/Primorski
Št. 237 (16.274) letoLIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI Df :n/NlK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž •nim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do .' ibr j 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Oovou pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 lo 1. maja 1945 v tiskarni 'Slove-po«.’ Voj i pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvi uje, ,em ,rstu. kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. MO 7786300__
GORtCA - Drevored 24 moggfo 1 -Tel. 0481533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
- --- . POSTNNAPIACANAVGOTOVN
§ *ynn lil/ Spedizlone in ebbonamento postile 45% Ati 2, com™2Vb,lB(Be 66296-Rtale dl Trias«
RSO
last. Giraldi R.
SPECIALIZIRANA TRGOVINA j ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA 1*
OKRASNE PECI VGRADNE PECI ZA KAMINE
NABREŽINA (TS)
Trg sv. Roka 105
tel. 040/200238
SREDA, 7. OKTOBRA 1998
m
končni
postaji
Bojan Brezigar
Kisli obrazi liderjev pola svobosdn, Id so po včerajšnjem srečanju na tiskovni konferenci zahtevali takojšnje volitve, so verjetno najboljši dokaz, da zaenkrat vse kaže, da se bo iz te tipično italijanske politične godlje Prodi Verjetno izmazal z dvignjeno glavo.
Stanje pred začetkom današnje parlamentarne razprave je Se vedno nejasno. Videti je, da je razkol v Stranki komunistične Prenove dokončen in danes naj bi Cossutta ustanovil novo stranko, Id naj bi • Prodiju zagotovila podporo- Ponovilo naj bi se torej, kar se je zgodilo že v Času "uiijeve vlade, z razliko, da tokrat do razkola ne prihaja samo v vrhu, am-Pak je močno občuten tudi na bazi: ljudje, Številni vo-lilci SKP namreč ugotavljajo, da Bertinottijeva poteza ruši prvo povojno italijansko vlado, v kateri nna levica pomembno besedo in ki izvaja politiko reform v skladu s socialdemokratsko politiko, Id je v tem trenutku v Evropi prevladujoča. Odgovornosti, da bi vlado podarih desnici, si komunisti ne smejo privoščiti, pravijo, in odtod ostra opozicija Bertinottijevemu načrtu, da glasuje proti finančnemu zakonu in da odreče Podporo Prodijevi vladi.
Tudi Ce bo do razkola 2ares prišlo, Številke vladi Se ne zagotavljajo preži-yetja. Prodijeva odločnost m D’Alemova trditev, da je mogoče vladati tudi z zelo majhno večino, dajeta ra-znmeti, da obstajajo pogoji Za odobritev finančnega zakona in za premostitev sedanje krize. Zaenkrat ti Pogoji niso poznani. Tudi politika ima svoja pravila m vsi jih spoštujejo: ker bo glasovanje o zaupnici v petek, bodo paC Sele takrat Vsi razkrili svoje karte.
Poznano pa je dejstvo, da je znotraj Stranke komunistične prenove prišlo do razkola, ki tej stranki SJOzi, da izgine z italijanske politične scene. Odgo-yornost za to pa nosi mkljucno Bertinotti, ki je ml dve leti z eno nogo v večini, z drugo v opoziciji. Požel je marsikaj, odgovornost pa so nosili drugi. Njegov vlak je sedaj pri-Poljal na konCno postajo in odločil se je za opozicijo. Ho te izbire ima pravico, *nma pa pravice, da zara-m tega potisne v prepad milijone volilcev, Id so na Političnih volitvah volili ttljko. To je razumel Cossutta in tu se je ločila njuno pot. Cossutti se paC pozna, da je star in izkušen
Politik...
VREMENSKA UJMA / ZARADI 24-URNIH MOČNIH NALIVOV
Videmska in Goriška pokrajina v primežu slabega vremena
Na Goriškem je bilo najbolj prizadeto območje Krmina - Predsednik GS Nadiških dolin Maiinig zahteval proglasitev izrednega stanja
GORICA, VIDEM - Izredni nalivi v nočnih in zgodnjih jutranjih urah so povzročili obširne poplave na Goriškem. Najbolj je bilo prizadeto območje Krmina v trikotniku med Koprivnim, Dolenjem in Romansom, kjer sta najprej Idrijca in nato še Birša prestopili bregove, poplavili polja in ceste, pritlične in kletne prostore v samem Krminu in mnogih bližnjih vaseh. Zaselek Versa pri Romansu (na sliki, foto Bumbaca) in velik del Medeje sta bila popoldne pod vodo, ki je ponekod presegala meter višine. Iz obeh vasi in iz bližnje Fratte so izselili starejše občane,
precej družin se je zateklo k sorodnikom in znancem. Civilna zaščita skrbno nadzoruje tudi SoCo, kjer je pretok včeraj dvakrat presegel 2 tisoč kubičnih metrov na sekundo, kar je tik pod kritično mejo. V primeru novih izdatnih padavin, ki so napovedane, bi SoCa lahko poplavila spodnji del Gradišča in nižinski del od Pierisa proti izlivu.
Nalivi, ki so se v noči od ponedeljka na torek brez prestanka znašali nad Furlanijo, so se včeraj nadaljevali ves dan, tako da je bil položaj v popoldanskih urah vsepovsod zelo kritičen. Po vsej Furlaniji praktično ni bilo
reke ali potoka, ki ne bi krepko prestopil bregov, večina glavnih komunikacij je bila pretrgana in nekaterih krajev zaradi obširnih poplav sploh ni bilo mogoče doseči.
V vseh Nadiških dolinah so se mobilizirali tehnični uradi in štab prostovoljcev civilne zaščite. O zemeljskih usadih, poplavljenih cestah in vsakovrstni škodi poročajo od vsepovsod.
Predsednik Gorske skupnosti Nadiških dolin in špetrski župan Fir-mino Marinig je včeraj naslovil na deželne pristojne urade brzojavko, s katero je zahteval oklic izrednega stanja.
Na 2. in 3. strani


_____ITALIJA / PREMIER POSPEŠIL RAZPLETANJE KRIZE_
Prodi: Če mi parlament ne zaupa, se bom umaknil
Kartel svoboščin zahtevo razpust parlamenta in volitve SKP na robu razkola - Danes skupščina pristašev Cossutte
SKP: Prvi hudi spori v Trstu in na Deželi
TRST - Huda razhajanja na vsedržavni ravni se vse bolj zrcalijo tudi v tržaški SKP ter v deželni svetovalski skupini. Skupina tržaških pristašev Armanda Cossutte (med njimi Stojan Spetič, Sergij Lipovec in Bruna Zorzini Spetič) je izdelala politični dokument, ki vsebuje zelo ostre kritike na račun tajnika Fausta Bertinottija.
Na 4. in fi.strani
RIM - Predsednik vlade Romano Prodi je včeraj pospešil ritem razpletanja politične krize. Jano je povedal, da bo v poslanski zbornici zahteval, naj večina oceni program in kako ga je vlada udejanjala. Ce bo ocena pozitivna in bo potrjena zaupnica, bo nadaljeval z delom, v nasprotnem primeru se bo umaknil.
Podporo vladi je potr-
RIM / SKLEP KASACIJE
Pred možno revizijo procesa proti Sofriju
RIM - Kasacijsko sodišče je sprejelo vlogo zagovornika Adriana Sofrija, Pietra Bompressija in Ovidia Pietrostefanija, ki so bili obsojeni na 22 let zapora zaradi umora policijskega komisarja Luigija Ca-labresija ter poverilo milanskemu prizivnemu porotnemu sodišču, da spet prouči možnost revizije proti trem nekdanjim pripadnikom organizacije Lotta Continua, potem ko so prišli na dan novi dokazi. Sklep kasacijskega sodišča je močno odjeknil v italijanski javnosti in večina ga je sprejela zelo ugodno.
Na 5. strani
dila Oljka, medtem ko je opozicijski Kartel svoboščin menil, da bi bile predčasne volitve najboljša rešitev, bivši predsednik republike France-sco Cossiga pa vztraja v predlogu nove vlade s široko politično osnovo.
Prodi bo zahteval zaupnico med četrtkovo repliko, v petek pa bo glasovanje pokazalo, ali bo lahko sedanja vlada še vodila državo ali pa bo to nalogo prevzel kdo drug.
Poslanci in senatorji SKP so na včerajšnji seji napovedali, da bodo spoštovali sklepe strankinih teles, obenem pa so potrdili, da bodo naredili vse proti padcu Prodijeve vlade. To so zahtevali in dosegli Cossuttovi pristaši, ki se bodo danes v Rimu zbrali na skupščini in ki imajo tako v senatu, kot v poslanski zbornici večino. Stranka je vsekakor na robu dokončnega razkola, iz vrst članstva pa se množijo apeli parlamentarcem, naj za vsako ceno ohranijo pri življenju levosredinsko vlado in naj podprejo njen finančni zakon," ki vsebuje konkretne ukrepe v korist delavcev in upokojencev.
Na S.strani
Zadnja priložnost za tržaški off-shore
TRST - Predstavitev zvezka o tržaškem off-shom, ki ga je pripravil nekdanji evropski poslanec Giorgio Rossetti, je izpadla kot priložnost za poziv, da bi vsa tukajšnja predstavništva enotno nastopila v Rimu in zahtevala, naj vlada (seveda če ne bo padla v prihodnjih dneh) odobri zadnje dovoljenje za ustanovitev dolgo let pričakovanega off-shora.
Na 6. strani
Prvi vlak pendolino iz Ljubljane v Trst
TRST - Včeraj je pripeljal samo do Sežane, danes pa bo pripeljal na tržaško železniško postajo prvi hitri vlak pendolino iz Ljubljane, ki bo zaenkrat prispel samo še jutri. Gre za poskusne vožnje novih vlakov z nagibno tehniko, ki so jih slovenske železnice kupile od Fiata. Iz Ljubljane do Trsta rabi hitri vlak uro in 35 minut.
Na 6. strani
Univerzitetno šolanje učiteljev: 24 vpisanih
TRST - Na smer univerzitetnega izobraževanja učiteljev in vzgojiteljev se je vpisalo skupno 24 slovenskih študentov, in sicer 24 v Trstu in 2 v Vidmu. Vprašanje pa je, ali bodo letos deležni pouka v materinem jeziku. Dežela namreč še ni podpisala konvencije z ljubljansko in mariborsko univerzo, ki jo predvidevajo določila Bassaninije-vega zakona.
Na 7. strani
Sturm odklanja zahteve Ljubljane
CELOVEC - Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm je ostro reagiral na zahtevo Republike Slovenije, ki želi, po njegovi oceni, izsiliti poenotenje obeh organizacij Slovencev na Koroškem. Dejal je, da ZSO v to ne bo privolila za nobeno ceno. Jutri pa bo vodstvo organizacije rttazpravljalo o krčenju finančnih prispevkov iz Slovenije
Na 13. strani
VIDEM / ČRNOGLEDE NAPOVEDI VREMENOSLOVCEV SO SE URESNIČILE
Skoraj vsa Furlanija pod vodo Reke povsod prestopile bregove
V Benečiji velika škoda - Predsednik GS Nadiških dolin Marinig zahteval proglasitev izrednegastanja
VIDEM - Črnoglede napovedi vremenoslovcev so bile tokrat, žal, povsem upravičene. Nalivi, ki so se v noči od ponedeljka na torek brez prestanka znašali nad Furlanijo, so se včeraj nadaljevali ves dan, tako da je bil položaj v popoldanskih urah vsepovsod zelo kritičen.
Po vsej Furlaniji praktično ni bilo reke ali potoka, ki ne bi krepko prestopil bregov, večina glavnih komunikacij je bila pretrgana in nekaterih krajev spričo obširnih poplav sploh ni bilo mo-goCe doseči. V jutranjih ur ali so bili veliki zastoji v prometu na glavnih državnih in pokrajinskih cestah, v smereh od Trsta in Gorice proti Vidmu, Krmin je bil dejansko odrezan, polja okrog Manzana, Buttria, Villa-nove in okoliških krajev pa so bila videti kot jezera. Nadiža je narasla za vec metrov in je zalila polja že pri Premarjagu, vse slabše pa je bilo ob njenem južnem toku, kjer je pri Manzanu vdrla v vec kleti, stanovanj in industrijskih obratov. Poleg
Narasla Nadiža pri Hudičevem mostu v Čedadu
V severnih in sever-novzhodnih predelih Furlanije položaj ni bil nic boljši, kvečjemu slabši. Poplave so zajele tudi samo mesto Videm, oziroma njegov se veni predel, kjer je kot običajno prestopila bregove reka Trasimene, ki je še pred slabimi tremi tedni povzročila za veC milijard lir opustošenja.
od 500 m podaljšal skoraj na kilometer. Nekoliko niže so potoki in narasla reka Ter preplavili industrijsko področje pri Povolettu. Vzhodno od Vidma je zalila vas Re-manzacco reka Bistrica (Chiaro), ki priteka iz Tavorjane in ima sicer skoraj zmeraj izsušeno strugo.
naslovil na deželne pristojne urade brzojavko, s katero je zahteval oklic izrednega stanja.
Seznam poškodovanih javnih in zasebnih objektov se veCa iz ure v uro. V občini Speter so bodisi zaradi poplav kot zaradi plazov začasno zaprli veC cest. Zaprta je bila cesta od Nokul do Tar-Centa, cesta za KoCebar, poplavnjene so bile Čistilne naprave v Barna-su, Klenjah in BjaCah, veliko škode je voda povzročila na javnih poslopjih, zlasti šolskih. Na križišču pri Presnjah je nevarno narasel potok
Erbec, poplave pa so povzročile mnogo škode na stanovanjih in gospodarskih poslopjih v Klenjah, Tarpecu in v drugih naseljih. Veliko škode je tudi v kmetijskem sektorju, kjer je ob poplavah ogrožen pridelek jabolk in koruze.
V občini Podbonesec . so zaradi plazov- zaprli cesti v smeri Črnega vrha in Ruonca, tako da je v Črni vrh možno priti le skozi Cenebolo. Občinska služba sicer upa, da bo cesto v kratkem mogoče usposobiti vsaj enosmerno, vendar je bilo včeraj popoldan na območjih Ruonca in v smeri Črnega vrha izoliranih 360 ljudi. V BrišCah se je zrušil pokopališki zid in poškodoval grobove ter kapelo.
Včeraj popoldan so zaradi velikega plazu kamenja, blata in dreves zaprli tudi cesto, ki pelje v občino Sovodnje. Most, ki pelje v vas Bar-co je popustil, potem ko je bil že prizadet od deževja. Mnoge vasi, ki se nahajajo v višjih legah, so zaradi plazov trenutno odrezane in včeraj zjutraj so karabinjerji odvračali Solarje in delavce od poti v dolino. Reka Aborna je na več mestih prestopila bregove in zalila pokrajinsko cesto.
Kritično je tudi v občini Sentlenart, kjer se je povečala nevarnost za
most v Cemurju, ki so ga pred kratkim zaprli za promet. Plazova sta zasula cestišCe med zaselkoma Zamir in JešiCje ter na poti za Hlasto, poplavilo pa je malo povsod, pravijo, da še zlasti v Kravarju.
Skratka, tudi v Beneški Sloveniji skorajda ni
kraja, iz katerega ne bi prihajale vesti o veliki materialni škodi in težavnih razmerah za prebivalstvo. Učinke neurja bo mogoče oceniti šele v prihodnjih dneh, vendar je že sedaj jasno, da bodo stroški za odpravo posledic zelo visoki. (D.U.)
Zaradi nalivov so nevarno narasli tudi potoki
Poplavljena polja pri Sv. Lenatru
Nadiže sta na tem območju poplavljala še reki Corno in Idrijca (ludrio).
Deželni operativni štab civilne zaščite v Palmanovi je.včeraj mobiliziral okrog petsto prostovoljcev, ki so na najbolj kritičnih točkah skušali obdržati položaj pod nadzorstvom.
Severovzhodno so se dodatno zaostrile razmere v občinah Cente in Neme, kjer se že nekaj tednov ukvarjajo s plazovi. Iz hriba Bernadija v kraju Ramandolo je na cesto proti zaselku Chi-alminis padlo vec skal, drseči zemeljski usad pod SedlišCem pa se je
Težave tudi v Sloveniji
LJUBLJANA - V zadnjem dnevu je tudi na Severnem Primorskem padlo toliko dežja kot Se zlepa ne. Štabi civilne zaščite so imeli polne roke dela ob Idrijci, na Kobariškem in v celotnem Posočju. Zaradi plazov in poplavljenosti so neprevozne naslednje ceste: Tolmin-Kobarid, Razdrto-Nova Gorica v kraju Ozeljan, nekatere lokalne ceste na Goriškem, cesta Škofja Loka-Selezniki, Selezniki-PodroSt, Rudno-Rovtarica, Slebič-Cerknica, Celje-Velenje. Stanje se lahko poslabša Se na nekaterih odsekih.
Odprli so cesto Idrija-Most na Soči, vendar le za osebni promet. Tik pred Mostom na Soči je zaradi udora cesta prevozna le za osebna vozila.
Mesto Čedad se je zaradi nekoliko privzdignjene lege izognilo večjim poplavam, nenavadno narasli in deroči tok Nadiže, pa je s Hudičevega mosta vzbujal bojazen mnogim radovednežem: Huje je bilo že ob samem vstopu v Nadiške doline, kjer je voda zalila vec pritličnih prostorov v Šenčurju, Nadiža in drugi krajevni potoki pa v poznih popoldanskih urah še niso nehali naraščati.
V vseh Nadiških dolinah so se mobilizirali tehnični uradi in štab prostovoljcev civilne zaščite. O zemeljskih usadih, poplavljenih cestah in vsakovrstni škodi poročajo od vsepovsod.
Predsednik Gorske skupnosti Nadiških dolin in Spetrski župan Fir-mino Marinig je včeraj
___________RIM / POLOTOK V PRIMEŽU SLABEGA VREMENA______________________
Iz črnih oblakov je lilo kot iz škafa
Precejšnje zamude v letalskem prometu! v Fiumicinu - Visoka voda v Benetkah
RIM - Nalivi, usadi, poplave od Alp do Sicilije, to je bila včerajšnja slika Italije, ki je bila izpostavljena hudi vremenski ujmi. Črni oblaki, nabrekli z vlago, so dobesedno »zlili« na Apeninski polotok izjemne padavine, ki so imele kot posledico velike težave v prometu, gmotno škodo in (kot poročamo na tej in naslednji strani) zlasti na Goriškem in Videmskem so tudi ogrozile nekatere vasi.
Najhuje je bilo včeraj v Furlaniji - Julijski krajini, a tudi v drugih deželah je vreme povzročilo veliko težav. Tako je v Venetu zaradi južnega vetra plima dosegla nenavadno višino,
Benetke je preplavila »visoka voda«.
V Liguriji, ki je bila prizadeta v prejšnjih dneh, je deževalo ves dan, toda brez prehudih posledic. Vremenoslovci pa svarijo, da bi se ponoči lahko znesel še zadnji del tropkega organa Jeanne.
Tudi v Toskani se dež ni spremenil v naliv tako kot v prejšnjih dneh, vendar tudi tej deželi grozi »rep« Jeanne, usadi
zaradi »visoke vode« je morje zalilo Trg sv. Marka v benetkah (Telefoto Ap)
pa se niso ustavili in še ogrožajo nekatere ceste in vasi.
Huje je bilo v Laziu. Gost deže je povzročil hude preglavice Rimu, kjer so bili, kot ob vsakem hujšem nalivu, veliki prometni zastoji. Zaradi nalivov so z mednarodnega letališča v Fiumicinu letala odletela z
enourno zamudo in tudi pristajanje je bilo zelo upočasnjeno. Zaradi naraslih hudournikov je pri Civitavecchii nekaj desetin družin bilo nekaj ur odrezanih od ostalih krajev, nato pa je voda odtekla in cesta je bila spet usposoblejna za promet.
O dokaj normalnem položaju poročajo iz Ob-
čine Samo, ki jo je spomladi prekril blatni val. Štab civilne zaščite je stalno v pripravljenosti, v primeru nevarnih nalivov je mna razpolago 60 vojaških tovornjakov za evakuacijo prebivalstva. Toda geologi so zaskrbljeni, saj okolje po njihovem ni še varno kljub melioracijskih delom.
GORICA / ZARADI IZREDNIH NALIVOV VČERAJ PONOČI IN ZGODAJ ZJUTRAJ
Birša in Idrijca prestopili bregove Poplave v Krminu, Versi in Medeji
Zaprte številne ceste, usadi v Brdih - Zaskrbljenost zaradi Soče v primeru nadaljnjih padavin
GORICA - Izredni nali-yi v nočnih in zgodnjih jutranjih urah so včeraj povzročili obširne popla-ye na Goriškem. Najbolj je bilo prizadeto območje Krcnina v trikotniku med Koprivnim, Dolenjem in Rornansom, kjer sta najprej Idrijca in nato se Birsa prestopili bregove, Poplavili polja in ceste, Pritlične in kletne prostore v samem Krminu in mnogih bližnjih vaseh. Zaselek Versa pri Roman-su in velik del Medeje sta Bili popoldne pod vodo, Ki je ponekod presegala meter višine. Iz obeh vasi iu iz bližnje Fratte so izselili starejše občane, ki So jih namestili po domovih za ostarele, precej družin pa je poiskalo zatočišče pri sorodnikih in znancih. Zlasti v Versi so sinoči razmišljali o sploš-ui evakuaciji skoraj 400 prebivalcev, ce se bo stanje cez noc poslabšalo, Kot pretijo vremenske napovedi.
Iz Brd poročajo o številnih usadih. Najhujši so Pri Krminu, zlasti na cestah pod Krminsko goro. Kfanjsa usada so imeli tudi v Steverjanu, nad Bukovjem in pod Dvorom, v Koštabonu na cesti v Stmaver pa se je sesul del opornega zidu. Nekaj težav so imeli tudi pri Doberdobu, kjer je občinska ekipa civilne zaščite odstranila blato in gmšC na Poldrugem kilometru spodnje ceste ob jezeru, ista ekipa pa je potem priskočila na pomoč v Krmi-uu. Voda je zalila kletne Prostore tudi v drugih Krajih od Gorice, do Ronk in Tržiča. Tudi druge reke ' Ter, Vipava in Soča - so močno narasle. Zlasti
Soča je sinoči povzročala precej skrbi pri GradišCu in Pierisu.
Vremenska ujma se je nad Goriško znesla v zgodnjih jutranjih urah. Na že razmočena tla zaradi obilnega deževja prejšnjih dni je v nekaj urah med 4. in 9. uro padlo veC kot 100 milimetrov dežja, kot so izmerili pri postojanki centra Ersa v Koprivnem. Prve težave so se pojavile že ob 6.30 na območju Krmina, kjer je voda zalila številne ulice. Krmin je bil zjutraj nedostopen: pod vodo je bil železniški podvoz Salda-rini, da ne govorimo o podvozu v Ul. Ara Pacis, kjer je voda dosegla tri metre višine. Zaradi narasle Birše je voda zalila državno cesto 56 med Koprivnim in Krminom, ki so jo morali zapreti prometu, tako kot kasneje tudi državno cesto 305 med
Marianom in Villanovo na meji z Videmsko pokrajino, kjer je voda Idrijce segala do vrha mostu. Obe cesti so spet odprli za promet šele zgodaj popoldne z izjemo odseka med Krminom in križiščem pri Villanovi, ki je bil še pod vodo. Promet med Gorico in Vidmom so preusmerjali skozi An-goris. Idrijca je prestopila bregova tudi na območju Dolenja in pri kraju Molin Novo poplavila polja in cesto.
Vsi možje goriškega gasilskega poveljstva so bili na delu že od zgodnjih jutranjih ur. Kasneje so se jim pridružile še gasilske ekipe iz Trsta, pozno dopoldne, ko se je stanje poslabšalo na območju med Medejo in Romansom, pa tudi gasilci iz Benetk in Vicen-ze. Prav tako so bile mobilizirane vse ekipe civil-
ne zaščite. Na prefekturi so usposobili krizni štab, prefekt Corrado Spadac-cini pa je na terenu pri Versi, kjer je bilo stanje najhujše, osebno koordiniral reševalno akcijo.
Samo v dopoldanskih urah so gasilci opravili skoraj 150 posegov, z neumornim delom pa so nadaljevali ves dan. Marsikje so pomagali izprazniti kleti in pritlične prostore, ki sta jih zalila voda in blato. V zgodnjih jutranjih urah je v Krminu voda zalila tudi številne trgovine in pritlične prostore stanovanjskih hiš. V neki hiši se je zaradi pritiska vode celo podrla notranja stena. Iz zagate so gasilci rešili veC desetin avtomobilistov, ki so obtičali na poplavljenih cestah. S terenskimi vozili so pomagali tudi pri prevozu bolnikov, ki so morali na dializo in
rešilci službe 118 niso mogli do njih.
Sredi dopoldneva je dež nekoliko ponehal, potem pa se spet občasno pojavljal vendar ne veC s tolikšno močjo kot zjutraj. Stanje na Krminskem se je izboljšalo, pac pa se je takrat šele začenjalo najhujše pri sotočju Birše in Idrijce, kjer je voda kar naprej naraščala. Na pomoč so poklicali tudi vojsko, da bi z vrečkami peska utrdili bregove, vendar zaman, saj je voda Birše podrla nasip in poplavila obširno območje med Romansom in Medejo. Najhuje je bilo prav v Versi, kjer je v vasi voda presegla meter višine. Gasilci in civilna zaščita so ves dan reševali prebivalce, živino in skušali pomagati pri prenašanju imovine v višja nadstropja hiš. Kmetje so si skušali pomagati s trak-
torji, gasilci pa so posegali z amfibijskimi vozili, terenskimi vozili in helikopterjem. Precej prebivalcev so izselili. Poleg drugega so imeli težave tudi z izpadi električnega toka.
