Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za ptujski okraj -EDNISTNO I* OPRAVA PTUJ. PRESfcRNOVA J - rtUKJN <1fc> 15« ČEKOVNI RACOh PRI NARODNI tfAN Ki PODSL^NIC* iTOJ <7fcv 04j I ^tof gXejOJS OREDNiSKt OO&OII - OO&OVCRNI UREONIh «KABL i O Z i- ROKOPISO* KB VRACJkMO - nSKA MARIBORSKA nSRARN* LETVA NAROCMIMA SOO DIN. POLLETNA 250 OIN CFTRTIFTNA 12» DIN 25 — Leto VII. PTUJ, 25. junija 1954 PoStnIna plaiana v cotovini Cena din 10.— dfii po sfe!ii Spopad v Guatemali Iz temnih oblakov, ki so se že več kot leto dni zbirali nad malo srednjeameriško državico Guaiemalo, je udarila strela. Iz sosednjih državic Nicarague in Hvndurasa so na ozemlje Guate- rnale vdrli emigranti, ki so se po izvolitvi sedanjega predsed- nika republike polkovnika Ar- benza umaknili iz države. Umaknili so se tako imenovani »boljši slcji«, katerim je Arben- zova vlada odrekla privilegije, s poraočjo katerih so držali guatemalsko ljudstvo v gospo- darski in kulturni zaostalosti. Reforme Arbenzove vlade so v nekaj letih znatno izboljšale razmere v državi in tako je Guatemala postala svetilnik v tem delu sveta. Guatemalska vlada pa ni ukrepala samo proti domači re- akciji, temveč se je lotila tudi tujega kapitala, ki je držal v svojih rokah znaten del guate- raalskih naravnih bogastev in zemlje. Nacionalizirala je tudi vso zemljo, ki jo je imela v po- sesti ameriška družba »United Fruit«. Od tega časa dalje Gua- temala ni imela več miru pred ameriškimi rnogctci. Proglasili so jo za informbirojevsko drža- vo in pričela se je hladna voj- na. Ta je prinesla imperialistom le malo koristi, ker je bila vla- da vse preveč priljubljena pri Ijiidstvu, zato so za zavarova- nje svojih imperialističnih in- teresov organizirali oboroženo vstajo pobegle reakcije na'pod- ročju sosednih držav. Začasno je stvar po pritožbi guatemalske vlade uredil Var- nostni svet OZN tako, da je sklenil, da mora takoj prene- hati vsaka akcija, ki bi utegnila povzročiti prelivanje krvi. Naše ljudstvo je ogorčeno nad tako nesramnim ravnanjem z malo državico — članico OZN, ki noče ničesar drugega, kot ščititi interese svojih državlja- nov pred domačimi in tujimi izkoriščevalci. Primer Guatemale nam je ponoven dokaz, kako težko im- perialisti izpustijo masten griž- Ijaj, posebno še, če jim ta griž- ljaj cdrcka mula in vojaško slabotna država. Nova francoska vlada Nova francosJ^a vlada, ki jo je sestavil radikalni socialist Mendss France, poskuša rešiti, kar se rešiti da. V programu nove 'olads, ki ga je parlament z veliko večino odobril, je re- čene, da se bo nova vlada tru- dila za do<;ego častnega miru v Indokin', da bo omogočila ljud- stvu Tunisa in Maroka, da bo samo upravljalo svoje posle in da se bo trudila za gospodarske obnovo Francije. Prcgruvi nove vlade kale, da so Francozi že prišli k pameti, do česar so jih vsekakor pri- vedli vojaški neuspehi v Indo- ki.il in trdovratna borba Tuni- zijcev in Maročanov, ki je tudi slioraj podobna vojni. M'dja?a Lakšmi Pand it ra cbisku v Jugoslaviji Nidjaja Lakšmi Pandit, pred- i sednicii Generalne skupščine OZN je pred dvema dnevoma prišlo nn, obisk v Jugoslavijo, j rr.?d prihodom je sporočila: »VaoO (Jezclo želim obiskati kot j predschiica Generalne skupšči- ne OZN in kot Indijka!* Ncre ljudstiio je t^eselo nje- I ncg.i obiska. TJidjaja Lakšmi Pavli jc 7> svoji domovini pri- Ijuh'jeni. kot revolucionarni pa- triot. r:'s svet pa jo pozna kot ncpcpuctljivega borca za mir. 'if^ino ^a nogr-pdmko Založba »Kmečka knjiga Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 . je izd-ila štev. 2 dvomesečne ! pa. -.kacije -Socialistično kme- tijstvo«, ki vsebuje vrsto prav zaniiiiivih in poučnih člankov , strokovnjakov iz vinogradni- : živa. i Priporočljivo je, da bi se s to vseui.iD .'seznanil čim večji krog liudi, k: so zaposleni v vino- g-'a:liiištvu našega okraja. Ker ic naklada omejena (1200), je treba pori teti z naročilom. Nclvomno ne bo v okraju kme- tijskega gospodarstva, ki bi mudilo to priložnost Nlp. 1 H SO Si m* ^slsli^f^^ om^^il^^ pr^ predaji zemljišč in hiš Med najvažnejše zakone, ki jih je nedavno sprejela Zvezna skupščina, sodi zakon o prometu z zemljišči in poslopji. Z njim je urejeno ne le kupovanje in prodaja zemljišč in poslopij med zasebniki, marveč tudi promet teh nepremičnin med gospodar- skimi organizacijami, politično- teritorialnimi enotami, družbe- nimi organizacijami in združe- nji, pa tudi med njimi in za- sebniki. Zakon prinaša tudi predpise o prometu z zemljišči in po.slopji s tujino. Glavna značilnost tega zako- na je v tem. da v skladu s spremembami v gospodarstvu, z načeli našega gospodarskega si- stema dovoljuje popolnoma pro- sto prodajo in kupovanje po- slopij in zemljišč med zaseb- niki. Promet z zemljišči in poslopji v družbeni lastnini pa je omejen z nekaterimi pogoji, ki so v zakonu jasno določeni in navedeni. Edina omejitev za zasebne kmete Brž, ko bo začel ta zakon ve- ljati, namreč 8 dni potem, ko bo objavljen v »Službenem li- stu FLRJ«, bodo lahko indivi- dualni kmetje prosto, brez sle- hernih dovoljenj prodajali m kupovali njive, gozdove, vino- grade in drugo imetje. Edina omejitev je v tem, da mora vsak zasebni kmet paziti, da z nakupom zemlje njegova celot- na posest ne preseže zemljiške- ga maksimuma, — torej da ne meri nad 10 oziroma nad 15 ha. Ce se to komu zgodi zaradi ne- pazljivosti ali iz drugih razlo- gov, je po zakonu dolžan pri- javiti to ljudskemu odboru v 30 dneh potem, ko je zvedel, da njegova zemljiška posest prese- ga dovoljeni zemljiški maksi- mum. Presežek nad maksimu- mom se brez odškodnine odvza- me lastniku in vključi v kme- tijski zemljiški sklad splošne ljudske imovine. Za lastnike, ki ljudskemu odboru ne prijavijo, da njihova posest presega »zem- ljiški maksimum, določa zakon razen odvzema presežka tudi denarno globo ali zaporno ka- zen do 6 mesecev in denarno globo. S posebnim zveznim zakonom bo določen način ravnanja s presežkom poljedelskega zem- ljišča preko maksimuma, ki ga zasebnik podeduje. Do uveljav- Ijenja tega zakona ima dedič pravico začasno izkoriščati zem- ljiški presežek. Način prometa z zemljišči med gospodarskimi organizacijami in zasebniki Z nekaterimi omejitvami za- kon dovoljuje kupovanje in pro- dajo zemljišč med gospodarski- mi organizacijami in zasebni- ki. Da bi lahko gospodarska organizacija zasebniku prodala ali dala zemljišče v zamenjavo I je potrebna privolitev sveta za ' gospodarstvo okrajnega ljud- skega odbora. Izkupiček za pro- dano zemljišče lahko gospodar- j ska organizacija porabi samo za i nakup drugega poljedelskega i zemljišča. Svet pa lahko odreče I privolitev samo, če ugotovi, da { zemljišče, ki ga namerava go- j spodarska organizacija kupiti, , le-tej ni potrebno v poljedelske , namene. Do uveljavljenja posebnega zakona o prenosu pravic do iz- koriščanja poljedelskega zemlji- šča v družbeni lastnini, lahko gospodarska organizacija po predhodni privolitvi sveta za gospodarstvo okrajnega Ijud- j skega odbora prenese pravico do izkoriščanja določenega po- ljedelskega zemljišča na drugo \ gospodarsko organizacijo, i Zakon je tudi predvidel, da I lahko državni organi v imenu politično teritorialnih enot ku- pujejo vse vrste zemljišč od zasebnikov, družbenih organi- zacii in združenj. Lahko tudi eno zemljišče prodajo, da ku- pijo drugo. V obeh primerih je ! potrebna privolitev, in sicer: okrajnega ljudskega odbora, kadar organ sklepa pogodbo v imenu občine, republiškega iz- ' vršnega sveta, kadar se sklepa j pogodba v imenu ljudske repu- blike, in zveznega izvršnega j sveta, kadar državni organ ; sklepa pogodbo v imenu fede- racije. Možnost za pridobitev zem- ljišča v družbeni lastnini v brezplačno izkoriščanje Razen družbenih organizacij in združenj lahko tudi zasebni- ki dobe od okrajnega ljudskega odbora v brezplačno izkorišča- nje poljedelsko zemljišče v družbeni lastnini, toda samo za poljedelska in druga dela splo- šne koristi. Do tega nimajo pra- vice tisti zasebniki, katerili po- sest skupaj z dodeljenim zem- ljiščem presega zemljiški ma- ksimum. Drugače pa se s po- sebno pogodbo določijo pogoji, v katerih se poljedelsko zem- ljišče da v brezplačno uporabo. Etažna lastnina Glede prometa s poslopji za- kon dovoljuje povsem , prosto prodajo in kupovanje med za- sebniki. S tem je dovoljena tudi etažna lastnina — kupovanje in prodaja fizičnih delov poslopij v privatni lastnini. Toda pro- met s fizičnimi deli poslopij ka- kor tudi pravni odnosi, izvira- joči iz lastnine nad fizičnimi deli poslopij, bodo urejeni s po- sebnim zveznim zakonom. Gospodarska organizacija lah- ko po predhodni privolitvi sveta za komunalne zadeve ljudskega . odbora proda zasebniku stano- vanjsko hišo največ z dvema stanovanjema. Privolitev ni po- trebna, če si je gospodarska or- , ganizacija v celoti ali večidel iz svx)jih sredstev pridobila stano- vanjsko hišo, ki jo