Štev. I5L Tr«t, v petek 31, maja 2912 Tečaj xxxvir. • i ni m ■ a^a—i IZHAJA VSAK DAN t;t«:* «ft r.«aaij3th In pratznitlh ab 5-, ponedeTjklk tb 9. z)«tr«J. Ft jjaralČue . hvatati is odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastalk tossoicg lista ,Edinort*. • Narisati* Tiskarna vpisana asdiuga a omejenim poroštvom v Trata. Giorgio Oalatti Me v. 20. P«Hs»^»ris)a b.irifo to liieth hnnil Honrt seja podlistek fitez iz Rdeče ijiše. (Le chevalier de Maison Rouge). 102 Ker je kraljica čula, da njena stražnika šepetata med seboj, kakor navadno, je previdno pobrala papir in ni se upala pri tem niti dihati. Tanek, droben predmet je smuknil kakor iz nožnice, in ko je padel na trda opekasta tla, je zazvenel kakor kovina. Bila je ostro nabrušena pila, podobna bolj biseru nego orodju, jeklena priprava, s katero bi lahko najšibkejša in najnerodnejša roka v četrtu ure prežagala najdebelejši železen drog. „Veličanstvo," je bilo zapisano na listku, „jutri o poludesetih zjutraj pride mož, ki bo govoril z orožnikom, ki Vas straži, skoz okno ženskega dvorišča. Medtem pa Vaše veličanstvo prepili tretji drog svojega okna, ako računate od ieve na desno. Pilite poševno; zadostoval bo četrt ure. Nato bodite pripravljeni, da zlezete skoz okno. Ta vest Vam prihaja od enega Vaših najzvestejših in najudanejših podložnikov, ki je posvetil svoje življenje Vašemu veličanstvu in ki bo srečen, da bo smel za Vas umreti." — Po njegovem govoru je bila Čana. Senzacijonalno zastrupljenje. PRAGA 30. (Izv.) Po celem mestu vzbudila splošno razburjenje sledeča strupljevalna afera. Soprogi hotelirjev Eis-ner-ja in Flussner-ja, ki sta lastnika hotela „pri zlatem angelju* ste dolgo trpeli na želodčni bolezni. Vsa zdravila domaČega zdravnika niso nič pomagala. Slednjič jima je zdravnik priporočil rSntgenizacijo. Danes Je i zdravnik napravil recept za pripravljalna sredstva, katera raj bi obe soprogi zavživali. Zdravilna sredstva so bila naročena v lekarni pri .Adamu" na Vaclavskem trgu Danes opoldne sta obe soprogi zavžili zdravilo. Komaj pa je gospa Flussner za-vžila medikament, popadli so jo strahoviti i krči, padla je nezavestna na tla in kmalu (izdihnila. Gospa Eisner, ki je tudi zavžila naročeno zdravilo, pa se bori s smrtjo. Policija je uvedla strogo preiskavo. Sedaj zadeva še ni pojasnjena in se ne ve, če so bila mogoče zdravila zamenjena v lekarni, ali pa 'gre za kak drug nesrečen slučaj. mecen. ion" politike do — korita, je Justh hodil ravno | pot k modernizaciji vrhnega političnega ! prava. Tako ni moglo priti drugače, nego ip da so se križala pota teh dveh, nekdaj po -l j svojih idejah in ciljih tako sorodnih si po- litikOV Se pred par tedni je bila taktika KoŠutova taka, da so iz vladnih in kroge v večine v ogrsko - hrvatskem parlamentu fanfare veselo naznanjale svetu, da je Justhova opozicija udušena, ker |e osamljena, ker se jej niti KoŠutova stranka ni hotela pridružiti. Toda veselje ogrskih oligarho.', izkoriščevalcev in sovražni tov vsake svobode je bilo le kratko. Zaračunali so se temeljito. Notri med zmagosvestnim krikom so Ji -j dogodki dali pouk, da so krivo računa!J, brez — poznavanja in umevanja moči velike ideje, ki si zmagoslavno odpira poti v vse narode in vse dežele: Ideje politične enakopravnosti in enakosti? Prišli so viharni in krvavi dogodki ra budimpeštanskih ulicah. Jeden grof Tisza je pač mogel v svoji brutalnosti in olfgar-hični nadutosti tudi v trenotku, ko so mu ^Č^kLdU5°Vflik "J"^ ™ javili, da na ulicah teče kri, cinično omalo-PRAGA 30. Župnik na Kraljevih Vino-1 Važevati krik krvi, prelite v boju proti poii-gradih, rasgr. Lehner je daroval vso svojo, j t,čni t|raniij AH Košutu in njegovi skupini ;jako dragoceno knjižnico in znesek 100.000 |je ^^ postajat| vroee pod petami. Bojni j K v to svrho, da se ustanovi češki kulturno [1 na uHcah ga «e vzdramil k zavesti, historični institut na Kralj. Vinogradih za obeh da vihar utegne tudi njegovo politično ekzi-stenco pomesti v pogubo, ako se bo ?e češke umetnike, pisatelje in slušatelje ----- stenco pomesu v poguoo, asu sc uu čeških visokih šol. Obresti gorenje glavnice j oada|:e tR-K0 očjtno eksponiral v korist poli-: se bodo po njegovih določilih vporabljale j ^^ kr070nij ki so neizprosni sovražniki za vzdrževanje zavoda. j vsaki raodern| evoluciji v političnem življenju, kar hočejo ohraniti svoje srednjeveške pri Brambni odsek. DUNAJ 30. (Izv.) V brambnem odseku je danes naznanil domobranski minister „Oh!" je šepetala kraljica, „to je past. Toda ne, zdi se mi, da poznam to pisavo; taka je, kakor v Templu; to je pisal vitez iz Rdeče hiše. Naprej! Bog morda hoče, da pobegnem." In kraljica se je zgrudila na kolena in se zatekla k molitvi, temu mogočnemu pripomočku jetnikov. XL1H. Dixmerjeve odredbe. V naslednji noči ni kraljica skoro za-tisnila očesa. Cim je hotela zaspati, se ji je dozdevalo, kakor da vidi prelivanje krvi, kakor da čuje kričanje. Del prihodnjega dneva je posvetila mo-! litvi. Toda ni se mogla pomiriti, kajti zdelo j se ji je popolnoma mogoče, da pobegne s ; pomočjo pile in svojih prijateljev; in ravno ] ta možnost je spremenila njeno upanje v krvav plamen, ki ji je slepil oči. Vedela je, da morajo prijatelji, ki bi hoteli dospeti do nje, prej pobiti njena stražnika, a ona ni hotela privoliti za nobeno ceno v njiju smrt. Bila sta edina moža, ki sta že dolgo sočustvovala ž njo. Toda onkraj omrežja, ki naj bi je pre-pilila, je sijalo solnce svobode, tam je bilo | življenje in morda tudi maščevanje; tri stvari, ki so ženski posebno sladke in prijetne. Boga je prosila odpuščenja, ker je tako goreče hrepenela po njih. ! Sicer se ji je zdelo, da ne sumita njena Začetek konca tiranije na Ogrskem. Glavna voditelja nekdanje združene opozicije na Ogrskem sta bila Fran Košut in Julij Justh. Ker pa je prvi nevreden sin velikega očeta (ki se Je junaški in nesebično boril za svoje ideale) in le navaden špekulant, ki nikoli ne pozablja na svojo osebno korist, dočim Je Justh pošten — kar je tem laglje, ker je materijelno popolnoma neodvisen —, Je bilo prišlo do razkola v nekdaj združeni opoziciji, vsled česar se je vilegije, ki jih treba porušiti, ker preko njih ni poti niti do najmanjše mere politič e pravice za ljudstvo. In notri med viharji prišla še dopolnilna volitev usoden raemento skupini V tem okraju, ki je bil vladne stranke, Je Juthove stranke. In stražnika ničesar. Priprosta človeka bi se bila gotovo izdala izurjenim očem kraljice. „Čudna usoda, plemenita igra !