Sinoči so v štabu civilne zaščite posvečali naj-veCjo pozornost Soči. Po pretoku nekaj Cez 2 tisoC kubičnih metrov na sekundo v jutranjih urah je voda opoldne upadla na 1.700 m, popoldne pa spet začela naraščati, ko je pritekel do nižine val iz gornjega Posočja. Ob 17. uri so spet izmerili veC kot 2 tisoC kub. m na sekundo. Med Stan-drežem in Sovodnjami je voda zalila gozdiče na desnem bregu. Ob sotočju Vipave je razmeroma dobro sprejemala vodo iz slednje, ki je bila sicer moCno narasla, a še ni ogrožala naselij. Vec skrbi
je SoCa povzročala v spodnjem delu struge, tako pri GradišCu in Za-graju, kjer je voda segala tik do roba ceste proti Pe-tovljam, še bolj pa pri Pierisu in vse do izliva. Pri GradišCu in Pierisu je ponekod voda, ki je pronicala iz tal, že zalila nižje predele, bregova pa zaenkrat se držita. Voda je včeraj popoldne razmeroma hitro odtekala v morje zaradi oseke, ob pozno sinoči napovedani plimi in morebitnem dodatnem dežju, ki so ga prav tako pričakovali, pa bi utegnile napočiti težave zlasti v nižinskem delu ob izlivu.
Marko Marinčič
Na slikah (foto Bumba-ca) zgoraj: podvoz Salda-rini v Krminu in prizor iz Verse; spodaj Se dva prizora iz Verse in poplavljene garaže in klet v Krminu
PRIMORSKA / POPLAVE IN USADI
Ujma onkraj meje
Soča pod kontrolo, prizadeto cestno omrežje
NOVA GORICA - Vodna ujma je včeraj prizadela tudi severno Primorsko v Sloveniji ter povzročila precejšnjo gmotno škodo, saj je voda marsikje poplavila kletne in druge pritlične prostore, pa tudi obdelane kmetijske površine ter še zlasti vozišča cest, kolikor jih niso celo poškodovali plazovi, kar je seveda povzročilo veliko težav avtomobilskemu prometu.
Pretok SoCe pri Solkanu je včeraj dvakrat rahlo presegel 2 tisoč kubičnih metrov vode na sekundo, in sicer prvič sredi dopoldneva kmalu po najvecjem nalivu, drugič pa proti večeru, ko je prispel visoki val iz Idrijce. Vsekakor ni še šlo za alarmno količino, ki znaša 2.154 kubičnih metrov vode na sekimdo, kakor tudi ne za zgodovinski rekord, ki se po nekaterih podatkih približuje 3 tisočem kubičnih metrov vode na sekundo.
Ce je bila Soča včeraj pod kontrolo, pa je voda nekaterih majših rek in tokov prestopila bregove. To velja še zlasti za Cerknico, Idrijco in Trebušo. Voda je preplavila kmetijske površine, ponekod pa pa tudi kletne in pritlične prostore hiš. V Novi Gorici in bližnji okolici so posebno pozorno nadzorovali toka Vrtojbice in Korna, ki sta pred nekaj leti povrocila hudo poplavo tudi na na drugi strani državne meje, vendar ni bilo večjih težav. Zadrževalnika Pikolut na Komu in Pikol na Vrtojbici (slednjega so dogradili pred nekaj tedni) sta se očitno dobro obnesla.
Kot rečeno, pa je vodna ujma posebno prizadela cestno omrežje. Zaradi poplav ali plazov so bile začasno zaprte ceste Plave-Vrhovlje, Rocinj-Kambreško, Sem-peter-Miren, Nova Gorica-Sempas-AjdovšCina, Dobra-va-Volcja draga in Sempeter-Volcja draga; cesto Miren-VrtoCe-RenCe pa je ponekod kar odneslo.
OGLEDALO
Levica, ki ostaja v pritličju maksimalizma
Ace Mermoua
O krizi Prodijeve vlade je odločila stranka Komunistične prenove, ki šteje v Italiji manj kot 10 odstotkov glasov. Točneje, v prid krize so bili na političnem komiteju stranke bistveni glasovi trockistične skupine. Ob novici so italijanski novinarji pričeli brskati po enciklopedijah, da bi obvestili bralce, kdo je bil Trocki. Povedano po pravici ne vem, kaj ta skupina misb, hoCe in žeb. Ne vem, kob-ko trockistov je v Italiji, skratka, sem brez informacij kot večina italijanskih volil-cev. Očitna je torej anomabja pobtičnega sistema, ki dopušCa, da odločajo o neki vladi mikro skupine. Zato še toliko manj razumem Bertinottijevo usmeritev, oziroma, ne razumem njene pobtične perspektive. Na vprašanje, komu koristi njegova odločitev, da se loči od večine, ki je podpirala Prodijevo vlado, ne najdem odgovora. Bertinottija pa ne razumem tudi iz razlogov, ki presegajo trenutek.
Političnemu komiteju SKP sem lahko sledil kot ostali itahjanski državljani po televiziji in Časopisih. Med drugim sem lahko izvedel, da so v soboto v nadstropju nad kongresno dvorano bančni funkcionarji igrali turnir bridgeja. Ko so se spodaj delegati prenovljenih komunistov kregati o strategijah in taktikah, so se zgoraj bankirji pogovarjali o minulih počitnicah in bodočih zimovanjih. Ze ta podoba prikazuje levico, ki ne zna iz pritličja maksimalizma in utopije v nadstropje resničnosti. Podobo mi je potrdilo nadaljnje dejstvo: iz odlomkov tajnikovega poročila nisem izvedel nič vsebinsko novega ali pomembnega. Skratka, nisem zagledal širokega obzorja, ampak sem zasledil le krpe trmastih oblakov. Zato sem se prepričal: nekaj strani nagovora ne bo obudilo velikega masovnega gibanja za levico in komunizem. Diagnoza določene stvarnosti ni namreč dovolj za dodelan politični načrt. Je lahko osnova zanj, ne pa perspektiva, skratka, obzorje, ki se dviga iz trdnih tal resničnosti. Diagnozo poznamo in se z njo strinjamo. V bogati državi, kar Itabja je, obstaja veliko socialne stiske. Ne bi natančno našteval vseh problemov, saj smo o njih obveščeni, ce jih že sami ne občutimo na lastni koži. Obveščeni smo o brezposelnosti, o otokih revščine, o težavah mladih in starih. Ce razmišljamo brez plašnic, vemo, da teh težav ne bo odpravil finančni zakon, zato težko verjamemo v odrešilno vstajo ob nekem zakonu, ki je vendarle stopnica na dolgi lestvi.
Levičarji nadalje menijo, da je tudi na transnacionalni ravni kapitalizem v krizi. Pred zidovi revščine je nemočen. Kapitalizem bi se lahko za revščino ne zmenil, vendar ni naključje, da so najhujši epicentri krize in recesije prav v revnejših državah in območjih. Zato mora kapitalizem računati tudi na nelagodje ter krize po svetu in doma, kjer ima svoje centrale moči. To v svoji logiki dela, vendar nima odrešilnega recepta in operira s formulami, ki so iz dneva v dan bolj demagoške. Dejstvo priznavajo sami liberalni ekonomisti. Zal pa nima povsem izdelanega recepta niti levica. Njena bistvena prednost je, da vidi probleme, ki jih desnica zapazi komaj takrat, ko v Aziji ljudje zažigajo tovarne. Levica torej vidi in analizira, lahko ukrepa (če je na vladi), nima pa »svete« knjige z odrešilnim receptom. Zato tudi Bertinotti ne nakazuje jasnega izhoda, cilja, ki bi bil prepričljiv. Negotovost skuša prikriti s trdim protestom, ki naj bi bil komunizem. Ker je med nakovalom resničnosti in labilnostjo rešitev, neotipljivo veča zahteve, a jih ne opremlja z uresničljivimi odgovori. Z gibanjem in protestom le maskira pomanjkanje »močne« misb, ki bi služila kot smerokaz. Perspektiva sta-bšCa se zato nujno umika med stotera gibanja, ki izražajo nelagodje, a mu ne znajo najti izhoda s Širšo politično razsežnostjo. Razlika z »drugo«, reformistično, socialistično, »vladno« levico je prav v tem. Tudi zmernejša (vsi termini so seveda relativni) levica se zaveda, da nima dokončnega recepta, kot so ga zagovarjale ideje o proletarskem odrešenju v začetku tega stoletja. Zato skuša uskla-
jevati kompliciran družbeni mozaik tako, da bi bilo Cim manj krivic. Poteguje se za vladne pozicije, ker ve, da je pohti-ka možna le v konkretni praksi. Kdor je pobticno in kulturno blizu tej poti, preprosto ne razume stališč, ki delujejo kot mešanica protesta in utopije ter se umikajo pobtiki kot umetnosti možnega. Tako imenovana tretja pot, ki se uveljavlja z laburisti v Angliji, s socialisti v Nemčiji, Franciji in v večini evropskih držav, pomeni torej iskanje uresničljivega načrta, ki bi vsklajeval razvojne potrebe in socialno državo. Levosredinska Prodijeva vlada je v bistvu delala isto: iskala je smer, ki bi krepila gospodarstvo in obenem ščitila šibkejše družbene sloje. Letošnji finančni zakon je bil prvi korak na tej poti. Po dveh letih stiskanja pasu za sanacijo državne bilance in za vstop v Evropo, se je prižgala drobna lučka. Delo pa ostaja skrajno težko in dolgoročno. Nujno je, da bo na poti več napak, saj si nihče ne drzne obljubljati gospodarskih petletk, ki bodo razvozlale vse vozle. Zato sem prepričan, da bi niti zmaga levice ne opravila korenitega zasuka, ki bi v kratkem rešil večino družbenih problemov in stisk. Neglede na (ne) uresničljivost zmage bi levici nihče ne prihranil računov resničnosti. Razlogov za to je vec in tudi ti so znani. Omenil bi najra-zvidnejše.
Danes je neaktualno govoriti o zgolj nacionalnih gospodarstvih in še tako leva vlada bi morala računati na evropske in svetovne trende. Nadalje bi morala računati na državne dolgove in na moC, oziroma šibkost, domačega, nacionalnega gospodarstva. V tem globalnem in domačem okviru bi ne bila možna politika »prisile«, ki bi vsilila podjetjem in kapitalu pravila, ki bi bila zanj povsem nesprejemljiva. Skratka, Se tako leva vlada ne bi mogla pisati načrtov med oblaki, ah udejaniti politiko, ki bi dramatično razklala družbo. To pomeni, da levica na vladi nujno usklajuje.
Iz teh razlogov vodi korenita alternativa, takoimenovani »zasuk«, le v Čakanje »svetle bodočnosti«, ki nikoli ne pride. Očitno se je Bertinotti odločil za drugo smer, ki pa je nerazumljiva, Ce razumemo politiko kot prostor, kjer se mora misel prevesti v prakso (ni bilo to osnovno stališče komunistov?).
Ob zmešnjavi menim, da je del italijanske levice vsrkal virus nekdanjih levičarskih frakcij, ki so zasledovale papirnate cilje, oziroma, ki so bile domena utopičnih intelektualcev. Proti tem frakcijam se je boril že Lenin in jim pragmatično očital neučinkovitost. Naj Lenin počiva, mi imamo danes opraviti z dogodki in pobtiki, ki jim ni usojena takšna zgodovinska teža. Sadovi »nezgodovinske« in v bistvu medijske levice pa so na dlani: pokop vlade, ki je dopuščala možnosti za levico v imenu povsem nedorečenih bodočnosti. Zdi se torej, da je del levice stopil v senco, ker ni znal najti odgovora na osnovno vprašanje, kako združiti nera-zdražljivo: možno politiko in protest proti isti pobtiki, ker je možnost »preozka«, v imenu obzorja, ki je v srcih, a ne zdrži racionalne analize. Rezultat je odmevno dejanje z minimabsticnimi cilji. V tem smislu je bilo zgovorno veselje vodje trockistične skupine. V nekem intervjuju je 75-letni Maitan izjavil: »Vse življenje se borim, da bi zrušil neko vlado.« To se mu je posrečilo s pomočjo Bertinottija. Nedvomno ni vsakomur dano, da zruši neko vlado. S pobtičnega vidika pa je povsem neracionalno veselje, ki se prične in zaključi v trenutku, ko pade hiša. Sedaj bo treba po ruševinah brez načrta, kako in kakšno hišo bomo graditi. Bertinottija ne razmnem, ker je tudi on vesel, ne zna pa nam povedati, če nas na dragi parceh čakata stolpnica, ki bo udobna za množice, ah pa Sotorišče za begunce pred Berlusconijevo vilo. Bo torej bodočnost levice hazardna igra? Upam, da bo prevladala pobtika možnega, ki je seveda ne razumem kot sinonim za pravila igralcev bridga (bankirjev) v drugem nadstropju palače, kjer se je odvijala boleča in nerazumna igra SKP.
TREVISO / UGRABIL IN GROZIL TUDI ČASNIKARJU
Tunizijec žrtev rasizma ali samo nesporazum?
Njega in ženske, s katero živi, niso hoteli v hotel
TREVISO - Po šestih urah pogajanj so izkoristili trenutek nepazljivosti in aretirali 30-letnega Tunizijca Bena Nakissa Bena iz Cone-gliana, ki je od predsinoči do včeraj zjutraj z nožem grozil najprej nekemu hotelirju in zatem časnikarju sedeža Rai iz Benetk. Časnikarja je poklical prav Nakiss, nameraval mu je govoriti o domnevnih rasističnih izpadih, katerih naj bi bil žrtev.
Vse naj bi se začelo zaradi nesporazuma, do katerega je prišlo med Tunizijcem in hotelirko v zvezi s sobo, v kateri je Nakiss nameraval prespati skupaj z neko 40-le-tno domačinko. Trenutno živita v nekem stanovanju, ki pa so ga ravnokar prepleskali in sta zato nameravala najeti hotelsko sobo. Tu-nijizejc je ženski naročil, naj pokliče v hotel »Al Ponte« v kraju Ponte della Priula, zatem pa se je kar sam podal v javni lokal in napadel upraviteljico, Giuliano Zuccolotto, ter njenega brata, uničil je prostor,
kjer je bil bar, razbil šipe, mizice in vse, kar mu je prišlo pod roko: škoda znaša nekaj milijonov lir.
To ni bilo dovolj: velik kuhinjski nož je pritisnil na vrat Zucco-lottinega. Medtem so prišli karabinjerji, a Nakiss se ni zadovoljil z opravičilom prestrašene hotelirke (ki je kasneje dejala, da rasizem pri vsem, kar se je dogodilo, nima nobene zveze). Vprašal je po časnikarju Rai, s katerim je bil prav za včeraj zmenjen za intervju v zvezi z oddajo o rasizmu. Časnikar je prišel in začel intervju, trajal je kar dve uri, med katerima je Tunizijec popil steklenico likerja, kar seveda ni bilo brez posledic. Medtem je moški, kateremu je vseskozi pritiskal nož na vrat, izgubil zavest. Nakiss je tedaj zagrabil Časnikarja in grozil, da bo naredil pravi pokol.
Med pogajanjem pa je eden od karabinjerjev odvrnil Nakissovo pozornost in mu iztrgal nož. Tunizijec je tedaj dal razumeti, da ima
pri sebi še pištolo. Začela so se nova pogajanja, med katerimi sta ga karabinjerska oficirja naposled onesposobila in odpeljala v zapor.
Nakiss je v Italiji že celo desetletje, pred štirimi leti se je naselil v pokrajini Treviso, kjer je bil do nedavnega zaposlen kot avtoprevoznik. Večina številnih tujcev se je dobro vključila v tamkajšnje okolje, težave so predvsem s tistimi, ki so povezani z mikrokriminalom. Nakiss pa Ze nekaj časa vztraja, da je žrtev diskriminacij in da ga starši omenjene 40-letnice, s katero živi, ne marajo zaradi rasizma. Svojci ženske to zavračajo in omenjajo njegov značaj, zaradi katerega si je nakopal že nekaj prijav: je namreč nagle jeze, kdaj pa kdaj tudi pregloboko pogleda v kozarec, rad grozi, nekajkrat naj bi stegnil roke, tudi proti Zenski, s katero je noč hotel prespati v hotelu. Nikoli pa ni bil aretiran in ne vpleten v kraje, rope, prekupčevanje z mamili in podobno.
POLITIKA / DEŽELNA SKUPŠČINA
Sklep o spremembi bilance
Vsedržavna situacija že vpliva na deželno skupino SKP
TRST - Deželni svet je včeraj odobril proračunske spremembe, s katerimi se je ukvarjal kar nekaj časa. Za rebalans proračuna 1998 je glasovalo 22 svetovalcev Forza Italia-CCD in Nacionalnega zavezništva, 21 glasov je bilo proti (Levi demokrati, Liga in SKP), devet svetovalcev Ljudskega centra za reforme in skupine zelenih-socialistov pa se je vzdržalo. Ukrep je bil, kot vidimo, odobren le z enim samim glasom razlike, odločilna pa je bila odsotnost med glasovanjem svetovalca SKP Gianluigija Pegola, ki je tudi deželni tajnik svoje stranke.
Glasovanje je spet potrdilo politično in številčno krhkost koalicije, ki podpira upravo predsednika Roberta Antonioneja ter hkrati tudi krhkost svetovalske opozicije, še pose-
bno komponent, ki se sklicujejo na levosredinsko Oljko. Svetovalci LD so namreč glasovali proti zakonu, zeleni-socialisti in Ljudska stranka pa so se vzdržali. Politično gledano naj bi to pomenilo, da sredina še naprej pušCa odprta vrata morebitnemu dogovoru z desnico, ki vodi An-tonionejevo manjšinsko vlado.
Pegolova odsotnost (tajnik pripada Bertinottijevi frakciji) je izzvala ostro reakcijo Brune Zorzini Spetič (Cossuttova skupina), ki meni, da je bilo zadržanje strankarskega kolege neupravičeno, saj je šlo vendarle za pomembno glasovanje. Očitno gre za zadevo, ki je na nek način vezana na znana dogajanja v SKP, ki se boleče zrcalijo tudi na odnose v krajevnih telesih stranke ter tudi v izvoljenih skupščinah.
DEŽELA / ANTONIONE S PARLAMENTARCI
Na srečanju tudi o Slovencih
Splošna skrb za boljše odnose med Deželo in parlamentom
TRST - Kot smo že poročali se je predsednik Dežele Roberto Antonione predsinoCnjim (na sliki) sestal s poslanci in s senatorji iz FJK, navzoč pa je bil tudi evropski poslanec Nacionalnega zavezništva Gastone Parigi.
Vsi prisotni so se zavzeli za okrepitev stikov in odnosov med Deželo in rimskim parlamentom. Predsednik An-
tonione je naCel tudi vprašanje zakonske zaščite slovenske manjšine v vidiku prvega sklepa poslanske komisije za ustavna vprašanja, ki je odobrila okvirni zaščitni predlog poslanca Oljke Domenica Masellija. Antonione je glede tega napovedal bližnjo rimsko avdicijo o tem vprašanju, ne pa političnega stališča, ki ga bo tam zagovarjal.
Fojbe: v Pulju umri
Ivan Motika
REKA - Po poročanju hrvaškega dnevnika Večernij list je v nedeljo v bolnišnici v Pulju umrl Ivan Motika, eden od treh hrvaških osumljencev, ki bi mu rimski sodniki hoteli soditi zaradi fojb.
Motika, ki je bil star 91 let, je večkrat zavrnil obtožbe italijanskega sodstva. Obtožbe, ki so posledica preiskave, ki jo je vodil rimski tožilec Giuseppe Pitti-to, zadevajo obdobje po kapitulaciji Italije, ko je bil Motika izbran za predsednika ljudskega sodišča v Pazinu.
Motiko je formalno obtožil sodelovanja pri pokolu Italijanov rimski sodnik za predhodni postopek Claudio Torto-ra, skupno z Motiko pa se je na zatožni klopi znašel še Oskar PiskuliC, medtem ko so postopek proti Avi-janki Margitič ustavili zaradi smrti preiskovane osebe.
Januarja letos je prvi sodnik za predhodni postopek Alberto Macc-hia arhiviral preiskavo, ker je do deliktov prišlo na območju, ki je ze prešlo pod suverenost Jugoslavije. Proti tej razsodbi se je pritožilo tožilstvo, prizivno sodišče je razveljavilo sklep Macchie in zaupalo sodbo Tortori, ki se je odločil za fomalno obtožbo.
RIM / V PRIMERU NEGATIVNE OCENE PARLAMENTA SE BO UMAKNIL
RIM / KASACIJSKO SODIŠČE ~i
Prodi bo danes v zbornici zahteval potrditev zaupnice
Opozicijski Kartel svoboščin zahteva predčasne politične volitve
Proces proti Sofriju bo treba preučiti znova
O reviziji odločalo milansko porotno prizivno sodišče
SKR pred razkolom Pristaši Cossufte proti vladni krizi
RIM - Stranka komunistične prenove je na robu dokončnega razkola. Njeni senatorji in poslanci so se včeraj na dramatični seji opredelili za strankarsko disciplino, pristaši Armanda Cossut-te, ki so v obeh zbornicah v večini, pa vztrajajo, da bodo naredili vse, da se prepreči vladna kriza. Navidezno protislovje, ki priča, da se Cossuttovi pristaši pripravljajo na odmevne poteze proti vladni krizi in morda tudi za ustanovitev, če že ne nove stranke, vsaj novih parlamentarnih skupin. Danes bodo o tem odločali na rimski skupščini, na kateri napovedujejo množično udeležbo krajevnih voditeljev in članov iz vse države.
Večina senatorjev in poslancev SKP se ne prepoznava v radikalnih stališčih strankinega vsedržavnega sveta in torej tajnika Fausta Bertinottija. Odobrili so sicer dokument, v katerem govorijo, da se ne bodo izneverili strankarski disciplini, v isti sapi pa naštevajo in ponavljajo vse zelo ostre in že znane kritike na račun Bertinottija. Gre za usmeritev -pravijo parlamentarci Cossuttove frakcije - ki pelje stranko naravnost v pogubo ter Škodi celotni levici in nenazadnje vsej državi. Prodijeva vlada ni idealna vlada, je pa vlada, ki je v tem trenutku najbližja delavcem in upokojencem, njen finančni zakon pa prvič upošteva tudi pričakovanja šibkejših družbenih slojev.
Cossutta in njegovi so prepričani, da imajo
pri tem za sabo večino strankinih aktivistov in zlasti volilcev, a v to je prepričan tudi Berti-notti, ki ne popušča od svoje trde linije. Seja parlamentarnih skupin je bila, kljub formalnemu videzu, dramatična in zrcalo izredno slabih notranjih odnosov, ki se hitro širijo na vse federacije SKP, tudi na tiste, ki se doslej niso hotele opredeliti o sporu Cossutta-Bertinotti.
Bivši predsednik je tudi včeraj, kot vedno, zelo tehtal svoje besede in kritike na račun tajnika, nekateri njegovi privrženci pa že jasno namigujejo na možnost razcepitve. Govori se, da se bo nova parlamentarna skupina, zarodek nove stranke, imenovala »Italijanski komunisti« (Co-munisti italiani), ki naj bi v bodoče sklenila neke vrste federalni pakt z levimi demokrati in z levosredinsko Oljko. Kaj več o tem bomo gotovo zvedeli na današnji rimski skupščini, na kateri bo glavno besedo seveda imel Cossutta.
Na seji parlamentarnih skupin je bila tudi tokrat najbolj kritična do Bertinottija podpredsednica senata Ersilia Salvato, ki še upa, da se bo Prodijeva vlada rešila pred najhujšim. Senatorka iz Neaplja, ki uživa velik ugled tudi med političnimi nasprotniki, se je vsekakor že pred meseci glasno sprla s tajnikom ter mu brez dlak na jeziku očitala samomorilsko politično usmeritev, njene besede in njena svarila pa so očitno naletela na gluha ušesa.
FIRENCE, RIM - Romano Prodi se pripravlja na končni obračun s Faustom Bertinottijem v parlamentu. Dan pred začetkom parlamentarne debate, ki bo odločila o usodi prve levosredinske vlade v Italiji, je predsednik vlade pospešil potek politične krize in iz Firenc, kjer se je včeraj srečal s Francoskimi voditelji, zaigral vse za vse. »Mislim, da imam v parlamentu še majhno možnost, pot pa je začrtana: ali mi bo parlament potrdil zaunico ah pa se bom umaknil,« je poudaril Italijanski premier na novinarski konferenci.
Francoski sogovorniki so priznali italijanski vladi veliko zavzetost in strokovnost, premier Lionel Josipin je celo izrazil »upanje«, da bo kriza ugodno razrešena.
Romano Prodi je včeraj v Firencah proti svoji navadi posvetil dober del izvajanja notranji politiki. »Ne morem zanikati, da je nad našimi pogovori lebdel mračen oblak,« je
dejal. In ta mračen oblak ima ime in priimek: Fau-sto Bertinotti. Zaradi njegove odločitve je po Prodijevi oceni v nevarnosti delo, ki ga je vlada opravila doslej. Premier bo danes zahteval od večine jasno oceno o programu in o opravljenem delu. In če ocena ne bo ugodna, se bo umaknil, ker Zeli spoštovati voljo volilcev. Kljub temu pa po njegovem mnenju vladno zavezništvo še ni izčrpalo vseh možnosti. »Se obstaja možnost, da sedanja večina podpre vlado in v tej smeri tudi delamo,« je dejal.
