj govorite! Ali ga niste videli predsinoč-njlm . .., ko ste odšli iz njegove pisarne?«
Dekle se je zdrznilo.	,
»Oh ... da, da ... tedaj sem ga videla. Mislila sem, da me vprašujete, če sem mu bila predstavljena.«
»Torej predvčerajšnjim ste bili v njegovi pisarni?«
»Odšla sem v Kirkovo pisarno, v bližini je sedel precej obilen gospod z belimi brki. Mislim, da je bil to sir Frederik Bruce.«
»Mislite samo?«
»Da, toda sedaj vem, da je bil on. Videla sem njegovo sliko v časnikih.«
»Ali je bil sam v pisarni, ko ste vtopili?«
»Da.«
»Ali ste prišli k njemu?«
(Dalje prihodnjim
Naši čitatelji pišejo
Tako ne bomo vzgajali mladine!
Iz Zagorja nam pišejo:
Brali smo, da so v bivši Jugoslaviji z vajenci slabo ravnali, jih pretepali in vzgajali po svoje. V socialistični Jugoslaviji smo takšne metode odpravili — če bi se pa kjer koli pojavile, jih moramo neusmiljeno zatreti. In vendar se je pred dnevi dogodil primer, ki nas spominja na čase kapitalističnega go-spodstva, samo da sedaj ni bil žrtev vajenec, marveč pomočnik. Dogodek je vreden, da ga zapišemo, to še tem bolj, ker se je dogodil v Strojni tovarni »Miha Marinko« v Trbovljah, torej v podjetju, ki ga večkrat omenjamo kot vzorno po disciplini in delovnem elanu.
V tej tovarni dela med drugimi tudi 19-letni F. R., ki je lani z odličnim uspehom skončal kovinarsko šolo v Zagorju. Pred dnevi je ta fant prenašal z drugimi delavci neke železne, precej težke dele. Ko je k njim prišel preddelavec A. K. in izdal nek nalog, ga pomočnik R. ni razumel. Vprašal je preddelavca za pojasnilo. To pa je preddelavca A. K. tako ujezilo, da je fantu pripeljal krepko klofuto. Razumljivo je, da se fant ni pustil kar tako na lepem pretepati. Odšel je k mojstru, da se mu pritoži. Preddelavec A. K. pa je hitel za fantom in mu prilepil še eno zaušnico. Mojster pa na pritožbo fanta ni reagiral drugače kot na ta način, da je dejal preddelavcu: »Pusti ga no, Berti!« Ker pa je pomočnik R. po svojem telesnem ustroju slaboten, so ga udarci tako zdelali, da je ostal nekaj dni doma.
Oče tega fanta se je zaradi tega incidenta šel pritožit k predstojniku tovarniškega obrata, ta pa za opisan dogodek ni pokazal razumevanja, češ »da se tu ne da nič napraviti.« Oče fanta je nato odšel k direktorju podjetja, da bi se pri njem pritožil. Toda oče tudi tu ni naletel na nič dobrega; pojasnili so mu, »da se k direktorju tovarne (socialistične!) ne pride kar tako zlepa« in odpravili so ga k pravnemu referentu. ki pa za ta primer ni imel ne časa ne potrebnega razumevanja.
30 let rudniškega gasilstva v Hrastniku
Pred kratkim so praznovali rudniški gasilci v Hrastniku 39-letnico svojega uspeš nega dela K proslavi se je zbralo veliko število domačih gasilcev, prav tako tudi iz sosednih krajev.
Ob tej lepi slovesnosti je izroiil predsednik Okrajne gasilske zveze v Trbovljah, tov. Jože Vodopivec, dolgoletnim članom hrastmiškib gasilcev zaslužena priznanja za njihovo požrtvovalno delo. Zlato odlikovanje sta prejela tovariša Jakob Kflč in Lojze Hofbauer za štiridesetletno zvesto delo v gasilstvu, Palanec za petintridesetletno delo s podelitvijo trojnega srebrnega odlikovanja v gasilskih vrstah, dvojno srebrno od. likovanje so dobili nadalje 4 gasilci, 8 tovarišev pa je prejelo bronasto odlikovanje za 30. 20 in 15-letno delo v tej človekoljubni organizaciji.
Po slovesnem delu te jubilejne prireditve so nastopili mladinski gasiloi s prostimi vajami s sekiricami, prav tako so t-i mladinci pokazali razne reševalne vaje s kljukastimi lestvami in spuščanjem po vrvi na velikem upravnem poslopju hrastniškega rudnika.
Tisočglava množica je z velikim zanimanjem sledila prostim In reševalnim vajam ter z živahnim pritrjevanjem nagradila prizadevanje požrtvovalnih gasilcev.