proda. Iz- kupiček lahko gospodarska or- ganizacija uporabi samo za na- kup ali zgraditev stanovanjske hiše ali kakega drugega po- slopja. S privolitvijo sveta za gospo- darstvo ljudskega odbora lahko gospodarska organizacija kupi od zasebnika tudi poslopje ali stavbno parcelo. Svet ne more odreči privolitve, če je gospo- darski organizaciji tisto poslopje potrebno. Kazni za posredovalce in preprodajalce Pogodbe o prenosu poslopij ali zemljišč morajo biti pisme- ne, ker v nasprotnem primeru nimajo pravnega učinka. Zakon določa tudi možnost, da se po- godbe razveljavijo. Na primer i pogodba, s katero je go-spodar- slta organizacija prodala hišo ali zemljišče manj kakor za dve tretjini prometne vrednosti. Razveljavi se lahko tudi po- : godba, po kateri je gospodarska ! organizacija kupila od zasebni- ka zemljišče ali poslopje po ceni nad tretjino prometne j vrednosti. Razveljavil en je takš- ' nih pogodb zahtevajo organi I javnega pravobranilstva v enem letu po sklenitvi. Zakon tudi določa, v katerih ' primerih se lahko na podlagi j pogodb o nakupu ali prodaji zemljišč ali poslopij, sklenjenih med zasebniki pred uveljavlje- njem tega zakona, zahteva pre- nos lastninske pravice: če je bilo dovoljenje za prenos iz- dano na podlagi prejšnjih pred- pisov, če je bila nepremičnina izročena kupcu v posest in na podlagi pogodb, sklenjenih leto dni pred uveljavljenjem tega zakona. Ko bo ta zakon uve- ljavljen. bodo prenehali pravni postopki za odobritev prenosa lastninskih pravic, pa tudi sodni postopki v upravnih sporih v zvezi z odloki, izdanimi na za- htevo po odobritvi prenosa zem- ljišč ali poslopij. V kazenskih določbah zakona je poudarjeno, da bo vsak za- sebnik, ki bi se poklicno ukvar- jal s preprodajo zemljišč ali poslopij, kaznovan z denarno globo ali zaporom do dveh let. Ista kazen je določena tudi za posredovalce v prometu z nepremičninami. Z denarno globo od 100.000 do 1,000.000 din bo kaznovana gospodarska or- ganizacija, ki sklene pogodbo o prodaji zemljišča ali poslopja, ki po tem zakonu sploh ne more biti prodano ali no brez po- prejšnje odobritve pristojnega organa. Odgovorna oseba v vsaki gospodarski organizaciji I bo kaznovana z denarno globo do 100.000 din. Po LP-B Nalaganje sena v Cirkovcih Prva im^m olroK |e že oilpriio vala v počilnilke fceii^iiiie v nedeljo, 20. t. ul, dopoldne I in v ponedeljek, 21, t. m^ po- poldne odpravil Svet za zdravstvo in socialno politiko Ptuj ob pomoči Okrajnega oa- bora ZBNOV Ptuj v prvo iz- meno počitniške kolonije v Av- strijo k Vrbskemu jezeru, v Novi na Jadranski obali in v Silo na otoku Krku nad 140 otrok, sinov in hčera padlih borcev in žrtev fašističnega na- silja, ki jim je naša ljudska ob- last ob f)omoči organizacije ZBNOV in podjetij pripravila prijetne tritedenske počitnice. Ganljivo je bilo gledati te otroke in njihovo spremstvo na postaji, ko so se poslavljali od domačih in pozorno x>oslušali zadnja navodila mamic, babic, tet itd. Vsi so obljubili, da bo- do pridai, da bodo pazili, da nobenemu ne bo nič pripetilo in da bodo ubogali vodstvo kolo- nije. Na letošnje letovanje so bili otroci bolje pripravljeni kot lani, saj so pri pripravah veliko koristile lanskoletne iz- kušnje, od katerih se je bilo treba precej naučiti in marsi- kaj upoštevati. Že te dni bodo sledila prva pisma iz kolonij, v katerih bodo otroci sporočili svojcem, kaJco so potovali in kako si uredili življenje v novem kraju in v novem okolju in med vrsticami ne bo manjkalo prisrčnih besed o hvaležnosti Svetu za zdrav- stvo in socialno politiko, Orga- nizaciji ZBNOV in delovnim kolektivom, vsem tistim ljudem iz ptujskega okraja, ki so ka- kor koli pripomogli otrokom do veselih in prijetnih počitniških dni v lepih krajih naše domo- lane in v sosj^dnji Avstriji. Občinski ljudski otJijor, organi- zacije in društva OBCiNE PODGORCI vabijo v nedeljo dne 4. julija 1954, na proslavo občinskega praznika SPORED: Sobota, 3. julija 1954: ob 20. uri: Baklada ob 21. uri: Uprizoritev Ivan Potrčeve drame Lacko in Krefli Nedelja, 4. julija 1954: ob 5. uri: Budnica po vaseh občine Podgorci ob 8. uri: Slavnostna seja odborov ob 9. uri: Slavnostna otvoritev ob 9 30: Nastop pionirskega in mešanega pevskega zbora ob 10,30: Mokre vaje gasilskih društev Podgorci, Cvetkovci in Senešci ob 15. uri: Javni nastop pio- nirjev in gasilcev ob 15,45: Kolesarske dirke s turističnimi kolesi ob 16,15: Konjske dirke kmeč- kih konj in vpreg Živinorejska razstava Po programu ljudsko rajanje — Igra priznana godba na pi- hala — Za prvovrstna jedila in lobro kapljico je poskrbljeno — Kozarce prinesite s seboj! Obiščite nas ob našem prazni- ku! Ocenite naše delo in priza- devanje in se razveselite z nami! Na svidenje 4. julija v Podgorcih! Odbor Izšel bo nov roman SKRIVNOSTNA GOSPODIČNA Novinarsko društvo Slovenije oodružnica Maribor bo v krat- kem izdalo v svoji zabavni knjiž- nici roman ameriškega pisatelja Sleven^ona. »Skrivnostna gospo- iično' Roman /e zanimiva kn minalka. prepletena z ljubezen, 'ikimi čustvi oseb. ki jih opisuje ^ouk knjige je vsaki nepošteno- ^ti sledj kazen Zaradi sorazmer. no nizke cene bo dostopna vsa kemu bralcu. Cena izvodu bo ta mo 160 dinarjev PTednaročilo sprejema Uredništvo Večera. 'Maribor, Maistrova 5 m Radio 'Maribor Koroška ce^to Hitro bodo minili 3 tedai, ki bodo ostali otrokom v neizbris- nem spominu, zdravstvena okre. pitev pa jim bo dragocena opora vse prihodnje šolsko leto, ko se bo zopet treba poti ud . ti in uspežno končati prihodnji razrc>d v osnovni šoli ali v gim- naziji. Zal pa bo tudi letos več otrok prikrajšanih za vse to. ker nekaterim otrokom starši in svojci niso dali priložnosti, da bi odšli v kolonije, čeprav je bilo za otrcke vse pripravljeno. Tako je bilo že pi-i prvi izmeni potrebno nekaj manjkaiočin otrok dopolniti z otroki iz Ptu- ja. Do druge izmene se bo po- trebno pomeniti še s tistimi starši in svojci ter redniki. ki oklevajo, da bi pusti!! otroke v kolonijo, naj ne stopajo otro- kom na pet in naj jim n? one- mogočajo prejemati pomoč ki so jim jo priborili njihovi očetje in matere s svojimi življenji. Kmetijski investicijski krediti Na temelju prošenj v tretjem natečaju za podeljevanje kre- ditov splošnega investicijskega sklada za investicije v kmetij- stvu je bila določena naslednja najvišja obrestna mera: zs me- lioracije 2 odstotka, za nove kmetijske organizacije 3 odst., za ostale kmetijske organiza- cije 4,5 odstotka Odobrena bo- do investicijska posojila v skup- nem znesku okrog 17 milijard dinarjev OKRAJNI LJUDSKI ODBOR PTUJ Stev. 1-460/6-54. Ptuj, 23. 6. 1954. Na podlagi 83. čl. Zakona o okrajnih ljudskih odborih sklicujem deseto skupno sejo odborni- kov obeh zborov OLO Ptuj ter enajsto sejo Okrajnega zbora in deveto sejo Zbora proizvajalcev, ki bodo v če- trtek, dne 1. julija 1954 v sejni dvorani OLO Ptuj. Pričetek skupne seje od- bornikov obeh zborov bo točno ob 8.30. Predlog dnevnega reda za skupno sejo odbornikov obeh zborov: 1. Predlogi sklepov o ime- novanju upravnih odborov: a) bolnice Ptuj, b) bolnice TBC Ormož, C) Okrajnega zdravstvene- ga doma Ptuj. 2. Predlog sklepa o imeno- vanju finančnih inšpektorjev pri OLO. 3. Predlog sklepa o imeno- vanju komisije za odlikova- nja. Predlog dnevnega reda za ločeni seji Okrajnega zbora in zbora proizvajalcev: 1. Predlog odloka o kate- gorizaciji stanovanj v okraju Ptuj. 2. Predlog sklepa o pri- ključitvi KG Slovenja vas k Semen ogojskemu posestvu Starše. 3. Predlog sklepa o pri- ključitvi bivše ekonomije Zlatoličje k Semenogojskc mu posestvu Starše. 4. Predlog sklepa o potr- ditvi pravil Veterinarske bolnice Ptuj. 5. Predlog sklepa o kon- stituiranju KG Cirkulane. 6. Predlog sklepa o po- oblastitvi Kobilarne Turni- šče o prodaji zemljišč SLP. 7. Predlog sklepa o usta- novitvi tiskarne v Ptuju. 8. Predlog sklepa o usta- novitvi Okrajne knjižnice kot finančno samostoineg:^ zavoda. 9. Predlog sklepa o usta- novitvi otroških jasli Kidri- čevo kot finančno samostoj- nega zavoda. Samo Okrajni zbor: 10. Predlog sklepa o ime novanju članov dif^ciplinske- ga sodišča pri OLO Ptuj. 11. Potrditev odlokov občin skih ljudskih odborov. Samo Zbor proir^-ajalcev 10. Potrditev' delovnih podjetij. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Predsednik: Lojze Frangpž. 