* si je dejala; „dve zaroti se združujeta, da bo rešena uboga kraljica, ali bolje, uboga jetnica, ki ni ničesar storila, da bi naščuvala zarotnike, ali jih vspodbudila, in obe naj se izvedeta istočasno ... Kdo ve ? Morda sta obe zaroti v medsebojni zvezi, morda se združita v eni točki... Ako hočem, sem torej rešena... Toda žrtvovati mesto sebe ubogo žensko, dopustiti, da pobijejo dva moža, zato da pride ta ženska do mene... - la Bog in bodočnost mi ne dopustita kaj ta- Pu,arno3T-kega ! Nemogoče! Nemogoče!" " Kraljico je obhajal vedno večji strah. Mučil jo je mrzlični dvora, groza jo je spre-letala in tesno ji je postajalo pri srcu, dokler ni napočil večer. Ko je nastala v zaporu tema, ko so se čuli koraki straž in ko je žvenketanje orožja ter lajanje psov odmevalo po mračnih obokih, ko je kraljica konečno spoznala grozo v Budimpešti je v Zenti kakor Frana Košu a. vedno domtna zmagal kandidat — Še proti kakemu proti- kandidatu ! Volitve na Ogrskem so proslule po krutosti in brezvestnosti, s katero deluje tam vladni aparat, da — korigira srečo na voliščih. Saj smo videli, kako je mogel gref Khuen-Hedervary zmrviti v prah, rulificirati celo tako mogočno stranko, kakoršna je bi a nekdan|a gospodovalna „liberalna" stranka. In če že vladni aparat deluje s polno par > za vsakega in tudi zadnjega vladnega pristaša, si moremo misliti, kako je šele pritiskal v Zenti, kjer je proti Justhovcu kandidiral sam finančni minister Teleszky !! In vendar: minister je bil poražen in zmrgal je Justhovec. Kakor je ta izid konsternir^l vladni tabor, tako silen Je moral biti utis na Košutovo skupino in jej z/eneti k&Vor opomin, da se je pedala na nevarno pet, po kateri utegne priti — ob vso pc- Pod utisom dogodkov v Budimpešti in onim volitve v Zenti se je politično vrt me v Košutovem taboru naenkrat spremenilo in hkratu so se pojavljali znaki, ki so kazali na zopetno zbližanje obeh opozicijonalmh skupin druga k drugi. Začela so se pogajanja in v par dneh že so se kazale konture koncentracije vse opozicije. Kolikegi pomena bo taka koncentracija a K.1I1, RU IC JUdlllld RU1ICU.IU 3L/U4UaiQ KJ^KJ -- o . , ,, i , - I„ ,____ svoje ječe v vsej njeni strahoti in brezup-! bodoči razvej dogodkov v budrnipeštan^ nosti se je dvignila vsa v strahu. „Oh, Bežala bom,* je dejala, „da, da, bežati hočem. Ko pridejo, ko bodo govorili, pripilim drog in počakam, kaj bodo zahtevali od mene Bog in moji prijatelji. Dolgujem samo sebe otrokom; saj jih ne umore, ali če jih umore, potem lahko.. (Dalje.) parlamentu, nam govori dejstvo, da se je takoj začelo govoriti o demisiji ministrski ga predsednika Lukacsa. Pogajanja med opozicijonalnimi skup-nami sicer niso Še dovršena, vendar pa ,e — vsaj vse vesti glase v tem smislu — ujedinjenje gotova stvar. In s tem je v politični vrtinec na Ogrskem zanešen eleme*;: 0 soboto, dne 1. junija 1912 notranji nastop Sokola v Trstu. Stran II „EDINOST- št. 151 V Trstu, .ine 31. maja 1912. s katerim viada in nje mcjsirovalec grof Tisza nista računala. Glasom vesti v opozicijonalnih listih so se stranke ujedinile na temeljnih principih, na katerih ima sloneti volilna reforma, ki Ima vsebovati: splošno, enako in delno tajno volilno pravico. Podrobnosti so te-Ie: volilno pravico ima vsak ogrski državljan, ki fe dovršil 24. leto, zna čitati in pisati, stanuje eno ali dve leti v istem kraju ter ima svoje lastno gospodarstvo. Potem bi imeli volilno pravico vsi dosedanji volilci in tisti analfabeti, ki plačujejo 15 K davka in dosluženi vojaki. Tajno glasovanje bi bilo povsod tam, kjer število volilcev, ki znajo čitati in pisati, nadkriljuje 70 odstotkov. Čista volitev naj bi se zagotovila s posebnimi zakoni. Taka reforma bi bila seveda še precej daleč od idejala zares liberalne in moderne volilne reforme. Ali napredek bo vendar-le. In sicer tolik napredek, da ga smemo označiti vsaj kakor začetek konca tiranije, ki je doslej dušila sleherni svobodni dih. Da prav cenimo ta napredek, moramo imeti pred očmi resnico, da se velike evolucije ne izvršujejo hkratu, ampak po etapah. A da je res napredek, to potrja vest, da misli s o c i j a i n a d e m o k r a c i j a privoliti v tak projekt volilne reforme. Da je prišel začetek konca, dokazuje pa pred vsem dejstvo, da je velika demokratična ideja začela delovati spreminjevalno na vrvenje političnega življenja. Sklepni račun tržaške občine za leto 1910. Finančna komisija tržaškega mestnega sveta je na podlagi računov mestne raču-narije izdelala poročilo o sklepnih računih mestne občine za leto 1910. Iz tega poročila posnemljemo, da je občina leta 1910 imela K 15,192.557 23 skupnih dohodkov in K 14,664.511 28 skupnih izdatkov, tako, da je sklepni račun zaključil s preostankom K 528.045 95. Prora-čunjeno je bilo K 14,844.380 dohodkov in K 14,843.740 izdatkov, torej K 540 preostanka, tako, da je preostanek za K 527.505 95 višji nego proračunjeno. Od tega preostanka odpada K 348.277,23 na povišane dohodke in K 179.228 72 na pomanjšane izdatke. Vendar treba povdarjati, da se je del troškov v znesku K 213.46848 pokrilo s preostanki iz let 1908 in 1909, tako, da znaša resnično zboljšanje le K 314 037 47. V primeri z letom 1909 je bila leta 1910 potrebščina za K 740.737-76 večja. Na posameznega prebivalca so znašali leta 1909 : prejemki K 64 35, izdatki K 59*05 ; leta 1910: prejemki K 67 09, izdatki K 6571. V enem letu so torej troški narasli za K 6 61 in prejemki za K 2*64 na prebivalca. Večji izdatki