Celjski tednik CELJE, 15. junija 1960 Leto X., štev. 28 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK« DIREKTOR IVAN MEUK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Sklep je treba tudi izpolniti! so na pokongresnih ohčin- * konferencah Socialistične ^ett v celjskem okraju obrav- navali naloge za občinske odbore in krajevne organizacije Sociali- ^iĆne zveze, je bilo med drugim poudarjeno, da marsikje spreje- " zelo dobre sklepe in c.ajjo iioristna napotila, vendar so pri tem orgarizocije Socialistične zveze premalo dosledne, da bi merodajni napotila in sklepe de- jansko tudi izvedli. Če je kdo poklican, da zasle- iuje izvajanje sklepov in pripo- ročil, potem so to predvsem ob- činski odbori Socialistične zveze z vsemi svojimi organizacijami. To ie bilo poudarjeno tudi na V. ifongresu. J celjskem okraju in še posebej v celjski občini so bili doseženi nit tem področju v zadnjih letih зе1о lepi uspehi. Toda kljub temu je še nekaj slabosti, ki izvirajo iz tega, ker večkrat ne vedo, kje in kakšna je vloga organizacije So- cialistične zveze ter kakšna je vloga samoupravnih organov in grganov komune. Občinski odbori Socialistične zveze morajo voditi politiko, nakazovati reševanje problemov, usmerjati dejavnost na vseh področjih, ne samo na gospodarskem področju: V celjski •bčini še posebej bi morala So- cialistična zveza skupaj s sindi- katom odločneje reševati tudi na- loge na področju kulture in pro- svete. Pri tem ne gre toliko za kr%ti'-o in ocenjevanje stanja od zgoraj navzdol, kar se rado do- gaja; veliko bolj važno je, da se organizacije in članstvo aktivno iključijo v reševanje teh nalog. ?rav je, da občinski odbor So- cialistične zveze in občinski sin- dikalni svet opozarj^.M zbor pro- izvajalcev na določene probleme. To pa še ni dovolj. Člani zbora proizvajalcev naj o prorednim človeštvom v boju za mir in svobodno življenje vseh narodov na svetu. Proslava se b^o 'začela že 16. ju- lija s pohodom odredov predvo- jaške vzgoje, z mitingi v Begu- njah in kresovi. Naslednjega dne, 17. tega meseca okrog osme ure zjutraj, ibodo člani pred vojaške vzgoje in taborniki izvedli .pona- zoritev napada na Begunje in osvoboditev kaznilnice. Ob dese- tih pa se ibo začelo slavnostno zborovanje, na katerem ibo go- vorila tovarišica Vida Tomšič. Sledil bo kulturno umetniški pro- gram, pri katerem ibodo sodelo- vali pevski zbori, ree i ta tor j i, god- be itd. Okrajni odbor Zveze borcev v Celju priporoča, da se tega sre- čanja udeleži tudi čim več ljudi iz celjskega okraja, zlasti pa biv- ših internirancev zapornikov in borcev sploh. Zaželeno je, da de- lovni kolektivi, ki imajo lastna prevozna sredstva, organizirajo skuipen prevoz na proslavo v Be- Begunjah. ZAKLJUČNO POSVETOVANJE Pred dnevi sta Metalurška in- dustrijska in Vajenska šola v Štorah sklicali posvetovanje o iz- vajanju resolucije Zvezne ljudske skupščine o strokovnem izobra- ževanju, o delu in perspektivah obeh šol in izobraževalnega sre- dišča Železarne v Štorah. Posvetovanja so se udeležili čla- ni šolskega odbora Metalurške in- dustrijske šole, člani upravnega odbora centra 7л izobraževanje, vodilni uslužbenci podjetij, kate- rih učenci se šolajo na obeh šolah, učni zbor obeh šol ter zastopniki sindikalne podružnice, delavskega sveta Železarne in drugi. VREME V NASLEDNJIH DKUi za čas od 16. do 24. julija Sredi julija ali malo pozneje močne nevihtne plohe. V ostalem bo v splošnem lepo vreme. Z ZASEDANJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA CELJE Enkrat tudi komunalni problemi Na (Zadnjem zasedanju občin- skega odbora Celje je bila osred- nja točka dnevnega reda poročilo predsednika Sveta za gradnje in komunalne