1 " Stran 2 Ptuj, 25. junija 1954 Kje naj stoji spomenik narodnega heroja Lacka? Tovariš uredniKJ Oglašam se k članku o problematiki mesta, kjer bi naj stal spomenik na- rodnega heroja Lacka. Sma- tram, da je njegovo mesto edi- no na prostoru bivše vojašnice, kajti v tej vojašnici je pred drugo svetovno vojno imela svoje društvene prostore ptuj- ska »Svoboda« in za njo njena naslednica »Vzajemnost«, Ptuj- ski dijaki in napredno usmer- jeni mladinci smo se tukaj po- gosto srečavali na raznih se- stankih, diskusijah in tudi za- bavnih prireditvah s kmetom Lackom. Tu je bilo torej pred vojno eno izmed žarišč, kjer so se kovali bodoči borci za svo- bodo. Prav v bližini nekdanjih pro- storov »Svobode« oziroma po njeni policijski razpustitvi na novoustanovljene »Vzajemnosti« je bil nato Lacko zverinsko mučen in poniževan od tuje- rodnih zavojevalcev. Zato so ta tla vsakomur, ki je pred vojno ali pa med vojno sodeloval z Lackom, sveta. Kadar koli me pot zanese v Ptuj in kadar koli grem mimo tega prostora, pa naj bo še v tako živahnem in važnem razgovoru, se mi oči vedno ustavijo na tem prosto- ru, misli pa se povrnejo nazaj v obdobje, ko smo šele v mislih snovali načrte za nove lepše dni svobode, ki jih sedaj prav po zaslugi Lacka in njemu podob- nih borcev tudi dejansko uži- vamo. Ne samo, da je to prostor, kjer je Lacko neštetokrat govo- ril zbranim delavcem, kmetom in napredni mladini, kjer je njegova uporna beseda vžigala uporne misli, ki so zorele do končnega oboroženega upora in zmage. Ta prostor in prav ta prostor nas bo vedno spominjal tudi na Lacka — oboroženega borca in narodnega heroja, ki kljub zverinskemu mučenju ni klonil in se ni ponižal pred okupatorjem, temveč je z upor- no doslednostjo borca, komuni- sta in člana CK žrtvoval vse, tudi svoje življenje ter s tem ustvaril vsem sodobnikom in poznim potomcem -svetel, le- gendarni lik neuklonljivega borca, katerega nesmrtna slava in legendarnost bosta nenehno naraščali. Smatram, da bi prav tukaj v bližini moral biti majhen mu- zej naše narodnoosvobodilne borbe in pa priprav na to bor- bo iz obdobja predvojne »Svo- bode« oziroma »Vzajemnosti«. Ptuj obišče namreč vsaj mimo- grede precej tujcev. Le manjši del teh se odloči in obišče tudi naš muzej v starem samostanu in na gradu. Ce bi pa bil na prostoru stare vpjašnice ali v kakšni bližnji stavbi majhen muzejček te najsvetlejše dobe naše narodne zgodovine, bi ne bilo tujca, ki bi ne stopil v nje- ga, ki bi si ga vsaj mimogrede ne ogledal. V njem bi začutil veličino te naše borbe. V njem bi se mu vzbudilo zanimanje in želja po obisku In ogledu vseh ptujskih znamenitosti. Ce ima Ljubljana, kjub sta- novanjski stiski, »Prešernovo sobo«, Cankarjevo in še nešteto drugih, potem ima lahko tudi Ptuj na svojem najbolj promet- nem križišču in središču maj- hen »Lackov muzejček« s foto- grafijami in drugimi spomini na obdobje Lackovega aktivne- ga naprednega udejstvovanja v Ptuju in okolici. Tu bi se lahko prodajala razna literatura Zve- ze borcev, razglednice, spomin- čki itd. Tu bi se lahko dajale tudi turistične in druge infor- macije. Možnosti je nešteto, le izpeljati jih je treba. Vseka(kor pa spada I^ackov spomenik tja, na tisti prostor, kjer ga v svetlih spominih še danes vidimo in čutimo vsi, ki smo kadar koli delali z njim. Sgl Šestmesečni teCaj za zdravnike V Zagrebu bo začel 15. ok- tobra t. 1., šestmesečni tečaj za izpopolnjevanje zdravnikov, ki bodo po končanem tečaju pre- vzeli vodstvo v zdravstvenih domovih. Kolikor bodo posa- mezni zdravnki pokazali poseb- no zanimanje in interes pri de- lu, se bo lahko tečaj podaljšal še za 6 mesecev. Zaželeno je, da bj se čim več zdravnikov udeležilo tega teča- ja. Prijave oziroma predlogi za tečaj bodo predloženi kadrov- skemu odseku Sveta za zdrav- jstvo in socialno politiko LRS v Ljubljani do 1. julija t. 1. Ob zaključku šolskega leta v Lesko¥cu v nedeljo, 20. junija t. L, nam je prikazalo šolsko vodstvo točno sliko uspehov in delova- nja v šolskem letu 19.>3-54. Razveseljiva je zlasti ugoto- vitev, da se je uspeh od lanske- ga leta dvignil za 5 %, čei:)rav je šolski obisk zdrknil od 90 % na 87 %. Lani je izdelalo 59 % učencev, letos pa 64 %. Naj- boljši sta III b in VII. razred, v katerima je izdelalo 71 % učencev, najslabši odstotek (52) pa kaže I b razred. Najboljši obisk je imel I a razred (92%), najslabši pa III b z 81 %. Poleg letnega pregleda in šol- ske razstave zvezkov, risb in krasnih ročnih del so s pestrim sporedom naši malčki razvese- lili svoje starše in ostale prija- telje otrok, ki so se odzvali va- bilu in prišli pogledat, kar je pripravila šola. Zelo je presenetila navzoče tov. Babičeva z igrico »Prepozno kesanje«. Kot avtor, režiser in igralec glavne vloge je s so- igralci prikazala v srce segajo- čo sliko nepismenega človeka in je menda vzpodbudila vsa- kega k marljivejšemu učenju. Učenka VI. razreda Lesjak Kri- stina je med Izvajanjem vloge izrekla. »Zelja tovari.ša Tita, naših staršev in vzgojiteljev je, da bi mi mnogo mnogo znali!« Po obsežnem sporedu so se odrasli kakor tudi otroci vra- čali veseli in vedi-ih obrazov na svoje domove. Zal je lahko vsem, ki so ta čas porabili dru- gače, Skoda, da nismo videli med navzočimi predstavnikov občine in množičnih organizacij, ki so prav gotovo zainteresirani za vprašanje, kako se izobražuje in kake uspehe dosega naša mladina. Znano nam je namreč, da je drugod slična povezava med občino in organizacijami ter šolo in upamo, da bo sčaso- ma tako tudi pri nas. Učiteljstvu naše šole želimo ob hvaležnosti za lanskoletno prizadevanje z našimi otroci prijetne počitnice in v jeseni na veselo svidenje zopet med- našimi otroci. Mf. Kmečka mladina išče novo vsel)ino svojega udejstvovanja Sredi tega meseca je bil v Murski Soboti okrajni praznik kmečke mladine. Najboljši kosci in grabljice so se pomerili v košnji in grabljanju. Po sve- čani povorki, v kateri so bili tudi okrašeni kmetijski stroji in traktorji, so priredili tudi lep kulturni program. Nastopili so pevski zbori iz Beltinec, Turnišča, Bogojine, Salamenec in Trnja, folklorna skupina iz Beltinec itd. S podobnimi prireditvami je nekdanja Zveza kmečkih fantov in deklet pred četrt stoletja za- čela prebujati in združevati vaško mladino v naprednih vr- stah. Danes, na današnji raz- vojni stopnji kmetijske proiz- vodnje in naše vasi, pač ne moremo smatrati tekmovanje v košnji in grabljanju kot do- končno obliko in vsebino kmeč- kih mladinskih manifestacij. To nam lahko služi le kot izhodišče na poti iskanja sodobne vsebine udejstvovanja vaške mladine. Sodobna pereča vprašanja kmetijske proizvodnje postav- ljajo pred vse napredne kmeto- valce in tudi pred sodobno vaško mladino nove, konkret- nejše naloge. Na vasi je nujno potreben hitrejši razvoj zao- stale kmetijske proizvodnje. To pa bo uspešno le, če bo dobila mladina na vasi več solidne kmetijsko-gospodarske izobrazbe. Zahteva po takojšnji uvedbi kmetijskega pouka v vaške os- novne šole in na učiteljišča, kakor tudi zahteva po čim- prejšnji splošni obveznosti kme- tijsko-gospodarskih šol za vso kmečko mladino je neodložljiva. Vaška mladina lahko s krožki mladih kmetovalcev tudi sama neposredno doprinese k konkret- nemu gospodarskemu prosvet- Ijevanju vaške mladine. Kme- tijski strokovnjaki. Ljudska tehnika in kmetijska zadruga bodo pri tem brez dvoma nudili vso potrebno pomoč. Vzorne parcele za preizku- šanje kvalitetnega semena, umet- nih gnojil in zaščitnih sredstev, vzorni mladinski sadovnjaki in vinogradi, preizkušanje najpra- vilnejšega krmljenja domače živine ob sočasni kontroli nes- nosti kokoši in dviga mlečnosti krav, uvajanje raznih tehničnih novosti v kmetijstvo in gospo- dinjstvo, to so le nekatere nalo- ge, s katerimi se lahko prav uspešno bavijo mladi živino- rejci in tehniki v svojem krož- ku na vasi. Mladinska organizacija na va- si ima danes velike možnosti, da si poišče take oblike in na- čine udejstvovanja, ki bodo trajno vzbujale pozornost in za- nimanje kmečke mladine za so- dobna kmetijsko-proizvodna in druga vprašanja naše vasi. Tudi letne okrajne prireditve kmečke mladine lahko dobijo tako novo, poglobljeno in kar je glavno, sodobno vsebino v tekmovanju obvladanja kme- tijske tehnike, v razstavljanju plodov iz mladinskih vzornih in poizkusnih parcel, v ocenje- vanju živine, ki so jo kmečki fantje in dekleta sami redili, ne- govali in kontrolirali njeno pro- izvodnost. Tudi več potovanj je potreb- no kmečki mladini, da se se- znani z načinom kmetijskega dela drugod, da si razširi svoje obzorje in da prenese izkušnje drugih v svojo domačo vas. S tem pa še niso izčrpane vse možnosti. Teh je še nešteto. Tukaj smo našteli le nekatere. mogoče najvažnejše.' Samo delo pa bo stalno rodilo in nakazo- valo nove možnosti udejstvo- vanja vaške mladine v smeri pospeševanja kmetijske proiz- vodnje in preobrazbe naše vasi. -Sgl. FRANCE NOVAK imetilski opravki koncem funifa Živina Zivmo je najbolje pasti na pregrajenih pašnikih. Na nepre- grajenih pašnikih skače živina sem in tja in pomandra precej trave. Vsakih 10 dni je potreb- no živino pustiti na drug pre- del pašnika. Ob zadostni vlagi in rodovitnosti zemlje zraste trava dnevno do 2 cm. Za ži- vino je najboljša 10 dni stara. 