gredo po večini na račun plač, mezd in pokojnin, ki so v letu 1910 narasle za K 598.289-36. Vsi dohodki pa so v tem času narasli le za K 104.269-94. Za danes toliko, dočim si pridržimo za pozneje podrobneje razmotrivanje tega računa. _ Domače vesti. Kranjski srednješolci v Trstu. Včeraj ob pol devetih predpoldne je na južni kole d or došlo 560 srednješolskih dijakov iz Ljunljane, Novega mesta, Kranja in Idrije. DijaRi, katere je spremljalo 30 profesorjev in učiteljev, so vsled inicijative Ijubljaiske kra ne skupine mornaričnega društva priredili poučni izlet v Trst. Izletnike, med ka-teii ni se je nahajalo tudi nekaj dam, so na kc i dvoru sprejeli nekateri člani tukajšnje kr>: ne skupine mornariškega društva, ki so |ii. spremljali skozi mesto. Predvsem so si Izlet iiki ogledali prosto luko in ribji trg, pc m so šli k Sv. Andreju, kjer so si ogledi ladjedelnico pri Sv. Marku. Obedovali so v restavraciji Dreher. Od 2 30 do 6 30 se t c* na dveh parnih čolnih vršila vožnja po iuki. Večerjali so izletniki pri Dreherju ter so se po večerji ob pol devetih vrnili v Ljubljano. Slovanske igralne karte. Slovenci »CJtmo danes reči, da imamo najlepše igf.me karte. Ne le sebi, ampak vsem Slovan kim narodom smo dali domač slovenski iid It k, ki ne zaostaja za nobeno tujo firmo. Naše igralne karte so sestavljene tako, da im i v njih vsak slovanski narod nekaj svojega Poleg tega pa so zložene zelo pre-m š jeno in izvršene povsem umetniško. Saj so delo znanega slovenskega umetnika. Ure-jtne so tako, da se po znakih malo razlikujejo cd drugih. Vkljub temu so našli nekateri „rodoljubi" izgovor, da se zaradi par malih izprememb — ki pa pomenjajo le zboljšanje — ne morejo navaditi nanje. V tem smo namreč Slovenci posebne vrste ljudje, da dajamo tujemu izdelku prednost tudi tedaj, če je slabši, nego naše domače narodno blago. Nekatere je motilo celo to, da je bil ščit (srce) moder in pik (lipa) zelen. Tvrdka je sedaj tem nezadovoljnežem ugodila s tem, da je napravila dve rdeči in dve črni barvi (šč«t In cepe, lipa in meč). Sedaj se razliku ejo torej naše domače kane od tujih le v tem, da so lepše in boljše — po podobah pa popolnoma enake —, samo nekoliko bolj slovenske. Sedaj menda ne bo več izgovorov ia le želeti je, da ne bo naša narodnost samo v besedah, v živio in v litru — ampak, da jo bomo kazali povsod dosledno in tudi pri domačih kartah, ki so izdelek domače tvrdke. Zahtevajte jih in razširjajte povsod! Izšle so tudi tarok-karte, ki so prav tako krasno umetniško sestavljene in izvršene, kakor navadne marjaš-karte. Svoji k svojim I V nedeljo, dne 16. junija II. zlet 9 Tržaške Sokolske Župe" na Opčlnah In ob enem 30-letnlca „Tržaškega Sokola* ! Tega dne naj nobeno drugo narodno društvo Trsta, okolice In Krasa ne prireja svojih veselic! Rastava slik k delom H. Sienkievvicza na korist CMD bo otvorjena v Četrtek 6. junija. Vstopnice so že na prodaj. Narodna delavska organizacija priredi v torek 4. junija ob 8. uri zvečer javno predavanje: O vzrokih razkola socijalne demokracije na Češkem. Predavatelj: g. Fran Radešček iz Ljubljane. Z ozirom na zanimivi predmet je upati velike udeležbe, tako s strani delavstva, kakor ostalega občinstva. K sokolski slavnosti na Opčinah. Kakor vsako leto se postavi tudi letos na Sokolski slavnosti dne 16. junija paviljone z okrepčili in kolo sreče. Zato se obračamo na vse prijatelje .Sokola" s prošnjo, da darujejo kako malenkost za omenjene paviljone. Sprejemajo se vsakovrstna jedila, pecivo, vina, likerje, galanterija in denar. Darovi naj se blagovolilo poslati vratarici „Nar. doma", g. Bičkovi. Na zdarl Odbor ženskega ods. tel. dr. „Sokol". K slavnosti razvitja zastave šentjakobske Čitalnice dne 2. junija so se nadalje priglasila sledeča br. društva: 24. Morje, Sesljan deputacija. 25. Hrvatsko društvo „Strossmayer" Trst, korporativno. Zunanja br. društva so naprošena, da nam blagovolijo nemudoma javiti čas prihoda. Zbirališče vseh br. društev je ob 2 uri v „Kons. društvu" pri cerkvi, odkoder bo ob 3 uri skupen odhod na veselični prostor. V slučaju slabega [vremena se slavnost odloži na prihodnjo nedeljo dne 9. junija. UČitelsjko društvo priredi v nedeljo dne 2. junija izlet v Gradež, na laguno in Oglej. Odpluje se s Trsta s parnikom ob 8 zjutraj v Gradež in po kratkem presledku dalje preko lagune v starodavni Oglej, kjer si ogledamo vse znamenitosti. Vrnemo se pa od Ville Vicentine po železnici domov, kamor dospemo ob 8 zvečer. Zbirališče ob 7 30 zjutraj pred hotelom „Excelsior". Prijatelji učiteljstva dobrodošli. Izlet se vrši le v slučaju lepega vremena. > „Klofuta za 100.000 frankov", burko v dveh dejanjih, uprizore člani tržaškega! „Slovenskega gledališča" v nedeljo, dne 2.1 junija v Sežani. Predstava se vrši v gostilni! pri „Treh kronah". Začetek ob 5*30 pop.; Tržaška mala kronika, i „Piccolo ve" lumparije. Aii je ne izpusti „Piccolo" prilike, da ne bi udaril po! Slovencih, ali pa po Hrvatih, samo če je le( količkaj mogoče. Ne rekli bi sicer nič, če : bi taki napadi ostali vsaj v gotovih mejah,' toda „Piccolo" uporablja pri svojih napadih' na nas Slovence tako grda, tako ostudna; sredstva, da se mora res gabiti človeku, ko čita njegove nesramnosti. AU ni morda največja lumparija to, da si celo v onih malih vesteh z ulice kar naravnost izmišlja slovenske „zločince", ali pa še grše, da ljudi, ki so znani kot najhujši italijanski razgrajači kratkomalo prelevi v Slovence ali Hrvate, češ, glejte taki lopovi so Slovenci in Hrvati. Tako je „Piccolo" priobčil v predvčerajšnji št. pod debe im naslovom „Un capo-rale ungherese ferito da un Croato" („Hrvat ranil ogrskega korporala") sledečo vest : Danes ponoči okrog ene in četrt so se nekateri hrvatski mladeniči srečali na trgu San Giovanni z nekim korporalom in dvema vojakoma tukajšnjega ogrskega polka in jih začeli zmerjati. Korporai je odgovorjal na vse pretege. Obe skupini ste trčiii vkup in se spoprijeli. Kar naenkrat so Hrvati pobegnili in korporai