Po dogovorjenem scenariju bo predsednik vlade danes poročal parlamentu (TV bo neposredno prenašala sejo poslanske zbornice), nato bodo predstavniki poslanskih klubov imeli na razpolago vsak po 15 minut, da izrazijo svoje ocene, dodatno slabo uro pa so rezervirali za posege posameznikov. V četrtek med repliko bo predsednik vlade zahteval zaupnico, poslanci pa se
bodo o njej izrekli v petek, ker mora po pravilniku miniti 24 ur med zahtevo po zauponici in glasovanjem.
O poteku glasovanja in o zahtevni parlamentarni bitki so včeraj govorili tajnik Levih demokratov Massimo D’Alema, Ljudske stranke Franco Marini in Zelenih Luigi Manconi, ki so nato soglasno podprli Prodijeve izbire.
Včeraj se je sestal tudi Kartel svoboščin, ki je sklenil, da ne bo predložil zahteve po nezaupnici. Toda po mnenju desnosredinske opozicije so razpust parlamenta in predčasne volitve edina rešitev. »Prisluhnili bomo Prodiju, nato se bomo odločili, že sedaj pa smo soglasni, da je zasuk možen samo z volitvami,« je povedal Silvio Berlusconi. Kartel je tudi zavrnil kritike bivšega predsednika Francesca Cossige in njegov predlog o vladi s široko politično osnovo, ki bi združile vse stranke od Forza Italia do Levih demokratov.
RIM - Milansko prizivno porotno sodišče bo moralo znova preučiti, ali je treba, tudi v luči novih dokazov, revidirati proces proti Adrianu Sofriju, Pietru Bompressiju in in Ovidiu Pietroste-faniju. Tako je sklenilo kasacijsko sodišče, ki je sprejelo vlogo zagovornika treh voditeljev Lotta continua, ki so bili obsojeni na 22 let zaporne kazni zaradi umora policijskega komisarja Luigi j a Calabresija.
Primer Adriana Sofrija in njegovih dveh somišljenikov se vleče že dolgo časa, saj so bili obsojeni, nato oproščeni in nato spet obsojeni, v začetku letošnjega januarja pa je razsodba postala polnomočna.
Trije obtoženci so sicer podčrtali krivičnost obsodbe in poudarili svojo nedolžnost, vendar so se spontano odpravili v zapor, da bi odsedeli zaporno kazen, Pietrostefani se je celo vrnil iz Pariza, kjer je v zadnjih letih živel.
Kmalu po obsodbi, ki so jo mnogi kritizirali kot neosnovano, je obramba odkrila vrsto novih okoliščin. Med temi pričevanje očividca Luigi j a Gnappija, ki je videl Calabresijevega morilca in trdi, da ni bil to Bompressi; pričevanje redarja Roberta Torreja, ki je na dan Calabresijevega umora srečal Bompressija v nekem baru v Massi, in kompjutersko ekspertizo, ki naj bi dokazovala »luknje« v pričevanju glavne obremenilne priče Leonarda Marina.
Na tej osnovi je obramba zahtevala revizijo procesa, toda peti odsek milanskega prizivnega porotnega sodišča je marca predlog zavrnil kot neutemeljen. Kasacijski sodniki so bili drugačnega mnenja, sedaj pa se bo o vsebini priziva moral izreči nek drugi odsek prizivnega porotnega sodišča,
FIRENCE / OB KONCU POGOVOROV MED ITALIJANSKIMI IN FRANCOSKIMI VODITELJI
Pariz podpira Prodija in politično stabilnost v Italiji
Tako predsednik Chirac kot premer Josipin sta poudarila prispevek Italije k gradnji Evropske unije
FIRENCE - Francija ni mogla ponuditi Romanu Prodiju nobenega recepta za rešitev vladne krize, kljub temu pa se italijanski premier vrača s srečanja s francoskimi voditelji, opogumljen in z jasno podporo. Vprašanje je, ali mu bo »veliko spoštovanje«, ki so mu ga izrazili sogovorniki, pomagalo pri razpletanju vozla politične krize, vendar je priznanje odraz ugleda, ki si ga je levosredinska vlada znala pridobiti s svojo evropsko politično vizijo.
Francoski predsednik Jacques Chirac (na telefoto Ap s Prodijem) in premier Lionel Josipin sta si »razdelila« nalogi. Chirac, ki je kot degolist izraz desničarskega tabora, je podčrtal predvsem »evropsko razsežnost«, ki jo je Italija pridobila s pristopom k evru, in dodal, da so o skoraj vseh mednarodnih problemih pogledi zelo sorodni (Evropa, mednarodni odnosi in kriza na Kosovu, prestrukturiranje industrije), o tistih vprašanjih, ob katerih sta Pariz in Rim narazen (reforma evropske kmetijske politike), pa obstaja volja obeh strani, da s pogovori uskladita poglede.
Socialist Josipin je bil jasnejši v podpori italijanski levosredinski vladi in je podčrtal predvsem pomen »politične stabilnosti« v Italiji, saj je Rim doslej dal velik prispevek pri preseganju velikih problemov začenši z mednarodno finančno krizo. Francoski premier je dodal, da Francija nasprotuje uvedbi kakršnih koli »direktorijev« v Evropi. Italija je po Josipinovih besedah v EU med tistimi članicami, ki imajo pomembno težo. Prodi pa je s svoje strani poudaril, da bo Rim napel vse sile in bo spoštoval obveze o redukciji državnega deficita.
Francoska in italijanska delegacija sta nato preučili tudi dvostranske odnose, ki jih bo novooblikovana italijansko-francoska univerza nedvomno pospešila. Chirac, Josipin in Prodi so popudari-li, da bodo skušali anticipirati velike industrijske prestrukturacije. V tem okviru Pariz pritiska, naj bi italijanska letalska podjetja pristopil h konzorciju Airbus, toda na to bo treba še počakati, ker so italijanska podjetja in zlasti Alenia še vezani na ameriško letalsko industriujo.

—

.... " ............................................................................... ...........""
Privilegirano ravnanje.
T ekoČl račun	Ste že upokojeni ali nameravate v kratkem v pokoj?
namenjen	Za Vas smo pripravili tekoči račun "Contaci",
UDokoiencem	ki je sad dolgoletnih izkušenj Zadružnih bank.
*	'	Račun “Contaci" Vam nudi izredne ugodnosti
in privilegije ter posebno zavarovalno kritje po ugodnih pogojih. Seznanite se z novostmi in ugodnostmi, ki smo jih pripravili
| Zasluženo. Nagrajeno.
Račun “Contaci” Vas nagrajuje! Če boste tudi Vi med novimi imetniki tekočega računa “Contaci ”, boste sodelovali na velikem nagradnem žrebanju, ki ima za glavne dobitke; en avtomobil znamke Fiat Brava, dve križarjenji Festival Crociere za dve osebi in več prenosnih telefonov.
Želimo Vam brezskrbna pokojninska leta in srečno.
CREDITO
COOPERATIVO 1
ZADRUŽNE BANKE	I
FURLANIJE JULIJSKE KRAjlNE	l
Informativne analitične prospekte z vsemi bančnimi pogoji dobite v naših podružnicah.
O F F-SHORE / SOOČANJE O FINANČNEM CENTRU
POLITIKA / PR1STAŽI COSSUTTE
Z zamudo, kljub temu pa velika priložnost
Rosseffijev zvezek o zgodovini in perspektivah off-shoro
»Po tej poti za SKR res ni več rešitve«
Med podpisniki stališča tudi trije Slovenci Kmalu obračun v pokrajinskem vodstvu?
Zaradi zamud pri ustanovitvi finančno zavamo-valniskega centra off-sho-re je Trst že izgubil veliko priložnost prvih let po padcu berlinskega zidu, vendar je takojšnja ustanovitev centra še vedno enkratna možnost za razvoj tukajšnjega gospodarstva. Predstavitev zvezka o off-shoru, ki ga je pripravil nekdanji evropski poslanec Giorgio Rossetti za center Evropski dialogi, se je v bistvu sprevrgla v soočenje vidnih predstavnikov tukajšnjih ustanov, na katerih je velika odgovornost, da z enotnim nastopom pri rimski vladi dosežejo še zadnje dovoljenje: odobritev pravilnika off-shora v ministrskem svetu, nakar bi center lahko zaživel. Tudi v tem primeru pa je razvoj pod damoklejevim mečem vladne krize.
»Off-shore, spoznavajmo ga« je naslov zvezka, v katerem posl. Rossetti obnavlja na zelo preprost a učinkovit način dolgo pot centra, ki ga predvideva zakon za obmejna območja iz leta 1991, oriše možnosti, ki jih odpira z znatnimi davčnimi olajšavami za finančne posege na tržišča srednje in vzhodnoevropskih držav, in pravila igre, ki jih je določila Evropska unija. Predvsem pa zvezek odgovarja na bistveno vprašanje: zakaj še ni off-shora? Zamujanje je treba pripisati več razlogom: predvsem tipično italijanskemu pristopu, da bi z zvijačami obšli določila Evropske unije, pa tudi značilnemu tržaškemu zadržanju, ki niha med jokavostjo, nemarnostjo in lakomnostjo, svoje pa
je pristavila vsemogočna in zamudna birokracija.
Vsekakor je »okno še vedno odprto,« v kratkem pa bi se lahko zaprlo tako zaradi padca vlade in novih pogajanj za zadnji ministrski dekret, kot tudi in predvsem zaradi vedno manjšega zanimanja srednje in vzhodnoevropskih finančnih tržišč za prednosti, ki jih lahko še nudi tržaški off-shore.
Na zasedanju sta nastopila tako župan Riccardo Illy kot deželni odbornik Sergio Dressi, torej predstavnika dveh nasprotujočih koncepcij, vendar je njuno izvajanje bilo dokaj soglasno: off-shore je primarni interes Trsta, pa tudi vse dežele, ki gleda z velikim zanimanjem na mednarodno sodelovanje, je dejal Dressi, zato je potreben učinkovit in enoten nastop pri vladi, da pospeši odobritev zadnjega dovoljenja. Illy je o tem (in o finansiranju zadnjega dela avtocestne-
ga priključka od Krasa do pristanišča) govoril prejšnji teden s predsednikom Prodijem: bo pa Prodi imel čas, da uresniči zagotovila, ki jih je dal tržaškemu županu?
Na koncu je pred off-shorom še ena nevarnost, in to v primeru, da bi ga res pravočasno ustanovih: predvideno je, da bodo pri finančnih operacijah v okviru novega centra uživah do 65 milijard lir davčnega popusta, kar pomeni, da ne bo obdavčenih 140 milijard lir zaslužka, vendar samo za obdobje petih let od nastanka centra. V podobnem centru, ki so ga uspešno ustanovili v irskem Dublinu, vodi vse birokratske postopke en sam organ, pri nas pa jih je predviden nebroj, in vsak bo moral izdati svoje dovoljenje pred začetkom vsake operacije. S takim sistemom preti nevarnost, da bo zapadel dovoljeni rok, preden bodo investitorji zbrali vsa potrebna
dovoljenja: dosedanja izkušnja bi kazala v to
»Ni rešitve za stranko, Ce razbije odnose z ljudstvom, z delavci in z državo«. To je zgovoren naslov dokumenta, v katerem tržaški pristaši Ar-manda Cossutte zelo ostro kritizirajo nedavne sklepe političnega sveta SKP, ki po njihovem mnenju ogrožajo ne samo bodočnost, temveč celo sam obstoj stranke. Pobudniki dokumenta, ki ga bodo razmnožili med člani in volilci stranke, so pokrajinski tajnik Jacopo Venier, člani krajevnega tajništva Fausto Monfal-con, Sergio Perini in Giu-liana Zagabria, član deželnega vodstva Sergij Lipovec, deželna svetovalka Brana Zorzini Spetič, elan vsedržavnega sveta Stojan Spetič ter Sergio Minutillo, Renato
Selles in Vittore Luccio, ki je deželni koordinator mladih komunistov.
Dokument izhaja iz ugotovitve, da večji del javnega mnenja in tudi samih volilcev SKP odločno nasprotuje padcu Prodijeve vlade v prepričanju, da bi morebitna vladna kriza povzročila nevarnost zasuka na desno. Vrh vsega pa bi takšen razplet dogajanj predstavljal zelo hud udarec verodostojnosti SKP. Podpisniki nadalje ugotavljajo, da so ustanovili komunistično stranko, ki bi imela aktivno vlogo v dražbi in ne taksne stranke, ki bi slonela le na propagandi, ne da bi ponujala delavcem konkretnih perspektiv.
Vladna kriza bi z enim samim zamahom izbrisa-
H ŽELEZNICE / SAMO URO IN 35 MINUT DO TRSTA n
Prvi pendolino iz Ljubljane
Šlo bo za poskusno vožnjo hitrega vlaka slovenskih železnic
Hitri vlak z nagibno tehniko, t.i. pendolino bo danes dopoldne končno prispel v Trst, vendar ne iz predvidljive smeri, iz Benetk, pac pa z onstran meje, iz Ljubljane. Slo bo za poskusno vožnjo iz slovenske prestolnice do Trsta in nazaj, s katero slovenske železnice testirajo na progi Ljubljana-Trst tri hitre vlake, ki so jih pred kratkim kupile od Fiata.
Pendolino, ki je včeraj prispel samo do Sežane, bo odpeljal iz Ljubljane ob 10.15, na Opčine bo prispel ob 11.25, na tržaško glavno železniško postajo pa ob 11.50. Vozil bo torej uro in 35 minut, medtem ko sedanji najhitrejši vlaki rabijo veC kot 2 uri in 10 minut samo do Opčin. V Ljubljano bo hitri vlak odpeljal ob 12.30.
Poskusni vlak bo pripeljal v Trst iz
Ljubljano tudi jutri, ko napovedujejo, dabo na vlaku vrsta uradnih predstavnikov, med katerimi morda tudi sam slovenski minister za prevoze Bergauer.
Za hitro železniško povezavo pa bo treba Sele prirediti železniško progo od Trsta do Ljubljane, ki še ni primerna zato, da najsodobnejši hitri vlaki lahko peljajejo z res visoko hitrostjo. Na delu so že izvedenci, da bi pripravih okvirni načrt, za posodobitev proge pa naj bi vložili znaten del 300 milijard lir, ki jih je pred nedavnim Italija namenila za investicije v slovenskih infrastrukturah. Včerajšnji prihod hitrega vlaka iz Ljubljane je vsekakor prvi korak k uveljavljanju t.i. petega koridora, sodobne hitre avtocestne in železniške infrastrukture, ki bo peljala od Barcelone prek Trsta in Ljubljane do Kijeva.
la maloštevilne, a pomembne ukrepe (penzije, zdravstvo, predlog o skrajšanem delovnem času), ki jih je SKP s svojim bojem dosegla v zadnjih letih. Mi si želimo zasuk -piše nadalje v dokumentu - ki ga bomo dosegli le, če bomo ohranili sedanje politično zavezništvo (Oljka in SKP), s katerim smo na volitvah aprila leta 1998 premagali desnico Berlusconija, Fini j a in Previtija. »Zaradi vsega tega se danes Čutimo toliko bolj odgovorni do delavcev, do šibkejših slojev, do države in do naše stranke, v kateri je ozka večina, ki je postavila na glavo sklepe vsedržavnega kongresa, odločala za vse«. Podpisniki dokumenta na koncu soglašajo z odstopom predsednika Cossutte in Se enkrat poudarjajo radikalno nasprotovanje sklepu državnega političnega sveta.
Sodeč po razvoju dogajanj v Rimu bo hud razkol v SKP imel verjetno boleče posledice tudi na krajevni ravni, kjer sicer nihče ne odkrito govori o množičnem odstopu iz stranke, ki pa ga ne gre izključiti. Na nedavni seji pokrajinskega odbora sicer ni prišlo do merjenja sil med pristaši Cossutte in Fausta Bertinot-tija, razkol pa je preveval vso diskusijo, v kateri so vsekakor rahlo prevladali zagovorniki tajnikove radikalne linije. Marsikaj bo odvisno od dogodkov v parlamentu in od tega, kaj bodo danes v Rimu naredili Cossuttovi privrženci, Ce bodo podprli ali ne Prodijevo vlado ter če bodo morebiti ostopili iz SKP.
LAŽNI BOMBNI ALARM
Evakuirali so železniško postajo, pošto in banko
Neznanci so poklicali policijo, karabinjerje, finančne stražnike, zagrozili so s peklenskimi stroji, ki naj bi jih bili podtaknili na železniški postaji, na glavni pošti ter v filiali »Deutsche Bank« v Ul. Roma. Poslopja so hitro evakuirali, posegli so minerci, vse prostore so podrobno pregledali, vendar se je na srečo izkazalo, da je šlo za lažni alarm, za
bombami ali Cim podobnim ni bilo ne duha ne sluha. Tisti, ki so grozili po telefonu, so med dragim zaklicali »Slava padlim Hrvatom - naj živi svobodna Hrvaška,« vsaj eden naj bi bil govoril s tujim naglasom. Preiskovalci pa domnevajo, da se za telefonskimi pozivi ne skriva nikakršna politična pobuda, temveč da gre enostavno za početje kakega mitomana.
BIL JE ČLAN MAFIJE
Pred izgonom v Italijo je zbežal slovenski policiji
Vpleten je v preiskavo o pravi kriminalni organizaciji, ki so ji prišli na sled v Trstu in ki se je ukvarjala z mamili, orožjem, ukradenimi avtomobili, razpečevanjem ponarejenega denarja. Za njim je tržaško sodišče izdalo zaporni nalog, že tretjega po vrsti, ki so ga za njim izdali italijanski organi. Moškega je pred Časom prijela slovenska policija in bi ga bila morala izgnati iz države, potem ko so ga obsodili zaradi posesti ponarejenih dokumentov. Izgon pa se je ponesrečil, na meji med Italijo in Slovenijo naj bi bil predvčerajšnjim uspel skočiti v sestrin avtomobil in izginiti. Moški je doma iz Catanie, imena pa niso sporočili. Med tistimi, ki so jih aretirali v okvira omenjene preiskave o kriminalni organizaciji, je tudi bivši karabinjer, Nicola Schiavone. Pravijo, da je v sorodstvu z znanim France-scom Schiavonejem, bolj znanim kot »Sandokan«.
Mestni redarji prijeli tatu
Avtomobil je parkirala pred svojo trgovino v Ul. Fo-schiatti, priletna mati je ostala v vozilu, Čakala je, da ji hči pomaga stopiti na pločnik. Zatem je mater spremljala do nekaj metrov oddaljenega vhoda. Vozila ni zaklenila, saj se je nameravala takoj vrniti, na zadnjem sedežu je pustila tudi torbico.
Trenutno odsotnost pa je takoj izkoristil 49-letni Adolfo Porchi, zagrabil je torbico in zbežal. Eden od mimoidočih pa je opazil, kaj se dogaja, in je opozoril lastnico, R.D., ki je tatu skušala slediti poiti Stari mitnici, kamor se je usmeril. Očitno pa je izbral napačno smer: na Stari mitnici so bili trije mestni redarji, ki so ubežnika zatem prijeli na križišču med ulicama Pondares in SanfApollinare. Ugotovih so, da je že star znanec, pa ne samo zaradi številnih kraj, temveč tudi dragih prekrškov.
HUDE TEŽAVE V PROMETU
Koizo Saba še vedno zaprt
Dela na kratki, a ključni prometnici bodo danes morda končali
Korzo Saba ob Goldonijevem trgu so včeraj nekaj pred 18.30 spet odprli za promet, vendar samo en pas in samo za lažja vozila (motoma kolesa, avtomobih). Danes zjutraj bodo cesto spet zaprli, ker morajo nadaljevati s polaganjem plinskih cevi. Upajo, da bodo do drevi dela dokonCah: Korzo Saba je sicer izredno kratek, meri morda nekaj več kot 100 metrov, vendar je
ključnega pomena za promet v središču mesta, kjer je včeraj in predvčerajšnjim prihajalo do velikih težav. S Korza Italije in predora Sandrinelli namreč ni bilo mogoče nadaljevati poti proti Stari mitnici in naprej proti Drevoredu D’Annunzio, temveč je bilo treba zaviti na Ul. Carducci, ki pa je enosmerna prav v nasprotno smer, proti Trgu Oberdan in železniški postaji.
ŠOLSTVO / V TRSTU IN VIDMU
ŠOLSTVO / ZAVOD 1. ZOISA
Univeizitetno šolanje učiteljev: 24 vpisanih
Težave s konvencijo s slovenskima univerzama
Geometri: šola ob eno stolico
Ministrstvo ukinilo eno stolico natečajnega razreda z 32 učnimi urami
Na univerzitetno smer za izobraževanje Učiteljev in vzgojiteljic v otroških vrtcih se je vpisalo skupno 24 slovenskih študentov, in sicer: 22 na tržaško fakulteto za izobraževal-ue znanosti in dva na videmsko fakulteto. Slovenskim študentom je bilo »odmerjenih« deset odstotkov razpoložljivih mest na vsaki fakulteti [18 v Trstu in prav toliko v Vidmu). Medtem ko je bil odziv na Tržaškem nad pričakovanji, saj se je na univerzitetno smer vpisalo več študentov kot je tujo predvidenih mest, pa je bil vpis na videmsko fakulteto minimalen, zaradi česar je skoraj gotovo, da bo usmeritev za slovenske študente stekel le na tržaški fakulteti- 2e pred iztekom vpisovanj je namreč Lucia-Uo Lago, dekan tržaške Pedagoške fakultete (če jo lahko tako imenuje-uio), napovedal, da bi v Primeru večjega števila vpisov na eni fakulteti ter znatno manjšega (ali minimalnega) na drugi, združili obe usmeritvi v eno in pri tem dovolili tudi večji vpis od prvot-uo predvidenega.
Medtem ko so novice o vpisu slovenskih študentov zadovoljive, pa ni bilo o poučevanju bodočih slovenskih učiteljev v materinem jeziku še nič odločeno.
Pretekli teden je bilo na deželnem ravnateljstvu za kulturo in šolst-vo srečanje, na katerem je bil govor o univerzitetnem izobraževanju slovenskih učiteljev in vzgojiteljic. Na podlagi
določil Bassaninijevega zakona je namreč deželi Furlaniji-Julijski krajini poverjeno sklepanje konvencij s pedagoškima fakultetama slovenskih univerz v Ljubljani in Mariboru, z namenom, da bi bodočim slovenskim učiteljem zagotovili poučevanje v materinem jeziku.
Srečanja na deželi so se poleg deželnega ravnatelja Giuliana Abba-teja udeležili ravnatelj oddelka za vzgojo pri tržaški fakulteti za izobraževalne znanosti Claudio Desinan, dekan' videmske pedagoške fakultete Rigo, deželna nadzornica za slovenske šole Lučka Barej Križman in predstavnik deželnega šolskega skrbništva Maione.
Udeleženci so si izmenjali mnenja o zakonih, ki predvidevajo univerzitetno sodelovanje, pri čemer pa so prišla na dan različna tolmačenja. Medtem ko sta predstavnika univerz tolmačila sodelovanje kot sklop nekakšnih splošnih izmenjav med univerzami, pa sta nadzornica Barejeva in Maione menila, da bi morali italijanski univerzi vzpostaviti stike s slovenskim prav z na-
menom, da bi zagotovili slovenskim študentom šolanje v materinem jeziku. Bodoči učitelji in vzgojiteljice bi tako v lastnem jeziku pridobili znanje, ki bi ga nato posredovali v razredu in otroškem vrtcu.
Vsa zadeva je nekako zastala, ko je predstavnik tržaške pedagoške fakultete najavil, da v načrtu prvega letnika ni predvideno sodelovanje docentov iz Slovenije, češ, da je program prvega letnika skupen za vse slušatelje. Po svoji strani je delovna skupina pri deželnem šolskem skrbništvu izdelala svoj načrt s predlogi za univerzitetno izobraževanje slovenskih učiteljev, ki ga je vodja skupine, nadzornica Barejeva tudi predala predstavniku tržaške pedagoške fakultete.
Na deželnem ravnateljstvu so se odločili, da bodo sedaj počakali, da jim tržaška fakulteta predstavi svoj študijski načrt. Obenem so se funkcionarji že pozanimali pri deželi Doline Aosta, ki je na tem področju že marsikaj ukrenila. Podpisala je, na primer, konvencijo s francosko univerzo v Grenoblu. Na ta način
ne bodo bodoči učitelji na šolah francoske manjšine prikrajšani za univerzitetni študij v materinem jeziku.
Na vprašanje, zakaj niso to storili tudi v naši deželi, so z deželnega ravnateljstva odgovorili, da je za zamudo kriva univerza. Priznali pa so, da novo vodstvo še ni imelo stikov s slovenskima univerzama, čeprav obstaja dokumentacija o poprejšnjem dopisovanju z ljubljansko in mariborsko univerzo. Omenjena je bila možnost štipendij študentom za šolanje v Kopru in v Ljubljani, omenjena je bila tudi izmenjava profesorjev, konkretno pa ni bilo doslej še nič storjenega.
Težave na oddelku za geometre trgovskega zavoda Žige Zoisa: ministrstvo za šolstvo je ob začetku šolskega leta ukinilo eno stolico iz skupnega natečajnega razreda, ki predvideva 32 učnih ur. Z didaktičnega vidika se ni sicer nič spremenilo, ker je ostalo število učnih ur nespremenjeno, se je pa s pravnega, ker je bila Sola ob eno redno delovno mesto.
O hudi zadevi je razpravljal profesorski zbor zavoda Žige Zoisa, ki je poslal javnosti sledeče sporočilo o ukinitvi ene od dveh stolic natečajnega razreda 16/A.