20 cm visoka trava. Stroške za ograje hitro povrne mleko i" prirastek živine Po premestitvi živine na drug predel pašnika je treba prejšnjega očistiti, po- kositi ostanke plevelnih rastlin in pustiti, da na tem predelu trava zopet zraste Vso živino je najbolje na- pajati na prostem Mladina naj skače ves dan po ograjenem travišču, ki ima dovolj sence. Prostost in gibanje na soncu in v svežem zraku je za živino toliko vredno kot polovica krme. Po pasi na deteljiščih je škodljivo napajati živino, ker jo napne. Ce že pride do tovrstne nesreče, se je treba znajti. Ce ni druge pomoči, je treba pač tako ukreniti, da ni škode. Ži- val se postavi s prednjim tele- som v hrib. Slamnato kito je p kolomazom. En konec kite se priveže za en rog, kita se nato raztegne skozi gobec živah do drugega roga, kjer je treba tudi drugi konec privezati. Žival bo izrigala plin iz vampa. Zadnja pomoč je pač v prepodenju vampa s trokar- jem, da se izpiha sapa. Za to delo je potreben pripomoček in nekaj znanja. Vsaka vas bi mo- rala imeti vsaj dva možakarja s tovrstnimi izkušnjami. Hleve je treba razhladiti, pre. prečiti prepih, odpraviti muhe :n obade ter uši. Za to so nam na razpolago DDT-pripravki ali olje. Živino je treba v hlevu krmiti redno in zmerno. Razme- tavanje s krmo poleti ima za živino pozimi hude posledice — stradanje. Varovati se je treba okuženja krav z zakotnikom. Ja- love krave in telice je treba dati na pregled. Veterinar bo svetoval, ali so za zdravljenje ali za zakol. Pri nakupu živine je važno veterinarsko potrdilo o zdravju živine (jalovost, tbc). Kdor verjame neresnim bese- dam mešetarjev si pač mora priznati, da še nima gospodar- skih izkušenj, s;cer ne bi pod- piral njihovih koristi. Molzenje krav je v vročih mesecih resno delo. Ostemk: mleka kvarijo vime. Zadnje mleko pri molži je najbolj mastno. Lepo ravnanje z živino, zlasti med molžo, je predpogoj za vsakogar, ki hoče imeti uspeh z živino. Sadovnjak v sadovnjaku je dovolj dela. Potrebno bo škropiti proti ka- parju, proti črvivosti in krasta- vosti plodov. Potrebna sta 2 % žveplenoapnene brozge, 40 dkg arsenata ali pol '/o nosperita ob dodatku DDT pripravka. Na mladih drevesih je potrebno od- straniti listne uši, na vejah in stebelcu pa krvave uši (grinte). Listne uši so na mladih poganj. kih in listih, krvava us (belka- sta volna) pa na vseh ranah dreveščka. Listne uši je teže zatirati, ker so mastne in se jih škropivo slabo prime. Škropimo s tobač- nim izvlečkom (1 kg) in z maza- vim milom H in t>o1 na inn litrov vode, z mušjim lesom ali drugim dotikalnim sredstvom (DDT). Kivavo uš zatiramo z maza- njem sivih volnenih mest na ranah drevesa z 12 »/o emulzijo drevesnih karbolinejev, s pre- paratom E 605 ali enostavno n^- mažemo s kolomazom posame- zna mesta. Listna in krvava uš povzročita občutno škodo in sčasoma drevo popolnoma u-ni- čita. Pri mladih drevesih je treba sedaj porezati poganjke, ki jih ne rabimo VTse poganjke, ki rastejo v notranjost drevesna krone, odrežemo za drugim li- stom, ki bo rano zacelil in bo tu nastalo rodno mesto. Suha drevesa morajo iz sa- dovnjaka. Pozno sajena dreve- sa je treba zalivati v sušnih dneh. Treba jih je še privezati h kolu, da jih veter ne bo pri- pogibal in poškodoval. Vsi kmetovalci bodo kraj lah- ko reševali svoja gospodarska vprašanja, če bodo zasledovali navodila, pobude in nasvete kmetijskih stroko\Tijakov OLO Ptuj. Mesrečd ne počiva Anton Serdinšek iz Apač 137 je padel z voza in si poškodo- val levico v zapestju. Jožetu Dolišku iz Ptuja, Selška 9, je cirkularka poškodovala roko. Vidu Primožiču iz Markove 72 je pri delu stisnilo prste na roki. Franca Pisanca iz Male vasi 5 jo poškodoval po glavi in nogi tram, ki jo padel nanj. Ivanu Trafeli iz Strmca 16 je stroj poškodoval roko. Angela Janžekovič iz Markove 24 je padla z voza in si poškodovala roko. Lucija Erbus iz Podlož 42 je padla z voza in si zlomila nogo. Nada Zmazek (1953) iz Gajžovc pri Križevcih je padla s postelje in si zlomila roko. Branko Semenič iz Ptuja, Lju- tomerska 5, si je pri padcu po- škodoval roko. Ludvik Selinšek iz Starš 35 je padel z voza s senom, ki se je na cesti pre- vrnil in si pri tem poškodoval roko. Ob košnji pri Središču Po krajši poti do desk Franc Godec iz Dragonje va- si št. 21 si je hotel na svoj na- čin prikrajšati pot do rezanega le&a, ki pa mu ni uspela. Som si je izdelal žig za zaznamova- nje lesa, les zaznamoval in ga peljal (16. 4.) na žago na Haj- dino, kar pa mu ni koristilo, ker je kontrola ugotovila, da žig ni pravilen. V soboto, 26. t. m., bo v zvezi s tem razpra- va pred ptujskim sodiščem. Štajerska v borbi Koko BO tiskoli v Piiim komii- mstične foigike v stori fiigoslavi;! v stari Jugoslaviji so natis- nili v Ptuju celo vrsto komuni- stičnih letakov. Tako kot je danes »Ptujski tednik« glasilo Socialistične zveze delovnih lju- di, tako so ti letaki tedaj pome- nili v bolj preprosti in neure- jeni obliki glasilo ptujskih de- lovnih ljudi, ki so se vztrajno in odločno borili za napredno stvar. Ti letaki so izhajali ob važnejših dogodkih. Pojavili so se takrat, kadar je ptujska go- spoda zoževala delavcem eko- nomske in politične pravice, kadar se je na raznih ztKjrova- njih in občnih zborih široko- ustila o velikem patriotizmu, kadar so začeli dvigati grebene ptujski hitlerjanci. Ti letaki so izhajali tudi ob delavskih praznikih (1. maj, dan Okt. re- volucije), ob važnejših dogod- kih in obletnicah delavskega gibanja. Z borbeno -besedo so dvigali zavest delovnih ljudi. Običajno so izhajali v imenu partijske ali skojevske organi- zacije v Ptuju. Včasih pa so izšli v imenu Zveze delovnega ljudstva in so bili p>ollegalni. Dosti letakov in brošur pa je prišlo v Ptuj od višjih partij- skih in skojevskih forumov. Obiskovalci ptujskega muzeja imajo priložnost, da si pobliže ogledajo nekaj teh letakov. Zanimivo je, kako so se ti le- taki tiskali in kdo jih je tiskal. Tokrat naj prikažem eno od ti- skovnih skupin, ki je bila zelo aktivna v zadnjih petih letih stare Jugoslavije. V tej skupini so bili zelo revolucionarni mla- dinci: Zvonko Sagadin, Mitja Vošnjak, Franc Glavnik, Franc Jeza, Tone Rems in drugi. Po navodilih mestnega komiteja KP in po lastni iniciativi so iz- vedli številne uspešne akcije. Na akcijo so se dobro pripra- vili. Do podrobnosti so si raz- delili naloge in izbrali odgovor- ne za posamezne naloge. Tako so postavili enega odgovornega za sestavo letaka, drugega za zbiranje tehničnih sredstev za tisk, tretjega za organizacijo ti- skanja, četrtega za organizacijo pri razpečavanju letakov itd. Vsi so bili zadolženi, da poma- gajo odgovornemu mladincu za določeno nalogo. Kaj radi so se zbrali v parku na kakšni klop- ci. V parku je bilo zmeraj dosti razborite mladine. Tudi sestav- Ijači letaka so živahno diskuti- rali, vendar ne tako glasno, da bi mogli mimoidoči dojeti vse- bino. Vsak je imel listek in vanj nekaj zapisoval. Končno se je vsebina izkristalizirala in besedilo prečistilo. Glavni se- | stavljač je dokončno izdelal j osnutek letaka. Ostali sestavlja- | či so svoje koncepte uničili. j Posebno odgovorno de^n je i imel Glavnikov Frr.nček, l^i je • tedaj stanoval v muzejskih pro- ! stcfrlh. Fr.-^nček je previdno rr,- \ vlekt:! razna tehnična sredstvu. Nekje je iztaknil star pisalni stroj, verjetno najstarejšega ti- pa, na katerega že zdavnaj nihče več ni pisal. Za tisk ile- galnih letakov pa je bil ta stroj najprimernejši. Policija je nam- reč imela od vseh pisalnih stro- jev v Ptuju, za katere so pač vedeli, odtiske. Tako ji ni ni- koli uspelo, da bi po od- tiskih ugotovila, kdo je last- nik pisatnega stroja, na kate- rega so stipkane matrice. Fran- ček je moral previdno nabav- ljati tudi ostale predmete. Ma- trice, papir za letake, barvo za tisk in še razne drobnarije je moral kupiti le tisti komunist ali simpatizer, ki je bil v službi v kakšni pisarni, kjer tudi up>o- rabljajo matrice. Tiskarna je bila v muzejskih prostorih odlično prikrita. Ti- skar^^kc reči so bile spravljene na raznih skrivnih mestih v vi- trinah, za policami in pod nji- mi, kjer se ni nikoli odpiralo, tudi ne pri čiščenju. Včasih so pripravili posebne votline za skrivališče. Ce so Glavnikoveg?. Fra.nčka dobili v muzejskih prostorih, je bilo to popolnoma raz'imljH'o. saj so bili njegovi dom iči rlelno zadolženi, da ure- jajo in čistijo muzejske prosto- re. Franček je imel dostop do muzejskih ključev. Včasih je kakšnim izletnikom celo sam razkazal muzej. Nerodno pa bi bilo, če bi kdo v muzeju dobil koga od ostalih skojevcev, zlasti v neprimer- nem času kot je ponoči. Naši pogumni mladinci so bili pri- pravljeni tudi na takšno izne- nadenje. V ta namen so posta- vili stražarje in si pripravili zasilen izhod za vsak primer. V zgradbi muzeja so stanovale številne delavske družine, le malo jo bilo drugih in takšnih, ki so bile sovražno nastrojene do napredne mladine. Pred mu- zejem je bilo tudi igrišče, kjer se jc zbiralo mnogo najrazlič- nejše mladine. Tako so se lahko mladinci-tiskarji večkrat ne- opaženo zgubili v muzejsko pro- store. Navadno so se zbrali v mali