zadeve Rada Jenka. Poročal je o ixrbanisticnih pro- blemih mesta Celja, o mestnih komunalnih napravah, o cestah in ulicah, o perečem vprašanjai preskrbe mesta z vodo, o razme- roma visokih izdatkih za mestno vrtnarijo, o klavnici in nazadnje še o problemu divjih gradenj. Slednje je povzročilo živahno raz,pravo. Kljub nasprotnim mne- njem pa so odborniki sprejeli sklep, da se odslej ustavijo vse dosedanje divje gradnje in ^poru- šijo one stavbe brez gradbenega dovoljenja, ki so dograjene do kraja prve faze. Predsednik občine je odbornike seznanil tudi s stanjem razgovo- rov v bodočem celjskem železni- škem vozlišču. Organi železniške uprave v Beogradu se namreč upirajo prestavitvi Savinjske že- leznice izven mesta. Zaenkrat je dosežen sporazum, da bodo gra- dili tiste objekte novega železni- škega vozlišča v Celju, za katere ni spornih mnenj. Odborniki so na tem zasedanju obravnavali tudi potrebo po pre- povedi vožnje vprežne živine po mestnih cestah. Tudi tu so bila različna mnenja, vendar nihče od odbotmikov ni nasprotoval temu ukrepu. Saj je spričo vse večjega prometa na obeh glavnih cestah in ker je prav konjska vprega na cesti najbolj nevarna, ta ukrep zelo umesten. Gotovo pa je, da se bo zaradi tega ukrepa podražil prevoz premoga, nekateri menijo celo, da ibo prevoe dražji od pre- moga. Istočasno se seveda odloč- no vsiljuje zahteva, da dobi pod- jetje »Kurivo« ustreszne kami- ončke, s katerimi bo lahko nado- mestilo dosedanji prevoz premoga po mestu. Poseben problem je tudi odvoe fekalij, saj so v m^tu še poslopja, zlasti stara, do ka- terih avtomobil za prevoz fekalij ne more. Odborniki so bili zato mnenja, da bo v začetku le po- trebno dopustiti posamezne izje- me za vožnjo z vprežnimi vozili. Na predlog predsednika sveta za šolstvo Janka Pogačnika so sprejeli sklep o ustanovitvi admi- nistrativne šole in o ^■'samosvojitvi šole za gostinstvo. Ker predvidevajo, da ibodo do- hodki občinskega ljudskega od- bora manjši za okoli 55 milijo- nov od predvidenih, so ustrezno zmanjšali posamezne postavke ob- činskega proračuna. 13. julij - praznik šoferjev Ta teden so praznovali tudi šo- ferji. V celjskem okraju jih je veliko, največ seveda v Celju. Za- to je bila osrednja proslava tudi v Celju. Razen uglednih funkci- onarjev republiške zveze društev šoferjev sta se proslave udeležila tudi načelnik oddelka za notra- nje zadeve OLO Celje tov. Jani o Ančik in predsednik Občinskega ljudskega odbora Celje Franc Rupret. V kulturnem delu programa je recitiral dve Borovi .pesmi član ansambla ljudskega gledališča v Celju Sandi Krošelj, Komorni zbor pod vodsvom profesorja Egona Kuneja pa je zapel nekaj pesmi iz svojega repertoarja, ki so prisotne šoferje navdušile. Po kulturnem delu programa je predsednik občinske zveze šo- ferjev Anton Dobnik razdelil pri- znanja najboljšim šoferjem v Celju. Najprej je isix>ročil zibra- nim šoferjem, da je odbor pred- lagal, da za častne člane dru- štva ;jvohjo tovariše Rika Jer- mana, Franca Ukmarja in Me- toda Sulica, kar so navzoči z na- vdušenim ploskanjem in odobra- vanjem sprejeli. Nato je podelil za požrtvovalno delo v poklicu in za nesebično delo v društvu zlati znački šoferju v podjetju Ingrad Ivanu Božiču in šoferju Prevoz- ništva Avgustu Videčniku, sre- brne medalje pa šoferju Kovin- skega podjetja Milanu Debeljaku in šoferju pri Upravi za gozdar- stvo v Celju Ivanu Ogorelcu. Di- plome so dobili še Slavko Vrečko, Franc Ocvirk in Vid Blatnik. Nato je ob viharnem navdu- šenju predsednik okrajnega od- bora združenja šoferjev podelil zlato značko za zasluge pri delu in v organizaciji šoferjev pred- sedniku občinskega združenja To- netu Dobniku. Istočasno s