Očetu se je ves ta postopek z njim in s fantom zdel brezsrčen, v nas pa vzbuja vtis, da je v tovarni priložnostno klofutanje že kar v navadi in da se za to nihče ne zmeni. Da — toliko gorimo in pišemo o vzgoji mladine in kako bi jo pridobili za sodelovanje v političnem in kulturnem življenju, pozabljamo pa iskati vzroke, zakaj se, mladina odteguje delu v društvih in organizacijah. Eden teh vzrokov je nedvomno nepravilen odnos starejših do mladine kakor smo videli v gornjem primeru, kjer stari delavec lahko nekaznovano pretepa mladinca. Ali v tem podjetju nimajo disciplinskega sodišča?
Tako pravi naš dopisnik. V pismu pa je še sledeč pripis: Kakor smo izvedeli dodatno, je bil preddelavec A. K. kritičnega dne pijan in bil zaradi tega incidenta kaznovan z denarno kaznijo enodnevnega zaslužka. Ali je to dovolj? V obrate se donaša pijača! Kaj bodo odločilni činitelji ukrenili proti temu?
Načrt cepljenja proti TBC za okraj Trbovlje
n. turnus
18.,	23. in 25. septembra ob 8. url v Senožetih (osnovna šola v St. Lambertu); ob 10.30 url v Senožetih (osnovna šola v Tirni); ob 13,30 uri v Zagorju (osnovna šola v Toplicah).
19.,	23. in 26. septembra ob 8. uri v Zagorju (osnovna šola Toplice); ob 13,30 uri v Podkumu (v osnovni šoli).
20.,	24. in 27. septembra ob 8. uri v Polšniku (gostilna Olga Majcen); ob 10. uri v Polšniku (gostilna Mandel v Spodnjih Tepah); ob 15. uri v Polšniku (osnovna šola v Konjščici).
Nadaljnje turnuse bomo objavili pravočasno. Zdravstveno osebje bo izvedlo cepljenje proti tuberkulozi na ta način, da se morajo posamezniki, ki bodo cepljeni, zglasiti trikrat na določene dneve in določene ure pred ekipo za cepljenje (n. pr. če gre za ljudi v Senožetih — osnovna šola St. Lambert), kjer bo cepljenje 18., 22. in 25. sept., se mora oseba zglasiti pred ekipo vse tri navedene dni. Cepljenja se udeleže vsi do 25 let stari ljudje, lahko pa pridejo k cepljenju tudi nad 25 let stari ljudje (glej članek v 35. številki »Zasavskega vestnika« z dne 4. sept, 1952, stran 6: »Kaj moramo vedeti o cepljenju proti TBC«).
Svet za ljudsko zdravstvo in soc. politiko,
OLO Trbovlje
Dan izseljencev na Polšniku
Te dni je na Polšniku živahno. Samo še I domači recitatorji, pevski zbori iz šmart-dobrih deset dni in 21. september bo tu. I nega, Zagorja in Polšnika, ki nam bodo
Staro in mlado se mrzlično pripravlja na Izseljeniški dan, ki ga pripravlja OF na Polšniku kot spomin na tiste težke dni pred desetimi leti, ko smo morali zapustiti rodno zemljo in oditi v mračno negotovost nemških taborišč. Hočemo se spomniti vseh žrtev okupatorjevega nasilja in njegovih nizkotnih metod poniževanja slovenskega ljudstva v teh zasavskih hribih. Naj ve mladi rod, kaj smo morali prestati očetje in matere ter starejši bratje in sestre. Prav je tudi, da obudimo vest vsem tistim redkim, ki so takrat hlapčevali Nemcem in pomagali polniti kupo gorja našim ljudem.
Da pa se bomo laže vživeli v jesenske dni leta 1941, je poskrbel domačin Franc Jerman, kmet iz Sušja pri Polšniku, ki je napisal dramatizirano kroniko tistih dni. Delo je razdeljeno v štiri dejanja. V prvem nas avtor popelje v vaško krčmo, nekako mesec dni pred izselitvijo, in nam v njem prikaže, da je tu kraj, kjer se shajajo nasprotujoče si sile brezobzirnih Nemcev na eni strani in mladi odporniški rod Polšni-čanov na drugi. V tem dejanju spoznamo tudi galerijo klečeplaznih tipov, ki se udinjajo Nemcem. Drugo dejanje nas postavi v zgodnje jutranje ure Rineva izselitve, kjer smo priča najtežji tragediji, ko družine zapuščajo pod pritiskom orožja svoje domove, kjer niti prošnje mater niti jok otrok ne omehčata src surovih Švabov in domačih petoliznikov. Skozi vse dejanje pa čutimo rdečo nit svobodoljubnosti mladih fantov, ki že sestavljajo prve odporniške skupine.