muzejski kleti, kjer je bila raz- stavljena narodna naša iz raz- nih razdobij. Ker so hoteli na- tisniti letake v čim krajšem času, jih je več delalo pri tisku. Sčasoma so postali tako spretni ti.skarji. da ji-n je šlo ^iskanje zelo hitro od rok. Tako so zmogli v eni uri natisniti do 700 letakov. Ko so natisnili le- take, so morali vse dobro po- spraviti in tudi sebe z raznimi kemikalijami dobro očistiti. Sledila je druga akcija, nič manj nevarna od prve, to je prenašanje in raztresanje leta- kov. Na določenih mestih so jih čakali komunisti in simpatizer- ii. Po vsem mestu in bližnji okolici so raztre.sali letake hkra- ti. Točno so se dogovorili, do katere ure se smejo raztresati letaki Letake so največ podti- kali pod vrata, za polknice, za plotove pri hišah. Po cestah so jih T.iTmetali raje manj, ker so jih žandarji in policaji kmalu pobrali. Ob koncu akriie so .si mla- dinci radi privoščili to-le šalo: Ko so bili letaki že povsod raz- treseni. so enega p>odtaki\ li na žandarmeriji ali policiji kot vzorček. Zandarji in policaji so bili večkrat nejevoljni na vse skupaj, tudi nase, ker so morali marsikatero noč prečuti s kri- žarjenjem po mestu ... S pobira- njem letakov navadno niso imeli dosti uspeha, ker so jih običaj- no našli od 700 le kakšnih 20. Tako so mladi ptujski komu- nisti v stari .Jugoslaviji častno odigrali svojo vlogo Ilec Rudi Ptuj, 25. junija 1954 Stran 3 Učitelji in učenci breške šole HO reneli letošnjega uspeha v breški šoli in na njenem dvorišču je bilo v nedeljo, dne 20. t m., zadnjič v tem šolskem letu izredno živahno. Dopoldne so prihajali v šolo na ogled razstave šolskih izdelkov otrok starši in otroci in so si do po- drobnosti in z velikim zanima- njem ogledovali vse, kar so v minulem šolskem letu napra- vili ob prizadevnem delu uči- teljskega zbora te šole ter upra- viteljice tov. Vide Vičarjeve. Kdor si je ogledal razstavo in akademijo, je res lahko po- nosen na uspeh otrok te šole ter hvaležen učiteljskemu ko- lektivu za celoletno prizadeva- nje, da bi dala osnovna šola otrokom res bogato in temeljito osnovo, na kateri bodo gradili pgtem vse življenje. K popoldnevni akademiji se je tudi zbralo na prostorno Šol- sko dvorišče polno otrok in od- raslih. Program breške tradi- cionalne šolske prireditve za zaključek šolskega leta je bil zelo pester, saj so želeli otroci vseh razredov pokazati, kaj vse znajo, zato je tudi privabil ve- liko gledalcev. Prav prisrčno je bilo slovo od tov. Alfonza Mazlu, ki odide p>o 27 letih uspešnega učenja na breški šoli v pokoj, pa tudi slovo učencev te šole, ki so izpolnili svojo šolsko obveznost. V imenu učiteljskega kolektiva te šole in otrok in staršev ter šolske uprave se je tov. Alfonzu Mazlu zahvalila za vse prizadevanje pri vzgajanju našega mladega rodu tov. Vida Vičar in mu je v imenu vseh navzočih izročila darilo ter mu želela, da bi dolgo let užival zdrav in zadovoljen zaslužen p>okoj. V imenu učen- cev, ki zapuščajo breško šolo, pa se je poslovil učenec IV. a razreda Florjančič F. s slede- čimi besedami: »Drage tovarišice učiteljice in tovariši učitelji! V imenu vseh učencev, ki za- puščamo danes breško šolo, se zahvaljujem vsemu učiteljske- mu kolektivu te šole za ves trud in požrtvovalnost za našo izobrazbo. Posebno se zahvalju- jem upraviteljici šole tov. Vidi Vičarjevi, ki je s svojim ne- umornim in vestnim delom skr- bela za red, točnost in pravilen pouk na šoli. Spodbujala nas je k učenju in nas ob vsaki priložnosti opozarjala, naj se uči- mo, da bomo pridni učenci in da bomo za zgled breški šoli. Hvaležni smo vam vsem za vse dobre nauke, ki jih odna- šamo v življenje iz te šole, in ti nauki nam bodo dragocena podlaga na naši življenjski poti. Obljubljamo, da bomo po va- ših naukih živeli in se učili da- lje, kar vam bodi v priznanje in zahvalo za vaše delo. Kateri učenec bo hodil po poti, ki mu jo je nakazala naša šola, in po naukih našega uči- teljstva, bo zanesljivo pošten in koristen član naše družbene skupnosti v socialistični domo- vini. Naj žive naše socialistične učiteljice in učitelji! Naj živi in zmaguje v borbi za napre- dek ljudstvo naše lepe sociali- stične domovine Jugoslavije! Zdravo!* Buren aplavz ob prvem in drugem slovesu je bil dokaz, da sta bila oba prisrčna in iz- rečena v imenu vseh navzočih. Težko je opisati veselje otrok, ki so prejeli knjižne in druge nagrade v znak priznanja za doseženi učni uspeh in za redno obiskovanje šole. Akademiji je sledila še pogo- stitev otrok in šele pozno po- poldne je okrog šole utihnilo, ker so se otroci razšli. If Breg« 0ri Pilili s 1. julijem 1954 bo začel z delom otroški vrtec, za katere- ga je že dosti prijav. Starši bo- do plačali za vsakega otroka le 150 din mesečno. Otroci bodo ves dan pod dobrim vodstvom in nadzorstvom. Dnevni red vrtca je tako pripravljen, da bodo imeli otroci dovolj razve- drila, zaposlitve in tudi počit, ka. Hranili se bodo doma in tu- di prenočevali. ★ Zbiranje prijav za Zbor šta- jerskih brigad na Ostrožnem je v polnem teku. Od 400 volivcev se jih je do srede prijavilo 145. Kaže, da se bo s tega terena udeležilo nad polovico voliv- cev. ★ Prostor med nasadom vrb in dvoriščem gostilne Breg, Mlin- sko cesto ter Studenčnico bo urejen v broški park. Obrežje Studenčnice bo pripravno za kopanje in vožnje s sandolini in čolni. Tukaj se bodo lahko zbirali otroci in odrasli iz me- sta. Največ gostov pa bo goto- vo ob nedeljah in praznikih, ko vsakdo rad odide z otroci v prijetno naravo. Na tem pro- storu bodo lahko poletne prire. ditve. ★ Na zadnjj seji odbora Socia- listične zveze je bila med dru- gim razprava tudi o strugi Stu- denčnice. Take vode, ki bi bila tako čista in ki ne bi v naših krajih pozim-; zamrznila, menda ni nikjer v severovzhodnem delu Slovenije, zato pa je ne- pravilno zanemariti strugo tega potoka. Odbor si prizadeva, da bi v sodelovanju z Pabiškim društvom uredil to vprašanje, kar bi mnogo pripomoglo k olepšanju tega dela Ptuja. — Kaj počenjate tukaj? vpraša miličnik starejšega mo- žakarja, ki sedi ob dveh ponoči na pločniku pred hišnimi vrati. — Ključ od vežnih ... hik ... vrat sem pozabil hik, pa sedaj čakam, hik, sina, da se vrne iz gostilne in da mi, hik, odl^lene vrata... Jugoslovanska loterija FOKOClLO O Žrebanju sreuk 55. koia J UNij/* 1954 V fJEOGiiADIj Srečike, ki se končuiejo so zadele s spodaj označ dobitek številkam' dinarjev 20 1.000.— 8530 5.000.— 0165490 10.000.-7 0451930 10.000.— 0683970 10 000.— ] 100.— 15281 50.100.— 0683971 200 100.— 0165491 500.100.— 9772 4.000.— 9772 4.000.— 75732 100.000.— 0957032 10.000.— 0165492 10.000.— 0683972 10.000.— 33 300.— 603 3.000.— 8093 4.000.— 0123 10.000.- - 0957033 1,000.300.— 614 2.000.— 2024 4.000.— 2364 5.000.— 7824 8.000.— 0957034 10.000.— 0593124 10.000.— 6625 8.000.— 1815 20.000.— 0593125 300.000.— 16 300.— 06 500.— 1996 5.000.— 3206 10.500.— 0593126 10.000.— 1020076 10.000.— 7 100.- 0957 4.100.— 1020077 200.100.— 68 300.— 6238 6.000.— 6708 6.000.— 0451928 10.000.— 1020078 10.000.— 1479 4.000.— 5139 6.000.— 4249 30.000.— 56389 50.000.— 0451929 200 000.— Skupno je bilo izžrebanih 364.488 dobitkov in 6 premij v vrednosti 80,400.000.— dinarjev V zneskih za izplačilo so ve- zani dobitki že upoštevani. Do- bitke izplačujemo samo p uradni žrebni listi. SRECKA ST. 0957033 KI JI. ZADELA 1.090,300.— DIN, JE BILA PRODANA V LJUTO- MERU. Srečka štev. 75732, ki je zadela 109.000.— din pa na Jepenicah. Srečna dobitnika na se javita zaradi izplačila pri Jugoslovanski loteriji, direkciji /,a LRS v Ljubljani, Beethov- nova uhca 10 MESTNI RDECI KRIZ PTUJ PRIREDI V NEDELJO, DNE 4. JULIJA 1954 CVETfclČf^l OAP^' Spored prireditve: Dopoldne: Prodaja cvetlic po mestnih ulicah. Od 10.30 do 11.30 koncert godbe na pihala DPD »SVOBODE« Ptuj v mest- nem parku. Popoldne: Ob 14. uri pričetek družabnega popoldneva z bogatim SREČOLOVOM v Gasilskem domu. Med 1000 praktičnimi dobitki je tudi novo moško kolo v vrednosti 30.000 din. Vse organizacije in društva prosimo, da ta dan ne pri- rejajo svojih prireditev in izletov, temveč da podprejo s svojo udeležbo na naši prireditvi dobrodelne akcije Rdečega križa. V primeru slabega vremena se prireditev vrši naslednjo lepo nedeljo. Vsi vljudno vabljeni! Mestni odbor Rdečega križa Ptuj Samski dom v Kidričevem U nredm naili psili v naša gostišča prihaja iz leta v leto več gostov, domai6sh in tujih. Pri tem niso mišljena le gostišča v naših letoviških krajih, to je hoteli, temveč tu- di restavracije, kavarne, gostil- ne, prenočišča, t>ar:, bifeji, sla- ščičarne in drugi obrati, ki sprejemajo in strežejo gostom. Z ozirom na čincKialje večje število gostov in splošen raz- mah turizma v naših krajih pa ne bo odveč spregovoriti nelcaj besedi o ureditvi naših gostišč. Pri nas zelo mnogokrat to- žimo nad premajhno zmoglji- vostjo naših gostišč, češ da imamo premalo hotelov, resta- vracij, prenočišč itd. Vse to je sicer res, res pa je tudi to, da niti ti obrati največkrat niso urejeni tako, da bi ustrezal: vsaj osnovnim zahtevam sodob- nega turizma in higienskim predpisom. Pri tem ne gre za to, da bi primerjali naša gostišča z gostišči naprednih turističnih držav, kot so na primer Švi- ca, Avstrija in druge. V naši državi turizem niti nima to- likšne tradicije niti še ne do- naiša toliko finančnih sredstev, da bi mogli gostišča urediti po vzorcu tujih luksuzno oprem- ljenih gostišč. Vendar pa mo- ramo — če hočemo razviti naš turizem do tolikšne mere, kot nam to naravni pogoji dopu- ščajo in omogočajo — urediti gostišča tako, da bodo kljub .