»Ze od ustanovitve oddelka smo, kot je predvideval ustanovitveni odlok št. 1263 z dne 20. oktobra 1980, na šoli
imeli eno stolico tehničnega risanja in gradbene tehnologije ter eno stolico gradbeništva. Tako kot določa ministrski ukrep z dne 4. februarja 1984 za vse oddelke za geometre z eno samo paralelko je predvidevala stolica tehničnega risanja in gradbene tehnologije 17 ur (v vseh petih razredih, op. ur.), stolica gradbeništva pa 15 ur (v 3., 4. in 5. razredu, op. ur.).
Letos nam je ministrstvo za šolstvo dodelilo eno samo stolico 18 ur in dodatnih 14 ur suplence. Taka razdelitev je didaktično nesprejemljiva, saj stolica ne prekriva v celoti nobenega predmeta in prepušča suplentu delno poučevanje treh predmetov, ki so za geometre bistveni. Dijakom našega za-
voda so na tak način ponujeni slabši učni pogoji kot na drugih šolah za geometre v Italiji. To škoduje ugledu šole in zmanjšuje konkurenčnost naših dijakov na tržišču. Opozarjamo, da je naš oddelek edina šola za geometre slovenske manjšine v Italiji.
Odločitev je po našem mnenju tudi protizakonita, saj je v nasprotju z zgoraj navedenimi zakoni, ki predvidevajo dve ločeni stolici. To potrjuje skoraj dvajsetletno poučevanje na šoli. Na oddelku se namreč ni zmanjšalo število razredov in se torej niso spremenile učne ure. Sola je vložila priziv na Šolsko skrbništvo v Trstu. Želeli smo vas vsekakor obvestiti o nesprejemljivi ukinitvi«.
Sporočilo Zgoniške občine
Zgoniska občina sporoča, da bo zaradi udeležbe občinskega osebja na tehničnem tečaju urad demografske službe v ponedeljek in torek, 12. in 13. oktobra odprt za stranke s sledečim urnikom: od 8. do 8.50 in od 16. do 18. ure. Občanom se občinska skužba oprošča za morebitne nevšečnosti.
H ŠPORT / POKRAJINA h
Odbornik Scoccimarro sprejel predstavnika ZSŠDI
Pokrajinski odbornik za šport Fabio Scoccimarro je sprejel tržaškega pokrajinskega predsednika Združenja slovenskih športnih društev Maria Šušteršiča, ki mu je predstavil razvejano in plodno dejavnost osrednje zamejske športne organizacije ter včlanjenih društev. Srečanja se je udeležil tudi novinar Branko Lakovič, pobudnik in avtor zanimivega in dragocenega Almanaha slovenskega športa v Italiji, ki mu je predstavil letošnjo vsebino te priljubljene publikacije.
Kot beremo iz uradnega tiskovnega sporočila pokrajinske uprave, je odbornik Scoccimarro, ki je pred kratkim na čelu odbor-ništva za šport nadomestil Parisa Lippija, med prisrčnim srečanjem z velikim zanimanjem vzel na znanje uspešno delovanje ZSSDI in zamejskega športa na sploh ter mu zaželel še obilo uspehov. Pokrajinski odbornik za šport in prosti čas je tudi čestital Lakoviču za trud, ki ga vlaga v Almanah.
NOVICE
Sindikat upokojencev proti vladni krizi
Zveza upokojencev SPI-CGEL odločno nasprotuje morebitni krizi Prodijeve vlade. Ge bi padla vlada, bi to med drugim popolnoma izničilo finančni zakon, ki prvič določa ukrepe za zajezitev brezposelnosti in za zaščito ogroženih družbenih slojev. To je bilo mogoče doseči tudi po zaslugi boja in prizadevanj sindikalnih predstavnikov upokojencev. Zveza SPI-CGIL upa, da vladne krize ne bo, ker bi ta imela dramatične posledice za delavce in upokojence.
Sinhrotron od jutri na ogled na pošti
Jutri ob 11.uri bodo na glavni mestni pošti (Trg VittorioVeneto 1-prvo nadstropje) odprli razstavo o svetlobnem pospeševalniku, ki bo posvečena peti obletnici obratovanja ”Elettre“. 17. in 18. oktobra pa bo v Bazovici dan odprtih vrat sinhrotro-na, ki je v lanski izvedbi doživel veliko zanimanje občinstva. Informacije v zvezi s to pobudo bodo posredovali v naslednjih dneh.
^GOSPODARSTVO / SINDIKATI '
V	Tovarni velikih motorjev spet govor o »mobilnosti«
V	Tovarni velikih motorjev je spet zaropotal krizni stroj. Vodstvo podjetja je včeraj obvestilo sindikalne Predstavnike, da bo maja prihodnjega leta spet zaprosilo za daljšo mobilnost zaposlenih.
Sporočilo je povsem presenetilo delavske zastopnike, ki so na podlagi prejšnjih slabih izkušenj takoj zavohali, da je v podjetju spet nekaj zaškripalo. Sindikati so namreč pred manj kot enim letom, decembra lani, podpisali dogovor o preureditvi podjetja z družbama Fincantieri in VVartsila, ki je prevzela večinski delež v podjetju. V takratnem sporazumu je bilo jasno zapisano, da mora ostati do leta 2000 v Tovarni velikih motorjev vsaj 1.400 zaposlenih.
Vodstvo podjetja je sindikalnim predstavnikom si-cer zagotovilo, da se ob zahtevi po daljši mobilnosti ne bo zmanjšalo število zaposlenih, kar pa ni prepričalo sindikatov. Zato so se odločili, da se bodo sindikalna predstavništva zbrala jutri, da bi odločila, kaj storiti. Obenem so sindikati takoj zahtevali sestanek z vodstvom družbe Fincantieri. Vodja deželnega Ravnateljstva pri odborništvu za industrijo Calambra )e tako že sklical za 5. november sestanek s predstavniki družbe Fincantieri, podjetja VVartsila in sindikati- na katerem naj bi se dogovorili, kaj storiti.
Sindikati vedo, kaj hočejo. Zahtevajo spoštovanje dogovora iz lanskega decembra. Ge bo vodstvo Tovarne velikih motorjev maja prihodnjega leta predstavilo prošnjo za daljšo mobilnost, bo moralo nujno Priložiti privoljenje sindikalnih organizacij. Brez privoljenja sindikatov nima prošnja nobene možnosti, da bi jo odobrili. Delavci imajo torej v rokah močan adut, zato bo moralo vodstvo podjetja nujno upoštevati njihove zahteve.
LOVSKI REZERVATI
Pri WWF zelo polemični do deželne zakonodaje o lovu
Pred novo lovsko sezono se je oglasila tudi tržaška sekcija WWF, ki opozarja na nekatera, po njenem mnenju, še vedno nerešena vprašanja na območju tržaške pokrajine. WWF izrecno omenja problem lova v mestnih parkih. Nedavno je Občina Trst v okviru variante k regulacijskemu načrtu začrtala nekatera območja mestnega parka, v katerih je lov izrecno prepovedan. V nekaterih primerih, kot Fr-ned, meje lovskega rezervata sodijo znotraj območja mestnega parka in lovci, kot pravijo pri WWF, se ne ozirajo na zakon in mirno lovijo, pri čemer jih podpira Pokrajina Trst: kaže namreč, da Pokrajina ne namerava priznati statusa mestnega parka.
Lovci trdijo, da bi morali znova začrtati meje rezervatov, če bi hoteh upoštevati nedavno ustanovitev parkov. Za to pa je pristojna Dežela, trdijo pri WWF in spominjajo, da je
bil teritorij tržaške pokrajine svojčas razdeljen na 13 rezervatov, leta 1969 so ga z deželnim zakonom razdelili na 6: Devin-Nabreži-na, Repentabor, Milje, Dolina, Zgonik in Trst. Rezervati merijo 21215 hektarov, kar je celo več, kot meri celotna tržaška pokrajina (21178 hektarov). WWF pri tem ironično dodaja, da bodisi Trg Unita ah pa stolnica sv. Justa sodijo v lovske rezervate. Nujno je torej, zaključuje tiskovno sporočilo, ki ga je podpisal Guido Pesante, odgovorni za tržaško sekcijo, da opravijo novo peri-metracijo lovskih rezervatov in upoštevajo bodisi naseljena območja kot nedavne pobude o mestnih parkih. Dokler tega dela ne zaključijo, pa se WWF obrača do lovcev v upanju, da se bodo izogibali mestnih parkov. V isti sapi pa tudi pravi, da je upanja morda kaj malo, če so v rezervat iz Gročane vključili tudi del Glinščice.
Contrada: jutri srečanje o otvoritveni predstavi
Pred krstno uprizoritvijo dela Tullia Kezicha L’Americano di San Giaco-mo bodo predstavniki gledališča La Contrada svojo letošnjo otvoritveno predstavo orisali v besedah. Srečanje, ki je prvenstveno namenjeno novinarjem bo jutri ob 11. uri v prostorih osrednjega sedeža bančnega zavoda Cassa di rispar-mio. Med prireditelji je namreč tudi sklad Fonda-zione CRTrieste, v njegovem imenu bo prisotne pozdravil predsednik Ren-zo Piccini, o predstavi, ki jo bodo premierno uprizorili v petek v dvorani Cri-stallo, bodo govorili predsednik gledališča La Contrada Orazio Bobbio, avtor teksta Tullio Kezich, režiser predstave Francesco Macedonio in igralci, med katerimi Ariella Reggio, Mario Valgoi in Lidija Kozlovič. Kot je že tradicija, se je gledališče La Contrada tudi za začetek letošnje sezone odločila za izvirno delo v narečju.
Na šoli za prevajalce ameriški astrofizik
V	konferenčni dvorani Visoke šole za modeme in tuje jezike (Ul.Filzi 14) bo v petek, 9. oktobra ob 17.30 predaval ameriški astrofizik Tobias Owen, ki poučuje na univerzi na Havajskih otokih. Ugledni znanstvenik, ki je znanstveni sodelavec ameriške vesoljske agencije NASA, bo govoril na temo »Iskanje življenja in živih bitij na Marsu, Jupitra in Saturnu«.
Razpis Nagrade dr. Frane Tončič ’98
Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič v Trstu razpisuje letno nagrado "Dr. Frane Tončič". Nagrada je namenjena visokošolcem slovenske narodnosti, bivajočim v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Nagrada, v znesku dveh milijonov lir, je namenjena diplomski študiji s področja humanističnih ah eksaktnih ved, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila univerzitetni študij v enem od rokov akademskega leta 1996/97. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije od 20. do 31. oktobra 1998 na sedežu Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1. Prejeta dela bo ocenila komisija, ki ji bo predsedoval prof. Marko Kravos. Podelitev nagrade bo predvidoma prihodnjega februarja. Dan in ura bosta pravočasno objavljena.
Razstava v Tergesteu
V	okviru kulturnih pobud, ki spremljajo regatno manifestacijo Barcolano, bodo jutri ob 19. uri odprli v tržaški galeriji Tergesteo razstavo del fotoreporterja Marina Sterleta in slikarja Paola Cervija. Razstava bo odprta do 30. oktobra.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
Draga: povratek v preteklost?
Prvi večer nove sezone je bil posvečen letošnjim študijskim dnevom Draga '98
V ponedeljek se je v Peterlinovi dvorani v Trstu začela sezona Društva slovenskih izobražencev (DSI) 1998/99. Prvi večer nove sezone je bil posvečen letošnjim študijskim dnevom Draga ’98, okoli katerih je zlasti v zamejstvu, a tudi v Slovneiji, prišlo do polemik, ki so se osredotočile zlasti na zadnje, nedeljsko popoldansko predavanje, ki ga je imel dr. Jože Pučnik, in razprave, ki se je razvila po njem. Poleg Sergija Pahorja, ki je na večeru nastopal v dvojni vlogi predsednika DSI in Dra-ginega moderatorja, so spregovorili Se ostali moderatorji: Ivo Kerže, ki je sprmeljal predavanje dr. Damjana Bledeta, Saša Martelanc, ki je bil moderator na predavanju dr. Zorka Simčiča, in prof. Lučka Su-sič, ki je bila moderatorka na predavanju dr. Rudija Koncilje.
Na polemike je uvodoma spomnil Sergij Pahor, ki je podal svoj vtis, da se je zaradi njih Draga nekako vrnila v preteklost, o nekaterih ostrih ocenah pa je še dejal, da to niso več kritike, ampak goli napadi, morda tudi denuncianstvo.
Za Pahorjem so spregovorili ostali gostje, ki so vsak s svoje strani podali ocene in vtise ob letošnji Dragi. Ivo Kerže se je v svojem posegu osredotočil na primerjavo med predavanjema Bledeta in Simčiča, ki sta po njegovem mnenju predstavljala dva miselna tokova: Blede je postavil v ospredje zlasti raven kulture, ljubezni,
odpuščanja in volje, Simčič pa raven razuma. Kerže je tudi predlagal, da se prične počasi opuščati model predavanj a-monologa in počasi preiti na model dialoga med dvema predavateljema. Saša Martelanc je imel vtis, da je bila letošnja ena boljših Drag, čeprav velja to v prvi vrti za predavanja, manj pa za debatni del. Martelanc je izrekel priznanje Dragi mladih, organizatorje katere, je dejal, je zaznamovala delavnost, iznajdljivost in resnost. Lučka Srisič, ki je spremljala predavanje Rudija Koncilje, je opozorila na skromno debato, ki je potekala po nedeljskem jutranjem predavanju, in se pri tem vprašala, ali ni mogoče to znak pasivnosti in ali ni ta pasivnost morda tudi sad miselnosti večine naše duhovščine. Sergij Pahor, ki je moderiral predavanje dr. Jožeta Pučnika, pa je dejal, da je, zlasti zaradi razprave, ki je sledila Pučnikovemu predav-naju, Draga izzvenela kot miting, čeprav to noče biti.
Med razpravo, ki je
sledila posegom, je bilo slišati različne ocene. Tako so nekateri bili mnenja, da je Draga preveč osredotočena na matično Slovenijo in premalo na zamejstvo, predvsem pa da je premalo vseslovenska. Vtis je, da zamejci premalo hodijo na Drago, ker osebnosti iz osrednje Slovenije prihajajo nanjo, da polemizirajo med seboj. Po drugi strani je bilo tudi slišati kritično mnenje na račun zamejske publike, ki je bila odsotna tudi na dveh predavanjih, ki bi bili utegnili biti še kako zanimivi za zamejstvo, in sicer na predavanjih Damjana Bledeta in Zorka Simčiča. Slišala se je tudi precej kritična ocena na račun zamejskih medijev, ki da so se obesili samo na dogajanje v nedeljo popoldne, vse ostalo pa so pustili ob strani (čeprav, so ugotavljali drugi, ravno nedeljska popoldanska predavanja dajejo Dragi ton). Po mnenju nekaterih pa bi morala Draga spodbujati dialektiko znotraj posameznih miselnih krogov. Tudi med samimi katoličani je premalo dialektike, (iž)
BARKOVLJE / NOVA KULTURNA SEZONA
Društvo potrebuje ustrezne prostore
Pripravlja se nabiralna akcija - Prijeten in poučen izlet v Cerknico uvod v novo sezono
Kulturno društvo Barko vi j e je priredilo preteklo nedeljo izlet za svoje člane in prijatelje v Cerknico z ogledom Cerkniškega jezera in ostalih zanimivosti. »Izlet je lepo uspel, povsem naklonjeno pa nam je bilo tudi vreme«, nam je povedala tajnica društva Vera Poljšak. »Ogledali smo si kraj, Bloke in okolico, ki nam jo je razkazal domačin Franc Skrabec. Veliko nam je povedal zanimivega, nas pospremil k še delujočemu domačemu mlinu, kjer sta nam gospodarja postregla s slivovko in domačim kruhom. Obiskali smo prav tako domačina, ki izdeluje lesene žlice. Vsakemu je podaril svoj izdelek, potem pa smo si tudi sami nabavili druge primerke.«
Dan je potekal v lepem vzdušju in ob dobrem kosilu, po katerem so si izletniki ogledali maketo Cerkniškega jezera in tako sami videli, kako se to jezero polni in prazni. Ogledu je sledila še vožnja ob jezeru z »lojtrnikom«. Dobrega razpoloženja ni manjkalo, pa tudi komarjev ne.
»Sedaj bomo posvetili svoje misli in
delo društveni dejavnosti. Kot je vsem znano, smo morali že kar precej časa od tega zapreti vrata barkovljanskega društva, ker smo morali, po sedaj veljavnih predpisih, začeti z obnovitvenimi deli, ki pa še niso končana. Sedež potrebujemo, ker sicer le s težavo razvijamo svojo dejavnost. Jadralni klub Sirena nam je do sedaj nudil svoje prostore in za to smo mu seveda hvaležni. To pa seveda ni dovolj,« nam je povedala Poljšakova. »Začeli smo z nabiralno akcijo denarnih sredstev, da bi čim-prej prišli ponovno do svojega sedeža, kjer se je vedno odvijala dejavnost, namenjena otrokom, mladim in tudi odraslim Barkovljanom. Da bi vprašanje čimprej ugodno rešili, se bomo obrnili do svojih članov, prijateljev in raznih podjetij s pismom, ki ga bomo v kratkem poslali z željo, da nam priskočijo na pomoč. Volje nam ne manjka, toda veliko dela nas še čaka. Ce bomo vsi enotni, če bomo imeli za seboj čim več članov, prijateljev in drugih, potem bomo prav gotovo uspeli.«
Neva Lukeš
V NEDELJO / V SPOMIN NA ODGNANO KUGO
V Borkovljoh oktobrska procesija
Tudi letos številni odrasli in otroci v narodnih nošah
MIELA / GLASBA V 20. STOLETJU MED TRSTOM IN KOPROM
Debata brez sogovornika
Gledališče Miela je za italijansko občinstvo večkrat prizorišče medkulturnih srečanj, bodisi s slovensko manjšino, bodisi z mejnimi državami. Kulturna izmenjava je tokrat nosila naslov »Glasba v 20. stoletju med Trstom in Koprom« in je predstavila v prvem delu zborovsko glasbo s predstavniki obeh držav, v drugem delu pa komorno glasbo s tržaškimi izvajalci, med katerimi je nastopil tudi odlični Marko Feri s praizvedbo Study in Blu Antonia Bi-bala. Osrčje srečanja pa naj bi bila izmenjava idej in osnova za sodelovanje glasbenih Sol na Primorskem.
Besedo je prevzel najprej direktor Glasbene šole iz Kopra Borut Logar, ki je poudaril pomembnost sodelovanja in izmenjave v glasbenem ambientu in navedel tržaški konservatorij kot pedagoško najmoč-
nejšo ustanovo v tem smislu, ki naj bi kot prva morala prevzeti vodstvo sodelovanja. Isto je poudaril tudi direktor Glasbene matice Bogdan Kralj. Sola Marij Kogoj namreč že leta sodeluje s koprsko šolo in bi rada vedno bolj sodelovala tudi s tržaškim konservatorijem. Ravnatelja Tarti-
nija pa ni bilo na spregled. Dr. Parovel se je s pismom opravičil, da je drugje zaposlen. Vsi smo računali na njegovo prisotnost, tudi za mnenje o članku, ki ga je tržaški Piccolo objavil pred kratkim in v katerem je sindikat SNALS trdil, da novih učnih smeri na konservatoriju ne bo, za-
radi morebitne slovenske sekcije Tartinija. O tej provokacijski izjavi pa ni bilo v pismu Parovela ne duha ne sluha. Besedo so nato prejeli ravnatelj videmskega konservatorija Zanetti ter reprezentanta slovenskega konzulata v Trstu in italijanskega konzulata v Kopru.
Marko Sancin
Lepo vreme se je preteklo nedeljo vendarle nasmehnilo Barkovljanom, da so lahko varno izpeljali vsakoletno tradicionalno oktobrsko procesijo v spomin na uslišano mohtev, ki je v starih časih odgnala kugo iz vasi.
Priprave na procesijo so se začele že v začetku tedna z likanjem narodnih noš, v soboto pa so ženske celo dopoldne pripravljale podkvasti venec, ki je s svojim zelenjem uokviril kip Roženvenske matere božje.
Letos je kip nosilo osem slovenskih fantov, pri nošenju pa so jim pomagali tudi domačini italijanske narodnosti. Ljudi je bilo veliko, saj so Barkovljani zelo navezani na svojo procesijo. Tako navezani, da se ob tej priložnosti vračajo v domačo vas tudi iz oddaljenih krajev. Narodnih nos je bilo veliko, tako odraslih kot otrok, novost pa sta predstavljala dva kompleta belih noš, ki sta stopala ob kipu.
Procesija se je ustavila pri vodometu, od koder je kaplan Jože Špeh bagoslovil Barkovlje, pevski zbor in drugi udeleženci pa so zapeli Marijino pesem. Pesmi so zadonele tudi ob vrnitvi pred cerkev, kjer se je procesija tudi zaključila.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
7.	oktobra 1998
MARKO
Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 18.35 - Dolžina dneva 11.25 - Luna vzide ob 19.59 in zatone ob 8.52
Jutri, ČETRTEK,
8.	oktobra 1998
SERGIJ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,7 stopinje, zračni tlak 1012,2 mb narašča, veter 20,5 km na uro jug, vlaga 69-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Ivana Sta-nimirovic, Marco Brescia, Camilla Garneli, Aurora Del Piccolo.
Umrli so: 70-letni Tulilo Vascotto, 63-letni Silvio Masmada, 86-letni Radovane Francesco Trobec, 75-letni Primo Fumi, 75-letna Romana Saffi, 78-letna Laura Bigot, 60-letni Vittorio Castellarin, 89-letna Angela Bavčar.
I ; LEKARNE
Od ponedeljka, 5. do sobote, 10. oktobra 1998
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Trg Cavana 1 (tel. 040 300940), Barkovlje - Mira-marski drevored 117 (tel. 040 410928).
Boljunec (tel. 040 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramar-ski drevored 117, UL Oriani 2.
Boljunec (tel. 040 228124)- s predhodnim telefonskim pozivom,in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Oriani 2 (tel. 040 764441).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 -TELEVIT A
Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012.
Dežurna zdravstvena služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 040 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111.
Jj PRIREDITVE
DEKLIŠKA PEVSKA SKUPINA VALENTIN VODNIK vabi na prvi samostojni koncertni večer, ki ga pod pokroviteljstvom ZSKD prireja v okviru 120-letnice SKD Valentin Vodnik v petek, 9. oktobra 1998 ob 20.30 v cerkvici Sv. Martina v Dolini.
SLOVENSKA PROSVETA in DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabita v soboto, 10. oktobra ob 20. uri v dvorano Finž-garjevega doma na Opčinah, Narodna 89, na ogled komedije F. G. Lor-ce Lepa čevljarka. Nastopila bo gledališka skupina KPD Planina iz Sel na Koroškem.
GLEDALIŠKI VRTILJAK vabi v nedeljo, 11. oktobra, ob 16. uri v dvorano Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brande-sia 27, na lutkovno predstavo Ferija Lainščka »Brat-je, škrat-je, tat-je«. Nastopa Lutkovno gledališče Buba iz Šmihela na Koroškem.
SKD VIGRED prireja v okviru III. Kraškega Okto-berfešta 3. izvedbo Kraškega Muzikfesta -srečanje amaterskih glasbenih skupin domače glasbe, v nedeljo, 11. oktobra ob 16. uri. Vabljeni so amaterski godci, ki igrajo različne inštrumente, tudi originalne, lq da so v postavi od dua do kvinteta ali večje skupine. Dobrodošli so tudi pevci. Udeleženci se lahko prijavijo pri društvenih odbornikih, na ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20 od 10. do 16. ure oziroma na prireditvenem prostoru v Praprotu od četrtka, 8. oktobra do nedelje, 11. oktobra.
SPOMIN NA PADLE : KD Lipa in Mladinski krožek Bazovica pod pokroviteljstvom ZSKD vabita na koncert ob 25-letnici postavitve spomenika padlim vaščanom, ki bo v nedeljo, 11. oktobra 1998 ob 18. uri v Kinodvorani v Bazovici. Sodelujejo: GD Viktor Parma, MePZ Lipa, M1PZ Bazovica in gledališka igralca Tanja Pečar in Danijel Malalan.
SajeMMUK® HfMJ® <a[LJi®m§©i
OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1998-99 HENRIK IBSEN
HeWA GAUER
Režija Bojan Jablanovec
Premiera v petek, 9. t. m., PONOVITVE:		ob 20.30	-REDA
v soboto,	10. t. m..	ob 20.30	RED B
v nedeljo,	11. t. m.,	ob 16.00	RED C
v sredo,	14. t. m.,	ob 20.30	RED D
v Četrtek,	15. t. m.,	ob 20.30	REDE
v petek,	16. t. m.,	ob 20.30	REDE
Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure v			
Kulturnem domu, Ul. Petronio 4 -		tel. 040 362542.	
Danes praznujeta v Križu srebrno obletnico poroke
Sonja
in
Mario Prašelj
Se mnogo skupnih let jima želijo
Alex, Lara, Borut in teta Ida
	
EL	ČESTITKE
Mala GAIA iz Boršta itna danes prvi rojstni dan. Tisoč poljubčkov in obilo sreče ji vosci sestra Lisa.
KINO
ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »The Truman Show«, r. P. l^eir, i. J. Carrey.
EXCELSIOR - 17.45,
20.00,	22.15 »Elisabeth«, L Cate Blanchett.
excelsior azzur-
RA - 17.50, 19.55, 22.00 »Racconto d’autunno«, r. Erič Rohmer. .
AMBASCIATORI -
16.30,	18.20, 20.15, 22.15 fSei giorni, sette notti«, >■ Harrison Ford in Anne
Heche.