Tretje dejanje slika življenje v lagerju in že popolnoma opredeli vse domoljubne ljudi od slabičev in hlapcev, ki se tudi v izgnanstvu drže svojega »boga — trebuha* za vsako ceno. Konflikti vodijo do ekstremov, ki jih pa težka nemška pest zadržuje, da ne izbruhnejo v vsej svoji sili.
Četrto dejanje se odigrava leta 1945, ko zmaga ideja odpora proti mračnim silam. Vrnitev vseh poštenih je polna zmagoslavja in sreče, ki prekipevajo v novih silah svobode in življenja, medtem ko se slabiči, ki imajo težko vest, ne upajo vrniti, ali pa lazijo kot berači, ki iščejo usmiljenja, na svoje domove in so deležni pravičnega preziranja.
Avtor sicer ni ustvaril dela, ki bi ustrezalo vsem zakonom dramatske obdelave, kar tudi ni mogel, saj je preprost človek, ima pa mnogo volje in pristnega, zdravega domovinskega ognja, da prikaže dogodke verno, kakor so se vrstili, brez olepšaAlinja — in v tem je uspel. Ker pa delo se ni popolnoma dokončano, bodo domači igralci fca spominski dan prikazali samo prvo in drugo dejanje te dramatizirane kronike.
Kulturni program, s katerim bodo pričeli od desetih dopoldne, bodo izpopolnili
nega, Zagorja in Polšnika, ki nam bodo zapeli vrsto partizanskih in narodnih pesmi. Tudi telovadci iz Trbovelj so obljubili svojo udeležbo. Ves dan bo nadalje odprta razstava dokumentarnih fotografij od dneva selitve do srečne vrnitve leta 1945.
Za prijetno razpoloženje na ljudski veselici, ki se bo razvila popoldne, bo skrbela delavska godba na pihala iz Trbovelj, dobra prehrana in pristna haloška kapljica pa bo po zmernih cenah na razpolago.
Prepričani smo, da boste na Polšniku zadovoljni, veseli pa bomo tudi Polšničani, če nas boste obiskali v čim večjem številu. Ves čisti dobiček smo ndmenili za dograditev nove šole, ki nam je najbolj potrebna. — Na veselo svidenje na Polšniku! -er
Litijska gimnazija je dobila IV. razred
Z letošnjim šolskim letom bo dobila litijska gimnazija tudi 4. gimnazijski razred. Kako je bila potrebna gimnazija v Litiji, kaže porast dijaštva od leta do leta. V letošnjem letu se je priglasilo, v litijsko gimnazijo nad sto novih dijakov. Med počitnicami so na zavodu pripravili novo učilnico, pa je število učnih sob še nezadostno.
Ker se naši naročniki zanimajo za stanje našega šolstva, bomo v eni prihodnjih številk prikazali razvoj šolstva v Litiji.
Ameriški film
»Dom sovraštva«
Po sedmih letih zapore v Sing-Singu se Maks Monetti vrača v Italijansko četrt New Yorka, da bi uredil stare račune z brati Josephom, Tonijem ln Pletrom.
Maks gre k svoji nekdanji ljubezni Ireni Bennett, ki ga zaman skuša spraviti na daljše potovanje, da bi se na njem pomiril ln izognil mnogim nevšečnostim. Od Irene se Maks napoti v hišo svojih staršev, kjer se mu v spominu zvrste dogodki preteklih let. Pred sedmimi leti . ..
Po dolgih preiskavah je policija prišla na sled nekim sumljivim dejanjem Gina Monettlja, očeta te Italijanske družine, ki pri svojih sinovih ni priljubljen, ker je pravi diktator. V stiski ga vsi zapustijo. Le Maks, ki je odvetnik, prevzame očetovo obrambo. Sodnijska obravnava poteka slabo za očeta in Maks poskuša onemogočiti neko pričo, da ne bt pričala proti očetu. Brat Joe ga naznani policiji in Maks je bil obsojen na sedem let zapora v Slng-Singu. Tedaj se ostali bratje spravijo na očeta in ga uničijo.