=^voji skromnosti lahko sprejela vsakega domačega in tujega «osta. 2e v začetku letošnjega leta e Zvezni izvršnj svet izdal okvirno uredbo o gostinskih oodjetjih in gostišč'h, v kateri nooblašča republiške Izvršne ^vete, da izdajo podrobnej.^e oredpise o ureditvi gostišč in codobno. Na osnovi te uredbe priprav- .]a zdaj Izvršni svet LRS od- lok o izgradnji, ureditvi in ■:^premi gostinskih podjetij in i^ostisč, ki bo veljal za vse že obstoječe gostinske obrate, ka- '-or tudi za novoustanovljene. Prvi č}en tega osntitka odlo- ga pravi: »Dovoljenje za usta- novitev go.^tiTi.<;koga podjetja -iziroma gostišča po 16. oziroma '8. členu zvezr.G uredbe o go- •tinskih podjetjih in gostiščih ■'0 lahko izda samo, če zgrad- be. prostori, naprave in opre. ma ustrezajo predpisom te uredbe.C Zatem so v odlolcu podrobneje našteti pogoji, ka- tere mora vsak g05:t5TiPki obrat izpolniti, da bo lahko usta- novlion odnosno resripiriran 2iatht©ve, ki so postavljene v osnutku odloka so sicer precej strožje od obstoječega stanja v naiih gostiščih, vendar pa še vedno ne take, da bi lahJjo go- vorili o modemi opremi go~ stinskih obratov pri nas. To bi tudi ne bilo mogoče, kajti če bi hoteli vzeti res stroge krite- rije, potem bi morali velik del naših gostišč zapreti ali pa ime ti na razpolago velika finančna sredstva, da bi jih uredili. Ta- ko pa ubira odlok neko sred- njo pot, ki bo pripeljala do primerne ureditve navših go- stišč, pri čemer pa bodo neka- tera seveda tudi odpadla. B K. PRAVOČASNO PRIJET »KOLES.^R« Josip Perčič :z Lapšine štev. 32, okraj Cakovec, je 4. maja t. L, izpred trgovine KZ v Sre- dišču Štefaniji Klobučar Ukra- del žensko kolo, vredno 20.000 i din in se z njim naglo odpeljal proti Cakovcu. Perčič se je za to tatvjno hitro skesal, ker ga je mož Klobtičarjeve dohitel, mu vzel kolo. njega pa predal organom LM. V soboto, 26. junija t. 1.. ob 8. uri, se bo Josip Perčič zago- varjal pred ptujskim sodiščem. Prodajal je žganje in zraven kradel I Martin Gačar iz Jamna, ob- čina Trakoščan, je letos ma,1a in junija prodajal po Siaršah, j Rošnji in Loki ter drugih vasfh j v ptujskem ckra.iu žgan.je, ob. ; enem pa izrabljal zaposlenost ! in oddaljenost rajnih vaščanov ^ zdoma ter kradel iz stanovsnj I denar. Tako je ukradel družini i Tom5e i?: Starš več tisoeakov I ter družini Kokol iz Rošn.ie. j kjer l.hidi ni bilo doma. Odšel I jc v stanovan.ia in stikal za de- I nsrjcm, dokler ni npšcl in odnesel. Martin Gačar se bo zaradi tega početja za.£^ovarjal 20. ju- nija t. 1. pred ptujskim kazen- skim rcn.:7trjm. OBVESTILO Vpisovanje v otroški vrtec v Ptuju in v vrtec v ptujskem okraju bo 1. septembra 1.1., in sicer za otroke od 3. do 7. lota. Med letom ne bo sprejemanja otrok v otroški vrtec v Ptuju, razen v najnujnejših primerih. Uprava otroškega vrtca Ptuj Opekama Janežcvci Iz zgodovine p!ujs!iep okrajo Prof Jože Maučec: (Nadaljevanje) Moi i; srcdiifciii veliu Panonija — središče političnih Ribanj slovenske zemlje v 9. stoletju O notranjem življenju sred- njeveškega Ptuja nam nudi po- učno sliko ptujsko mestno pra- vo Iz leta 1376. Iz tega statuta je razvidno, da so bili v tem času ptujski meščani večinoma obrtniki in trgovci; uradništva razen mestnega sodnika in pi- sarja niso poznali. Čeprav so salzburški nad.škofje naseljevali v Ptuju Nemce, se vendar ime- nuiejo tudi imena slovenskih meščanov. Ptujsko mestno pravo so dali napisati salzburški nadškofje. V prvih petih členih uvoda je določen pravni položaj mesta Ptuja nasproti ptujskim gospo- dom. Ptujski gospodje morajo varovati grad in mesto, zvesto čuvati nadškofa, ko pride v Ptuj in njegove ljudi. Dalje mo- rajo na zahtevo napraviti nad- škofu prostor na gradu in ka- šče ravnotam. Zato pa ptujski gospodje lahko stanujejo na gr^dn. smejo imeti služinčad v 12 dvorih in pobirati mitnino po starem običaju. Od ptujskih meščanov pa ne smejo pobirati nikake mitnine. Važnim določbam o pravicah salzburških nadškofov sledi vrsta privilegijev, ki se tičejo trgovine in raznih obrti. Te so se smele izvajati le v mestu. Meščani sosednih mest uživajo iste trgovske pravice kot Ptuj- čani v tistih krajih. Meščani Slovenske Bistrice so smeli na : ptujski tržni dan prodajati sukno, plašče in narezano us- nje. Zato imajo tudi Ptujčani j iste pravice v Bistrici na tržni I dan in smejo tudi svoja vina I izvažati skozi Slovensko Bistri- ' co. Skoro polovico ptujskega pra- va govori o pravicah in dolžno- stih mestnega sodnika in sveto- valcev Mestnega sodnika volijo člani mestnega sveta vsako le- to. Sodnik zastopa mesto pred nadškofom in grajskim gospo- dom. Za sodniško službo so morali plačevati dvakrat na le- to davek. Sodnik je moral kon- trolirati trgovanje in tehtnico. Ob tržnih dneh so smele svoje potrebščine najprej kupovati meščanke, nato šele preproda- jalke. Izvrševanje obrti in sploh poklica v mestu je bilo vezano na pridobitev meščanske pra- vice, za katero je bilo treba pri- seči in plačati sodniku ter me- stu 40 pfenigov. Davek nadškofu (60 mark) in njegovemu namestniku vicedo- mu (12 mark) so meščani pla- čevali med Martinovim in bo- žičem. Sodnik in mestni pisar sta bila davka oproščena. So- dnik je moral tudi skrbeti, da je bilo vedno dovolj kruha. Ce so n. pr. peki pekli premajhne hlebe, je bila krušna zaloga za- plenjena in oddana za reveže v zavetišče. Poleg mestnega sodnika ima Ptuj tudi židov- skega sodnika-kristjana, ki sodi Zidom po njihovih zakonih. Zidje. ki jih je bilo v Ptuju v tem času precej, so posojali de- nar, niso pa smeli posojati na cerkvene dragocenosti, na ne- izdelano platno in nezvezano žito, ki je bilo še na polju. Nato slede določbe o zunanji _ trgovini. Glede vina je bil na ! primer po Martinovem prepo- I vedan vsak uvoz in izvoz. Kdor 'je to določbo prekršil, temu so I vino izlili po tleh ali pa izročili hiralcem, odnosno ga zaplenili za salzburškega gospoda. Glede vinske trgovine je treba ome- niti, da so škodoželjni štajersld fevdalci ščitili v trgovini svoja mesta Maribor, Radgono in Slo- vensko Bistrico. Dolgo je bilo prepovedano izvažati ptujska vina skozi Maribor ali Slov. Bi- strico. Ta prepoved je bila ve- lik udarec za Ptuj, saj so bili najboljši odjemalci Koroška in Salzburg; pot do teh pa je vo- dila prav skozi omenjena me- sta. Leta 1312 so Ptujčani končno dosegli svoboden prevoz vina skozi Slovensko Bistrico po poti Slov. Bistrica—Konjice —Vitanje—Slqy. Gradec—Dra- vograd. Ptujski statut obravnava končno še določbe o imovin- skem pravu, o družini, o varu- štvu, o svoboščinah v času let- nega sejma in drugo. Izven ptujskega mestnega ob- zidja pa je živel slovenski kmet-tlačan, kateri je moral fevdalcem obdelovati zemljo, dajati desetino, graditi zidane in dobro utrjene gradove na teže dostopnih krajih. Iz urbar- jev vidimo, da so bile kmeiskc obveznosti zelo različne. Naj- slabše se je godilo talio imeno- vanim hlapcem in deklam Ob- delovati so morali fcvdalcu po- lja okoli dvo^a. .~':rbeli za ži- vino in opravljali vsa druga dela. Svojemu gospodarju so delali tlako tako rekoč od jutra do večera. Včasih so dobili od fevdalca tudi kmetije, ki pa so bile zelo majhne; večjih zaradi ogromne tlake niti obdelati ne bi mogli. Poleg hlapcev in de- kel pa so poznali tedaj tudi od- visne kmete, ki so služili go- spodarju predvsem s tlako, za- to so se imenovali tlačani. Po- leg obveznosti gospodarju so morali kmetje dajati poseben delež pridelkov tudi cerkvi; običajno je znašal deseti del m se je zato imenoval desetina. Položaj kmeta-tlačana se je na koncu 15. stoletja in v za- četku 16. stoletja zelo poslab- šal spričo novih gospodarskih sprememb. Vedno bolj ga je izžemala cerkev in zemljiška gospoda, ki je večala desetino in tlako ter skušala iz kmeta iztisniti zadnje, kar je imel. Kmetje so se zadolževali, na- zadnje pa so se zaradi neznos- nega življenja začeli upirati pod geslom: »Le vkup, le vkup, uboga i^mnina — za staro prav- do!- Ivmečke lokalne upore po- znamo tudi v dana.šnjem p'Uj- ?korn okraju in to na fevdih cerkvenih in po.'