NAZIONALE 1	-
16.00,	18.15, »Godzilla«, L M. Broderick. 20.30,
22.15	»Dark City« i. Wil-Eam Carter.
NAZIONALE	2	-
16.30,	18.20,	20.15,
22.15	»Sliding Doors«, i. Gwyneth Paltrow.
NAZIONALE	3	-
16.30,	18.20, 20.15, 22.15 8H signor 15 palle«, i. Francesco Nuti, Sabrina Ferilli.
NAZIONALE	4	-
12.00,	19.30, 22.00 »Ar-rtiageddon« i. Bruce Wil-lis, Liv Tyler.
MIGNON - 16.00, zadnja 22.15 »Cindy«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.00,
17.30,	19.00, 20.30, 22.10 8I1 dottor Dolittle«, i. Ed-die Murphy.
ALCIONE - 18.00,
20.00,	22.00 »Tu ridi«, r. f aolo in Vittorio Taviani, '• Sabrina Ferilli, Antonio Albanese.
^ OBVESTILA
FOTOKROŽEK TRST
80 vabi na običajno sejo, v petek, 9. t.m., med
20.00	in 20.30 v Gregorčičevi dvorani. Priporočamo se za udeležbo.
KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV TRST prireja v soboto, 10. oktobra pri jadralnem klubu Cupa BIG ŠTUDENT ZUR v sklopu vseslovenskega Študentskega srečanja Trst 98. Začetek ob 20. uri: ples, pivo, vino, golaž in dobra glasba v družbi St-dentov iz Ljubljane, Kopra, Nove Gorice in Se in se. Tržaški študentje in Študentke pridružite se nam!
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, SKUPINA TRST 85, CIR-COLO ISTRO-VENETO ISTRIA, KULTURNI KROŽEK OB PECINI-LA RUPE - v ponedeljek, 12.10.1998, ob 20. uri predstavitev knjige: Anton Kacin »Grammatica della lingua slovena«. O delu bosta spregovorila Marija Kacin, ki je izdajo dopolnila, in Marko Tavčar, predstavnik založbe. Srečanje bo uvedla Patrizia Vascotto.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek,
12.	oktobra, na srečanje s predstavniki KrSCanske kulturne zveze in instituta Urban Jarnik iz Celovca. Predstavili bodo nekaj svojih publikacij in izid raziskave o bralni kulturi med Slovenci na Koroškem. Začetek srečanja v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva ulica 3, ob
20.30.
OSNOVNA SOLA F. ŠALEŠKEGA FINŽGARJA V BARKOVLJAH
organizira v okviru Ljudske univerze tečaj slovenskega jezika za začetnike. Prvo srečanje bo v torek,
13.	oktobra, ob 19.30, v prostorih osnovne Sole v Ul. Cerreto 19.
SKD VIGRED prireja v novi sezoni sledeče teCaje: začetni tečaj angleščine za odrasle, kuharski tečaj za zacetni-ce-ke, kuharski tečaj prve stopnje, tečaj vezenja »Stikanja«, in Šivanje nos. Informacije in vpisovanje
na 3. Kraškem Oktober-feStu v Praprotu, oz. pri odbornikih društva.
V PROSTORIH SKD VIGRED bo v primeru zadostnega zanimanja potekal teCaj šivanja vseh stopenj. Informacije na tel. 040/225322.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo ponovno odprta v ponedeljek 12. oktobra. Prvi teden (od 12. do 16.10.) bo poslovala samo za izposojo in vračanje knjig od 12. do 16. ure, od ponedeljka 19. oktobra bo ponovno odprta z običajnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure.
SO TI VSEC Back Street boys in si star od 10 do 14 let? Pridi na TECAJ MODERNEGA PLESA, ki ga prireja KD Lonjer-Kati-nara vsako sredo od 17.30 do 18.30. Info. Jana (tel. 910178) in Tamara (tel. 910387).
SKD PRIMOREC Trebče ob skorajšnjem praznovanju 100-letnice, vabi vse glasbene, gledališke, plesne in druge skupine, ki se na katerikoli naCin udejstvujejo na kulturnem področju, da do 31.10.1998 prijavijo svojo udeležbo na kulturnem maratonu, ki bo v soboto, 12.12. in v nedeljo, 13.12.1998, od 14. do 24. ure v velikem ogrevanem Šotoru na vrtu Ljudskega doma v Trebčah. Za prijave in podrobna pojasnila naj interesenti pokličejo vsak dan, razen nedelje, od 12. do 14. ure na tel. St. 040-212811 ter vsako sredo, od 19.30 do 22. ure na tel. St. 0338/4482535.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja teCaj avtogenega treninga pod strokovnim vodstvom. TeCaj bo'yseboval sedem lekcij, ki bodo potekale enkrat tedensko. Za informacije in vpisovanja pokličite do četrtka, 8. oktobra na tel. St. 040 228614 od 19. do 20. ure (Sonja).
SKD VIGRED prireja od 8. do 12. oktobra 3. KRAŠKI OKTOBERFEST pod Šotorom v Praprotu.
V	Četrtek, godba Long Zlunk, tekmovanje v zobanju grozdja, ples z ansamblom Dori iz Laškega.
V	petek, ples z ansamblom Annie Oakley coun-try band, med plesom tekmovanje v žaganju. V soboto, ob 15. uri ex-tempo-re za otroke in mladino, ples z ansambom Zamejski kvintet. V nedeljo, od 10. do 11. ure zbirališče in vpisovanje za pohod Spoznajte znamenitosti naših vasi, ob 16. uri 3. kraski MuzikfeSt, ples z ansamblom Gašperji. V ponedeljek nastop plesne skupine Show chance, ples z ansamblom Status symbol.
TPK SIRENA sporoča, da je reprodukcija Cupe na ogled v sosednjem klubu SV Barcola-Grignano -organizatorju Barcolane.
ODKRIVAJMO SVOJO TELESNOST (vegetotera-pija, bioenergetika, re-birthing) v nedeljo, 11.

OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila
na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333
Z URNIKOM^
od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure
oktobra bo v dijaškem domu Simon Gregorčič, Ul. Monte Santo 84 v Gorici, celodnevna delavnica od 10. do 13.30 in od 15. do
18.30.	Delavnico bo vodil dr. Gustavo Mariconda, psiholog in psihoterapevt iz Centra W. Reich v Tre-visu (inf. na tel. St. 040-220130 Milena).
SD MLADINA - BALETNI ODSEK sporoča, da je po posvetu s starši določil treninge od 16.30 za prvo in od 17.30 za drugo skupino, dvakrat tedensko, ob torkih in petkih, v osnovni Soli A. Sirk v Križu. Ob navedenih dneh sprejema tudi vpisovanja.
PLESNA SKUPINA VIGRED obvešča, da bodo vaje v novi sezoni ob Četrtkih v društvenih prostorih v Sempolaju od
16.15	do 17.30. Prvo srečanje v Četrtek, 15. oktobra.
RADIJSKI ODER obvešča, da lahko kupite ali rezervirate abonma za GLEDALIŠKI VRTILJAK, to je abonma za 6 otroških gledaliških predstav, vsak dan od ponedeljka do petka (od 9. do 17. ure) v uradih Slovenske prosvete v Trstu, Ul. Donizetti 3 ali tudi po telefonu na St. 040-370846. Dvignete jih lahko tudi pred začetkom prve predstave, ki bo že to nedeljo, ob 16. uri, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Na sporedu bo lutkovna predstava BRATJE, ŠKRATJE, TAT JE.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA NA OPČINAH organizira v ponedeljek, 12. oktobra romanje po poteh škofa Antona Martina Slomška. Na Slomškovem grobu v mariborski stolnici bo romarska sveta maša. Ogledali si bomo St. Andraž,iSt. Pavel v Labotski dolini in Tinje na Koroškem. Po Slomškovih poteh nas bo vodil poseben vodic. Odhod ob 7. uri izpred openske cerkve (Proseska ulica). Na razpolago je Se nekaj prostih mest. Plačilo na avtobusu. Prijave sprejemamo na tel. St. 040/212200 vsak dan od 13. do 14. ure in od 20. do 21. ure.
SKD CEROVLJE Mavhinje prireja v nedeljo 18. oktobra 7. Jesenski pohod na Grmado in okolico, od 9. do 10.30 izpod KohiSCa. Delovale bodo tudi okrepCevalne točke. Vljudno vabljeni!
SKD SLAVEC Ric-manje-Log prireja tudi letos v mesecu novembru kuharski teCaj. Datum vpisovanja in vse potrebne informacije bomo sporočili.
KD IVAN GRBEC -
Skedenjska ul. 124 - obvešča, da je vpisovanje za teCaj slovenščine ob ponedeljkih in sredah od 20. do 20.30 v društvenih prostorih do 14. oktobra 1998. TeCaj je odprt tudi za začetnike.
TPK SIRENA, Mira-marski drevored 32, vabi ob priložnosti 30. regate Barcolane na ogled razstave RIBIŠTVO SKOZI STOLETJA V TRŽAŠKEM ZALIVU. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure. Razstava, ki jo je pripravil in uredil kap. Bruno Lisjak Volpi, bo odprta do 25. oktobra. Za morebitne informacije pokličite na tel. St. 040-422696.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE razpisuje ABONMA 98/99. Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. St. 040-362542.
TEČAJI: ANGLEŠČINA (30 ur) teCaj za začetnike in teCaj konverzacije; ITALIJANŠČINA (20 ur) za visokoSolce - sestava spisov, literarne vaje, obnavljanje; SLOVENŠČINA (25 ur) za tujce in za utrjevanje materinščine. SKLAD MITJA CUK - vpisnina in potrebne informacije na tel. st. 040-212289 d 9. d 15. ure.
TEZE: SKLAD MITJA CUK nudi lektoriranje tez v slovenskem, italijanskem, angleškem in nemškem jeziku. Za interesente tel. St. 040-212289 vsaj 15 dni pred oddajo teze.
UNIVERZITETNI IZPITI:	priprava, po-
navljanje, utrjevanje, učne tehnike. Pomoč pri SKLADU MITJA CUK. Informacije od 9. do 15. ure na tel. St. 040-212289.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je na sedežu Sklada na razpolago logopedinja. Tel. St. 040-212289.
SKLAD MITJA CUK
obveSCa, da vsak dan potekajo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh Šolskih stopnjah. Tel. St." 040-212289.
VZGOJNO-ZAPOSLIT-VENO SREDISCE MITJA CUK zbira majhne lesene predmete (omarice, police, pručke, stole ipd.) in blago. Informacije na tel. St. 040-212289.
ARHIV SLOVENSKE ZAMEJSKE SKAVTSKE ORGANIZACIJE isce material za razstavo (stare rute, srajce, značke ipd.). Pokličite na tel. St. 040-417829 (Rudi).
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEZU jp odprta ob ponedeljkih in sredah, od 15. do 19. ure.
GeC/©wre ŠKOFIJE
tel. 0038666 - 549588
Super»FESTE«
in zabave v našem
KLUBU:
DUBROVNIK
© letalo + hotel »fešte«... 25.10.-28.10.:
470.000 lir
© BOŽIČ (24.12.-27.12.)
® NOVO LETO
(27.12.98-3.1.99)
© BOŽIČ +
NOVO LETO
(24.12.98-3.1.99)
Posebni let 11.10. iz Lj. za tedensko bivanje v Dubrovniku!
SEKCIJA SSK DOLINA
prireja v nedeljo, 11. oktobra izlet v Rezijo z ogledom muzeja o nekdanjem življenju in delu tamkajšnjih ljudi in Se drugih krajevnih zanimivosti. Na voljo je Se nekaj prostih mest (tel. na st. 040-228274 v večernih urah).
50-LETNIKI občine Zgonik in Devin-Nabreži-
na prirejajo 17. oktobra izlet in ogled beneških vil ob reki Pad. Udeleži se ga tudi ti, ne bo ti žal. Poklici ob uri obedov na tel. St. 040-200522 - Bogomil, 040-200757 - Jožica ali 040-229293 - Gigi. Izlet je tudi za nečlane.
SKD SLAVEC RIC-MANJE-LOG organizira
SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE
in SERVIS Dzoj-Srl
obveščata cenjene elane in stranke, da bodo
od 9. 10. 1998 dalje
uradi sedeža v Trstu in podružnic zaprti ob petkih popoldne
------------------------Prosimo za razumevanje:
Za informacije kličite na tajništvo: tel. 040/362949
izlet v Benetke, v nedeljo, 18. oktobra 1998. Vpisovanje Se jutri, 8. oktobra od 19.30 do 21. ure v Kulturnem domu v Ric-manjih.
3 ŠOLSKE VESTI
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
PRODAM 10-hektolitr-ski sod iz nerjavečega jekla (inox) v dobrem stanju. Tel. 040-281376 ob uri obedov.
NUJNO iSCem delo kot pleskar. Tel. St. 0481-78188.
GOSTILNA na Krasu isCe natakarico ali natakarja in kuharja. Tel. 040-200151.
PICERIJA VETO -Opčine (tel. St. 040/211629) sprejme takoj v službo 18/25-let-no natakarico za večerno izmeno. Interesentke z resnim namenom naj se javijo po telefonu ali osebno na Opčinah, Proseska ul. 37 (g. Rino).
PODARIM dve volneni žimnici v zelo dobrem stanju. Tel. 040/8320135.
TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Za informacije tel. st. 040/232151	ali
0335/8045700.
LEKCIJE RUŠČINE, tolmačenje, strokovne in tehnične prevode, nudi poklicna prevajalka - nosilka jezika. Tel. St. 040-813161.
IŠČEMO izkušeno osebje z lastnim prevoznim sredstvom, za zadrugo za čiščenje. Tel. na st. 040-307391 izključno od 19.30 do 21. ure.
IZVAJAMO vsa gradbena dela ter keramična in pleskarska dela. Firma SEGATA, tel. St. 0038666-33640 ali 0338-3801540.
UGODNO PRODAM
Fiat 500 Suite, letnik ’97, rdeče barve, 11.000 pre-vožeih km s klimatizacijo in radiom. Tel. v večernih urah na st. 040-231685.
ISCEM ljudi, ki jih zanima preventivna medicina. Tel. na St. 040-327171.
30-LETNO dekle z diplomo učiteljišča isce delo kot uradnica ali katerokoli drugo resno delo. Tel. St. 040-946393.
OPREMLJENO kuhinjo staro dve leti, dolžina 3 m, prodamo po zelo ugodni ceni. Ogled v Devinu. Tel. St. 040-208592 ali 040-229191.
PRODAM VVINDSURF Fantaic Fox Lightvvind race 370 s tremi jamborji (2 x 4,20 m in 1 x 4 m) in burni (spremenljive dolžine), dve jadri North sail (površina 5,5 in 4,4 kv.m.), eno jadro UP (Kevlar, 6,4 kv. m.). Kupcu podarim Se manjšo desko ročne izdelave (približno 3,10 m) in trapez. Cena vsega je
700.000	lir. Tel. ob jutranjih urah ali zvečer na St. 040-212736.
ZADRUGA zaposli žensko in moško osebje, z italijanskim državljanstvom, za CiSCenje uradov. Tel. 040 943294 ali 0335-6776696.
UCENCI GOS PINKA TOMAŽIČA v Trebčah potrebujemo italijansko Čtivo. Sprejemamo tudi že rabljene knjige. Darovalci se lahko glasijo vsak dan od 8.15 do
16.15	na tel. St. 040-214300.
POLO Volksvvagen, 1300 GT, avgust ’91 v zelo dobrem stanju prodam. Tel. na St. 040-220216 ob uri kosila.
NUDIM NEGO Starejši osebi 24 ur na 24, s 15-dnevno menjavo. Imam že iskušnje. Tel. na St. 00386-67-31229 od 18. do 20. ure.
PRANJE IN LIKANJE -
poceni in hitro - List, Ul. Vena 1 - Opčine, od ponedeljka do sobote.
FOTOKOPIJE - tudi barvne do formata A3 -List, Ul. Vena 1 - Opčine, od ponedeljka do sobote.
FAXI - posljanje in sprejemanje od 8. do 19. ure od ponedeljka do petka, ob sobotah pa od 8. do 12.30. List, Ul. Vena 1 - OpCine.
GOSPA, vesca vseh hišnih del isce zaposlitev enkrat ali dvakrat tedensko dopoldne ali popoldne. Tel. na St. 0038552-662107 od 20. do 22. ure.
ISCEM na Krasu lepo hišo z vrtom. Tel. na St. 040-225396 med urnikom trgovin.
KOVAČEVI v Doberdobu imajo spet odprto. Kmečki turizem nudi kot vedno samo domačo proizvodnjo. Za rezervacije tel. 0481-78125.
PRISPEVKI
V	spomin na drago mamo Fioretto Pertot daruje družina 100.000 lir za SKD Barkovlje, 50.000 lir za vezenje rut barkovljanske noSe,
50.000	lir za Skupnost Družina OpCine in
50.000	lir za KD Prosek-Kontovel.
V	spomin na mamo, nono in pranono Valerijo Osi vd. Zidarič daruje družina Zidarič 200.000 lir za pevski zbor Igo Gruden.
V	spomin na Tončko Kalc darujejo Zofka, Celestina in Rado 50.000 lir za SKD Skala iz Gropade.
V	spomin na Danjo Daneu darujeta Pepi in Boža Cuk 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Danjo Daneu darujeta Lojzi in Lici
50.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Družina Delmestre daruje 50.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec.
V	spomin na Romana Grgiča in na Maksa Kalca daruje Josip Grgič (Pa-drice 62) 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na Romana GrgiCa, Franca Grgiča in na Ivanko Grgič daruje trgovina jestvin na Pa-dricah 50.000 lir za KD Slovan.
V	spomin na prezgodaj umrlo Danjo Daneu darujeta Anica in Pepka
100.000	lir za popravilo cerkve na Kontovelu.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure.
ZAHVALA
Ob težki izgubi drage mame in none
Fiorette Abrami vd. Pertot
se iskreno zahvaljujemo g. župniku Bogatcu in sovaščanom s Proseka ter vsem, ki so sočustvovali z nami na katerikoli način.
družina Pertot- Zorn
Prosek, 7. oktobra 1998
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
GORICA / POROČNE OBLEKE
Vorančev Doberdob v italijanskem prevodu
Delo je prevedel in napisal spremno besedo prof. Ezio Martin
Ob razstavi še zanimiva predavanja
Ob sobotah vodeni obiski
Edini slovenski zgodovinski roman o prvi svetovni vojni, Vorančev Doberdob, je konCno v prodaji tudi v italijanskem jeziku. Uradno predstavitev je doživel v Četrtek pozno popoldne v predavalnici Državne knjižnice' v Gorici. Literarni dogodek je privabil številne poslušalce italijanske in slovenske narodnosti, ki so najprej prisluhnili uvodnim besedam novinarja Marka Tavčarja. Zbrane je pozdravil v imenu Mohorjeve družbe, pri kateri je delo tudi izšlo, nato pa predstavil gosta večera, prevajalca, profesorja Ezia Martina (na sliki, f. Bumbaca), in pesnika ter pisatelja Celsa Macorja.
Macor je svoj poseg pričel z ugotovitvijo, da obstaja skupni imenovalec, ki v teku stoletij povezuje najveCje slovenske ustvarjalce, od- Trubarja do Vodnika, od Bevka do sodobnih pisateljev. Vsi so izbrali za glavnega junaka svojih del slovenski narod, ki se bori za obstoj, za pravice, za svobodo. Literatura zaživi tako kot pričevanje duševne stiske in bolečine Slovencev, kot zapis tragične epopeje narodne preteklosti. V isti tok se uvršča tudi Vorančev roman Doberdob, ki ima v središču dogajanja med prvo svetovno vojno. Pisatelj v svojem delu ostaja zavezan prepričanju, da je vojna nesmiselna tra-
gedija, neopravičljivo klanje vojakov, ki se borijo, da bi svoje življenje iztrgali smrti. Roman je zato pravi klic po miru, obenem pa prepričljiva obsodba katerikoli vojne. Voranc tu ne opisuje bitk, porazov ali zmag, je še povedal Macor: roman preveva hrup topov in pušk, krikov lačnih in umirajočih. Nešteto je prizorov, ki razkrivajo krhkost in ranljivost vojakov zapisanih smrti. Dogajanje se naposled sklene z uporom v Judenburgu in obsodbo na smrt vseh upornikov, kar bralcu prikliče v spomin
tragičen epilog tolminskih puntov.
Prežihov Voranc je pravi idealist, človek, ki neomajno verjame v svobodo, je pri tem pojasnil Macor. Podčrtal je zatem pomen, ki ga ima prevod dela za italijansko kulturo. Razveselil se je ob spoznanju, da obstaja vse več prevodov slovenskih del, ki rušijo jezikovne pregrade in dajejo možnost italijanskim bralcem, da se približajo in spoznajo slovenski literarni opus. Pri tem je omenil hvalevredne pobude dveh sicer manjših založb, Mohor-
NOVICE
Spominske razglednice Ivana Cankarja
V	Cankarjevi rojstni hiši na Vrhniki, Cankarjevi spominski sobi na Rožniku in pri blagajni Cankarjevega doma je poslej na voljo deset spominskih razglednic Ivana Cankarja. Pobudo za njihov natis je dal neimenovani ljubitelj Cankarjeve umetnosti, ki je menda zaman iskal portret velikega slovenskega literata. Na razglednicah so fotografija Ivana Cankarja iz leta 1918 avtorja Avgusta Bertholda, kolaž naslovnic prvih izdaj Cankarjevih proznih del med letoma 1899 in 1920, Smrekarjeva ilustracija iz knjige Krpanova kobila, kolaž prvih izdaj Cankarjevih dramskih knjižnih del med letoma 1900 in 1922 ter fotografije petih najboljših stvaritev vrhniških osnovnošolcev, ki so podobo književnika oblikovali v glini. Razglednice sta založila Cankarjev dom ter Zveza kulturnih društev Vrhnika. (STA)
Slovensko grafično oblikovanje na Dunaju
V	likovnem razstavišču Design Austria na dunajski Kindlgasse 16 je na ogled razstava sodobnega slovenskega grafičnega oblikovanja.
Pregled povojnega slovenskega grafičnega oblikovanja je pripravil Formart, leta 1996 ustanovljeno interdisciplinarno društvo za kulturo sodobnega urbanega človeka s 15 člani (oblikovalci, sociologi, umetnostni zgodovinarji, arhitekti, publicisti in prevajalci). Svojo prvo predstavitev je razstava doživela v Art Directoris Clubu v Nevv Torku, kjer si jo je bilo moč ogledati od 1. do 30. maja lani. V sklopu Evropskega meseca kulture je bila nato v prostorih Arhiva Slovenije v Ljubljani na ogled od 20. junija do 15. avgusta lani. Letos je projekt sodeloval Se na Festivalu evropske kulture v Londonu.
Za pričujočo predstavitev v avstrijski prestolnici so morali razstavo prilagoditi skromnejšim prostorskim možnostim, tako da se dunajski izbor osredotoča na izdelke mlajše generacije slovenskih grafičnih oblikovalcev, izstopajoče dosežke srednje generacije ter primerke, ki najbolje ponazarjajo tradicijo slovenskega designa. Zastopano je 27 avtorjev. (STA)
Pobuda ZSKD ob stoletnici rojstva Avgusta Černigoja
Zveza slovenskih kulturnih društev v italiji vabi ustvarjalce vseh narodnosti in generacij, da s svojimi deli počastijo Avgusta Černigoja ob stoletnici umetnikovega rojstva in prispevajo k razstavi: »Avgust Černigoj, tžarek ustvarjalnega duha!«
Ker je bila za Černigoja umetnost dejanje brez meja, bodo pobudniki uvrstili najrazličnejše umetniške zvrsti (likovna in literarna dela, arhitekturo, v poštev pa pridejo tudi industrijsko oblikovanje, modno kreatorstvo, inštalacije, fotografija, ilustracije, vido, računalniška umetnost itd.) Kdor se namerava odzvati na vabilo, naj predstavi ali najavi svoje delo do 20. novembra v prostorih tržaškega sedeža ZSDK (ul. S. Fran-cesco 20) ali v ostalih pokrajinskih sedežeh v Gorici, Čedadu in Solbi-ci. Razstava bo predvidoma decembra.
jeve družbe in založbe Braitan, ki že več let delujeta v tej smeri. Dodal je še, da je odličen prevod Doberdoba dar, ki ga prevajalec Martin poklanja italijanski kulturi.
Besedo je nato prevzel profesor Ezio Martin, filolog, okcitanist in slavist, ki se je v literarno ustvarjanje že zapisal z neštetimi prevodi. Voranc je namreč po Bevku, Ferencu in Pahorju četrti avtor, ki ga objavlja. Profesor Martin je prisotnim zaupal, da ga na Goriško veže več kot petdesetletna zaljubljenost. Spregovoril je zatem o Vorancu. Povedal je, da je od leta 1975 začel načrtno prebirati njegova dela, od katerih so ga povsem prevzeli in očarali Samorastniki. V njih je namreč prvič zasledil pisateljev verizem. Tako kot italijanski pisatelj Gio-vanni Verga v zbirki novel »Vita dei campi«, tudi Voranc opisuje v svojih Samorastnikih neizprosen boj za preživetje revnih ljudi, v tem primeru Koroščev. Pisatelja sta si blizu tudi v izboru jezikovnih prvin, čeprav je pisanje za samouka Voranca instinktivno dejanje, za izobraženega Vergo pa izraz estetskega iskanja. Prežihov Voranc je verist ne da bi se tega zavedal, je podčrtal Martin, tudi v Požganici, Jamnici in Doberdobu, kjer postavlja v ospredje zgodovinsko in družbeno do-
gajanje. Nagonsko ostaja verist tudi v izbiri stilnih sredstev. V umetniškem ustvarjanju daje namreč prednost dramatičnim prizorom, izmika pa se psihološki analizi svojih junakov, tako da se nam v Doberdobu predstavi kot velik dramatik.