Joe dobi ukaz od brata Pietra, naj ubije Maksa, toda ta se v zadnjem trenutku obrne
Kino Trbovlje
bo predvajal od sobote do ponedeljka ameriški film
DOM SOVRAŠTVA
naslednji teden pa italijanski film-opero
GLUMAČI
Spored predstav bo razviden iz reklamnih omaric in lepakov
LITIJA SE PRIPRAVLJA ZA DOLENJSKE TOPLICE
V	Litiji je osnovan poseben štab za čim lepšo izvedbo množičnega izleta na slovesnosti ob deseti obletnici ustanovitve slovenskih brigad. Prijave za Dolenjske Toplice se vrše po delovnih kolektivih. Na okrajnem odboru Zveze borcev sodijo, da je Litija glede priprav za Dolenjske Toplice med najboljšimi kraji v vsem obširnem okraju Ljubljana-okolica, ki je stopila v stik z železniško direkcijo glede dovolitve posebnega vlaka, ki bo vozil 14. avgusta iz Zasavja na Dolenjsko.
Vsi interesenti za Dolenjske Toplice se naj pozanimajo za podrobnosti pri Zvezi borcev v Litiji ali pri 6vojih sindikalnih organizacijah.
V	Dolenjskih Toplicah deluje poseben štab. kamor je bil poklican tudi tov. France Gorenc, predsednik ZB iz Litije.
Spričo pomembnega zgodovinskega dne, ko bomo slavili deseto obletnico slovenskih brigad, vabimo vse, da pohitite dne 14. t. m. v Dolenjske Toplice.
IZPRED SODIŠČA
Nista bili pošteni
Pred trboveljskim sodiščem sta se končno zagovarjali Majda Oblak iz Trbovelj II št. 228 in Silva Brlogar lz Trbovelj-Lok št. 369, ki sta iz neke trgovske poslovalnice v Trbovljah v dogovoru jemali v več primerih manjše količine surovega masla, keksov, kave, čokoladnih bonbonov, marmelade, sladkorja Ud. To sta obe obtoženki napravili tako, da Je Majda Oblak te predmete vzela ln jih kot prodajalka ni blokirala, druga pa jih je lz trgovine odnesla, ne da bi jih plačala. Obe sta jih nato še z nekaterimi drugimi prijatelji in prijateljicami potrošili.
Obe obtoženki sta dejanje priznali, vendar valili krivdo druga na drugo. Oblakova se je zagovarjala, da Jo Je Brlogarjeva za ta živila prosila ln da se je pustila od nje pregovoriti — druga pa se Je zagovarjala s tem, da ji Je prva kot prodajalka ta živila dala, in ker niso bila blokirana, Jih Je tudi odnesla.
Sodišče Je spoznalo obe obtoženki za krivi; prvo Je obsodilo na 1 mesec dni, drugo pa na 20 dni zapora, ker se Je prepričalo, da sta obe zadosti duševno ln telesno razviti ln bi lahko presodili, kaj Je dovoljeno in kaj ne. Zlasti prva obtoženka bi se kot prodajalka morala zavedati svojih dolžnosti v trgovini. Morala bi v večji meri gledati na to. da živila ne gredo lz trgovine, ne da bi bila blokirana ln plačana. Samo previdnosti ln budnosti ostalih uslužbenk se Je zahvaliti, da se to ni dogajalo dalj časa ln da je bila prva obtoženka zato odpuščena iz trgovine. Tudi starši bodo morali poostriti nadzorstvo nad svojimi otroki in Jih vzgajati tako, da bodo znali ločiti, kaj je dovoljeno ln kaj ni, v službah ln trgovinah pa morajo nadrejeni ravno tako posvečati vso pazljivost svojim uslužbencem.
Otroka je z vozom podrl na tla
Enako se Je zagovarjal pred sodiščem Alojz Petek, ki Je lanskega oktobra pred šolo z vprežnim vozom podrl na tla Mirlco Jermanovo. Cez otroka le šlo desno kolo voza, pri čemer Je šolarka dobila stisk prsnega koša ln desne strani medenice, prav tako kostolom levih reber.
Obtoženi se je zagovarjal, da je vozil zelo počasi, ko pa Je prišel v bližino šole, te brzlno voza zmanjšal, ker so ravno otroci prihajali lz šole; njegova teta, ki je setjela na vozu, ga Je še posebej opominjala, naj pazi na otroke — ko so se otroci začeli obešati na voz, jth Je teta odganjala z bičem. Opazil Je nadalje, da prihaja proti njemu nek tovorni avto ln Je zmanjšal hitrost voza že zaradi tega. Seveda je pri tem obrnil vs0 pazljivost na bližajoči se avto, tako da ni mogel gledati na otroke, ki so se obešali na voz. V tem trenutku je zaslišal ob vozu neko vpitje. Ko Je pogledal nazaj, je videl, da se neka deklica pobira Izpod voza. Reševalni avto Je odpeljal otroka v bolnišnico, sam pa Je z vozom nadaljeval svojo pot.