=:vctnih gospo- dov. Lokalni uoori so bUi na pose.cfvih ptujskih minoritov in domin:'kanrev v Halozah, nom- .ske^T \-iteškoga '-'^da pri Veliki Nedelji in drugod. Ker je bilo po zmagi fevda- lizma v naših krajih plemstvo nemško, a duhovščina latinska, drugih izobražencev pa ni bilo, se prava slovenska kultura ni mogla uspešno razvijati. Knji- ževna dela, ki so tedaj nastajala na naših tleh, so bila napisana enako kakor po vsej srednji Evropi v tistem času skoraj iz- ključno v latinskem jeziku. Tu- ja kultura pa .na slovcn.^kega kmeta v.^-aj v začetku ni imela posebnega vpliva. Živel je svojo življenje: ljudski pesniki so peli še vedno pristne slovenske po- •smi, katerih v.sebina se je de- loma ohranila prav do današ- njih dni. Slovenski kmet. njegovo so- cialno, versko in občckulturno življenje: ljud.ska pesem, baike, pripovedke, obič^aji, slikarsivo. rczbarstvo, no.še, pred'^tavljajo pravo zgodovino Slovenccv te dobe. Jedro to notranje zgodo- vine sloven.skega ljud.stva je tista ohranjujoča sila. ki js ob- varovala peščici Slovencev pod vlado tujcev jezik in z njim na- rodnost. , tako da so se mogli v novem času ob delu in nrebu- jcni zavesti .«;voiih najboljših si- nov razviti v narod, ki si je v nolitični svobodi razv'l vse svo- ie in odločal pri vodstvu svoje usode. ^»ran 4 Ptuj. 25. junija 1954 § P O M T Nogometna tekma stoietja v Ptuiu Ljubitelji nogometa bodo imeli v nedeljo 27 junija edinstveno priložnost obiskati tckoio sto- fetja med veterani mesta Ptuja in Maribora Moštvo, ki ima skupno težo 960 kg, žc dalj ča^ sa trenira doma :n na terenu. — Dnša napada srednji napadalec Janez Vobič <110 kg) je v si- jajni formi in upamo, da bo s svojo zaokroženo postavo strah m trepet nasprotne obrambe ter vratarja Njegova kondicija je izredna — ,V moštvu bo nasto- palo nekaj napadalnih igračev s smrtonosnimi streli. Tovariš Kolšak ima zaradi izredne višine smrtonosen strel z glavo, ker pri udarcu izkoristi zamah ce- lega telcFa. Stari, preizkušeni b-^anilec Dušan Dostal odlično strelja z levo. desno in obema nogama naenkrat. Ni rojen vra- tar, ki bi zadržal strel tovariša Pika Toraaniča. Moštvo premore tudi igralce kot .jc Lajoš (če ne bo odpoklican v Švico na mesto poškodovanega Puskaša), Kristanič. ki preseneča z iz- vedbo »škarij«. tovariša Kra- vino iz bančnega moštva In druge. Prireditelji tekme so uvideli, kakšna nevarnost obstaja za gledalce spričo smrtonosnih stre- lov, zato so poskrbeli železno mrežo na mariborskem golu. Kljub temu je priporočljivo, da se gledalci umaknejo svojih 50 metrov od igrišča, ker se lahko pripeti, da bo kakšen igrač izgubil orientacijo in bo streljal v publiko. Ob slavnostni otvoritvi bo igrala godba na pihala. Orga- niziran je prenos tekme v Švi- co, kjer vlada izredno zaniman- je za ta veliki športni dogodek v Ptuju. Radio reporter bo Rudi Košir & Bodo Ljubitelji nogometa ne zamu- dite priložnosti v nedeljo, ko boste prvič v Ptuju videli nogo- met velikega formata! Vstopnice bodo zmanjkale! Izredni športni dopisnik »Drave« Aluminij : Drava 4:2 (0:1) Ptuj, 20 junija. — Danes bi se morala odigrati preložena prvenstvena tekma Drava : Ce- lje. ki pa so jo gostje predali 3:0 vv. o. brez borbe. Zato je Drava organizirala prijateljsko tekmo 7 Aluminijem, katere či- sti dobiček je namenjen poplav- Ijencem. Rezultat tekme odgo- varja tudi poteku, pač^ pa lahko pripomnimo, da Drava'ni znala izkoristiti nekaj zrelih priložnosti za gol. Tekma je bila na sploš- no slaba in lež-rna na obeh straneh. Sodnik Grabner jc oškodoval Dravo. _k Cene na ptujskem živilskem trgu v sredo, dne 23. junija 1954 za liter, kilogram ali komad: Čebula 40, česen 50, fižol 60, grah 40, grah luščeni 60, krom- pir 10, krompir (novi) 40, kole- raba 40, karfijola 50, peteršilj 40, pesa rdeča 40, por 30, ku- mare 80, korenček 40, redkvica 5, solati! endivija 40, solata v glavah 40, špinača 40. Maslo surovo 450, zaseka 250. Koruza 16, moka bela 50, proso 30, pšenica 35. Kokoši 250—400, purani 500 do 800, piščanci 250—500, ko- zlički 500—700. Crešnje 40—50. Mleko 20, smetana 100—120, sir 50—70. Gobe 100, gobe suhe 400, li sičke 80. Jajca 11. DTV Partizan Ormož prireja taborenje Nadvse agilno društvo iz Ormoira oriredi tudj letos svo- jim mladincem in pionirjem — aktivnim telovadcem — taborje- nje na Otoku pri Veliki Nedelji. Prprave so v polnem teku, kupljenih je pet novih šotorov, zbrana finar:čn;i in materialna tredstva. Vodstvo taborjenja, ki ie ob lanskoletnem taborjenju nabralo dovolj izkušenj, skoraj dnevno razpravlja o vseh po- drobnostih, da ja ne bi kaj iz- OFtalo. Taborjenje, ki se ga bo udele- žilo 10 pripadnikov Partizana Ormož, bo v času od 17. do 31. julija 1.1. Udeleženci bodo pri- spevali za 16-dnevno taborienje POO din, razliko do polne oskrb- nine pa bo plačalo društvo. Prijetno razvedrilo v naravi ob nenehnem izpopolnjevanju telesne vzgoje, navajanju na sa- mostojnost in tovarištvo, naj bo priznanje mladem telovad- cem Ostala društva Partizan okra- ja Ptuj, posnemajte društvo v Ormožu. Pridite na obisk. MS. Dobrosrčni sosed Nekoč so se na sejmu sprli trije sosedje. Dva sta šla prej domov in sta na hribovski poti čaka!a tretjega s koloma, da bi ga pretepla. Čakala sta in čakala, tretjega pa ni bilo od nikoder. Končno pravi eden sočutno: »Ti, Boštjan, da se ni temu revčku spotoma kaj hudega pri- petilo?« pMklim immU Za zatiranje zajedavcev na sadnem drevju lahko porabimo petrolejsko emulzijo, ki je pri- kladna Za zatiranje listnih in kr- vavih uši ter nekaterih drugih škodljivcev. Navadno uporabljamo 2-pro- centno emulzijo, pripravljeno na sledeči način: 125 gramov kali- jevega mila raztopimo v pol litra petroleja ter neprestano mešamo, da dobimo mlečno emulzijo. Nato dodamo še liter j vroče vode in zopet dobro pre- mešamo. To mešanico razred- čimo z vodo toliko, da dobimo 100 litrov tekočine. ★ Tudi poleti je mogoče konser- virati meso. Treba ga je najprej speči, nato pa ga vložiti v pri- merno posodo ter ga vsega zaliti neprodušno z mastjo. To je že star in preizkušen način konser- viranja mesa v naših krajih. ★ Vrvi so izdatno močnejše in trpežnejše, če jih namakamo tri dni v raztopini galuna. ★ Cepilni vosek lahko napravi- mo sami iz pol kilograma če- belnega voska in 1 kg kalofonije in oboje na ognju raztopimo. Ko se popolnoma raztopi, vzame- mo posodo z ognja in dodamo toliko špirita, kolikor je bilo voska. Špirit dodajemo počasi in ves čas mešamo, dokler ne postane mešanica gosta kot med. Med mešanjem dodamo tudi okrog 20 dkg olja, da postane vosek lepljivejši. Da se tega vo- ska ne bi lotile čebele, primešaj- mo še okrog 10 dkg katrana, ki je za čebele neprijeten, ★ Pokošene travnike pognojimo v deževnem času s čilskim solit- rom, gnojnico, superfosfatom in kalijevo soljo. V suši ni koristno gnojiti, ker bi gnojivo sežgalo korenine trave. ★ Kože domačih zajcev je naj- bolje ustrojiti takoj po zakolu ali pa pozneje, ko so posušene. K potrpežljivosti in vztrajnosti je potrebno še tole: V manjši posodi čiste vode namakamo en dan sveže aJi posušene kože, da se razmehčajo, potem pa jih ožmemo od vratu navzdol. Ko smo jih razgrnili na pripravno mizo, ostrgamo z nožem vse mastne dlake, ki se držijo kože. Kože se rade raztrgajo, če jih ne ostrgamo od sredine navzven, kakor leže dlake. V šestih litrih vode skuhamo 3ol kilograma galuna in četrt cilograma soli. V to mešanico, ki se mora ohladiti in biti mlač- na, namočimo kožice, da se dobro napi jejo te mešanice. To ponavljamo 4 dni zaporedoma. Med namakanjem jih je treba malo raztegovati, ker jih teko- čina vleče skupaj. Po 4 dneh na- makanja jih ožmemo, razteg- nemo in nabijemo na desko. Dlaka mora biti obrnjena proti deski, kožica pa se deske ne sme dotikati, da ne bi mogel zrak do dlake. Cez 24 ur ko- žice snamemo, raztegnemo it» zopet pribijemo na desko za- radi nadaljnjega sušenja. Ko so že precej suhe, jih moramo dnevno celo po dvakrat sneti z deske, raztegniti in svaljkati. da postanejo mehke. Sušiti jih ne smemo niti v vetru in ne na soncu, ker tako sušenje škodi. Končno je treba kožice zmeh- čati s svaljkanjem in drgne- njem čer rob mize. Ko so po- stale mehke, jim še skrtačimo dlako in jo pogladimo s svileno krpo. Kako porabimo kožice, ni tež- ko rešiti, ker to žc v naprej rade določijo gospodinje in otroci. ^{^(^koioHC' nainn ^eaium Rahitičen otrok Pred nedavnim sem videla debelušno, rdečelično punčko, staro okrog dveh let. Na prvi pogled, videla sem ji le obrazek z živahnimi očkami, bi ji ne prisodila tistega, kar sem potlej z obžalovanjem morala pritrditi drugim: bila je rahitična. Ce sem se jaz začudila, po- tem si lahko predstavljate ma- ter, ki kar ni hotela verjeti, da je to res. Da je rahitis bolezen slabo razvitih, bledih, često za- nemarjenih otrok s topim iz- razom, to je že slišala. Na njeni punčki je pa vse obratno. Zato je zelo nerada ubogala in jo prepustila zdravnikom. Punčka je namreč pri vsem tem imela tako očitne znake te bolezni, da bi bila mati morala to že prej opaziti. Ona namreč opazuje otroka vsak dan — zdravnik pa ga vidi šele