proslavo dneva šo- ferjev so celjski poklicni šoferji proslavili pomemben jubilej, de- seto obletnico svojega društva, ki je ves čas delalo agilno v eni sa- mi smeri, in sicer, da bi kolikor mogoče zmanjšali možnosti ne- sreč na cesti. Zato je bilo in je ostalo še v naprej njihovo geslo »zdrav povratek z vožnje«. To geslo pa bi moralo postati geslo vseh koristnikov naših cest. Oe bi bilo tako, ne bi naše statistike ugotavljale, da nesreče skorajda brez izjeme povzročajo šoferji amaterji. TINE ŠROT MEDOLIMPIJSI V nedeljo je bilo v Zagreb« zadnje izločilno tekmovanje naj- boljših jugoslovanskih orodnih te- lovadcev za sestavo vrste, ki bm nastopila na olimpijskih igrah. Na tem tekmovanju je dosegel izreden uspeh član TVD Partizaa Celje-Gaberje Tine Šrot, ki se je kot sedmi uvrstil na mesto prre rezerve olimpijske vrste. CELJSKI TEDNIK — STEV. 28 — 15. julija I960 Občinski dramski festival v Dobrni Dobrna, mirni kraj pod Paškim Kozjakom, je bila v času od 2. do 4. julija prizorišče občinskega dramskega festivala, ki ga je pri- redil občinski svet Svobod in pro- svetnih društev, z namenom, da bi se ta prireditev razvila v tra- dicijo in da bi bil ta festival pregled dela amaterskih gledali- ških družin. Dramski festival v Dobrni se je razvijal v treh smereh: jedro so bile dramske predstave, režiserji so to priliko izkoristili za posve- tovanje o svojem dosedanjem in bodočem delu, moški pevski zbor PD »Kajuh« pa je v okviru pra- znovanja 15-letnice obstoja na- stopil s samostojnim koncertom. Predstave amaterskih družin, ki so se predstavile na tem festi- valu, so pokazale nenavadno vi- soko raven izvajalcev, kar dovolj jasno govori o pomembnem delu, ki ga ta prosvetna društva oprav- ljajo. Marinčeva komedija »Ad acta«, ki jo je v režiji prof. Tončke Jak- šetove prvi večer uprizorilo PD »Kajuh« Dobrna, nam je pred- stavila пекај prav dobrih igral- cev, ki imajo največ zaslug za uspeh, ki ga je komedija doživela. Omenimo samo ženski duo (Ana in Cvetka) Helene Sterletove in Tončke Jakšetove, ki sta zlasti v začetku tretjega dejanja ustvarili vzdušje, kakršnega doživimo sa- mo v poklicnem gledališču in imenitnega Karla Staneta — Stručnika, ki je rastel od prizora do prizora in je mojstrsko vodil dejanje na odru. Lahko rečemo, da je PD »Ka- juh« Dobrna dostojno proslavilo 15-letnico svojega obstoja, otvo- ritvena predstava festivala pa je pokazala, da dolgoletno delo na kulturno-prosvetnem polju v Do- brni ni ostalo brez plodov. Drugi večer se je predstavil Delavski oder iz Celja s Kessel- ringovo komedijo »Arzen in stare čipke«, prijetno satiro na detek- tivske napete zgodbe, ki jo je pripravil Cvetko Vernik. Ta pred- stava je bila na iprostem, obisko- valcev je bilo dovolj in prav ško- da je, da je tik pred koncem plo- ha pregnala gledalce. Sprejem, ki ga je ta komedija doživela pri gledalcih jasno go- vori o uspehu. Zlasti moramo še omeniti obe tetki — Marijo Ram- šakovo in Angelo Maučevo, no- rega Teddyja, ki ga je imenitno podal tov. Planine, doktorja Ein- steina Zagoričnika in Johnyja Jara Zelinke, ki je z imenitno masko prijetno dopolnjeval gale- rijo likov v komediji. Festivalske dni so režiserji amaterskih družin izrabili za po- svetovanje o svojem delu in uspe- hih ter o bodočem delu. Posvet je vodil predsednik dramskega sosveta \,c'\ Svetu Svobod in pro- svetnih društev tov. Jaro Zelinka. Posvet je ugotovil, da se delo v društvih prepozno začenja in da društva živijo praktično samo ne- kaj mesecev v letu, to pa pred- ,vsem zato, ker so društva vse premalo pripravljen na novo se- zono. To seveda ne velja za kme- čke centre, kjer začetek dela pred oktobrom m mogoč. Prav tako je povezava z