Tudi obtoženčevg teta Je opisovala dogodek v tem smislu ln izključevala možnost, da bi bil obtoženec kriv nesreče. Nasprotno pa Je priča Mlrtca Jerman potrdila, da Je po pouku pred šolo čakala na svojo sošolko. S hrbtom je bila sicer obrnjena proti cestt, vendar je stala od ograje oddaljena okrog pol metra. Kar naenkrat Jo Je voz podri ln ji prizadejal težje telesne poškodbe. Dogo-
dek Je videl tudi Gabrijel Paveljšek, ki Je potrdil, da je Alojz Petek vozil s precejšnjo brzlno mimo šole, vendar je ni zmanjšal niti tedaj, ko so prihajali otroci iz šole. Čeprav Je obtoženec povozil otroka, se ni zmenil zanj, marveč vozil dalje, tako da so šele organi NM ugotovili Identiteto učenke. Ista priča Je Izpovedala nadalje, da proti vozniku v kritičnem času ni prihajal noben tovorni avto, tako da je voznik imel zadosti časa paziti na otroke ln tako preprečiti nesrečo.
Sodišče Je obtoženca zaradi njegove neprevidnosti obsodilo na 6 mesecev, pogojno za dobo 1 leta, kar naj bo opomin vsem voznikom, da bodo po cestah vozili previdno, v bližini šol pa v danem primeru hitrost voza zmanjšali ali pa ga celo ustavili.
šest mesecev bosta sedela
Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah sta se zagovarjala Anton Kos lz Zagorja, Selo št. 1, ln Jože Jerman, rudar, stanujoč pri Sv. Urhu št. 23, ker sta dne 7. junija t. 1. okrog 11. ure zvečer na cesti od Sv. Urha piotl Zagorju napadla Alojza Šinkovca, ga podrla na tla, ter ga na tleh ležečega suvala z nogami, pri čemer sta mu prizadejala rane. opraskanine na levem licu ln ušesu, oteklino levega lica ln levega očesa, ter mu omajala še en zob Anton Kos Je dejanje priznal, zagovarjal pa se Je s tem, da Je bil pijan. Jože Jerman pa Je pred sodiščem zatrjev&l, da Šinkovca ni niti enkrat udaril, pač pa da ga Je dvakrat vrgel po tleh.
Sodišče ni moglo dognati, kakšne poškodbe Je prizadejal Šinkovcu vsak od obeh napadalcev, vendar je po priznanju obeh obtožencev ln po pričah ugotovilo, da sta obtoženca Istočasno napadla Šinkovca. Sodišče Jima Je odmerilo enako kazen, ln sicer vsakemu po šest mesecev zapora, poleg tega morata povrniti poškodovancu Alojzu Šinkovcu 3480 din odškodplne za stroške zdravnika, za Izgubo na zaslužku ln za pretrpele bolečine. Pri izreku te kazni Je sodišče imelo pred očmi splošni vzgojni namen kaznovanja, namreč da bo Izrečena kazen vzgojno vplivala tudi na druge, da se ne bi ponavljala taka dejanja, ki so v območju teh krajev precej pogosta.
Pomenki se našimi brale!
Milica P. — Ob obnovitvi društev »Svoboda« mi pišeš, da bi silno rada igrala na odru in me vprašuješ za svet, kaj naj storiš. — Odgovarjam ti, da sem zelo vesel tvojega navdušenja aa gledališko umetnost, vendar te moram spričo okornosti, da imaš v tem pogledu tako visoke cilje in »i želiš uspeha na odru. na
nekaj opozoriti. Predno se posvetiš tej izredno lepi in hvalevredni dejavnosti,
talentirani ljudje? ki jih žene ljubezen in tiha vdanost do te dejavnosti, lahko računajo na resničen uspeh. Seveda se boš morala mnogo, mnogo učiti, čakati m — potrpeti. Ako pa te žene h gledališču — oprosti moji odkritosti — morda nečimrnost (tudi to je mogoče, zato si dobro izprašaj svojo vest), potem ti nujno svetujem, da se odrečeš svoji nameri. O tem si moraš biti popolnoma na jasnem. Zapomni si namreč, draga Milica: vse, kar koli stori človek iz nečimrnosti, ne prinese trajnega notranjega zadovoljstva, ne prinese ne sreče ne resničnega uspeha. Vsa Človeška dejanja, storjena iz nečimrnosti, ljuba Milica, so po nespre-menljivih naravnih zakonih jalova, brez trajnega uspeha. To je večna resnica, ki je bila izrečena .in napisana že davno pred menoj, jaz pa te nanjo le dobrohotno opozorim, saj jo življenje vedno in vedno potrjuje. To boš spoznala nekoč tudi saima, če mi morda danes tega ne verjameš. — Zaenkrat lep pozdrav in — brez zamere l
Hrastničan. — V svojem pismu praviš in modruješ, da je nastala v vzgoji otrok velika vrzel, odkar ni v šolah več verskega — konkretno: moralnega pouka.