Profesor Martin je zatem pojasnil, zakaj se je pravzaprav odločil, da bo roman prevedel. Povedal je, da je že kot otrok veliko slišal o soški fronti, oče in stric sta se namreč borila na Krasu. Približal se je zato Vorančevemu pisateljevanju in odkril, da je pisatelj poštenjak, ki je vse svoje življenje živel v imenu ideologije, ki jo je nato oblast po drugi svetovni vojni samovoljno uveljavljala.
Vorančev roman je tako danes na razpolago italijanskim bralcem, predstavlja pa se v lepi knjižni opremi, za katero je poskrbel Igor Devetak. Uvodno besedilo je napisal profesor Ezio Martin, odlikuje ga velika nazornost, obenem pa prodornost. V njem je atrior podal pisateljev življenjepis, kratek zapis o nastajanju romana in o samem prevodu. Knjiga je obogatena Se z dvema zemljepisnima kartama, prva prikazuje Voranče-ve kraje na Štajerskem in Koroškem, druga pa soško fronto. Za vse je torej prevod Doberdoba literarna novost, ki je ne gre zamuditi.
Neva Klanjšček
Ob razstavi o poročnih oblekah, bali in drugem, kar je spadalo k praznovanju poročnega dne med 19. in 20. stoletjem, ki jo je odborništvo za kulturo Pokrajine Gorica postavilo v palači Moras-si na Gradu in ki so jo ob precejšnjem zanimanju občinstva podaljšali do konca oktobra, so si prireditelji zamislili še niz štirih predavanj za poglobitev številnih pomenov, ki so tako ali drugače povezani s poroko.
Doslej sta se zvrstili že dve predavanji: Raffaela Sgubin, izvedenka za zgodovino mode in ljudske noše, ki je razstavo pripravila, je spregovorila o zgodovini bele poročne obleke, o nevestini obleki v umetnosti, književnosti in mondenih
zapisih o slavnih porokah, Olivio Averso Pel-lis pa se je minulo sredo posvetila poročnim obredom na Goriškem in v bližnji Furlaniji.
V zelo obširnem predavanju je gospa Averso Pellis poleg obrednih pomenov poročnega dne, ki je bil nekoč izredno pomemben prehod v življenju posameznika in družbe, predstavila tudi povsem posvetne zakonske predpise, ki so od Longobardov dalje zelo natančno določali višino dote in Vrednost bale, ki so ju morali nevestini starši zagotovit hčeri, pa tudi vsoto, ki jo je moral ženin ob poroki zapisati ženi. Ta določila, iz katerih jasno izhaja, da je bila pri sklepanju poroke najpomembnejša ekonomska plat in da sta pri tem imeli glavno besedo družini bodočih zakoncev, medtem ko sta bila ženin in nevesta prisotna le ob privolitvi, so veljala za vse sloje družbe in so tako ali drugače ostala v veljavi vse do začetka 19. stoletja. Bolj poetični vidiki poroke pa so prišli do izraza v drugem delu predavanja, ki je bil posvečen obredjem, od katerih so nekatera živa še danes. Med obredja je seveda spadala tudi obleka, v tem okviru je Olivia Averso Pellis spregovorila tudi o ljudski noši na Goriškem; za končno presenečenje pa je predstavila skupino žensk iz Podturna, ki si je pod njenim vodstvom skrbno sešila stare goriške noše.
Naslednje predavanje bo danes, Raffaela Sgubin bo v sodelovanju z Ljubino Debeni Soravito spregovorila o cvetovih orenževca in cvetličnem simbolizmu ter pravilih bontona ob poročnem dnevu. V sredo, 14. oktobra pa se bosta Noemi Rener in Raffaela Sgubin posvetili skrinjam in nevestini bali; sledil bo vodeni obisk razstave.
Predavanji bosta na goriškem Gradu z začetkom ob 18. uri. Poleg tega je oktobra vsako soboto ob 17. uri brezplačen voden obisk razstave z Raffaelo Sgubin.
Mlada tržiška pevka Elisa med dobitniki nagrade Tenco
Med letošnjimi nagrajenci prireditve avtorske pesmi Tenco je tudi mlada tržiška pevka Elisa (na sliki, f. AWS). Na pregledu italijanske in tuje avtorske pesmi, ki se bo letos odvijal od 22. do 24. oktobra v dvorani Ariston v Samemu, že triindvajset let podelijo nagrade za najboljša avtorska dela na glasbenem področju. Letošnji dobitniki nagrade, ki se imenuje po slavnem italijanskem kantavtorju Luigiju Tencu, so Elvis Costello (najboljši tuji kantav-tor), Roger McGuinn (najboljši kulturni delavec), Vasco Rossi (njegovo Canzoni per me so zbrali za najboljšo zgoščenko), Francesco De Gregor! (La valigia delFattore, najboljša pesem), Patty Pravo (najboljše izvajanje z albumom Notti, guai e li-berta), Daniele Sepe (njegov album Lavorare stanca je bil izbran za najboljše delo v narečju) in Elisa, katere plošča Pipes and Flotvers je bila izbrana za najboljše debitantsko delo.
Elisa Toffoli se je rodila v Tržiču 19. decembra leta 1977. Že v mladih letih se je navdušila nad glasbo, njen ded, pevec v tamkajšnjem po-lifonskem zboru pa jo je naučil petja. Študirala je kitaro in klavir, pri enajstih letih je napisala prvo skladbo. Igrala je s številnimi krajevnimi bendi in se stalno izpopolnjevala. Nekaj let kasneje je začela pisati skladbe neposredno v angleščini, kar je postala njena prednost in z odličnim glasom adut njenega uspeha.
Leta 1995 je poslala demo kaseto
11(1


založbi Sugar Caterine Caselli, ki jo je poklicala v Milan na avdicijo. Bivša pevka je v njej spoznala glasbeno zvezdo in se s Corradom Ru-sticijem, producentom in glasbenikom Zucchera, zmenila za snemanje prve njene zgoščenke Pipes and Flovvers, ki je bila med najbolj prodanimi in najboljšimi albumi letošnje sezone. Spomladi in poleti je Elisa neštetokrat nastopila tudi v živo (naša fotografija se nanaša na njen kocnert v Gradežu), v Nemčiji in Švici je celo otvarjala koncerte Erosa Ramazzottija.
V tem času Elisa ne počiva, saj pripravlja novo ploščo. Večina skladb je že pripravljenih, v Sanremu pa bo gotovo predstavila še nekaj novih, pozno jeseni pa bi morala stopiti v snemalni studio za dokončno pripravo drugega albuma, ki bo, sodeč po prvih skladbah, gotovo ponovil izreden uspeh prve zgoščenke.
AVV
SVET
Sreda, 7. oktobra 1998
VVASHINGTON / Z ENOTNIM GLASOVANJEM VSEH POSLANCEV REPUBLIKANSKE STRANKE
Pravosodni odbor kongresa sprožil postopek za odstavitev Clintona
Pričakovati je, da bo pred 3. novembrom, dnevom volitev v ZDA, odločitev potrdil predstavniški dom
VVASHINGTON - Pravosodni odbor predstavniškega doma ameriškega kongresa je predsi-nočnjim odobril uvedbo predhodne preiskave o upravičenosti sprožitve postopka za odstavitev predsednika Billa Clintona. Za je glasovalo 21 republikanskih elanov odbora, proti pa 16 demokratov.. To odločitev mora potrditi se predstavniški dom z večino svojih 435 elanov, verjetno konec tedna. Odbor je pred tem včeraj preprečil poskus demokratske manjšine, da bi
omejila dolžino in obseg preiskave o vlogi predsednika Clintona v aferi Lewinsky.
Republikanci so v postopku za impeachment kakršnega so izgpustili odprta vrata za vse morebitne nove obtožbe proti Clintonu, ki ne bi vključevale le laganja o spolnem odnosu z Monico Lewinsky. Večurna razprava pred glasovanjem je bila bolj podobna samogovorom posameznih elanov odbora, pri Čemer je vsak od njih vedel, da mu ne bo uspelo prepričati nasprotnega ta-
bora. Republikanci so na razpravo gledali kot na zgodovinski dogodek, ki bo pomenil zmago ameriškega pravnega sistema, demokrati pa nad dogajanjem niso bili tako navdušeni. Večina jih je delila mnenje, da gre le za izven-zakonsko razmerje, ki ga je predsednik hotel prikriti. Demokrati se tudi sprašujejo, ali je za to odkritje neodvisni preiskovalec Kenneth Starr porabil 40 milijonov dolarjev.
Odborovo glasovanje o začetku postopka oziroma preiskave za t.i. impeachment je le prva stopnička na poti do cilja, ki so si ga zastavili predsednikovi politični nasprotniki, to je odstavitve. Podobno kot je potekalo glasovanje v odboru, bo verjetno potekalo tudi glasovanje v celotnem predstavniškem domu, kjer imajo republikanci večino, vsaj do volitev 3. novembra. Po končani preiskavi bo predstavniški dom potem predsednika ali oprostil (kar v sedanji sestavi ni verjetno) ali pa senatu predlagal glasovanje o odstavitvi. Ce bo senat dobil uraden predlog, se bo sestal pod predsedstvom predsednika vrhovnega sodišča (Wil-liam Rehnquist) in glasoval o odstavitvi, za katero je potrebna dvotretjinska večina 100-član-skega senata.
Postopek za t.i. impeachment sta doslej doživela le dva predsednika ZDA. Leta 1868 je bil to Andrevv Johnson, ki se je v Času predsednikovanja nenehno prepiral s kongresom in za vsak predlog zakona uporabil pravico veta. Kongres pa je uspešno izničil predsednikov veto s potrebno dvotretjinsko večino. Leta 1867 je kongres preko predsednikovega veta spremenil ustavni sistem "checks and balances" v prid kongresa in izglasoval zakon, da predsednik ne sme odpustiti elana administracije brez privoljenja kongresa. Predsednik Johnson je nato iz kljubovalnosti odpustil državnega sekretarja za vojno, kar bi bilo danes sekre-
tarja za obrambo, Edwina Stanto-na. Predstavniški dom je odgovoril z zahtevo po impeachmentu. Johnson se je izvlekel dobesedno za dlako, saj je za dvotretjinsko izglasovanje odstavitve v senatu zmanjkal en sam glas.
Dragi predsednik, ki se je odstavitvi izognil, in sicer tako, da je sam odstopil, je bil Richard Nbcon zaradi afere VVatergate. Leta 1972 so demokrati za predsed-' niškega kandidata predlagali senatorja iz Južne Dakote Georga McGoverna. McGovern je vodil
dišCe odločilo, da je spoštovanje zakona pomembnejše kot izvršna pravica. Po poslušanju trakov je prišlo na dan, da je Nbcon skušal vlomilce v VVatergate zaščititi. Leta 1974 je predstavniški dom izglasoval predlog za odstavitev, republikanci pa so predsedniku predlagali naj raje sam odstopi. To je storil, njegov naslednik Ge-rald Ford pa mu je v zameno dal amnestijo za vse obtožbe.
Bill Clinton je torej šele tretji ameriški predsednik, ki mu grozi impeachment oziroma odstavi-
kampanjo iz štaba v zgradbi z imenom VVatergate, kamor je vdrla peterica mož z blagoslovom Nbcona. Policija jih je aretirala, Nbcon pa jih je skušal spraviti iz zapora, saj so očitno delali po njegovem nalogu. Ko je senatni odbor, ki je vodil preiskavo, izvedel, da je
Nbcon snemal vse pogovore v Beli hiši, je zahteval njihovo izročitev. Nbcon je skušal uporabiti, podobno kot Clinton v sedanji aferi, "izvršno pravico", da trakov ne preda, vendar je vrhovno so-
tev. Primerjava med prvima dvema primeroma in sedanjim pa govori sama zase in kaže, na kakšno raven je padla ameriška "zgodovina", ki se po mnenju kongresne večine piše v teh dneh.
Ford, ki je leta 1974, kot podpredsednik, na položaju zamenjal Richarda Nbcona in zanj kasneje razglasil amnestijo za vse prekrške v zvezi z afero VVatergate, je v New York Timesu napisal, da bi bila v primeru Billa Clintona najprimernejša kazen
javna graja ah ukor, pri Čemer bi predsednik brez okolišanj in obtoževanj drugih priznal napake. Republikanci v kongresu nasvetov nekdanjega predsednika iz lastne stranke niso pripravljeni poslušati in ker imajo v kongresu večino, se bo preiskava o impeachmentu paC zaCela. Vodja pravosodnega odbora Henry Hy-de, tudi sam s precej masla na glavi glede varanja svoje žene, je celo dejal, da bodo preiskavo o impeachmentu morda razširili tudi na vse druge domnevne predsednikove prekrške, ne samo neprimerno spolno razmerje z Monico Lewinsky in laganje o njem. Vodja demokratov v predstavniškem domu kongresa Dick Gephard je ob tem dejal, da si ne želi dati pooblastila za "dvoletno, brezkončno ribarjenje v kalnem o vseh stvareh pod soncem".
Demokrati in republikanci naj bi si želeli Čimprejšnjega konca celotne neprijetne afere in preiskave o njej, vendar do tega pod republikansko večino ne bo prišlo tako kmalu. Hyde je izjavil, da si želi zaključka vsaj do novega leta, demokrati pa trdijo, da sta za samo preiskavo v zvezi z afero Lewinsky dovolj dva tedna. Impeachment za zdaj prav tako nima možnosti za uspeh. Po koncu preiskave mora namreč predstavniški dom senatu predlagati odstavitev pred-
sednika, odstavi pa ga lahko le senat z dvotretjinsko večino, kar pomeni, da morajo "lovci na predsednikovo glavo" zbrati 67 glasov v 100-Clanskem senatu. Sam Hyde je ob tem zanikal dosedanje trditve najglasnejših privržencev predsednikove odstavitve, da njih ne zanimajo raziskave javnega mnenja ampak zakonitost. Dejal je, da impeachment ne more uspeti, ker senat tega ni pripravljen storiti. "Senat tega ne bo storil, dokler ameriška javnost ne spremeni stališča, katerega večinsko zagovarja glede na ankete, " je dejal Hyde v pogovora za televizijsko postajo NBC.
Ankete torej le štejejo, Čeprav si republikanci pred njimi javno zatiskajo oCi. Demokrati, ki bi raje videli, da do preiskave o impeachmentu ne pride, pa trdijo, da bodo potem na zaslišanje poklicali neodvisnega preiskovalca Kennetha Starra. Član pravosodnega odbora John Conyers je prav tako za NBC dejal, da bo moral Starr "razložiti veC kot katerikoli neodvisni preiskovalec v zgodovini." Razplet primera Clinton-Lewinsky pa bo najbolj odvisen od kongresnih volitev 3. novembra. Od ameriških volilcev je odvisno, ali se bo celotna zadeva še naprej vlekla v nedogled in v sramoto celotnih ZDA, ali pa se bo končala s kaznijo, primerno "zločinu". Prostovoljni spolni odnos s pripravnico je nekaj povsem drugega kot prisluškovanje in zastraševanje političnih nasprotnikov. Zato bo 3. november obenem tudi preiskus zrelosti ameriških volilcev, ki bodo pokazali, ali je zanj pomembneje, kako se izvršna oblast obnaša v zasebnem življenju, ali pa kaj ji uspe narediti za njihovo blaginjo.
Robi Poredoš, STA
Na slikah: levo predsednik Clinton, v sredini pravosodni odbor med glasovanjem. (AP)
BRUSELJ / SLOVENSKI PREDSEDNIK MILAN KUČAN KONČAL OBISK PRI WEU IN ZVEZI NATO
Slovenija izpolnjuje vse pogoje za članstvo v Sevemoatlatskem zavezništvu
BRUSELJ - V svojem govoru na Svetu Zahodnoevropske unije (WEU) v Bruslju je predsednik države Milan Kučan vCeraj ocenil, da bo v prihodnje kljub koristni vlogi O VSE mogoče zagotoviti trajnejši mir in kolektivno varnost le, Ce bodo sočasno potekah procesi širitve EU, Nato in WEU.
Kučan je poudaril, da je Slovenija tudi s tem, ko je pridobila status pridružene partnerke v WEU, evropski Varnostni organizaciji, dobila nov razvojni zagon v utrditvi tako demokratičnega političnega sistema in vladavine človekovih pravic kot strukturalnih gospodarskih sprememb in odprtosti za sodelovanje z vsemi državami na načelu enakopravnosti in obojestranskih interesov.
Predvčerajšnjim pa je predsednik Kučan ob zaključku individualnega dialoga med Slovenijo z zvezo Nato Pred Severnoatlantskim svetem (NAC) vnovič potrdil »trdno in trajno« odločitev Slovenije za polnopravno članstvo v zavezništvu, predstavil njeno usposobljenost za vstop, in se
zavzel, da bi na vvashingtonskem vrhu Nato, sprejel odločitev za nov krog širitve.
KuCan je spregovoril tudi o vlogi nove zveze Nato v novi Evropi in se dotaknil trenutnega položaja v jugovzhodni Evropi, predvsem na Kosovu. Ob koncu govora, ki je večji del potekal za zaprtimi vrati, so lahko poslušalci - poleg generalnega sekretarja zveze Nato Javierja Solane so bili med njimi tudi veleposlaniki držav Članic zavezništva in treh bodočih Članic Poljske, Češke in Madžarske - predsedniku KuCanu zastavili tudi vprašanja.
KuCan je v svojem govora vnovič zatrdil, da Slovenija izpolnjuje vse politične in vojaške pogoje, ki jih terja zavezništvo. To so zagotavljanje demokratičnega političnega sistema, tržno gospodarstvo, varovanje človekovih pravic in zaščita narodnih skupnosti, demokratičen civilni nadzor nad oboroženimi silami, prevzemanje standardov zveze Nato ter dobro sosedsko sodelovanje.
Predsednik republike KuCan pa je
po predvčerajšnjem srečanju z generalnim sekretarjem Severnoatlantskega zavezništva Javierjem Solano (na sliki AP) prav tako izrazil trdno prepričanje, da je Slovenija uspešno končala tretji krog individualnega dialoga z zvezo Nato. Solana pa je dejal, da je Slovenija »z vsakim dnem bližje članstvu v zvezi Nato«, ni pa želel govoriti o tem, kakšne so njene možnosti, da bi bila na vvashingtonskem vrhu povabljena v zavezništvo.
V pogovora z novinarji po srečanju s Solano in govora na Severnoatlantskem svetu pa je predsednik KuCan dejal, da bodo vse države Članice podprle Članstvo Slovenije v zvezi Nato, ko bodo oblikovale predlog za to, vprašanje pa je, kdaj bo do tega prišlo. Izrazil je mnenje, da nobena od držav Članic ne bo nasprotovala vključitvi Slovenije v Nato, »vprašanje pa je, kdaj bo sploh formuliran predlog o tem, da bo Nato naredil naslednji širitveni korak«. Ko pa bo ta odločitev sprejeta, bo Slovenija gotovo postala Članica, je dejal Kučan. (STA/CR)
Sreda, 7. oktobra 1998
SVET
KOSOVO / AMERIŠKI ODPOSLANEC VČERAJ NA POGOVORIH Z RUGOVO IN JUGOSLOVANSKIM PREDSEDNIKOM
Holbrooke: Miloševič naj resno jemlje grožnje zveze Nato z letalskimi napadi
Jutri srečanje zunanjih ministrov atlantskega zavezništva - Slovenija za politično rešitev
PRISTINA/BEOGRAD -Ameriški odposlanec Richard Holbrooke je včeraj iz Prištine odpotoval v Beograd na vnovično srečanje z jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševičem, s katerim se je v ponedeljek zvečer že pogovarjal, a mu ga ni uspelo prepričati v nujnost popolnega spoštovanja zahtev Združenih narodov po umiku srbskih enot s Kosova.
V Prištini se je Holbrooke, ki ga spremlja ameriški posrednik za Kosovo Christopher Hill, skoraj dve ■uri pogovarjal z vodjo kosovskih Albancev Ibrahimom Rugovo, sreCal pa se je tudi s predstavniki albanske opozicije in z ameriškimi člani diplomatske opazovalne misije na Kosovu. Po pogovoru s slednjimi je
Holbrooke dejal, da se Miloševič moti, če misli, da zveza NATO z grožnjami letalskih napadov ne mish resno. Po srečanjih z albanskimi predstavniki Holbrooke ni želel dati izjav.
Mednarodna diplomatska misija je včeraj potrdila, da so se enote srbske policije in vojske delno umaknile s Kosova. V poročilu, objavljenem v Beogradu, je ugotovila, da na Kosovu velja »neformalno premirje«; konec tedna je prišlo le do nekaj manjših spopadov med srbsko policijo in pripadniki Osvobodilne vojske Kosova. Čeprav se je večji del vojaških enot vrnil v vojašnice, so v južnem in osrednjem delu Kosova še vedno nameščeni vojaki. Večji del policistov je zapustilo svoje položaje in nadzorna mesta,
NOVICE
Schauble uradno izbran za Kohlovega naslednika
BONN - Predsedstvo krščanskodemokratske unije (CDU) je za naslednika dosedanjega kanclerja Helmuta Kohla na čelu stranke uradno predlagalo Kohlovega izbranca VVolfganga Schaubla, je predsinoči sporočil generalni sekretar CDU Peter Hintze. Soglasno izbiro je predsedstvo stranke včeraj predstavilo vodstvu CDU. Po porazu na volitvah je Helmut Kohl še istega večera napovedal, da bo zapustil CDU, ki jo vodi že 25 let, in za novega predsednika stranke priporočil 56-letnega predsednika parlamentarne unije krščanskih demokratov CDU-CSU VVolfganga Schaubla. Edinega kandidata za predsednika stranke naj bi uradno izvolili na čelo CDU na kongresu stranke v Bonnu 7. novembra.
Evropski parlament odvzel Le Penu poslansko imuniteto
STRASBOURG - Evropski parlament je včeraj v Strasbourgu z veliko večino izglasoval predlog, da se nekdanjemu voditelju Nacionalne fronte (FN), francoskemu desničarkemu politiku Jean-Marie Le Penu, odvzame poslansko imuniteto. Tako lahko državno tožilstvo v Miinchnu proti Le Penu sproži postopek zaradi podpihovanja sovraštva. Le Pen je leta 1997 na novinarski konferenci v Miinchnu plinske celice nacionalsocialistov označil kot »detajl v zgodovini«. Za širjenje laži o Auschvvitzu je v Nemčiji zagrožena do petletna zaporna kazen. Le Pen je bil zaradi omalovaževanja holokavsta v Franciji že večkrat obsojen na plačilo denarne kazni.
Srečanje Albright- Netanjahu
JERUZALEM - Ameriška državna sekretarka Ma-deleine Albright se je ob začetku novega kroga iz-raelsko-palestinskih pogajanj včeraj v Jeruzalemu sestala z izraelskim premierom Benjaminom Ne-tanjahujem. Po poldrugi uri pogovorov za zaprtimi vrati so se jima pridružili še ameriški posrednik za Bližnji vzhod Dennis Ross, pomočnik državne sekretarke za Bližnji vzhod Martin Indyk in več izraelskih ministrov. Albrightova je opozorila, da je cena neuspeha pogajanj lahko visoka in menil, da bo potrebnega še veliko dela za pripravo bližnjevzhodnega vrha. Albrightova je po srečanju z Netanjahu jem odpotovala v Jeriho, kjer se je srečala s palestinskim voditeljem Ja-serjem Arafatom.
Spet pokol v Alžiriji
AL2IR - Islamski fundamentalistični skrajneži so prejšnjo noč v Tiziju pri Mascari (400 kilometrov zahodno od Alžira) zaklali sedem oseb, šestdeset pa so jih ranili. Do pokola je prišlo le nekaj ur po bombnem atentatu v Grisu, ki se prav tako nahaja pri Mascari, in v katerem je bilo ubitih pet oseb, 62 pa ranjenih, od katerih jih je osem v kritičnem stanju. Teroristična ofeziva islamskih skrajnežev je posledica nedavnega uspeha alžirskih varnostnih sil, ki so na tem območju onesposobile kakih petnajst islamskih teroristov.
Ibrahim Rugova (levo) med včerajšnjimi pogovori z Richardom Holbrookeom v Prištini (Telefoto AP)
še vedno pa so nameščeni vzdolž glavnih cest in v številnih vaseh, ugotavlja misija. Diplomati so v bližini Prištine in Dakovice opazili raketne sisteme SA-6 za protizračno obrambo ruske izdelave, kar naj bi bil del priprav na obrambo pred morebitnimi zračnimi napadi zveze NATO.
Položaj na Kosovu je bil včeraj v ospredju zanimanja mednarodne javnosti. Francoski predsednik Jacques Chrac je včeraj poudaril, da se je še moč izogniti vojaški akciji na Kosovu v imenu pomoči ogroženim ljudem, in pozval jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, naj takoj in brez oklevanja izpolni resolucijo 1199 Združenih narodov.
Beograd pa zavrača poročilo generalnega sekretarja ZN Kofija Annana o razmerah na Kosovu. Jugoslovanski veleposlanik pri ZN Vladislav Jovanovič v pismu Annanu trdi, da poročilo vsebuje vrsto »netočnih in napačnih navedb«, medtem ko naj bi bili »nekateri elementi, ki so bistveni za objektivno oceno položaja na Kosovu,« izpuščeni. Jovanovič Annanu očita, da je napačno zastavil odgovornost za položaj, ki je nastal na Kosovu. Pozablja se, meni Jovanovič, da imajo največjo odgovornost za sedanji položaj »albanski separatisti in teroristi«. Dejstvo, da Annan ni bil sposoben na kraju samem zbrati informacij, ki so nujne za njegovo poročilo, ampak se je moral opreti na druge vire, postavlja objektivnost in pravilnost njegovih sklepanj pod vprašaj.