dramatskim sosvetom preslaba, saj ta le za nekaj dru- štev ve kaj delajo, druga pa se javijo samo takrat, ko zr.htevajo finančno pomoč. Sprejet je bil sklep, da društvo, ki ne dela, ne more dobiti finančne pomoči. Po- živitev dela zavisi od ljudi, ki to delo vodijo, od režiserjev. Reži- serji so odgovorni za kvaliteto, te pa ne bo, dokler bomo predstave gledali skozi denar. Predlagano je bilo stalno sistematično iz- obraževanje režiserjev, predvsem pa bi bilo treba posvetiti več skr- bi pionirjem, saj so to naši bodoči igralci, ki jih moramo že sedaj pritegniti k delu. Repertoar naših društev pa je boleča točka, saj je težko najti delo, ki bi odgo- varjalo vsem zahtevam: režiserju, igralcem in publiki. Zlasti čuti- mo pomanjkanje mladinskih del. Tudi ni vse rešeno, če uprizorimo pravljico. Ta je za najmlajše, do- raščajoča mladina pa si želi na na odru videti probleme, ki se nje tičejo. Posvet je pokazal, da se kvali- teta naših društev dviga, se pra- vi, da amaterstvo ne odmira, da ima še vedno svoje pozicije. V okviru festivala je PD »Kajuh« priredilo v zdraviliški dvoran, koncert moškega pevskega zbora, ki slavi tridesetletnico uspešnega dela, saj je — če izvzamemo molk med okupacijo — vsekozi deloval. Ob tej priliki so dobili najstarejši člani zbora s tov. Božnikom, ki ta zbor že od vsega začetka zelo uspešno vodi, pohvale in prizna- nja. DPD Svoboda iz Stor je na fe- stivalu sodelovala s pravljico Frana Rosa »Dfcoetnica Alenčica«, ki jo je zrežiral Fr. Legvart. Ta predstava, zlasti pa še predstava mladinske sekcije Delavskega od- ra iz Celja, ki so z Linhartovim »Matičkom« zaključili festival pa nam obetajo, da bomo čez leta imeli iz teh mladih igralcev do- bre moči, na katere bodo naša prosvetna društva pri svojem de- lu lahko računala. Ob koncu moramo dati vse pri- znanje kolektivu Zdravilišča Do- brna, ki je prevzelo pokrovi- teljstvo nad festivalom in je v marsičem priporpogel k uspehu, ki ga je festival amaterskih gle- dališč dosegel. Moški pevski zbor PD »Kajuh« V zadnjem tednu po domovini Petek, 8. julija NA SEJI Zveznega zavoda za urbani- zem ter komunalna in stanovanjska vprašanja in urbanističnega zavoda pri Stalni konferenci mest so razpravljali 0 problemih razvoja mest in naselij. Pri tem so ugotovili, da mora dosledna urbanizacija ustvariti pogoje za promet ter za delo in rekreacijo prebivalstva. Sobota, 9. julija POPOLDNE jc na letališče v Betajnici v Beogradu prispel predsednik vrhov- nega sveta oboroženih sil Sudana in prvi minister sudanske vlade general Ferik Ibrahim Abud ,iia prijateljski uradni obisk v Jugoslaviji. Obisk predsednika, uglednega borca za neodvisnost in na- predek prijateljskega sudanskega ljud- stva, bo pripomogel k še večjemu zbli- žanju med narodi Sudana in Jugoslavije in k splošnim prizadevanjem v boju za 1 Ir na svetu. V PAPIRNICI VEVČE so izročili y proizvodnjo nov velik papirni stroj, ki je dolg 54 metrov, dajal pa bc na mi- nuto do 250 metrov papirju v širini 2,5 metra. Nedelja, 10. julija V LJUBLJANI je bil slovesno zaklju- čen osmi ljubljanski festival. Ponedeljek, i i. julija V STRAGARIH pri Kragujcvcu je za- čela obratovati tovarna /a izdelovanje azbestnih plošč-lepenke. To je prvo to- vrstno podjetje pri nas. Torek. 