t>a bodi brez skrbi: če pazljivo listaš naše dnevnike (glej Slov. poročevalec z dne 29. avgusta), potem si lahko sam bral pod naslovom »Moralna vzgoja — nov učni predmet v naših šolah«, da se bo z novim šolskim letom uvedel v vseh razredih naših osnovnih in srednjih šol nov učni predmet: Moralna vzgoja Učni načrti so že pripravljeni.
Tonček. — Ti vprašuješ, če in kje so bile Trbovlje in življenje v njih obravnavane v slovenskem leposlovju. Na to vprašanje ti odgovarjam sledeče: kolikor mi je znano, je prvo povest, ki se godi v Trbovljah, napisal nekdanji trboveljski kaplan Pankracij Gregorc. Je to ljubezenska zgodba, v kateri je glavna junakinja že pokojna Justi Pustova-Kobacova. ki je živela v svoji mladosti v zgornjih Trbovljah. Ta povest je izšla pred kakšnimi petdesetimi leti'v Knezovi knjižnici nekdanje Slovenske Matice pod na»slovom »Brez volje«. Trbovlje so skrite v tej povesti pod imenom »Travež«. — Nadalje je rudarsko življenje v Trbovljah obraVnaval književnik Tone Seliškar v svoji pesniški zbirki »Trbovlje«, ki je izšla leta 1928 — prav tako je pokojni France Kozar, hrastniški rojak, napisal več pesmi iz rudarskega življenja, ki jih najdeš v njegovi leta 1041 izišli pesniški zbirki »Izpod zemlje«. — Ve« povesti in krajših črtic iz Trbovelj je napisal tudi trboveljski rojak, književnik Ludovik Mrzel (Frigid). med katerimi je najbolj znana povest »Bog v Trbovljah«. Enako se dejanje dveh povesti, ki jih je napisala Mira Pucovai godi v zgornjih Trbovljah in na rudniku. Prva povest nosi naslov »Obraz v zrcalu«, druga pa »Tiha voda«.
Silva Z. — V svojem pismu praviš, da si brala v zadnjem zvezku revije »Beseda« prevod Franoois Villonove »Balade o debeli Margot« in da si ostrmela nad umazanim besedilom tretje kitice te pesmi. Vprašuješ, kako je mogoče, da ,ie zašla v slovensko revijo na katero je naročena naša mladina, naši gimnazijci in gimnazijke, ta pornografska balada, kj bi se morda lahko prebirala med pijanimi pokvarjenci in vlačugami kakšne predmestne beznice — da pa je na ravnost blaznost, da se ta Vlllonova balada ponatiskuje v serioznl reviji, katere prvenstvena dolžnost je vendar, da z lepimi povestmi in pesmimi vžgala naš mladi rod v poštene in moralne ljudi, v ljudi, k! bodo spoznali, da je ljubezen med možem in ženo, med fantom in dekletom svetost, ne na umazanija, kot jo cinično slika tretja kitica Villonove pornografske balado. Ti vprašuješ nadalje, ali ni pri nas nobene preventivne cenzure — vprašuješ prav tako. kaj je storila naša oblast, v katero Imamo vse zaupanje, proti odgovornemu uredniku »Besede«, katerega dolžnost bi bila, da na vsak način prepreči objavo tega nesramnega, skrajno umazanega besedila. — Draga Silval Tudi jaz sem bral to umaznijo v reviji »Beseda« in nisem in nisem mogel verjeti svojim očem kako je bilo vendar mogoče, da je zašla ta nesramna, cinična pesem v noš revijalni tisk. Žal mi ni znano, kaj je storila oziroma kaj namerava storiti naša oblast in cenzura proti odgovornemu uredniku »Besede«. Zaenkrat vem oziroma mislim, dn sodita prevajalec Villonove balade ln odgovorni urednik »Besede«, ki Je gotovo bral to pesem, predno je šla v tisk, na opazovalnico za umoholne Prav tako sem mnenja (kot nešteto drugih ljudi), da je objava te pornografske pesmi v našem resnem socia llstičnem tisku kulturni škandal prvega reda.