je začel kričati: „Ranjen sem 1" Korporai, 22-ietni Ivan Sonntag, ki pripada 7. stotniji, je moral na rešilno postajo, kjer so konstatirali lahko poškodbo na desnih plečih, povzročeno z nožem. Policijski komisar dr. Modric je pozval nato ranjenca na policijsko ravnateljstvo, da ga tam konfrontirajo z enim onih Hrvatov, ki je bil aretiran, ko je bežal v ul. Giacinto Gallina. Zdi se, da so se Hrvati sprli s korporalom in ogrskimi vojaki že prej v nekem javnem lokalu v bližini". Popolnoma nedolžna je videti ta vest, res popolnoma ne dolžna bi bila, ko ne bi bila vedoma In namenoma Izmišljena, naravnost zlagana, samo da je mogel „Piccolo udariti po Hrvatih! Hoteli smo se prepričati, kaj je na celi stvari, in informirali smo se na najkompe-tentnejŠem mestu, in prišla je v resnici na dan vsa nesramna „Piccolova" laž, vse njegovo gnusno obrekovanje. Izvedeli pa smo to le: V torek ponoči okrog ene so stali v ulici Arcata trije bratje Comissso in sicer: Romolo Comisso, sin Matejev star 27 let, iz Grožnjana (Grisignana) pri Bujah, kjer so pri ljudskem štetju našteli med 1589 prebivalci le 11 Slovencev in nobenega Hrvata, torej pravi italianissirao, zakotni komisar in mešetar, stanujoč v ul. del Tintore št. 1, večkrat kaznovan zaradi tatvine in kaznovan tudi zaradi razbijanja kavarne „Minerva" in slovanskih bank dne 4. septembra 1911. Drugi brat je Sigismundo Comisso, star 22, let, tudi iz Grožnjana, težak, stanujoč v Carbola Zg. št. 54, tudi že kaznovan ; tretji brat pa Luigi Comisso, ki je mestni gasilec. Zlasti Romolo je znan kot fanatičen mazzinijanec, oba druga brata pa nista dosti drugačna. Četrti brat biva v Milanu. Imenovani trije bratje so se prepirali med seboj in to tako sirovo, da jih je moral priti mirit redar. Mimo je prišel korporai ogrskega polka Sonntag in se je ustavil v svoji radovednosti ter se ni prav nič vtikal v prepir onih treh. Redar je ukazal trem Comissom, naj odidejo domov vsak po svoji poti v nasprotnih smereh, da ne bi prišlo zopet do kakega prepira. In res; Luigi Comisso je odšel po ulici Sapone in je tudi odšel domov, onadva pa po drugih ulicah, korporai pa je šel dalje po ulici Scorzeria in Barriera ter preko Goldonijevega trga proti vojašnici, kar ga nenadoma napadeta, ko je prišel nekako do znanih „voltov", odzadaj brata Romolo in Sigismondo Comisso, objemši ga z rokami in hoteč mu iztrgati bajonet. Vojak se jima Je seveda ustavljal z vso močjo, da mu nista mogla vzeti bodala, kar pa je napadalca tako razvnelo, da ga je eden od njiju udaril z nožem po rami in ga ranil. Nato sta napadalca pobegnila. Toda urezala sta se, kajti v bližini se nahajajoča redarja Počkar in Roslni sta ju zajela na trgu San Giovanni in ju aretirala in odpeljala v zapor. Na policiji sta se ona dva „Piccolova" ljubljenca ponašala tako nesramno in nasilno, da ju je službujoči uradnik g. Modrič takoj tamkaj kaznoval s 14 dnevnim zaporom. In to še ni vse. Včeraj dopoldne je policija izvršila hišno preiskavo v njunem stanovanju in v Romolovem stanovanju so našli med drugimi tudi odtis nekega ključa v milu, oči-vidno znamenje, da se je ta ljubeznivi „Piccolo v" varovanec pripravljal na kak vlom. Oba Comissa sta znana po svojih ved-nih izgredih in pretepih in leti nanju tudi sum, da sta napadla in ranila pred kratkim nekega bosenskega vojaka v Starem mestu. O stvari se je tudi že uvedla preiskava. To je torej resnica o „Hrvatih", ki so napadli ogrske vojake; a „Piccolo" je v svoji podlosti, da bi zakril lopove, ki so njegovi pristaši, lepo izpustili njihova imena in jih kratkomalo napravil za Hrvate, češ, saj resnica itak ne pride na dan. Toda laž ima kratke noge, in tako smo odkrili tudi to „Piccolovo" lumparijo. Fej ga bodi I Koledar in vreme. — Danes: Kan-cij, Bojslav. — Jutri: Juvencij, Radovan. Temperatura včeraj ob 12. opoldne 16*6 C°. — Vreme včeraj: Oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Izpremenljivo, deloma deževno vreme. Lokalni vetrovi. ___ Porotno sodišče. Predseduje viš. drž. sod. svet. dr. An-drich, prisednika dež. sod. svet. bar. Far-foglia in sodnik dr. Prati, državni pravdnik dr. Tomičić; branilelj dr. Mandič. Kot zdravniška izvedenca sta navzoča ces. svet. dr. Xydias in dr. Pastrovich. Obtoženec: Giovanni Marsich, pok. Andreja in živ. Antonije, rojen v Izoli dne 3. novembra 1887 in pristojen v Mare-zige, kat, samski, kmetovalec, nepismen, brez premoženja nekaznovan, ki je obtožen, da je 28. januarja z namenom usmrtiti svojega lastne ga očeta Andreja Marsicha udaril zahrbtno večkrat s „fovčem* po njem in mu zadal z enim teh udarcev na vratu poškodbo, vsled katere je Andrej Marsich umrl neposredno potem, torej hudodelstva amora v smislu §§ 134 in 135 št. 1. kaz. in kaznivega po § 136 k. z. Izžrebani so bili sledeči porotniki: Boz-zini Enrico, Cambon Ugo, Klemenčič Josip, Ivančič lan, Klauer Dionisio (nam.), Kocijančič Josip., Mann Ernesto (nam.), Pooatnik Fran, ŠiaviČ Štefan Ignac, Stranj Jakob, Žgur Leopold. Galerija izpočetka ni posebno dobro zasedena, pa se je pozneje napolnila. Obravnava se vrši v italijanskem jeziku. Obtoženec je |okaje odgovarjal predsedniku na vprašanja o osebnih podatkih, io ko so nato vstopile priče v dvorano, je gotovo vse navzoče pretresel prizor, ko se je obtoženčeva mati v silnem joku oklenila svojega sina in ga kar ni mogla izpustiti, da so jo morali odtrgati od njega. Nato je prečital zapisnikar obtožnico, nakar se je začelo, zasliševanje obtoženca. Obtoženec tako silno jeclja, da ga nikakor ni mogoče zazumeti, in zdravniška izvedenca povesta, da je vedno tako jecljal. Le z največjo težavo je povedal, da se ni naučil čitati in pisati, ker je moral biti večinoma doma in delati. Priznal je, da je udaril z nožem svojega očeta, ker je ta pretepel obtoženčevo mater, a usmrtiti ga nI hotel. Oie je bil pijanec, ni hotel delati h je vedno le zahteval od matere denar, in če mu ga ni dala, jo je pretepal. Tudi obtoženec mu je dajal denar. Vsled teh razmer sta se ločila