Toda marsikdo meni, da je možnost letalskega napada zveze NATO vse bolčj realna. O kosovski krizi bo-
do jutri razpravljali zunanji ministri članic atlantskega zavezništva, poleg tega pa je v zvezi z dogodki na Kosovu na sporedu vrsta srečanj, na katerih je govor o možnih ukrepih za zajezitev krize. Na skupni nov-narski konferenci z Romanom Prodijem in francoskim premierom Lionelom Jospinom ob koncu 18. francosko-italijanskega vrha v Firencah je Chirac poudaril, da Francija ne bo oklevala posredovati in sodelovati v vojaški operaciji zveze NATO, če bodo to zahtevale humanitarne razmere, podobno stališče pa po Chiracovih besedah deli tudi Itahja.
Nemška vlada pa
preučuje uvedbo enostranskih ukrepov zoper Beograd, v prvi vrsti zamrznitev računov jugoslovanskih državljanov v Nemčiji in izdajanja vizumov, je včeraj sporočilo notranje ministrstvu v Bonnu.
Nemčija namreč, kot poudarjajo v Bonnu, ne zdrži več posledic naraščajočega vala begrmcev in bo morala v skrajnem primeru sama sprejeti ustrezne ukrepe zoper nasilno ravnanje srbske vlade na Kosovu, čeprav bi le-te še vedno veliko raje uvedli skupaj z ostalimi članicami EU, sporočajo iz Bonna.
O uporabi sile odkrito govorijo v ZDA, temu pa odločno nasprotuje Rusija,
ki napoveduje, da bo v Varnostnem svetu ZN uporabilo pravico do veta. Tudi Kitajska ni naklonjena uporabi sile, beloruski predsednik Aleksander Lukašenko pa je ZRJ oblčjubil kakršno koli pomoč, tudi vojaško.
Slovenski premier Janez Drnovšek pa je včeraj v Ljubljani dejal, da se slovenska vlada zavzema za pohtično rešitev razmer na Kosovu, obenem pa se pridružuje stališču, da je potrebno ohraniti kredibilnost mednarodnih institucij, kot so ZN in zveza NATO. Slovenija zvezi NATO za morebitni vojaški poseg na Kosovu ni ponudila na razpolago vojaških potencialov, saj za to ni bila zaprošena, sicer
pa si ne želi sodelovanja v takšni akciji; nenazadnje tudi ocenjuje, da ji zaradi zgodovinskih razlogov tega ni potrebno storiti, je dodal.
Po Drnovškovih besedah je Slovenija vključena v aktivnosti za razrešitev kosovske krize, ki trenutno potekajo v najpomembnejših institucijah. Sam se je o vprašanju Kosova pogovarjal ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku, predsednik Milan Kučan se je o razmerah na Kosovu pogovarjal s predstavniki zveze NATO in EU v Bruslju, zunanji minister Boris Frlec pa se je o tem vprašanju včeraj pogovarjal z zunanjimi ministri EU v Lrocembourgu.
EU / PO SKLEPU EVROPSKE KONFERENCE
Pozitivna ocena o novembrskem začetku pogajanj EU s Slovenijo
Schussel napovedal, da se bodo pogajanja nanašala na 7 področij
LUKEMBOURG - Slovenski zunanji minister Boris Frlec je včeraj v Luxembourgu, kjer se udeležuje drugega zasedanja Evropske konference, dejal, da predvčerajšnja odločitev vodij diplomacij Evropske unije o začetku vsebinskih pogajanj novembra letos s prvo šesterico kandidatk za članstvo, torej tudi s Slovenijo, sovpada s slovenskimi željami, da se obdrži dinamika širitvenega procesa.
Odločitev za nadaljevanje dinamike procesa je za Slovenijo pomembna tudi s tega vidika, da pri sprejemanju zakonodaje, usklajene z EU, z njo obdrži korak, kot bo potemtakem tempo morala obdržati tudi unija pri izvajanju ustreznih notranjih reform, je menil vodja slovenske diplomacije. Glede na to, da Slovenija na prvih sedmih področijih, o katerih se bo petnajsterica s kandidatkami predvidoma začela pogajati, ni
naletela na tehtne probleme, slovenski zunanji minister ne vidi razloga, zakaj ne bi pogajanj o teh področjih sklenila v razumnem času.
Zunanji ministri Evropske unije so se namreč na predvčerajšnjim na zasedanju v Luxem-bourgu dogovorili, da bo petnajsterica 10. novembra letos z naprednejšo skupino kandidatk za članstvo v povezavi, med njimi Slovenijo, začela pogajanja za prvih sedem od skupaj 31 področij, na katera je razdeljen skupni pravni red unije. Pri tem so poudarili, da bo od nadaljnjega poteka procesa odvisno, kdaj jih bo petnajsterica s posamezno kandidatko končala.
Tako je po razpravi o širitvi povedal predsedujoči svetu zunanjih ministrov EU, Avstrijec VVolfgang Schussel, ki je napovedal, da se bodo pogajanja začela za prvih sedem področij (o teleko-
munikacijah, skupni zunanji in varnostni pohtiki, industrijski politiki, malih in srednjih podjetjih, znanosti in raziskovanju, izobraževanju in kulturi ter o audio-vizualni pohtiki).
Za začetek pogajanj mora petnajsterica še uskladiti svoja skupna pogajalska izhodišča do posamezne države za vsako področje posebej. Svet zunanjih ministrov je odboru stalnih diplomatskih predstavnikov držav petnajsterice v Bruslju naložil, naj začnejo z usklajevanji. Odbor bo poročilo o napredku usklajevanj zunanjim ministrom predvidoma predložili do 26. oktobra.
Glede na Schiisslovo napoved se bo unija s Poljsko, Češko, Madžarsko, Estonijo, Ciprom in Slovenijo novembra začela pogajati o naslednjih področjih, za katere je šest kandidatk svoja pogajalska izhodišča oddalo do srede septembra. Čeprav sta dve
kandidatki, Madžarska in Estonija, oddali pogajalska izhodišča za več kot sedem področij, bo po napovedi VVolfganga Schiissla, petnajsterica za prvi vsebinski pogajalski krog do vseh šestih kandidatk zavzela stališča za sedem področij.
Glede možnosti, da bi že v prvem, novembrskem pogajalskem krogu unija s kandidatkami sklenila pogajanja za najmanj sporna področja, je Schussel »na podlagi avstrijskih izkušenj« dejal, da so pogajanja o posameznih poglavjih v teku procesa lahko sklenjena le začasno. Pravni red je »gibljiva tarča«, saj se tekoče spreminja, zato bo na koncu postopka treba v enem, dveh ali treh krogih pogajanja dokončno doreči. Do takrat pa ni nič dokončno odločeno; »sporazuma ni, dokler se ne sporazumemo o vseh stvareh«, je dejal vodja avstrijske diplomacije.
MARIBOR / OTVORITEV SEJMA GOSTTUR
CELOVEC / IZJAVA MARJANA STURMA
Tudi zamejski mediji na letošnjem sejmu
Na današnji turistični borzi tudi tržaška agencija Aurora
»ZSO ne bo klonila pritisku iz Slovenije«
Sturm poudarja, da je notranja organiziranost stvar manjšine same - Jutri izredna seja ZSO
MARIBOR - V mestu, ki je v Sloveniji emblem dramatične deindustrializacije s praktično izumrlo težko industrijo in z globoko krizo tradicionalne tekstilne industrije, se je včeraj zaCel 6. specializirani sejem turizma in gostinstva GOSTTUR 1998. Ali z drugimi besedami: na ruševinah svoje uničene industrije si drugo najvecje slovensko mesto prizadeva ustvariti prostor za eno najperspektivnejših panog slovenskega gospodarstva. Turizem in gostinstvo sicer za Maribor nista novost, prav tako kot ne njuna povezava s Športom. Pa ne mislimo samo na mednarodno uveljavljene zimske Športne prireditve, ampak tudi na telesno dejavnost rekreacijskega in zdravstvenega tipa, ki je dobila povsem novo razsežnost z velikimi vlaganji v mariborsko termalno gospodarstvo. Na včerajšnji slovesnosti ob odprtju sejma je to povezavo simbolizirala navzočnost olimpionika Leona
Štuklja, ki bo neverjetno Cii prihodnji mesec slavil stoti rojstni dan.
Sejem GOSTTUR je odprl minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek, ki je navzočim zagotovil, da bo v proračunu Republike Slovenije za leto 1999 dovolj sredstev za kvalitetno promocijo Slovenije in za izvajanje turističnih programov in projektov. Mariborski Zupan Alojz Križman je v svojem nagovoru podčrtal povezanost turizma in znanja. Da se tega v Mariboru zavedajo, je dejal, dokazuje nova višja strokovna Sola za gostinstvo, ki je odprla vrata septembra, novembra pa bodo odprli novo - najsodobnejšo in najveejo živilsko Solo. Skrb za strokovno izobraževanje torej, saj se v Mariboru dobro zavedajo, da lahko le ljudje zagotovijo učinkovit turizem in ustrezen finančni donos.
Na sejmu GOSTTUR, ki ga prirejajo na začasnem sejemskem
prostoru, ker je novo razstavišče šele v načrtih, se na 22.500 kv. m. skupne površine predstavlja 472 razstavljalcev, od tega neposredno iz Avstrije, Črne gore, Hrvaške in seveda Slovenije, posredno pa se iz štirinajstih držav, med njimi tudi iz Italije.
Na razstavnem prostoru Turistične zveze Slovenije se v okviru projekta (Ne) znano zamejstvo predstavlja tudi nas dnevnik v družbi z ostalimi slovenskimi mediji iz Italije, Avstrije in Madžarske. Poleg izvodov Primorskega dnevnika je obiskovalcem na voljo tudi jubilejna monografija ob 50-letnici našega Časopisa.
Danes se bo na sejmu zaCela 5. slovenska turistična borza, na kateri bo po ponudbi približno petdesetih slovenskih ponudnikov povpraševalo okrog sto turističnih agencij iz tujine, med katerimi je tudi tržaška slovenska agencija Aurora.
Vlasta Bernard
Predsednik ZSO Marjan Sturm
CELOVEC - Napoved krčenja finančnih sredstev političnim organizacijam slovenske manjšine na Koroškem s strani R Slovenije ni privedla do dramatičnih varčevalnih ukrepov samo pri Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS). Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je po izredni seji predsedstva konec tedna povedal, da je finančno stanje svoje organizacije že dalj Časa kritično in da je zato za jutri, Četrtek, sklical sejo razširjenega odbora z udeležbo vseh včlanjenih organizacij.
Na seji naj bi prišlo do »temeljite analize enostranske politike
V Ljubljani srečanje o uresničevanju evropskega programa mednarodnega sodelovanja v znanosti
LJUBLJANA - Peti okvirni program raziskovalnih in tehnoloSko-razvojnih aktivnosti je izredna priložnost in izziv za Slovenijo, da se enakopravno vključi v evropsko znanstveno sfero, seveda pa poleg pravic prevzame tudi obveznosti, ki jih prinaša polnopravno članstvo v programu, je dejal Rudolf Meijer, predstavnik Evropske komisije v DG XIII, pristojen za sodelovanje s srednjo in vzhodno Evropo, ki se je danes udeležil trilateralne konference o inovacijah (TRI-CO), ki se zaCela v Cankarjevem domu.
Dvodnevna konferenca TRICO, na kateri sodelujejo predstavniki Slovenije, Avstrije in Italije, je namenjena predstavitvi petega okvirnega programa slovenskim raziskovalcem, hkrati pa tudi vzpostavitvi tesnejših povezav z italijanskimi ih avstrijskimi raziskovalnimi in državnimi ustanovami. Slovenija naj bi namreč konec oktobra oz. v začetku novembra začela uradna pogajanja o polnopravnem članstvu v tem programu, s predstavniki Evropske komisije pa se je tudi že dogovorila o načinu plačevanja članarine, ki naj bi za Slovenijo znašala osem milijonov ekujev letno.
Osrednji cilj petega okvirnega programa je, kot je na novinarski konferenci poudarila državna sekretarka z ministrstva za znanost in tehnologijo Verica Trstenjak, pospešiti mednarodno sodelovanje, ustvariti nova delovna mesta, povečati dodano vrednost na zaposlenega, novi program, ki naj bi stekel 1. januarja 1999, pa je za razliko od predhodnega bolj usmerjen h konkretnemu udejanjanju znanstvenih dosežkov v praksi. Ravno prenos znanja iz akademske sfere v gospodarstvo bi lahko po mnenju predstavnika italijanskega ministrstva za visoko šolstvo in znan-stveno-tehnološki razvoj Raniera Chiellija predstavljal eno večjih težav za vse države, ki se zanimajo za članstvo v petem okvirnem programu. Avstrija si zato prizadeva, da bi v Času svojega predsedovanja EU kar najbolj približala vsebino programa vsem zainteresiranim državam, med njimi tudi Sloveniji, je pojasnil Otto Peperna z avstrijskega ministrstva za ekonomske odnose.
Slovenija je po besedah državne sekretarke Trstenjakove že dokaj močno vpeta v evropsko raziskovalno sfero, saj sodeluje pri vec kot 350 raziskovalnih programih, najveC partnerjev pa ima ravno v sosednjih Italiji in Avstriji. Prav v slednji je po vključitvi v okvirni program po besedah direktorja Urada za mednarodne raziskave in tehnološko sodelovanje Manfreda Horvata število evropskih raziskovalnih projektov poskočilo na 1200, število podjetij, ki sodelujejo v evropskih programih pa se je povečalo s 15 na 400. Kot je še poudaril Horvat, članstvo v petem okvirnem programu pomembno vpliva tudi na nacionalno znanstveno pohtiko. (STA)
SALZBURG
PIRAN / VRSTA KULTURNIH PRIREDITEV
Vloga dežel v novi EU
Priprave na občinski praznik
Pri praznovanju aktivno soudeležena italijanska manjšina
SALZBURG - Včeraj se je začelo dvodnevno srečanje predsednikov deželnih zakonodajnih skupščin v državah Evropske unije. Udeležujejo se ga predstavniki približno 60 dežel iz Španije, Portugalske, Nemčije, Av s trije, Nizozemske, Francije in Italije, ki jo zastopa kar 15 dežel. Deželo Furlanijo-JMulijsko krajino zastopa predsednik deželnega sveta Antonio Martini. Na srečanju razpravljajo predvsem o vlogi dežel v okviru bodoče ureditve Evropske unije in o njihovih zakonodajnih pristojnostih.
PIRAN- V piranski občini bodo letos občinski praznik, 15. oktober, obeležili s številnimi prireditvami, predvsem kulturnimi. Program letošnjih prazničnih prireditev je stekel že minuli petek z mednarodnim srečanjem osnovnošolcev pod okriljem Unesca, praznovanje občinskega praznika pa se bo končalo 24. otobra z otvoritvijo slikarske razstave Med Benetkami in Piranom v Tartinijevi hiši v Piranu.
Osrednjo občinsko prireditev so letos združili s praznovanjem praznika KS Nova vas, kjer so v nedeljo med drugim odprli prenovljene prostore sedeža KS in dvorano ter pripravili kulturni program. Na večernem koncertu v Piranu se je predstavil baročni okester Accademia di San Rocco iz Benetk. V okviru kulturnih prireditev bodo v petek v Tartinijevi hiši otvorili
fotografsko razstavo Piranske perspektive, ki jo je pripravila piranska osnovna šola z italijanskim uCnim jezikom Vincenzo di Castro. Na istem prizorišču bo v nedeljo dopoldne recital poezije z naslovom To morje, ki ne ločuje, temveč združuje dva bregova. Poleg razstava otroške ustvarjalnosti se bodo v prihodnjem tednu zvrstile še druge koncertne in gledališke predstave, slovesnost ob 110. obletnici piranskega prostovoljnega gasilskega društva ter tradicionalno srečanje krvodajalcev.
Na konferenci, ki jo v Četrtek organizirata Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana in Ljudska univerza iz Trsta, naj bi v okviru praznovanja podrobneje spregovorili tudi o pomenu in nadaljnji usodi Sečoveljskih solin. (STA)
BRUSELJ / NA SVETU JE PRIBLIŽNO 2.500 LIPICANCEV
»Zgodovinska dejstva je treba ločiti od vprašanja vzreje«
Mnenje predstavnice Mednarodne zveze lipicancev
BRUSELJ - Na svetu je približno 2500 lipicancev in ce bi o njihovi vzreji odločali le v eni državi, bi to v desetih letih pomenilo njihov konec, tudi v Lipici, opozarja generalna sekretarka Mednarodne zveze lipicancev s sedežem v Bruslju (ILF) Gekiere Hildegarde. Kot dodaja, bi bili beli konji še vedno na vseh petih celinah sveta, vendar to ne bi bili veC lipicanci. Ob tem Hildegarde meni, da je potrebno zgodovinsko dejstvo, ki je na strani Lipice, obravnavati ločeno od sedanje vzreje.
Hildegardova zatrjuje, da nihče ne zanika zgodovinskega dejstva, da lipicanec izvira iz Lipice in je po njej dobil tudi ime. Vendar pa se je v minulih približno 450 letih obstoja zaradi številnih razlogov selil tudi v druge države. Zato po njenem mnenju danes lipicanec iz Lipice ni enak na primer madžarskemu ali romunskemu lipicancu. Hildegardova je zato prepričana,
da ne more samo ena država oziroma kobilarna ali pa celo le posameznik odločati o tem, kateri lipicanec je pravi. Glede pravil o vzreji lipicanca bi se po njenih besedah morale dogovoriti nacionalne kobilarne, ki imajo te konje oz. bi morale skupaj in na enakopravni podlagi opredeliti program vzreje lipicancev ter postaviti osnovna merila vzreje. Ob tem je še dodala, da so te v LIF že opredelili in jih posredovali nacionalnim kobilarnam.
Sicer pa je po njenem mnenju osrednji problem v Sloveniji prevelika vpetost politike v problem vzreje lipicancev. Slovenski politiki se po njenih besedah v zvezi s to problematiko preveč zanašajo na »politične strokovnjake«. Po njenem mnenju bi morali bolj prisluhniti pravim strokovnjakom. »Politiki vedo o lipicancih samo to, da prihajajo iz Lipice ter da so bele barve,« je še pribila Hildegardova.
Po besedah državnega sekretarja za kmetijstvo in evropske zadeve Franca Buta Evropska unija oziroma evropska komisija pravi, da zanjo problem lipicancev oziroma spor glede njihovega domicila ne obstaja in se z njim tudi ne namrava ukvarjati. Prizadeva pa si za ureditev prometa s plemenskimi živalmi, za kar pa je nujno urediti rejske knjige. Te pa po njegovem mnenju lahko vodi tudi vsaka kobilarna. Sicer pa bo Slovenija glede lipicancev v sporu lahko z Avstrijo in Italijo.
Tudi evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler, ki je bil ta teden na uradnem obisku v Sloveniji, je menil, da je v zvezi z lipicanci sporno zlasti to, kdo bo imel pravico do vodenja rejskih knjig. Rejske organizacije naj bi se zato glede tega same dogovorile. Kot je še zatrdil Fischler, proračun EU za financiranje vzrejnih centrov ne namenja nobenih sredstev. (STA)
podpiranja slovenske manjšine na Koroškem s strani urada za Slovence v zamejstvu od leta 1996 dalje«. Pripravilje-nih pa je tudi veC variant za sanacijo organizacije, je povedal Sturm, ki ni izključil, da bo morda tudi on sledil koraku predsednika Narodnega sveta Nantija Olipa, ki s 1. oktobrom ni veC nameščenec NSKS in izvaja funkcijo predsednika te organizacije brezplačno.
V	izjavi za tisk je ZSO objavila tudi višino finančnih sredstev s strani Urada za Slovence R. Slovenije osrednjima političnima organizacijama v zadnjih dveh letih. Potemtakem je Narodni svet koroških Slovencev (vključno z glasilom Naš tednik) v letu 1996 s strani urada za Slovence prejel 5, 8 milijonov šilingov, ZSO (vključno s tednikom Slovenski vestnik) pa 3, 6. Leta 1997 da se je to razmerje subvencij še poslabšalo: R. Slovenija je NSKS (vključno z Našim tednikom) podprla z 9, 2 milijonov šilingov, ZSO in Slovenski vestnik pa sta prejela samo 3, 2 milijonov šilingov. Za leto 1998 -tako Sturm - je Urad za Slovence sporočil, da ZSO in Slovenski vestnik lahko računata na finančno podporo v višini samo še 1, 8 milijonov šilingov. Vsota za Narodni svet in Naš tednik mu ni znana, je še dodal Sturm.
V	zvezi s krajšanjem finančnih sredstev obema osrednjima političnima organizacijama ZSO v izjavi za tisk ne izključuje scenarij, da hoče Slovenija - morda celo v dogovoru z Narodnim svetom - izsiljevati poenotenje slovenskih političnih organizacij na Koroškem. Sturm je dejal, da ZSO ne bo klonila takšnim pritiskom. Notranja organiziranost slovenske manjšine na Koroškem da je interna zadeva koroških Slovencev, je poudaril Sturm in ob tem opozoril na Avstrijsko državno pogodbo, v kateri v prvem členu piše, da imajo koroški Slovenci pravico do lastnih organizacij.
Sturm je tudi poudaril, da v model etnične zbornice v obliki izvoljenega skupnega predstavništva, kot ga hoče uresničevati Narodni svet in ki ga podpira tudi slovenska politika, »ZSO ne bo privolila za nobeno ceno«. Ob tem je namignil, da bo ZSO proučevala možnosti finansiranja organizacije in Slovenskega vestnika iz avstrijskih virov.
Ivan Lukan
GORICA / OBČINSKI SVET ŽELE V PONEDELJEK
Prednost umestitvi svetovalskih komisij
Komisija za šolstvo bo kmalu poklicana, da preuči načrt za reorganizacijo šolske mreže
DOBERDOB / NA OBČINI
Predstavitev
Vorančevega
romana
Jutri dvojna predstavitev v Tržiču
Goriški občinski svetovalci se bodo danes in jutri popoldne zbrali v občinski sejni dvorani na umestitvenih sejah enajstih svetovalskih komisij, ki so pristojne za poglabljanje problematike s posameznih upravnih področjih. Sprva je sicer bilo za danes napovedano zasedanje občinskega sveta, nakar pa je prevladala odločitev za zasedanje komisij (sestajale se bodo druga za drugo s polurnim presledkom, da se omogoči prisotnost svetovalcev manjših skupin, ki so elani številnih oz. kar vseh komisij), medtem ko se bo občinski svet sestal v ponedeljek, 12. oktobra. Takrat bo spet na dnevem redu kočljivo vprašanje izvolitve predsednika in podpredsednika sveta, ki
sta že nekajkrat spodleteli zaradi ostrih nesoglasij med posameznimi strankami večinske koalicije.
Umestitev komisij je pomembna zaradi aktualnega vprašanja reorganizacije šolske mreže. Medtem ko so na Tržiškem v glavnih obrisih že izdelali načrt združevanja šol, ki ga bodo 26. oktobra predstavili na pokrajinski konferenci, ki bo nato sprejela dokončne odločitve, se goriška občinska uprava o tem javno še ni izrekla. Odbornica za šolstvo Franciosova je napovedala, da bo namene uprave predložila svetovalski komisiji za šolstvo, medtem ko opozicija, v prvi vrsti skupina Oljke, zahteva, da se tako pomembnemu vprašanju
posveti posebna seja občinskega sveta, ki je na razliko od zasedanj komisij odprt javnosti.
Svetovalska skupina Oljke v občinskem svetu je objavila tudi kritično izjavo glede zamud občinske uprave pri uresničevanju sklepa; o uvedbi enotnega okenca za podjetja, kjer bi interesenti dobivali ne le vse informacije, temveC tudi vso potrebno dokumentacijo za nove gospodarske dejavnosti. Neglede na to, da je sklep predlagala opozicija, trdijo, izraža voljo občinskega sveta, kjer so zanj glasovali tudi svetovalci večinske koalicije. Uprava ga je torej dolžna izvajati, saj gospodarstveniki nujno pričakujejo poenostavitev birokratskih ovir.
Goriške borčevske organizacije so pred dnevi sprejele 70-člansko skupino bivših borcev iz okolice Milana, in sicer elane sekcije ANPI v kraju Pes-sano con Bomago.
Gostje iz Lombardije so se v naši deželi srečali najprej s sorodnimi organizacijami v Vidmu, nato pa so se podali v Kobarid, kjer so jih sprejeli tamkajšnji elani Zveze borcev NOB.
V popoldanskih urah pa so dospeli v Gorico, kjer so si ogledali kostnico na Oslavju. Deležni o bili tudi dveh sprejemov. Prvi je bil na goriškem županstvu, kjer so jih sprejeli elani občinske uprave s podžupanom Nosellijem na Čelu, nato pa v Kulturnem domu. Ogledali so si ta slovenski kulturni center in se v osrednji dvorani srečali tako s predstavniki upravnega odbora doma, kot tudi z goriškimi predstavniki borčevskih orga-
Prevod romana Prežihovega Voranca Doberdob, ki je izšel pred kratkim pri Goriški Mohorjevi založbi, bo ponesel ime tega slovenskega kraja v italijansko literarno javnost. Povsem naravno je, da bo po prvi predstavitvi knjige v Gorici druga nocoj prav v Doberdobu in sicer ob 20. uri v občinski sejni dvorani. Pobudnika srečanja sta založba in občinska uprava. Gosta bosta prevajalec profesor Ezio Martin, doma iz Piemonta sicer pa odličen poznavalec slovenske literarure (Doberdob je njegov peti prevod slovenskega knjižnega dela) in goriški furlanski pisatelj Celso Ma-cor.