J
Novice iz Gabrovke nad Litijo
Oni dan je član našega uredništva obiskal Gabrovko nad Litijo. Gabrovka je bila namreč ob zadnji reorganizaciji upravne oblasti
,Kulturna" postrežba
Mnogo govorimo in pišemo o kulturni postrežbi o gostinstvu, toda doslej ni opaziti posebnega izboljšanja. Krivi pa smo tudi potrošniki sami, ker smo preveč popustljivi in površni. Lahko bi rekli, da smo nemarni, ker ne šibamo napak in prekrškov, ki jih vsak dan opazujemo o naših gostinskih obratih. Zato ni prav nič čudnega, če so se nekateri uslužbenci in uslužbenke o gostinstvu lotili že žepa gosta. O tem nam priča tale primer:
Pred dnevi so se v trboveljski restavraciji na Vodah znašli trije Zagorjani. Ko so čakali dobre pol ure na postrežbo in se zanje ni zmenila no-
bena natakarica, je le nekdo od njih stopil k točilni mizi in naročil trikrat po pol decilitra pelinkovca. Natakarica jim je prinesla pijačo o decilitrskih čašah. Pivcem se je pa zdela količina le nekam premajhna, zato so zahtevali, da se pijača natančno zmeri.
In res. V vsaki čaši je manjkalo en centimeter pijače do določene višine. Natakarica Š. J. se je opravičevala in prosila goste, naj o tem ne govorijo. Izkazalo se pa je, da to ni bil prvi primer. Zamislimo si, koliko zasluži taka brezvestna natakarica na dan, če na ta način krade denar delovnim ljudem...
priključena okraju Ljubljana okolica, poprej pa je spadala pod Trebnje OdBlej bo Za savski vestnik vključil v svoj delokrog tudi občino Gabrovko nad Litijo.
Ta ali oni morda niti ne ve, da pravimo po novem Sv. Križu nad Litijo — Gabrovka Tega niti ne vedo nekateri svojci Sveto križčanov v Ameriki. Tako je |9rišto oni dan iz Amerike pismo v Gabrovko, ln eden Izmed naših rojakov zaupno vprašuje domače, ki so mu poslali novi naslov, da bi jim v bodoče pisal v Gabrovko: »Tu po Ameriki govore o Sloveniji in Jugoslaviji razne stvari. Zdaj vidim, da bo te res in dn so vas iz domačega kraja Sv Križa preselili ln ste torej zdaj v Gabrovki«.
Doma v Gabrovki so se seveda smejali tej skrbi našega Američana ln so mu brž sporočili, da niso niti ob staro posestvo uiti niso izseljeni, temveč je le stari kraj dobil novo iuie.
V zadnjem čnsu je Gabrovka z okolišem gospodarsko napredovala, odkar je dobila elektriko. Zdaj imajo domala vse hiše že električno razsvetljavo, in v več hišah tudi radijske aparate. Tako napredujejo tudi nnše hribovske vasi.________________
ALI SI 2E DOPISNIK ZASAVSKEGA VESTNIKA?
proti njemu samemu, tako da Maks komsi prepreči bratomor. Ko vidi to tragedijo, se Maks odloči, da za zmeraj zapusti preklet? hišo. Pred vrati ga čaka Irena, s kater za vedno odide lz New Yorka.
Film bo na sporedu v kinu Trbovlje " bližnjih dneh.
OBJAVE
Odlok o določitvi in uvedbi po* sebnego krajevnega prispevku
Ljudski odbor mestne občine Trbovlje
Na osnovi čl. 20, 27, toč. 2 ln 15, čl. 'J 118, 119, 182 Zakona o ljudskih odborih in mestnih občin (Ur. list LRS št. 19/52) določil Uredbe o krajevnem samoprispe"*: (Ur. list LRS št. 21/47) in sprejetega skl®? na zborih volivcev v Trbovljah v dneh 16. Junija do 16. julija t. 1. izdaja Ljuds® odbor mestne občine v Trbovljah na s"0J XV. redni seji naslednji
odlok
o določitvi in uvedbi posebnega krajevne*® prispevka na območju LO mestne občine Trbovljah na dohodke delavcev, nameščen' cev, uslužbencev, kmečkih gospodarstev zasebnih gostilničarjev, ostalih obrtnik" ter privatnih poklicev ln premoženja.
1.	člen
Glede na nujno potrebo izgradnje in P?, pravila glavne ceste v Trbovljah kakor tu® za popravila ostalih cest na področju Jj* mestne občine v Trbovljah se uvede in loči pobiranje posebnega prispevka na močju LO mestne občine v Trbovljah sicer v znesku — višini:
1.	enega (1) odstotka plač delavcev, »*,
meščencev in uslužbencev, ki se bo pobili vsakega l. v mesecu;	m
2.	dva (2) odstotka od dohodkov krneč*’ gospodarstev, ki se bosta plačevala polletni?