oče in mati, oče pa je zopet prihajal nazaj, in zadnjič se je to zgodilo novembra 1911. Na sv. Tri kralje je prišel oče pijan domov in hotel vse razbiti in mati ga je spravila zopet Iz hiše. Par dni pozneje je oče tudi obtoženca napadal in zmerjal, kakor ga je tudi prej večkrat, obkladajoč ga z najgršimi psovkami češ, da ima razmerje z materjo. Obtoženec je bil kritičnega dne v gostilni, ko je pritekla v gostilno mala obtoženčeva sestra in ga poklicala z besedami: Giovanni, pridi domov, mama je popolnoma stepena in v hiši je vse razbito. Hitel je domov in videl mater na tleh i vso krvavo in v hiši vse razbito. Najprej je j začel jokati, kakor neumen, potem pa je v tisti razburjenosti vzel v kuhinji nož in šel I iskat po gostilnah očeta, hoteč ga raniti, a 1 ne usmrtiti. Nož je imel v žepu. Nož Je velik kuhinjski nož, z gotovo 25 centimetrov , dolgim rezilom. Hotel je raniti najprej očeta, potem pa še uničiti sebe. Očeta pa ni našel j tedaj. Ker ni našel očeta, je šel domov, potem pa |e odšel v Izolo po zdravnika za ! mater. Šel je pa najprej k orožnikom, hoteč jim ovaditi očeta, a orožnikov ni bilo doma. I Potem je Šel iskat zdravnika v lekarno, a ker ga pa tudi tam ni našel, je šel na njegov dom, kjer ga pa tudi ni našel. Bilo je ' zvečer in že temno in vrniti se je hotel domov. Pri sebi je imel „fovč", kakor se rabi navadno pri vinogradniškem delu. V bližini VVarchanekove tovarne sardin mu je prišel nasproti oče. Obtoženec ga Je vprašal, kaj je storil z materjo. Kaj je oče 1 odgovoril, ne ve, odgovoril pa mu je nekaj, ■ Žakar ga je obtoženec udaril enkrat z nožem, ni pa vedel, kam ga je udaril. Mislil I pa je, da ga je udaril po glavi. Nož je vta-!knil v žep, potem pa je stekel domov, boječ se, da se je materi med tem časom | zgodilo še kaj hujšega. Pozneje iz strahu ni nikomur priznal svojega dejanja. Na tozadevno predsednikovo vprašanje Je potrdil, da je morebiti katerikrat v jezi, ker ■je oče pretepal mater, rekel, da bi očeta ubil, a imel ni namena ubiti ga, pač pa le raniti. Na braniteljevo vprašanje potrdi, da mu je oče večkrat grozil s smrtjo in da ga je večkrat pretepal. Ko sta se nahajala oče in Zrnati v preiskovalnem zaporu zaradi zažiga, je oče ovadil mater. Zasliševanje prič. Priča dr. Emerik Fragiacomo iz Izole je izpovedal, da je bil klican k obto-ženčevi materi, ki je precej hudo ranjena ležala v postelji. Pozneje je srečal obtoženca na cesti, ki ga je samo mimogrede pozdra-| vil. Obtoženca pozna, zdi se mu duševno ' manj vreden, ki je večkrat bolan, tudi na mrzlici, ne spominja se pa da bil v teh boleznih v deliriju. Oče obtoženčev je bil pijanec, ki je nerad delal, se tem ra|ši prepiral in pretepal. Priča Andrej Dober še k, orožniški stražmojster v Izoli Je izpovedal, da Je na | vest, da so Marsicha našli zaklanega, odšel na lice mesta in mrtveca našel v mlaki krvi. Bil je potem pri Marsichevih, kjer mu je obtoženec popolnoma mirno povedal, da je oče pretepal mater, da Je Šel on (obtoženec) iskat orožnike in zdravnika, da pa ni nič hotel vedeti o napadu na očeta. Ker pa se Je priči zdel obtoženec vedno bolj sumljiv, da je on usmrtil očeta, ga je končno aretiral. Obtoženec je bil vedno miren, a vedno tajil svoje dejanje. V splošnem je povedal o obtožencu, da Je bil dober fant, na dobrem glasu. Priča Oskar M 1 c h e I i c h, stažmojster izolanske občinske straže, je izpovedal, da sta Marsicheva, mož in žena, drug drugega tožila. Mož je rad pil, a sicer ni bil zloben. Obtoženec je bil tih, miren mladenič, toda nekoliko »zadaj s kartami-. Otroci so bili vsi na strani matere. Priča Giuseppe B e 11 r a m e, izolanski občinski stražnik, pozna Marsichevo rodbino kako polpeto leto. Umrli Marsich se je rad opijanjal, nerad delal in zato so bili vedni prepiri v hiši. Kakih osemkrat se je žena pritoževala, da jo Je mož pretepal. Žena je bila delavna in tudi obtoženec, ki je imel j svojo mamo izredno rad. Nadaljna priča orožniški stražmojster Josip Živec iz Izole Je potrdil, da so bili j vedni prepiri v Marsichevi rodbini. Kriva •sta bila pač oba, mož in žena. Umorjenec je rad pil. Pripovedoval je, da bi se rad zopet vrnil k rodbini, da ga žena ni hotela. O obtožencu je izpovedal, da je bil dober, delaven fant, da pa se je izrazil svoj čas, da bi ubil očeta, če ne bi se bal zapora. Umorjenec Je bil nasilen proti domačim, proti drugim ne; žena se Je večkrat pritoževala, da jo je pretepal. Prfča Giuseppe S I a t i c h je potrdil hšne prepire pri Marsichevih In je bil navzoč, ko je umorjenec pretepil ia ranil svojo ženo s „fovčem-. Umorjenec je rad pil, in ženi, ki Je skrbela za rodbino, to seveda ni bilo prav. Potrdil je tudi, da je čul umorjenca zmerjaj sv^je^a sina z raznimi grdimi psovkami. O obtožencu more le reči, da je bil dober, delaven, za dom skrbeč mladenič. „EDINOST" St. 151. Stran III. Bivši Loianskl strsžnik A'fi\do Co-c i a n c i g |e potrdi! obtoženčeve pretnje proti očetu, Češ, ker pretepa mater; povedal je tudi o ovadbi, ki jo je storil umorjenec proti svoji ženi, Češ, da je zažgala. Potrdil je, da je umorjenec rad pil in ne prerad delal. O ženi je rekel, da je bila delavna, o obtožencu pa, da je bil dober, delaven fant. Priča Anton S I a t i c h, sin Josipov, potrdi izpovedbo svojega očeta glede prepira pri Marsichevih. Obtoženec je prišel tisti dan, ko je iskal očeta po vasi, tudi na pričln dom In vprašal, ali je oče tam. — Priča mu Je rekel, da ga ni, nakar Je obtoženec odšel, držeč desno roko zadaj pod jopičem. Nasledn|a priča Giuseppe D e 1 i s e Je videl, kako je umorjeni Marsich ranil svojo ženo in še parkrat, ko jo je pretepal, in je celo ubranil, da ni prišlo do česa hujšega. Tisti večer, ko Je bil umorjen Marsich, je prišel sin, obtoženec, domov in je jokal ter obžaloval, da prej, ko je oče pretepal mater, n? bil doma. Bil je precej upehan, vroč, vsled hoje, rdeč Je bil v licu, a rekel ni nič, kaj se je zgodilo. O obtožencu ve, da je bil priden, delaven. Očeta je slišal, ko je zmerjal