12. julija PREDSEDNIK SUDANA ABUD je pri- spel v Sarajevo, kjer ga je prisrčno po- zdravilo nad sto tisoč ljudi. Obiskal je tovarno »Tito« v Vogoščah. Sreda, 15. julija TA DAN praznuje črnogorsko ljudstvo kot dan vstaje in začetek oborožeue bor- be proti okupatorju. USPEL SEMINAR ZA BABICE Pod okriljem Okrajnega higi- enskega zavoda v Celju se je pred kratkim končal tridnevni seminar več kot štirideset članic babiške- ga društva. To je bil prvi tovrstni tečaj za strokovno izipopolnjeva- nje v Celju, ki je dosegel izreden uspeh. Zlasti hvaležne so bile ba- bice, ki so na koncu izrazile željo, da naj bi imele še večkrat podob- ne seminarje. Zato so se toplo za- hvalile tako Okrajnemu higien- ske.nu zavodu, kot vsem preda- vateljem iz vrst celjskih zdrav- nikov in socialnih delavcev. V tem času so obiskale tudi Zavod za pospeševanje gospodinjstva, kjer so se seznanile s praivilno prehrano za dojenčke. Delavski sveti naj podpiraj'o ustvarjalno pobudo Na -pokongresni konferenci SZDL v Šoštanju jg sekretar Občinskega komiteja Zveze когпи^ stov STANE RAVLJEN med drugim govoril tudi o nekaterih problemih delavskega ij^ družbenega upravljanja. Nekateri delavski sveti se še vedno izgubljajo v reše- vanju drobnih problemov; važne pa prezro. Tu in tam pride tudi do podcenjevanja delavskega samoupravljanja. V takih primerih odloča le ozek krog vodilnih ljudi, de- lavskemu svetu pa dajejo potem svoje zaključke samo v formalno potrditev. Več bi lahko storili tudi za utrditev sodelovanja med delavskimi sveti in člani kolektivov. Pri- prave na zadnje volitve de- lavskih svetov so namreč po- kazale, da delavci želijo in hočejo sodelovati vri uprav- ljanju podjetij. Zato bi mo- rali delavski sveti omogočiti še večjo ustvarjalno pobudo zaposlenih. Pri izvrševanju te naloge pa lahko hvaležno delo opravi Socialistična zve- za, zlasti še, da stalno opo- zarja organe samoupravlja- nja na njihove naloge in na dolžnosti. Na ta način se bodo tudi krepili notranji odnosi v gospodarskih organizaci- jah. Obratni delavski sveti do- slej niso prav zaživeli; zdi se, da zaradi pomanjkanja materialne osnove. Z uved- bo kompleksnega nagrajeva- nja po učinku in zlasti še z uveljavitvijo ekonomskih enot pa bodo tudi ti organi delavskega samoupravljanja dobili več osnove za boljše delo. Ko je tov. Ravljen govoril o nekaterih nalogah občin- skega ljudskega odbora, je na prvem mestu poudaril potrebo po nadaljnjem pre- nosu kompetenc od okrajne- ga na občinske ljudske od- bore, skratka potrebo po na- daljnjem utrjevanju komu- nalnega sistema. Bolj kot do- slej bi morali odborniki po- ročati svojim volivcem o de- lu ljudskega odbora. Tako bi povečali njihovo odgovor- nost. Tudi zbor proizvajal- cev bo fnoral okrepiti svoj^ delo, zlasti pa več govoriti o razdelitvi sredstev v gospo- darskih organizacijah. Zbor proizvajalcev namreč z ve- liko odgovornostjo razprav- lja o razdelitvi proračunskih sredstev in skladov občine; razdelitev sredstev gospodar- skih organizacij, ki čestokrat že v enem podjetju prekaša- jo proračunska sredstva ob- čine, pa pride le malokdaj na^dnevni red zaseda,ni. Med nujne naloge občin- skega ljudskega odbora spa- da tudi ureditev urbanistič- nega načrta za Šaleško do- lino, zlasti še, ker prebivalci ne poznr'o območij, ki spa- dajo v ensploatacijo rudnika lignita Velenje. -mb POGLED PO SVETU Med tem ko je za Jugoslavijo in Grčijo izjavil podpredsednik Izvršnega sveta Todorovič, da svetu predstavljata s svojimi od- nosi praktičen, živ vzgled koek- sistence, se je na svetu spet pri- kazalo več znainenj prav nasprot- nega duha, kot pa je koeksisten- ca. Eisenhower je v svoji zadnji izjavi potrdil svoje zaupanje v pomirjenje med blokoma, vendar se ni za korak primaknil sovjet- skim stališčem. Toda to so bese- de! Dejanja pa kažejo vse prej kot pot k pomiritvi. Sef ameri- ške tajne službe je obiskal naj- bolj živčne točke v Zahodni Nem- čiji, obdan od najbolj goste var- nostne mreže in se tajno posve- toval z Adenauerjem, na drugi strani je ameriški vojni minister Brucker vrnil obisk Straunsu in razgovori med njima so tekli o raketah »Polaris«, to je o ofen- zivnem atomskem orožju, ki ga Nemčija ne bi smela imeti. Ni čuda, če je v Salzburgu, pred vrati Nemčije, nedaleč od Hitler- jevega Adlershorsta, v centru re- vanšističnih emigrantskih in neo- fašističnih spačkov, Hruščev blju- val ogenj in žveplo na Adenauer- _ja, na neofašizem in seveda na tiste, ki ga v strahu pred »sve- tovnim komunizmom« tako vneto podpirajo. Ni čuda, če je zagrozil z orožjem, če bi se Adenauer s prstom dotaknil kake socialistič- ne države in tudi nevtralne Av- strije. Njegov obisk v srcu Evrope je odmeval tudi v Italiji. Predsed- nik šibke sredinske vlade, ki se rešuje z neofašističnimi glasovi v parlamentu, Tambroni je dejal, da Hruščev oživlja nekdanjo Ljudsko fronto, legalno koncen- tracijo levičarskih, socialistično usmerjenih sil. Tambroni se je torej zatekel k ameriški tezi, ki v vsakem odporu zoper desnico vidi rovarjenje »svetovnega ko- munizma«. Taka je uradna teza za dogodke v Turčiji, na Koreji, na Japonskem, vsega je kriv ko- munizem, pred katerim se je po- trebno braniti tudi s fašizmom. Kako prav je imel Dimitrov s svojo kratko ^definicijo fašizma, čeprav — omnis definitio pericu- losa, definicija težko zajame vso resnico. V Italiji so se zaradi an- tifašističnih zbiranj, predvsem zaradi napovedanega hongresa novih fašistov v Genovi, zgodile velike stvari, velika znamenja današnjega časa so nam stopila pred oči. V Reggio Emiiii je po- licija streljala in ubila pet ljudi, v Catana, Palermu prav tako. V Rimu je pogazila imuniteto po- slancev, nemiri so razburkali par- lament, Nenni sam je udaril plat zvona. Za pametnega človeka je jasno, kdo je poleg klera za kre- pitev novih fašističnih organiza- cij. To je povedal tisti Nemec, '-i je nedavno dejal, da morajo vsi gospodarski ukrepi Zahodne Nem- čije pomeniti neporušljiv zid pro- ti komunizmu. Kako to, da v kla- sičnih deželah parlamentarizma ni nikogar, ki bi terjal od obeh nekdanjih fašističnih držav, da razpustita MSI (že naslov sam je' »bogokleten«) in nemško stranko Rajha (ta je S izpustila v nek- danji NSDAP)! Stvar je jasna in svet gre lahko brez debate o tem na dnevni red. Francosko alžirski razgovori so se razbili. De Gaulle je v Nor- mandiji povedal, zakaj Francija hoče najprej kapitulacijo, nato pa svobodni referendum. To se pra- vi, da je besedo požrl, alžirski delegaciji pa ni priznal pravice, da zastopa Alžirijo. Iz njegovih besed je razvidno, da kani vsiliti najtesnejšo unijo med Francijo in Alžirijo. Za svojo neodvisnost se bori tudi Kuba. Dvoboj med ZDA in Kubo je ena najbolj dramatičnih scen na svetovni pozorvici. De- mokratična javnost je prepričana, da bo hujša preizkušnja za ZDA kot za Kubo. Gospodarski in po- litični pritisl ki z njim skušajo Američani ukrotiti Fidel Castra, ni glavna stvar. Na preizkušnji je moralna moč tako imenovane- ga svobodnega sveta, ki se s svo- jo svobodo tako ponaša in jo pri- kazuje kot obljubljeno deželo se- danjosti in prihodnosti. Ta moč pa je močno načeta. To ugotav- ljajo tudi najbolj prepričani ideo- logi že davno pokopanega buržo- aznega svobodnjaštva. Argumen- tov za to trdite-L. je na vseh kon- cih in krajih dovolj. T. O. Proslave iit prireditve na čast občinsl(ega praznilca in 22. julija Dvajseti julij je praznik celjske občine, dvaindvajseti pa dan vsta- je slovenskega ljudstva. Na čast obeh praznikov sta ljudski odbor celjske občine in občinski odbor Zveze borcev pripravila več pri- reditev in proslav. Začele se bo- do že v nedeljo, 17. tega meseca ob osmih zjiuitraj z lovskim strel- skim tekmovanjem na strelišču v Liscah. Ob desetih pa bodo v pro- storih narodnega doma odprli razstavo natečajnih projektov za ureditev središča