takrat, ko mu ga prinesejo. To je na- vadno zelo pozno, če ne pre- pozno, da bi ga popolnoma po- zdravil. Rahitis — angleška bolezen — je posledica motene presnove celotnega organizma. Osnovno dogajanje je motnja v poapnje- vanju kosti. Zaradi tega so ko- sti mehkejše, se krivijo in ne- pravilna je rast celotnega tele- sa. Da je prizadeto tudi mišičje bomo videli kasneje. Vsemu temu je vzrok po- manjkanje »apna«, ki daje ko- stem trdoto, in vitamina D ozi- roma sončnih žarkov, ki ga iz njegove predstopnje, ki je v člo- veški koži, ustvarjajo. (»Apno« pomenita dve rudninski snovi, ki ju dobivamo s hrano.) , Moj glavni namen je prika- zati znake te bolezni, da ne bo- sta več glavno vodilo pri pre- soji rdečica ali bledica obraza, debelušnost ali slabost, kakor je to v navadi. Znaki se pojavijo s strani živčevja, kosti in mišičevja, med katerimi je najbolj zgoden živčni: dojenček postane raz- dražljiv, pa malo in nemirno spi. Medtem ko se hrani, se ze- lo poti, bledi in propada. V tej dobi je telo neodporno tudi proti drugim boleznim: pogosta so obolenja dihalnih poti — nagnjenost k driskam. Kmalu zatem opazimo zastoj v razvoju njegove duševnosti, otrok se za- nima za okolico manj kot bi se sicer moral Obenem je tudi premalo živahen, da bi lepo na- predoval. Drugi in najočitnejši znaki so na kosteh, in sicer najprej na tistih, ki najhitreje rastejo: pri novorojenčku na kosteh glave. Lobanja je čudno velika, njene kosti so mehke, kar čutimo, če oprimemo glavo z obema roka- ma od spredaj navzad, pa s ko- nicami prstov močno pritisnemo na zatilje. Kosti se udajo kakor da bi bile iz pergamenta. Velika mečava, ki je na vrhu glave — spredaj — se ne zapre kot nor- malno okrog 15 meseca, temveč ostane odprta še do okrog 2. le- ta. Konec 1. ali 2. leta se poja- vijo v središčih čelnih kosti iz- bokline, da dobi glava, gledana od zgoraj, obliko kvadrata (kva- dratasta glava). Zobje se poja- vijo zelo pozno in to šele po šestem do devetem mesecu. Tu- di na njih so spremembe, in si- cer na mlečnih ali drugih zo- beh. Zobje so hrapavi, zbrazda- ni, nepravilnih oblik in ne sto- jijo v vrstL Znaki na prsnem košu: na prednji strani reber ob prehodu kostnega dela v hrustančasti del, otipljemo betičaste zadebe- line — tako imenovani rahitični molek, ki je lahko pri suhem, močno rahitičnem otroku že na daleč viden. Prsnica štrli na- prej (kurja prsa), Cesto se začne kriviti hrbtenica — nastane grba. Medenica se zaradi teže te- lesa, protipritiska nog in nate-: ga mišic splošči, dobi srčasto obliko, kar je usodno predvsem za deklice. Pozneje, za časa no- sečnosti, je lahko to nepremag- ljiva ovira za normalen porod. Spremembe na okončinah so zaradi večje obremenitve izra- žene predvsem na spodnjih. Tu- kaj so očitnejše in težje. Prvo je, da otrok pozno shodi, pri tem se kosti usločijo, noge po- stanejo kobaljaste (»O« noge) ali pa navzkrižne (»X« noge) ali pa je oboje združeno (niso pa vse O in X noge rahitičnega iz- vora!). Skupno z gornjimi in spod- njimi okončinami so pa tako imenovani dvojni sklepi. Nad pravim sklepom se otiplje še ena izboklina, ki pa pripadli dolgi kosti in simulira še en sklep. To je značilno za zapestni skočni sklep. Važen znak s strani mišičja je njegova slabost, ki se pri otroku očituje predvsem na tre- buhu, ki je velik in zabuhel, so ga pa da lahko stisniti (žabji trebuh). Posledica vseh teh sprememb je zastoj otroka v rasti; razviti se pa more tudi v nesorazmer- no razvitega pritlikavca. Vendar je pa rahitik tudi po ozdravlje- nju navadno bolj majhen, čokat, debelih kosti — krivonog. Jožica Ilovšek • Zo dobro vo jo Užaljenost Na Pohorju se je k partiza- nom javil star možiček, ki je že komaj stal »Kaj pa vi želite, očka?« ga je vprašal komandant. • »Tovariš komandant, prišel sem se javit v Titovo vojsko; saj je vendar mobilizacija!« »Lepo, lepo .. Vendar se xni zdi, očka, da ste nekoliko pre- slabotni. Velikega napora pri nas ne Di mogU zdržati. Kakor izgleda, težko hodite.« »Presneto ste štimaaik je ogorčeno odvrnil možakai-. »Hit- ler bi me še v svojo gardo vzel...« Gremo naprej Tov. Vera je imela vajo z recitacijskim zborom. To je bi- la prva tovrstna vaja na Šta- jerskem. Tovariši so vse pre- malo stopnjevali glas. NajteSge mesto v tej Zupančičevi pesmi jim je bilo: »Mi gremo naprej!« Ponavljati so morali to mesto in vedno glasneje je odmevalo po okolici: »Mi gremo naprej!« Prekinilo jih je trkanje na vrata. Pri odprtih vratih so za- gledali sosedo, ki je prijazno zaprosila tovarišico Vero: »Saj boš poskrbela, kajne, tovarišicb. da bodo vrnili pi- skre, če greste res naprej.. .< Sinkov nasvet Očka je odšel v partizane, mamica in sinko pa sta ostala doma. Nekega dne je sfnko zaupno vprašal mamico: »Mama, ali je naš atek tudi odšel v partizane, da ga od ni- koder ni?« Mamica je bila v zadres?1. Sinka jc F>osvarila. naj tega ne sprašuje, atek pa da bo že pn- šel domov. Sinko jo je pogledal in nato odvrnil: »Mamica, potem pa ti tudi smeš spraševati po meii. me dolgo n= od sosedovih!« TVIESTNl KINO PTUI predvaja v dneh od 25. do 28. junija ameri.ški barvni film »NIAGARA« in v dneh od 29. junij;i do 1. .julija angleški film »ODVEDEN« LETNI KINO PTUJ predvaja v dneh od 24. do 27. junija 1954 ameriški fiim »FANT S TROBENTO« in v dneh od 28. junija do 1. julija francoski film MONTE CARIX>« I!niI!II!!!lll!ll!!!liIilllI!illiniillllinHl!il!l!!!ll!!ll!i|!l!!!l!(I!]!l!lfI11 — da je v Kaspiškem morju okrog 300.000 milijonov centov soli in da bi se dalo iz te soli napraviti kroglo s premerom 230 km; — da vsebuje telo odraslega človeka toliko fosforja, da bi lahko iz njega napravili 800.000 kapic za žveplenke; — da potrebuje odrasel člo- vek dnevno nad 11 kg zraka; — da uživa kavo okrog 150 milijonov ljudi, čaj pa polovico manj; — da doseže cipresa najča- stitljivejšo starost 6.000 let, mamutovo drevo 4.000 let, tiso do 3.000 let in cedro do 2.000 let. Jablane in hruške dočakajo do 150 let, češplja in češnja 100., marelica in breskev pa 25 do 30 let; — da cvete bambus, glavna rastlina džungle, vsakih 25 let in da je moka iz njegovih se- men večkrat rešila Malajce in druge tropske narode lakote in smrti. Bambusov sladkor je od- lično zdravilo. Močna bambuso«- va stebla uporabljajo za gradi- tev mostov, za vodovodne cevi in splave, na katerih plava n. pr. glavno me^^to S lam; — da použijejo ljudje letno nari 500.000 ton rib in da pri- hranijo s tem meso poldruge- ga milijona odraslih goved; — da zraste nnjdrobneiši krompir v Gronlandiji, kjer do- seže le debelo?! golobovega jajca; — da lahko nadomestimo be- ljakovine 1 kri govejega mesa z 1 kg orehovih jedrc; — da bo med 7 in 15. avgu- stom le^os »Mariborski teden« z razstavo blaga, ki se proizvaja v Mariboru in drugih tovarnah LRS ter drugih republik; — da jc največje zanimanje za naš premen v Ualiji, Grčiji, Avstriji in Egiptu; — da je v Črni gori ustanov- ljena Kmetijska zbornica; — da bo v bodoče vsak izlet- nik, ki se udeleži enodnevnega »ikupinskc.^a ir^pta, . /avarov-in za lO^^.OOO in 200 COO din. če ho podjefe ki organizira izlet, ?^klenilo tozaHcvno Docrodbo z DOZ Isto velfa za večdnev le izlete. OBVESTILO Obveščamo starše, da bo vpi- sovanje vseh otrok, tudi tistih, ki so doslej redno hodili in že- lijo še naprej obiskovati vrtec ^ v Ptuju, Pi,ajčeva ulica, 1. sept. 1954 Uprava vitca IIUiilitlllllliniUliUllllMlllllnMllHUllilliiwniniiiiliiiwiMii;nniiui,iiiiiiiHniHHHniHHnnuMniMini^ .. r — . ------— ........t,,,.................................................................................................................................. Proti rastlinskim škodljivcem se lahko uspešno bor mo Dobro vemo, da povzročajo rastlinski škodljivci (živalskega in rastlinskega porekla) na pod- ročju našega okraja vseko leto ogromno škodo, ki gre v težke milijone. Ali te škode res ne moremo pi-oprcčevati? Pred leti bi marsikateri kme- tijski strokovnjak okleval z z odgovorom na to vprašanje. Danc-s pa lahko mimo povemo, da imamo dovolj učinkovitih sredstev, s katerimi uspešno zatiramo vse rastlinske škod- ljivce in s tem preprečimo ško- do, k; jo povzročajo našemu gosp ?o na rarroldgo pt' Fmc. :n rri Okrajni zadružn. zvez; Ptuj. MALI OGLASI PRODAM ali zamenjam pose- stvo s hišo in giospodar<5klm rx>slopjem v b'ažini Ptua. Vprašajte v gostiln; KZ Oreš- je pri Ptuiu. RADIO »KOŠMAJ« prodnim za- rad' gradit\'e. Vpraša.^tc v upravi liista OPREMF-JENO SAMlXO SOBO iščem za takoj Vpraša.it€ v upravi. POUČUJEM slovonJčlno. coščino, latinščino in ri-it«- matiko za vse razrede g nazije. — Vprašajte v upravi li^ta. PROD;^?^ gozd. Vprašajte: .To- žfrfa Mere. Vareja. SPRE-IMril taV-o- m^^.hrr-^^.ir- pomočnika. K:e;nrl3e- v- m ptui. PRODAM šivaln' slroi fm.-^i^o r^bl^en) po zelo nizk; cersi. P^ui. Mu-š č-va 9. PFOD.\M 1 ha lepega da vrt ir hi^o z vsen 'r.v"^- tar-rrn fill 7.nmrr)'3r;i z^ h "i pošta Juršinci.