sina in mu očital, da ima opraviti z materjo. Zaslišan je bil nato Giuseppe Fonda, ki je potrdil, da je obtoženec bil tisti večer razburjen, da je hodil po sobi gorindol in da je rekel, da bi ubil očeta, če bi ga dobil, ker je tako grdo ravnal z materjo. Priča Antonija Brajko je izpovedala, da je videla tisti večer obtoženca doma z nožem v roki in da je izrekel besede, ki jih je potrdila prejšnja priča. Šel je potem iz hiše, toda priča ne more povedati, ali je vzel nož s seboj. Pozneje, ko se je vrnil, je le povedal, da je iskal zdravnika. O obtožencu pove, kakor vse prejšne priče. K priči Antonu Žerjavu, gostilničarju, je prišel obtoženec iskat očeta, pa ga ni bilo tam, nakar je takoj odšel. Obtožen če v stric, umorjenčev brat Giovanni Marsich, je povedal, da bratov zakon ni bil srečen. Brat je bil prej dober, a pozneje, ko je bil oženjen, se je izpre-menil. Je rad pil in ne prerad delal. Obtoženec je bil vedno dober, delaven mladenič, a „vendar oče, je le oče". — Proti priči je nekdaj zagrozil, da ubije očeta, ker tako grdo ravna z mamo. Bil je tedaj nekoliko jezen in bilo je to v slučaju, ko sta bila oče in mati v zaporu. Drugi str/c obtoženčev, materin brat, Jakob S erga s, je pojasnjeval vzroke prepirov pri Marsichevih. Bilo je nekaj radi neke intabulacije in potem zaradi moževega pijančevanja, čemur se je seveda žena upirala. Mož je pač zapravljal, žena pa je skrbela za dom. Hotela se je že sodno ločiti od moža; imel je stvar v rokah že odvetnik, pa so ji drugi potem odsvetovali. Obtoženec je bil vedno dober mladenič, a precej razburljiv. Materini oče je umrl na epilepsiji. — Umorjenec Je nekdaj celo pričini ženi ukradel uro, da je mogel popivati. Priča Carlotta C h i c c o je izpovedala, da je obtoženec zagrozil, da bi bil očeta, ako bi ga našel, ubil. Priča Elena Božič je povedala, da je prišel obtoženec na njen dom, zelo razburjen, da je držal roko na hrbtu, a kaj je imel v roki, ne ve. Obtoženec je bil po splošni sodbi dober mladenič, umorjenec pa slab, je malo delal, rad pil in svojo ženo pretepal. Obtoženčeva mati Antonija Marsich je prisegla in izpovedala, da je umorjenec vedno popival, z ženskami zapravljal, a nič delal, da ga je morala vzdrževati in skrbeti za vso družino. Vedno ji je grozil, da jo bo ubil, ali zaklal, skušal jo Je enkrat vreči v peč, kjer se je pekel kruh, pretepal jo itd. Dne 28. januarja je umorjenec s kamnom razbil vrata, da je prišel v hišo, kjer se je poleg priče nahajal tudi današnji priča Josip Slatich z dvema otrokoma, In jo je petem r2zrezal z nožem. Prihiteli so potem drugi ljudje, ki so jo rešili napadalca. O poznejših dogodkih ne ve nič, ker se je onesvestila. Pozneje so jo prepeljali v izo-lansko bolnišnico, kjer je bila 14 dni, 15 dni pa je bila v tržaški bolnišnici. O obtožencu je povedala, da je vedno jecljal, da Je hodil moida komaj eno leto v šolo, da je moral za vse delati z 12 leti, ker so bili vsi ostali otroci majhni, mož pa ni hotel nič delati. Oče ga je že v rani mladosti pretepal. Sicer pa je bil zdrav. Bil je vedno priden, delaven in je le malo pil. Branitelj je predlagal nato, da se zapišite kot priči Marija Delise in Marija De-grassi. Predlog je sodišče odbilo, nakar je predsednik prečital razne sodne spise, prič, ki so bile v preiskavi zaslišane in zdravniški izvid o umorjencu. Vse priče so izpovedale o obtožencu kar najugodnejše. Večerna razprava. Ob 2 popoldne prekinjena razprava se je nadaljevala ob 5 in sta pred vsemi podala zdravniška izvedenca svoje mnenje o obtoženčevih umstvenih zmož nostih. Ces. svetnik dr. Xydias je izjavil, da obtoženec nikakor ni bolan na umu, pač pa da so njegove umstvene zmožnosti z ozi-rom na to, da je bil oče alkoholist, njegov stari oče in stric z materine strani epilepti-čen, da obtoženec sam ni zahajal dosti v šolo, da močno jeclja, kolikor toliko omejene. Kot tak se je zavedal svojega dejanja, vendar pa ni bil tako gospod.r svoje volje, posebno v trenotkih razburjenja, kakor normalen človek, posebno pa v takem razpoloženju ne, v kakršnem se je nahajal, ko je storil dejanje, zaradi katerega je obtožen. Na braniteljevo vprašanje, pojasni, da je bil obtoženec v trenotku, ko je zagledal očeta pred seboj, gotovo silno razburjen njegova zavest je bila gotovo znatno zmanjšana, zmedena, vendar pa ne popolnoma odpravljena. Na zahtevo državnega pravdnika je ob toženec nato ponovno izpovedal, kako je izvršil svoj Čin, ostal pa je pri svoji prvi izpovedi, da je udaril po očetu samo enkrat, ne vedoč kam, in da ni udaril po njem dvakrat. Pojasniti tudi ni mogel, odkod na očetovi suknji prerez na hrbtu. Zdravniški izvedenec je tudi po tej ponovni izpovedbi glede zavesti obtoženčeve v hipu njegovega dejanja, vztrajal pri svojem prvotnem izvidu. Drugi izvedenec dr. Pastrovich se je strinjal z izvajanjem prvega izvedenca. Sodni dvor je dal nato porotnikom sledeča vprašanja: Glavno vprašanje: ali je obtoženec kriv, da je z namenom usmrtiti ga, zavratno zadal svojemu lastnemu očetu več udarcev s „fovčem* in mu prizadel z enim udarcem poškodbo, vsled katere je oče neposredno potem umrl? (Umor.) Eventualno vprašanje za slučaj zanikanja glavnega vprašanja: ali je obtoženec ne sicer z namenom, da bi ga usmrtil, toda z drugim sovražnim namenom zahrbtno zadal svojemu očetu več udarcev s „fovčem" in mu prizadel poškodbo, vsled katere je oče neposredno potem umrl ? (Uboj). Dodatno vprašanje za slučaj potrditve eventualnega vprašanja: ali je bil obtoženec v direktnem sorodstvu s sedaj umrlim Andrejem Marsichem ? Nato je govoril državni pravdnik, ki je slikal umrlega Andreja Marsicha kot najboljega človeka, ki se je vdal vinu le zaradi domačih prepirov, in njegova žena je bila tista, ki mu ni le sama nasprotovala, temveč tudi nahujskala vse otroke proti njemu, čemur zadnja posledica je bil umor njenega soproga, oziroma očeta istih otrok. Obtoženec se je, kakor sta izjavila tudi izvedenca, zaveda! svojega dej?nja, disi-ravno je morda duševno nekoliko