mesta Celja. _ Na večer pred praznikom celj- ske občine, to je v torek, 19. tega meseca bo ob 18.30 spominska svečanost pri spomeniku na Šlan- drovem trgu, takoj z'¿. tem pa še osrednja proslava na čast petnaj- ste obletnice osvoboditve. Tudi ta bo 'па Slandrovem trgu V sredo, 20. julija bo ob pol šti- rih popoldne slavnostna seja Ob- činskega ljudskega odbora ter Ob- činskega odbora Zveze borcev, ob pol sedmih pa se bo začel tradi- cionalni štaietni itek članov in članic celjskih delovnih kolekti- vov. Start in cilj bosta na Slan- drovem trgu. Ob pol devetih zve- čer pa bo troboj mestnih repre- zentanc Ljubljane, Ma.ibora in Celja v atletiki za memorial Fer- da Skoka. V ipetek, 22. ter v nedeljo, 24. julija pa bodo organizacije Zveze borcev in drugi pripravili več iz- letov v bližnje partizanske kraje. IMENOVANJA Na zadnji seji Občinskega ljud- skega odbora Celje so odborniki na predlog predsednika komisije za volitve in imenovanja tov. Cveta Pelka izvolui nove člane svetov občinskega ljudskega od- bora in hkrati imenovali tudi no- ve predsednike svetov. Odslej bodo vodili: svet za notranjo upravo in splošne zadeve tov. Vlado Bogataj, svet za družbeni plan in finance tovarišica Slava Faletič, svet za industrijo tov. Edi Gole, svet za obrt tov. Bogdan Mirnik, svet za kmetijstvo in gozdarstvo tov. Fedor Pikmajer, svet za gradnje in komunalne za- deve tov. Slavko Kukovec, svet za blagovni promet tov. Rudi Pibrovec, svet za turizem in go- stinstvo tov. Rado Jenko, svet z? stanovanjske zadeve tov. Alojz Napret, svet iza delo tov. Jože Vajdetič, svet za zdravstvo tov. Janez Trofenik, svet ztx -socialno varstvo tov. Jože Zapušek, svet za varstvo družine tovarišica Slava Škrabec, svet za telesno vzgojo in šport tov.Andrej Drole in svet za kulturo tovarišica Ma- rica Zorko. Istočasno so izvolui za novega direktorja Lesnega podjetja Lava tovariša Ivana Rančigaja, dose- danjega podpredsednika Okrajne trgovinske zbornice; za upravnika trgovskega podjetja Enotnost tov. Franca Vajdiča in za upravnika Kmetijske zadruge LjTibečna tov. Franja Jagerja. Izid nagradnega notečaja SLG v Celju Komisijo so sestavliali: pred- sednik Tine Orel, rav.^atelj gim- nazije v Celju ter člani dr. Vla- dimir Kralj, rektor AUI v Ljub- ljani, prof. Uroš Kraigher iz Ljub- ljane, dramaturg RTV Vas ja Predan iz Ljubljane, prof. Vlado Novak, upravnik Studijske knjiž- nice v Celju, prof. Anton Janežič iz Celja in Fedor Gradišnik, upravnik SLG Celje. Na zaključni seji 8. 7. 1960 je komisija od 33 del izločila v ožji izbor deset del, od katerih je skle- nila nagraditi 5 del, dve pa pri- poročiti v odkup. Med nagrajeni- mi deli so: »Rok in Leja« (avtor Janez Zmavc iz Celja), nagrada 100.000 din, »Ozka špranja za son- ce« (avtor Stefan Kališnik iz Ljubljane) z nagrado 100.000 din, »Konec hrepenenja« (avtor Jože Javoršek iz Ljubljane), nagrada lOO.OOO din; »Doktor vsega zdra- vilstva« (avtor Herbert Grün iz Celja), nagrada 75.000 din; »Za- družniki« (avtor Anton Koren iz Beograda), nagrada 75.000 din. Za odkup se priporoča »Vojna tajna« Borisa Grabnarja iz Ljubljane in »Inšpektor Lešnik« Antona Kore- na iz Beograda. Celjska delavska univepza v PRIPRAVAH ZA NOVO IZOBRAŽEVALNO SEZONO Analize dela celjske delavske univerze so v glavnem zaključene. Oba soustanovitelja — OO SZDL in OSS v Celju, ki-«ta vse izobra- ževanje tudi Jejno usmerjala, sta ocenila rezultate ter ugoto- vila, da je bilo opravljeno delo obsežno, da pa je prišlo do neka- terih pomanjkljivosti. Delavska univerza namreč ni mogla pre- vzeti odgovornosti za celotno vzgojno izobraževalno delo — za načrtovanje potreb po izobrazbi kakor tudi konkretno izvajanje izobraževalnega dela v ustreznih oblikah šol, seminarjev, ciklusov predavanj, tečajev in drugega. Za vse to, kakor tudi za kvalitetno in pravočasno kadrovanje sluša- teljev so v prvi vrsti odgovorne politične, družbene, gospodarske, zadružne in kulturno prosvetne organizacije, ljudski odbori, zdru- ženja in društva. Šele na podlagi planiranih potreb po izobraževa- nju b3 mogoče izdelati okvirni in poärobni učni načrt. Nekaj takih načrtov je že sestavljenih. R?