3.	pet (5) odstotkov od dohodkov zase,,
nlh gostilničarjev, ki se bodo plače"® polletno;	,,»
4.	štiri (4) odstotke od dohodkov osts’’
obrtnikov, poklicev ter premoženja, ki 5 bodo plačevali polletno.	,,
Posebni krajevni prispevek se plafihJ j od 1. septembra t. 1. dalje in se bo plače"?’ tako dolgo, dokler ne bo dosežen znese* 5,364.981 din, ki je bil določen v posebne* predračunu za gradnjo cest v Trbovljah.
2.	člen	v,
O odmeri posebnega krajevnega prispe"*
se bodo zavezanci pismeno obvestili ter bo material, ki Je bil podlaga ugotovit" oz. določitvi, na vpogled v roku 15 dni P" sprejemu obvestila.	t
V	omenjenem 15-dnevnem roku, t. !- >
roku nadaljnjih 15 di.l, imajo zavezah1: pravico do pritožbe zoper odmero posebne*, krajevnega prispevka na okrajni ljudslr odbor v Trbovljah, ki izda odločbo o Pp tožbi v roku 30 dni.	.
Proti tej odločbi Okrajnega ljudske* odbora ni dopustna nadaljnja pritožba.
3.	člen	j
Posebni krajevni prispevek se plačuje
blagajni LO mestne občine v Trbovljah.
4.	člen
Za nepravočasno plačanje posebnega jevnega prispevka se zaračunajo 6 odstotn letne obresti.
V	primerih neplačila posebnega kraje" nega prispevka oz zamudnih obresti se 00 redi prisilna izterjava
Ta odlok stopi v veljavo z dne 1. seP tembra 1952.
L. S.
Trbovlje, 17. VII. 1952.
Štev. 603/2—52	Predsednik:
Dominik Kužni*
POZIV
Obveščamo vse člane bivše PotroŠ' niške zadruge z o. j. (Naproze) v Hrast' niku, da dvignejo vplačane članske leže, ki jih izplačuje ob predložil? članskih izkaznic in potrdil likvidacij' ska komisija v pisarni uprave trg?^ skega podjetja »Potrošnik« v Hrastnik vsak dan od 8. do 14. ure.
Deleži se izplačujejo od 1. IX.
31. X. 1952.
Likvidacijska komisija RAZGLAS
Reden pouk na drž. gimnaziji J Trbovljah se prične za vse razrede * ponedeljek, 15. septembra ob 8. uf zjutraj.	Ravnateljstvo
OPOZORILO
Mestni AF2 Trbovlje bo delil dne 15. t-Jh za dojenčke do 1 leta starosti pšenični brezplačno v bivši Poklškovi mesnici (Pj Dimnikovo hišo) Matere naj prinesejo seboj legitimacije iz posvetovalnice in vre**
PREKLIC
Obžalujem moje žaljivo ponašani® proti sekretarju mestnega komit% KPS tovarišu Ludoviku in se mu hvaljujem, da ni izvajal nadaljnji konsekvenc.
Jožica Brezovšeki
Zagorje
ZAHVALA	(
Zahvaljujem se kolektivu cementarn« , Trbovljah, ki se je ob proslavi 75-letn’c(. podjetja spomnil tudi men" 88-letnega st» cka, z denarno nagrado.	„
Kolektivu in cementarni želim m»#’ uspeha 1
Jole Poitpečnik. Kle"
ZAHVALA
Zahvaljujem se DOZ, ki mi je takoj v redu izplačal življenjsko in nezgodno J?, varovalnimi po mojem strartno ponesre" nem možu.
Angela Medvešček, Trbovli’
1PREKLIC
Prefcltvujem neresnične govorice, ki jih širil o tnvnrišicl Hildi Černetovi. Trb° Ue—Loke 48
Jnie Razpotnik, Trbovlje— LoktL
zdaja okrajni »ibol Ut Ir bovl), Ur»Juj iredniAki odbor Odgovorni urednik 9t*"( •iuštar Duš Tiskarne »Ljudske or avle®* fi •jubilant Nos ov uredništva in upf*.f Trbovlje, uprava rudnika TrbovlJtvHffj) 'Uk Telefon U 54	- Račun pri oodruž.?i.|
Narodne banke v Trbovljah *t 414
Lisi ikhsla »sak četrtek - Rokopisov ) vračamo orapovki os Ust morajo t»l** -j i«ednlštvn a-kaa.ie.te »seko nedeljo kJuUj)
Mesečna naročnii« 96 din četrti*,!* 41 din oollet.n» 120 din celoletna 940 - Posamezna itevllka na 4 straneh •**