manj vreden od popolnoma normalnega človeka. Obtoženec je že leta sem grozil očetu s smrtjo, imel je torej trden namen prej ali slej umoriti svojega lastnega očeta, in ta namen je končno tudi izvršil. Porotniki naj imajo pri svojem odgovoru na stavljena vprašanja pred očmi edino le to, da je tu človek umoril svojega lastnega očeta. Branitelj dr. Mandić je poudarjal, da se je državni pravdnik postavil na popolnoma napačno stališče, sodeč obtoženčev čin le s stališča državnega pravdnika, ne pa s stališča obtoženca. Prišedši nato na zločin očetomora, je pred vsemi govoril o razmerah, ki naj bi vladale med starši in otroki, ki pa v predležečem slučaju nikakor niso bile lepe in to po krivdi očetovi. Obtoženec nI imel srečne mladosti. Od četrtega leta dalje ga je oče le pretepal, od svoje nežne mladosti dalje je gledal one nesrečne prizore med očetom in materjo. Gledal je, kako oče pretepa mater, kako pi;e in zapravlja rodbinsko premoženje z drugimi ženskami. In to je moralo vplivati na nežno otroško dušo. Pa res vsi otroci so se oklenili matere. Od svoje nežne starosti je obtoženec delal in delal, niti šoie ni mogel pohajati zato, bil je takorekoč pravi oče cele rodbine. In potem je prišel oče in je temu dobremu Dr. Peenik (PETSCHNiGG) £rst, via S Caierina štev. i Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 - 9 & 2 - 3 in Specijalist za kožne ir - - vodne (spolne) bolezni: U l/š — 1. -- POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO ? MT PO ZMERNIH CENAH ~ RAFAELE ITALIA i TR8T - VIA MALCANTON - TR8T Čevlji za birmance in botre barvani in črji najraznovrstnejših krojev in kož, ličnega dela, Iz najboljšega blaga, ter trpežni Čevlji za delo se dobe v prodajalnah Čevljarske zadruge v Mirnu pri Gorici V TRSTU, Via Barriera veechia 88 in Via dei Kettori 1, v GOKICI, na Starem trgu 1, — V SPLITU, ul. Star. suda 314. V zalogah vedno sveže blago. Pozor letoviščarji! t_* Odda se takoj 1 — 4 lepe, nove, meblirane sobe s kuhinjo ali brez kuhinje. — Na razpolago je tudi mrzla, gorka ter solnčna kopel. Vila najlepša lega v celem okraju. Vila stoji na travniku, okoli nje veliki vrti. Viktor Oroszy, — železniška postaja, — VERD pri VRHNIKI. Mnenje g. dr. J. Mihočinović-a KRIŽEVCI G. J. SBJRJtA VALLO Trsi. Bila je ena najsrečnejših idej, ki se je tudi uresničila, združiti dve dragoceni zdravili: klnlnski alkaloid z železnim elementom v taki sestavi Železnato Kina-vino Serravallo (Vino dl Chlna Ferruginoso Ser-ravallo), ki ne samo vrne bolniku zdravje, temveč mu tudi dela veselje pri jemanju. KRIŽEVCI, dne 2. marca 1910. Dr j MIHOČINOVIČ. Zdravilno pivo dvojnega kvasa v«i zdravniki ga priporočajo. Odlikovano na : 7 razstavah.: 8. ŠTEFAN Odlikovano na : 7 razstavah. : Glavna zaloga v Trstu, via Valdlrlvo št. 32. — Telefon št. 220I. S;2S i K O JLINSKO CIKORIJO s iT* m toplo priporočamo j ............\\ CirHa m Metoda I - edino pristni po kakovoaii nedosegljivi slovenski izdelek. ^JSfiBiflBOSUIfiSiSn Stran IV. EDINOST" it. 151. V Tretu, dne 31. inaja 1912. sinu zabrusil v obraz strahvito očitanje, da greši s svojo la-tno materjo. Ali mu ni to lakorekoč morflo vsaditl v srce upravičeno razdraženost proti očetu. Naslanjajoč se na izpovedbo zdravniških izvedencev je trdil, da je obtoženec, duševno manj vreden, po vseh onih strahovitih prizorih, v svojem velikanskem, skozi leta pod-netivanem razburjenju, pač bil tako razvnet, da ni vedel, kaj dela. Pomisliti je le treba, da je oče listo popoMne z vso zvitostjo napadel z nožem svojo ženo, obtoženčevo mater in ji prizadejal težke rane. Tedaj je pač šel iskat očct3, da zahteva račun od njega, kaj je napravil z materjo. In srečal ga je res potem in mu zaklical tiste besede. Oče mu je nekaj odgovoril, najbrž zopet kako grdo psovko, ia tedaj je dvignil nož proti njemu. Toda aii j* res imel namen umoriti Svojega cČeta. Ne! Tega vprašanja ni mogoče potrditi, kajti pri človeku s tako nizko izobrazbo, kakršen je obtoženec, njegove besede, češ da bo ubil očeta, pač pa ne vsebujejo resnega namena, da bi tudi izvršil, kar je rekel. Zanikajo pa naj porotniki tudi drugo vprašanje, kajti vpoštevaječ vse okolnosti, moralo priti do prepričanja, da je tega sicer tako dobrega, pridnega, le za svojo iodbino, za svojo ljubljeno mater živečega mladeniča vodila pri njegovem dejanju neodoljiva sila, kateri se ni mogel ustavljati. Naj ga oproste in ga zopet vrnejo materi in rodbini. Državni pravdnik Je repliciral in ponovno poudarjal, da je obtoženec popolnoma odgovoren za svoje dejanje in da Je šel iskat očeta, da se maščuje nad njim zaradi poškodeb, ki jih je zadal materi. Po zavrnitvi braniteljevi, da pač ni mogoče z gotovostjo trditi, s kakim namenom je tedaj šel obtoženec od doma in da popušča o tem sodbo porotnikom, je predsednik reasumiral podatke razprave, nakar so se porotniki umaknili v posvetovalnico ter po skoraj enournem posvetovanju odgovorili na stavljena vprašanja takole: giavno vprašanje (umor): „nea z 12 .ne-; eventualno vprašanje (uboj): „da" z 8 „da" in 4 „ne"; dodatno vprašanje: „ne" z 8 „ne* in 4 „da". Sodišče Je nato izreklo sledečo razsodbo: obtoženec Je kriv uboja na svojem lastnem očetu in se obsoja na štiri leta težke | e č e, poostrene z enim postom vsakega pol leta. Obtoženec je sprejel kazen. blagajniku skupine, tovarišu Bezjaku. — Občni zbor skupine čistilnice petroleja v Skednju se vrši koncem prihodnjega tedna. Čas objavimo pravočasno. Shod slovenskih zidarjev na Op-činah. Včeraj zvečer se Je vršil v „Kons. društvu" na OpČinah številno obiskani she^ krajne skupine zidarjev NDO. Za pied^cd nika sheda je bil izvoljen tov. B r a t o š. Poročali so o položaju slovenskih zidarjev državni ia deželni poslanec g. dr. R y -bar, strokovni tajnik NDO Brandner, ter odbornika skupine zidarjev NDO tov. Križmančič inPregarc. Zidar|i so vzeli stvarna poročila z vel.'klm navdušenjem naznanje in izjavili, da pristopijo vsi k skupini zidarjev NDO. Shod je trajal do 10 in pol ponoč!. HiMmissia-i ■ ^ b i j A. ]4. g i M n .