- zumljivo pa je, da bo pri tem so- delovala tudi delavska univerza s svojimi izkušnjami in kadri. Delavska univerza je predvsem odgovorna, da bo z ustreznimi oblikami, metodami, predavatelji in literaturo, ki z njo razpolaga, skrbela za kvalitetno izvedbo iz- obraževanja. V tem smislu bo skrbela tako za izobraževanje v občinskem kakor okrajnem me- rilu. Med specifične okrajne po- trebe sodi izobraževanje vodilnih kadrov občinskih političnih orga- nizacij, občinskih ljudskih odbo- rov in največjih gospodarskih or- ganizacij. Medtem ko naj bi bil to prvi del načrta, bo drugi del vključeval ostale specifične po- trebe, ob katerih bo celjska de- lavska univerza strokovno in me- todično usposobljala oziroma do- polnjevala znanje predavateljev delavskih univerz, gospodarskih in drugih organizacij; prirejala tečaje za delavce in uslužbence kot priprave za sprejemni izpit na univerzi in drugih visokih šo- lah; prirejala strokovne tečaje za delavce in uslužbence; skrbela za tehnično izobraževanje članov ljudske tehnike; prirejala semi- narje za praktično spoznavanje strokovno vodstvene in ekonom- sko družbene problematike za vodilne delavce v gospodarstvu; prirejala kratke občasne problem- ske seminarje za predstavnike po- litičnih, družbenih in gospodar- skih organizacij, delavskih uni- verz, društev itd.; nudila pomoč delavskim univerzam pri poljud- no znanstvenem izobraževanju itd. Novost, ki jo bo prinesel načrt izobraževanja za prihodnjo sezo- no, bo oblika šol za več področij: politične šole, ki jih bodo vodile občinske delavske univerze; šole za družbeno in delavsko samo- upravljanje; šole za kadrovsko socialno službo v gospodarskib organizacijah; šole za starše in druga področja poljudno znan- stvenega izobraževanja, ki jih bo- do vodile posamezne občinske de- lavske univerze. V Voiniku se pripravljajo na praznavanje Dvaindvajseti julij je tudi praz- nik Vojnika. Na ta dan 1942. leta so bUi namreč v Starem piskru ustreljeni prvi talci iz tega kraja. V spomin na te žrtve in na čast krajevnega praznika so letos pri- pravili ibogat sipored prireditev. Slavnostna proslava z govorom in filmsko predstavo bo že 21. tega meseca zveč'^r. Na praznični dan bo najiprej budnica, zatem pa bo krenila iz Vojnika v Ivencekpar- cizanskim grobovom patrulja, kjer bo ob osmih počastila spomin padlih junakov. Na povratku se bo ta patrulla sesia z enakimi skupinami bi ših borcev iz Strm- ca, Frankolovega, Škofje vasi. Smartnega v Rožni dolini ter Do- bme, nakar hodo vsi skupaj pri' korakali v Vojnik, kjer jih bodo ob devetih sprejeli domačini. Turiborila tudi v streljanju z malokali. brsko puško — olimpijski match. Do- segla je 362 krogov. Sicer pa so celjski udeleženci prvenstva dosegli naslednje re/ultate: Vojaška puška — ekipe: i. Ljubljana 1«39, 2. Celje 1872. Posamezniki: i. Jež (L) 5il, 4. Jager 476, 5. J. Tržan 476, 6. P. Tržan 476. Vojaška puška, hitr» streljanje — ekipe: i. Ljubljana 39/245, 3. Celje 38/210. Program caracas — ekipe: 1. Ljubljani 2078, 3. Celje 1428. Posa- mezniki: i. Dolorenzo (L) 536, 4. .9t*- GA GOZDA, ameriški barvni Od 20. do 21. 7. MOJIH 6 KAZNJENCOf» ameriški film MLADINSKI KINO CELJE Od 16. do 17. 7. NOVOLETNI PLES Od 2--. do 24. 7. KEKEC