*4AU OGLAS- r*6ua)* pO « rtol tMvtfto. .itis*«-; ta-«'eughSf»e 20. 244 Na prodaj je trgovima iestvin, mnogo let žn obstoječa, v tržaški okolici. Dnevni inkano K 130 zajamčen Odda se a K 3500 radi večjega podjetja. Ponudbe naj se po&ljejo na iaseretnt oddelek Edinosti do 5. j n ni j a t. 1. pod šifro „Trgovina". 1153 * * Danes je razprava proti A n t o n u Ć e h u zaradi umora. Razprava bo trajala , dva d m. G: h je ubil Frana Oerželja v Go-renjah pri Sežani in potem položil mrtveca na želei ški tir, da ga je raztrgal vlak. Društvene vesti. Občni zbor tržaške CM moške po-j družnice j*e vrši dne 7. Junija t. 1. ob 8 in p .1 zvečer v šoli na Acquedottu z običajnim | dnevnim redom. Odbor. Tržaško podporno in bralno društvo vabi odbornike in njih namestnike k cbdrovi seji danes ob 8. uri zvečer. Slov. del. izobr. društvo ima nocoj važno odborovo sejo ob 8. uri. Stadion 19, Pevcem pevskega društva „Trst". Danes točno ob 8 30 zvečer glavna skušnja z3 nedeljski nastop na slav. Štjakobske „Čitalnice". Gg. pevci so najuljudneje na-! prošeni, da pridejo prav gotovo vsi. V ne-1 deljo ob 3. uri pop. zbirališče v nem društvu" pri cerkvi. Kmetijska družba za Trst in okolico naznanja gg. odbornikom, da ima danes v petek ob 3*30 pop. v svojih prostorih odborovo sejo. Zveza jugoslovanskih železničarjev vabi na javni shod Zveze jugoslovanskih železničarjev, ki se vrši v soboto 1. Junija ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih ul. Sv. Frančiška Št. 2 L Dnevni red: 1. Delavni red pri drž. železnici. 2. Vozne ugodnosti. 3. Razno.__Odbor. Uar. del. organizacija. — Krajna skupina tehničnega zavoda „Sv. Andrej" NDO sklicuje za soboto ob 7. zvečer sestanek v društvenih prostorih NDO ul. sv. Frančiška št. 2. — Krajna skupina mestne plinarne NDO sklicuje za danes ob 6.30 sestanek v prostorih gostilne „Kosič" pri Sv. Jakobu, ul sv. Marka 19. — Prip. odbor krajne skupine tehn. zavoda „Sv. Marko" NDO vabi na sestanek, ki se bo vršil jutri ob 4.30 v prostorih gostilne „KosiČ"4 pri Sv. Jakobu, ul. j sv. Marka 19. Prosiir.o obilne udeležbe, ker* gre za resne in važne stvari. — Pekovski pomočniki! NDO vas vabi na sestanek, ki bo jutri ob 10 zjutra| v j društvenih prostorih ul. Sv. Frančiška št. 2.1 Ker gre za zelo resna vprašanja je» upati da bo sestanek dobro obiskan. _ Delavci škedenjskih plavžev naj bla- j od danes naprej plačevati članarino ZAHVALA. Podpisani se tem potom najsrčnejše zahvaljujejo vsem onim, ki so na katerikoli način izkazali svoje sočustvovanje o priliki pre-bridke izgube gospe Terezije Vatovec. Posebno se zahvaljujejo vele-i ■ učenemu gosp. dr. Justu Pertotu, ki je dragi pokojnici do zadnjega lajšal njeno trpljenje, kakor tudi vsem darovateljem vencev in vsem, ki so nas tolažili v tej težki uri. Trst, dne 31. maja 1912. Žalujoči ostali. s prodajo sladčic, raznih vin in likerjev v botiljfeaii Konsum-j y jrstu u|jca Raffineria 9. Priporoča se udani voditelj Serafin Siega Slovenska šivilja, se priporoča cenj. občinstvu. Ljuboslava Baučer Trst, ul. Istituto št. 13, Trst __pritličje.-- govole NAZNANILO. Dr. Ludvik Treo glasom sklepa c. kr. višje deželne sodnije v Trstu z dne 30. 4. 1912 vpisan v imenik kazenskih zagovornikov izvršuje vse tozadevne posle v pisarni Dr. Dragotina Treo orici, Trgovski dom. J{ans Schmldi TELEFON št. 1085. zobotehntk TRST al. delto Zorita št. 7. /. 1995 Scheidler = zobotehnik = Dr. Ferdinanda Tanzer Sprejema od 9—1 In od 3—6. "»"" Trst, Piazza C. GoMoiii St. II bivSi: prvi zobotehnik Berite in čudite 600 komadov, med temi pozlačena ura za K 4 20. -1 Priporoča se slavnemu občinstvn krojač FranNalis TRST, uL Tor S. Picro 4, (ItaM al. B»lT«dar«>. Izdeluje obleke Iz angle&ktga blaga po dunajskea modnem kroju ed 40 K dalje. OliMfftnn! I Ali Še rdai ne veste, da je edini Ciovevlul I Va5 fotograf ANTON JERKIĆ? Trfet, via delle Poete 10. — Gorica, gOHt o=ka ui. 7. Km-na, pozlačena. najfineja ura Anter-Kemont r , slačenim Stevilnikora ; ista ima dobroiJo^e 3fi-ur kolesje, za kar ae jamči 3 leta, 1 kra*ua nrrfttLa igl» b tfiaiiii - brilantom. 1 pozla& n prstan i , ,c kamnom za gospode ali g<* epe. 1 trasen collier ckr.'n 150 ( njentalskiiJ peri, najmodernejši nj.ti? za dan.e, 1 krasna gamiturs gumbov za £ape*u>i *. ovritoike ia prsi. zajamčeno 3°/4 Doubie-zlata i . teLt'ranim zatvorom, H platnenih robcev, t eJe/-. r ♦ eppt črnilnik is cik a 1 craano zrcalctf, l r • i. • * diŠ č ga toaii-lnega mila, 1 fr. vtzann lelcini. a "2 ®t)t*e$kih peres, 20 različnih komadov za ko:e- ■ l-decco ia šo 396 drugib predmetov k; so feurVvo: □eobhodno potrebni. Vse skup«j z zlato aro vrtd. r: ?ft.:a .elja drakrat toliko, stane -amo K 4-i?1. ()■:-po(i!ja po povzetju t-kapr.rtna ivrdks H. SPiNGARN, Krakovo št.24U. Kdor kupi 2 paketa dobi Se zastonj zrkvt-n iej n. fič z dvt'mi rezili Pii več nego 2 ^azetih, zb Votr p»ket po 1 uožič. Za to knr ne ugaja, so vrne ce r.ar. Torej je izključen vr-ak risiko. Jfaznanilo.. 3(orsu s. 3, prvo nastr. je začela razprodaja partije krasnih oblek za dame, jopičev, vestalij, priponov spodnjih kvi! in hlač itd. s 50 % znižanja mm Čas razprodaje : od 8 do 12. in od 2. do 7 pop. JOSIP STRNTIC, Trst, Piazza Rosario odlikovan z zlato kolajno in križem na svetovni razstavi v Rimu ZALAOATELJ ČEVLJEV c. kr tiDJ.nčne str-že za Tr?t, Koper in Pulo, c. kr. varnos ne dtraže za Irst, okolico, Pu!o in Gorico, rikladifča c. cr. glavntga carinskega uraia in drugih -kii-di^č. Priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko in dobro poznano tovarno in trgovino čevljev za = moške, ženske in otroke. ----— riir' ^ h i»" - v vk^v Uelikanska zaloga pohištva in fapecarij :: Paolo Gastvvirtb :: TKT, OL Stadion tL 6 • Telefon 22-85 m Siedalttta Fenlce) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. KoIomi«! tzbir. Pozorl Opoldne in zvečer abonement, zelo ugodno. Izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmarce cene. Restavracija - Hdtel Balkan