Tretja predstavitev prevoda VoranCevega roma-
nizacij. V imenu Kulturnega doma je goste pozdravil ravnatelj Igor Komel, ki jim je orisal vlogo in načrte doma v narod-nostno-mešanem in obmejnem področju. Nato so prisotne še pozdravili predstavniki ANPI, ANED, AVL (Poletto,
na bo že jutri ob 18. uri v Tržiču, v centm»Casa al-bergo«v Ul. Crociera 4. Slo bo za dvojno srečanje, saj bodo poleg Doberdoba predstavili tamkajšnji javnosti drugo knjižno novost Mohorjeve družbe namenjeno italijanskim bralcem in sicer novo izdajo slovnice prof. Antona Kacina »Grammatica della lingua slovena«. Jutrišnje srečanje bosta poleg predsatvnikov založbe uvedla predstavnika kulturnega društva Tržič in tržiškega občinskega od-borništva za kulturo, ki sta pobudnika predstavitve, nato pa bosta o svojem delu spregovorila prevajalec Doberdoba prof. Ezio Martin in prof. Marija Kacin, ki je medila dopolnjeno izdajo očetove slovnice.
Memi, Bressan), ki so še posebej poudarili vezi med Gorico in Milanom oziroma Lombardijo. Iz te dežele namreč se je vrsta partizanov borila v edini-cah garibaldincev.
Na sliki: gostje iz Lombardije med srečanjem v Kulturnem domu
V planinski družini
Fanike in Edija
so dobili naraščaj.
Iskrene Čestitke in najboljše želje izreka
SPD Gorica.
KINO
GORICA
VTITORIA 1 17.30-20.00-22.30 »Sel giomi e sette not-ti«. Harrison Ford.
VTITORIA 3 17.30-20.00-22.30 »Godzilla«.
CORSO 20.00-22.15 »Truman show«.
E ČESTITKE
Danes praznuje 50. rojstni dan MILAN PAUNOV z Vrha. KoTkor kapljic, tolko let, Bog mu daj na svet živet.. To mu iz srca želijo Antonija, Matija in Valentina.
OBVESTILA
KSD KRAS Dol-Poljane vabi na Srečanje z avtorjem. Pogovor z Aldom Ruplom o njegovem osebnem pisanju in o raziskavah v okviru SLORI-ja bo jutri ob 20.30 v nekdanji šob na Palkiscu. Vabljeni!
CICIKLUB v Sovodnjah sporoča, da bodo otroške delavnice vsak ponedeljek od 16. do 17.30. Vabljeni so otroci zi vrtca in osnovne šole. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 12. oktobra v Kulturnem domu v Sovodnjah.
ODKRIVAJMO SVOJO TELESNOST (vegetoterapija, bioenergetika, rebirthing) v nedeljo, 11. oktobra, bo v dijaškem domu S. Gregorčiča, Svetogorska ul. 84, celodnevna delavnica od 10. do 13.30 in od 15. do 18.30. Delavnico bo vodil dr. Gustavo Mari-conda, psiholog in psihoterapevt iz Centra W. Reich v Trevisu (inf. na tel. 040-220130 Milena).
[J LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MARZINI, Korzo Itaba 89, tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - CENTRALE, Trg republike 16, tel. 410341.
POGREBI
DANES: 13.00, Michela (Helka) Devetak iz hiše žalo-sb na Vrhu št. 41/A v cerkev in na pokopališče na Vrhu.
t
V miru je zaspala v 65. letu starosti naša draga
Michela Devetak
(HELKA GOTOVA)
Žalostno vest sporočajo mož Renato, hci Nerina, sin Avguštin (Ustili), zet Claudio, nevesta
Gabriella, vnuki ter drugi sorodniki.
Pogreb bo danes, 7. oktobra, ob 13. uri iz hiše žalosti v cerkev sv. Lovrenca na Vrhu.
Vrh, 7. oktobra 1998 (Pogrebno podjetje Preschern)
Ob boleči izgubi drage žene in mame Helke Devetak izreka občuteno sožalje možu Renatu, sinovoma Uštiliju in Neri-ni ter vsem svojcem
Slovenska skupnost Pokrajinsko tajništvo Gorica
Ob boleči izgubi uspešne in narodnozavedne slovenske gostilničarke Helke Devetak se SSk - sekcija za Sovodnje klanja njenemu spominu in izreka družini občuteno sožalje.
Mlpz Vrh sv. Mihaela in Cerkveni pevski zbor Vrh sv. Mihaela izrekata občuteno sožalje možu Renatu, sinu Avguštinu, hčerki Nerini, snahi Gabrijeli, zetu Klavdiju, vnukom, vnukinjam in vsem sorodnikom ob težki izgubi drage žene, mame in babice Helke, ki je z razumevanjem in zavzetostjo sledila delovanju obeh zborov.
Ob težki izgubi drage žene in mame Helke, izreka iskreno sožalje možu Renatu, sinovoma Uštiliju in Nerini ter drugemu sorodstvu
KD Danica
Ob težki izgubi drage Helke Devetak izrekata Stanko in Pina Kosič z družino občuteno sožalje sinovoma Uštiliju in Nerini, možu Renatu in vsem sorodnikom.
Uslužbenci Goservisa izrekajo iskreno sožalje Avguštinu in družini ob težki izgubi drage mame Michele Devetak.
Ob težki izgubi drage mame Michele Devetak izrekajo iskreno sožalje sinu Avguštinu in prizadeti družini predsedstvo Slovenskega gospodarskega združenja.
Gostilna pri Francetu izreka občuteno sožalje Uštiliju Devetaku in svojcem ob boleči izgubi drage mame.
Jamarsko društvo Kraški krti izreka globoko sožalje Uštiliju, Nerini in Renatu Devetaku ob prerani izgubi drage Helke.
Vsi Markotinovi pretreseni sočustvujemo s Gotovimi ob trpki izgubi drage Helke.
Slovensko deželno gospodarsko združenje in vsi gostinci izrekajo iskreno sožalje elanu in kolegu Avguštinu Devetaku ob težki izgubi drage mame.
Ob bridki izgubi gospe Helke izraža SZ Soča občuteno sožalje vsem svojcem.
NOVICE
Palača Alvarez bo sedež videmske univerze v Gorici
Videmska univerza bo imela svoj sedež v Gorici v palači Alvarez v Ul. Diaz. Tako določa konvencija, ki jo bo jutri ob 10. mi na sedežu Pokrajine podpisal predsednik Giorgio Brandolin z rektorjem univerze Marziom Strassoldom. Brandolin in Strassol-do bosta ob tej priložnosti podpisala še drugo konvencijo, na osnovi katere bo univerza izdelala razvojni načrt za proizvodne dejavnosti v Brdih.
Občni zbor PD Štandrež
Jutriob 20.30 bo občni zbor Prosvetnega društva Štandrež. Odvijal se bo v mah dvorani župnijskega doma A. Gregorčiča v Standrežu. Dnevni red predvideva poročila tajnika, odgovornih za posamezna področja, blagajnika, predsednika, spremembre statuta, pozdrave gostov, razrešnico staremu odboru ter volitve novih društvenih organov.
Tečaji ročnih del v Podgori
Konzorcij za oskrbo prizadetih (OSI) iz Gorice prireja v Vzgojnem centru v Ul. Slataper 27 v Podgori tečaje iz raznih ročnih spretnosti. Gre za teCaje iz knjigovezništva, barvanja tkanin in drobnega mizarstva, ki so posebno namenjeni mladim s fizičnimi ali drugačnimi težavami. TeCaji so se pričeli ta ponedeljek in se bodo odvijah do junija 1999 vsak ponedeljek in sredo od 9.30 do 12. ure. Interesenti se za informacije lahko obrnejo na tel. 392229.
Spodbude za zaposlovanje Trgovinske zbornice
Razširjeni odbor Goriške trgovinske zbornice je pred kratkim odobril drugo fazo programa izrednih podpor za zaposlovanje. S tem programom zbornica namerava spodbuditi podjetja, da sprejmejo v službo brezposelne s stalnim bivališčem v goriški pokrajini. V poštev pride sprejem v službo v obdobju od 1. maja 1998 do 30. aprila 1999. Podpora za vsakega novega zaposlenega znaša 500 tisoč lir mesečno za obdobje 2 let.
Caritas zbira pomoč za Kosovo
Najnovejša poročila s Kosova potrjujejo, da so dosedanji spopadi med srbsko vojsko in osvobodilno vojsko Kosova zahtevah velike Človeške žrtve, pa tudi prizadeli ogromno gmotno škodo. Mrtvih je bilo manjmanj tisoč, beguncev je kakih 300 tisoč, porušenih ali resneje poškodovanih je bilo kakih 20 tisoč hiš. Tudi goriška Caritas se pridružuje prizadevanjem za pomoC ljudem, ki jih je bic vojne oplazil. Denarne prispevke zbira na postnem tekočem računu št. 10289494. Darovalci so na-prošeni, naj na položnici pripišejo, da gre za prispevke za Kosovo.
Ustavili še 21 priseljencev
Tudi včeraj so razni policijski organi .na Goriškem prijeh številne priseljence. Med temi je osem bilo pribežnikov s Kosova, ki so takoj zaprosih za azil. Izgon iz države pa so odredih proti drugim sedmim jugoslovanskim državljanom, dvema Romunoma in štirim kitajcem, ki so jih prijeh v Ronkah.
KOMEMORACIJA / MINULO SOBOTO
Maša za vojne žrtve na Trnovem
Za komemoracijo je dalo pobudo združenje Concordia et pax
To soboto so se v cerkvici na Trnovem z mašo zadušnico spomnili žrtev fojb in vseh vojn, ki so pustošile po naših tleh. Slo je za peto izvedbo spominskega srečanja, za katero daje pobudo snujoče se združenje »Concordia et pax« iz Gorice ob sodelovanju svojcev umrlih in vernikov z obeh strani meje.
Letos so se spominske svečanosti udeležili tudi nekateri predstavniki javnega življenja, zlasti z italijanske strani, med drugimi poslanec Mario Prestamburgo, goriški pokrajinski odbornik Sfiligoj in goriški občinski obornik Coana.
Mašo je daroval kancler goriške nadškofije msgr. Oscar SimCiC ob somaševanju dekanov iz Gorice in Solkana ter drugih duhovnikov. Slo je za resnično spravno bogoslužje. Med mašo
so poleg odlomkov iz svetega pisma z ustrezno tematiko prebrali tudi dvoje pričevanj o okrutnih vojnih dogodkih, in sicer odlomke iz dnevnika kaplana italijanske vojske Pietra Brignolija Maša za moje padle (knjiga je pred nekaj leti izšla v slovenskem prevodu pri Goriški Mohhorjevi družbi) ter odlomke iz spominov Franceta Koblarja Moj obračun. Oba teksta s pieteto pripovedujeta o grozodejstvih, ki so se na Slovenskem pripetila med drugo svetovno vojno. Med bogoslužjem je pel cerkveni pevski zbor iz Steverjana pod vodstvom Hermana Srebrnica.
Po maši so se mnogi udelečenci zbrali pred fojbo, ki leži nekaj kilometrov pred vasjo, kjer so pokopani tudi nekateri Goričani. Po položitvi šopkov cvetja je bil tu na sporedu tudi krajši spominski nagovor.
GORICA / OBISKALI OBČINO IN KULTURNI DOM
Obisk borcev iz Lombardije
Ob srečanjih z goriškimi borci so spoznali tudi slovensko stvarnost
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo
ljubljanska banka	muuuurmu m immiu	ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana		Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Podružnica Milano		Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191		Tel.: 02/806 9191
Faks: 02/8646 5358		Faks: 02/8646 5358
BORZE / POZITIVNI INDEKSI
V Milanu včeraj četrti najboljši rezultat leta
Srečanja IMF se je udeležil tudi predsednik ZDA Bill Clinton, ki je pozval k takojšnjim ukrepom
PUM - Pričakovanja o znižanju obrestnih mer, ki so jih včeraj ponovno okrepili poseg Španske centralne banke in izjave Številnih evropskih politikov (med temi je bil tudi Ciampi), so blagodejno vplivala na borze. Povsod po svetu so zabeležili porast, ki se je gibal med tremi in skoraj osmimi odstotki. Na milanski borzi so včeraj zabeležili Četrti najboljši rezultat leta, ob zaključku poslovnega dneva se je indeks Mibtel povzpel na 17.850 točk, kar predstavlja porast za 4,54 odstotka. Na pozitiven italijanski rezultat je po oceni strokovnjakov vplivalo sploSno prepričanje, da je vladna kriza »zaradi zadnjih rimskih dogodkov že resen problem«. Na borzi so se vedli, kot da bi Bertinottija že dali v kot, svoje pa so prispevale tudi izjave predstavnikov grup, ki se potegujejo za Comit. Zaskrbljenost zaradi učinkov krize v državah v razvoju so
ublažile hipoteze o nastanku dveh velikih polov, na eni strani Unicredit-In-tesa, na drugi S. Paolo-IMI-Comit in v naslednji fazi Se Banca Roma.
Včeraj pa se je srečanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) udeležil ameriški predsednik Bill Clinton, ki je pozval mednarodno skupnost na takojšnje ukrepe. Po njegovi oceni so posegi nujni, ker se je treba soočiti z nevarnostjo naj hujše ekonomske krize zadnjih petdesetih let. Poseči pa je treba globalno in na najširši mednarodni ravni: dodelati je treba globalni finančni sistem, zato da bi v bodoče zmanjšali posledice nihanja valutnih trgov in nevarnost »okužbe« celotnega trga. Zaželene reforme pa morajo po Clintonovem mnenju upoštevati človeški aspekt, kar pomeni, da morajo posamezne vlade okrepiti »mrežo socialne zaščite« in tako ubraniti prebivalstvo pred ekonomskim propadom.
RIM / PREJŠNJI MESEC
Po podatkih zavoda blat se je inflacija septembra znižala
Najbolj so se cene zvišale pri oblačilih in obutvi (+2,7%)
Gibanje inflacije v Italiji od lanskega avgusta do letošnjega septembra
MESEC MES. STOPNJA LETNA STOPNJA
avgust 97	0,0	+1,5
september	+0,2	+1,4
oktober	+0,3	+1,6
november	+0,3	+1,6
december	0,0	+1,5
januar 98	+0,3	+1,6
februar	+0,3	+1,8
marec	0,0	+1,7
april	+0,2	+1,8
maj	+0,2	+1,7
junij	+0,1	+1,8
julij	0,0	+1,8
avgust	+0,1	+1,9
september	+0,1	+1,8
RIM - Septembra se je inflacija znižala: po podatkih Istata je porast cen prejšnji mesec znaSal 1, 8% v primerjavi s septembrom 1997, medtem ko je avgusta dosegel 1, 9%: septembra so se namreč cene povišale za 0, 1% v primerjavi z avgustom. Ce pa upoštevamo tudi porabo tobačnih izdelkov, se je inflacija povišala za 1, 9%. Istat je obenem posredoval državni indeks maloprodajnih cen, ki je avgusta kazal 2-odstotni porast (2,1%, Ce upoštevamo tobačne izdelke), kar je dosti bliže 2, 2-odstotni rasti, ki jo je kazal usklajeni indeks cen z EU in ki ga je že objavil Eurostat. NajoCit-nejši konjunktumi povišek so septembra zabeležili pri
hotelih, restavracijah, barih (+0, 4%) in je posledica novega cenika: v hotelih v velikih mestih se je namreč zaključilo obdobje posezonskih cen.
Povišal se je tudi strošek za rekreacijo in prireditve (+0, 3%), Id so mu v glavnem botrovale dražjo vstopnice za kinematografske predstave in nogometna srečanja. Zaradi znižanja cene plina za ogrevanje in plinskega olja (-0, 3%) pa so upadle cene za stanovanja in usluge. Ce upoštevamo tendenčne poviške, so k dvigu cen največ prispevali poviški pri oblačilih in obutvi (+2.7%), katerim sledijo zdravstvene usluge ter hoteli in restavracije (+2, 5%).
STATISTIKA / EKONOMSKO OGLEDALO EVROPSKE UNIJE O SLOVENIJI
NOVICE
Po kupni moči prva med kandidatkami za vstop v EU
Približuje se tudi manj razvitim članicam unije - Gospodarska rast se mora povečati - Vpliv ruske krize na borzo
LJUBLJANA - Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat zaseda Slovenija med državami, ki se prizadevajo za vstop v EU, po kriteriju izračuna bruto družbenega produkta po kupni moči na prebivalca za leto 1997 s 13.000 ekuji prvo mesto in se močno približuje tudi povprečni ravni razvitosti držav Evropske unije, piše v zadnji izdaji Ekonomskega ogledala.
Pred tremi leti je Slovenija dosegala 65 odstotkov povprečne ravni EU, lani pa se je ta delež še povečal, in sicer na 68 odstotkov. V primerjavi z manj razvitimi članicami EU Slovenija po razvitosti zaostaja za Grčijo (13.100 ekujev) za slab odstotek, za Portugalsko (13.400 ekujev) pa za tri odstotke. Po podatkih Eurostata je druga najbolj razvita tranzicijska država Češka, ki so ji lani izmerili BDP v višini 12.000 ekujev po kupni moči na prebivalca.
Po visoki rasti BDP v prvem Četrtletju letos (6, 5% na letni ravni) )e bila gospodarska rast v drugem trimesečju leta zmerna, saj je na letni ravni znašala 3, 2 odstotka. V Prvih šestih mesecih leta je bil tako BDP realno za 4, 8 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, Ce Pa bi Slovenija želela doseči načr-
tovana, 4-odstotno gospodarsko rast, bo morala rast BDP v drugi polovici leta doseči 3, 2 odstotka, navaja Ekonomsko ogledalo.
Kot ocenjujejo analitiki Ekonomskega ogledala, je vpliv ruske finančne krize najbolj opazen na Ljubljanski borzi, saj je slovenski borzni indeks v obdobju od 20. avgusta do 20. septebra padel za približno 20 odstotkov, predvsem zaradi umika tujih investitorjev. V primerjavi z drugimi vzhodnoevropskimi borzami je bil padec tečajev v Sloveniji relativno majhen, vpliv ruske krize na trg vrednostnih papirjev pa je omilil predvsem lanskoletni ukrep centralne banke Slovenije - uvedba skrbniških računov. Ruski vpliv na realni sektor (industrijska proizvodnja in BDP) pa bo odvisen predvsem od prizadetosti najpomembnejših slovenskih trgovinskih partneric (nemcija) in poslovnih odločitev slovenskih podjetij, ki so na ruskem trgu neposredno navzoča.
Po junijskem 1.6-odstotnem povečanju povprečne bruto plače na zaposlenega se je v juliju nadaljeval za kratko prekinjen trend umirjene rasti plač. Povprečna bruto plača na zaposlenega je v juliju znašala 158.334 tolarjev in je
bila za 0, 2 odstotka višja kot v juniju. Ce se bo umirjena dinamika plaC nadaljevala tudi v drugi polovici leta, bo rast celo nekoliko nižja, kot so spomladi predvidevali analitiki Ekonomskega ogledala.
V septembru se je nadaljevalo tudi poletno umirjanje inflacije. Cene življenskih potrebščin so se tako kot v avgustu povečale samo za 0, 1 odstotka. Na letni ravni je septembrska inflacija znašala 7, 1 odstotka, kar je najnizja raven po osamosvojitvi Slovenije, v primerjavi z decembrom lani pa so cene življenskih potrebščin višje za 5,1 odstotka. Vse kaže, da bo 8-odstotna ciljna inflacija kljub hitrejši rasti cen v prvi polovici leta dosežena.
Varčevanje prebivalstva v bankah se v poletnih mesecih kljub relativno velikemu znižanju obrestnih mer ni zmanjšalo, temveč je ob koncu avgusta celo za 2, 2 odstotka veCje kot konec junija. V strukturi varčevanja prebivalstva pri bankah sta letos opazni dve tendenci, in sicer naraščanje deleža tolarskih prihrankov, ki je konec julija letos presegel 50 odstotkov, ter počasno zmanjševanje deleža prevladujočih kratkoročnih vlog.
Ekonomsko ogledalo v svoji
zadnji izdaji tudi pojasnjuje, da je Slovenija Evropski komisiji predložila pogajalska izhodišča za sedem od skupno 31 področij, na katerih bodo potekala pogajanja za vkjucitev v EU. Prvi sklop pogajalskih izhodišč zajema področja: industrijska politika, mala in srednja podjetja, znanost in raziskovanje, izobraževanje, usposabljanje in mladina, telekomunikacije in informacijska tehnologija, skupna zunanja in varnostna politika ter kultura in avdiovizualna pohtika. Za vseh sedem področij Slovenija sprejema pravni red EU, prehodno obdobje pa zahteva na področju kulture in avdiovizualne politike, na treh izmed sedmih področij pa bo potrebno slovensko zakonodajo dodatno uskladiti s pravnim redom EU in okrepiti institucionalno ureditev.
Pregled usklajenosti slovenske zakonodaje s pravnim redom EU je bil v septembru opravljen na področjih zunanjih odnosov in carinske unije. Prvi od Šestih delovnih pregledov uskaljenosti zakonodaje pa je potekal tudi na področju kmetijstva, ki je glede prilagoditve pravnemu redu EU med vsemi najobsirnejše in verjetno najzahtevnejše, Se dodajajo analitiki Ekonomskega ogledala. (STA)
Septembra brezposelnost v Nemčiji manjša
BERLIN - Prvič po skoraj dveh letih je število brezposelnih v Nemčiji padlo pod 4 milijone. Nemški statistični urad je včeraj objavil podatke za september, iz katerih izhaja, da je bilo v Nemčiji prejšnji mesec registriranig 3.965.400 brezposelnih oseb, kar je 130.100 manj kot v avgustu. V odstotkih se je število brezposelnih zmanjšalo z 10, 6 na 10, 3 odstotka, v primerjavi z lanskim septembrom pa je število brezposelnih kar za 342.700 manjše.
Eckers po Stocku tudi pri Zueggu?
BOČEN - V italijanskih poslovnih krogih je veliko govoric o morebitni prodaji tovarn skupine Zuegg nemškemu koncernu Eckers. To je eden največjih evropskih proizvajalcev sadnih sokov in alkoholnih pijaC. Lahko se ob tem spomnino, da je Eckers pred nekaj leti kupil tudi tržaško podjetje Stock. Zuegg je v italijanskem in tudi evropskem merilu znano ime proizvajalca sadnih sokov in marmelad. Tovarna je bila ustanovljena pred pol stoletja v Bocnu in kot nam ime pove, gre za južnotirolske Nemce. Kvaliteta marmelad in sadnih sokov kot tudi uspel marketinga, je tovarno Zuegg privedel do drugega mesta v Italiji. Poleg tovarne pri Bocnu so pred časom odprli se eno v Veroni, kamor so preselili tudi glavni sedež podjetja. Zaposlujejo 250 ljudi. V Italiji imajo nekaj veC kot 10 odstotkov tržišča v prodaji sadnih sokov, 18 odstotkov pa v prodaji marmelad. Pred kratkim so svojo tovarno odprli tudi v Berlinu.
Očitno je - baje so temu botrovali tudi spori v vodenju južnotirolskega podjetja - da si želi multinacionalka Eckers pridobiti tovarno, ki igra pomembno vlogo na svojem področju. To je še en dokaz vdiranja nemškega kapitala v Italijo po sprostitvi gibanja kapitalov znotraj Evropske unije. (M. W.)
		6. OKTOBER 1998	v LIRAH	
*		valuta	nakupni	prodajni
2S C		ameriški dolar	15976,00	1623,00
CD	N	nemška marka	981,00	997,00
		funt Sterling	2690,00	2745,00
	0	Švicarski frank	1189,00	1214,00
<o	N h	belgijski frank	46,89	48,89
<	m (0 Ol £ *i i	francoski frank	289,00	299,00
ec		danska krona	254,00	264,00
sc		- norveška krona	211,00	221,00
<	u h	švedska krona	196,00	206,00
z	TJ	kanadski dolar	1012,00	1052,00
INI	(8	portugalski eskudo	9,15	10,05
	N	nizozemski gulden	861,00	886,00
OS r-\		avstrjski šiling	138,45	142,80
■er		španska pezeta	11,13	12,23
IM		grška drahma	5,35	6,15
	n rx	irski Sterling	2424,00	2504,00
	M	japonski jen	11,63	12,53
#		avstralski dolar	890,00	960,00
v		madžarski florint	7,00	8,50
T1	& r	hn/aška kuna	255,00	280,00
		slovenski tolar	10,25	10,45
					
6. OKTOBER 1998	v LIRAH			6. OKTOBER 1998	v LIRAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt Sterling irski Sterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar hrvaška kuna	1593.00 981.00 290.00 862.00 47,00 2664.00 2421.00 255.00 5,50 1014.00 1191.00 138,40 10,15 260,00	1623.00 999.00 300.00 887.00 48,80 2754.00 2516.00 265.00 5,95 1049.00 1216.00 142,90 10,48 280.00		ameriški dolar EKU nemška marka francoski frank funt Sterling nizozemski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski Sterling grška drahma portugalski eskudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka	1622,620 1948,280 988,740 294,860 2730,540 876,950 47,925 11,632 260,020 2469,630 5,692 9,642 1044,830 12,226 1201,500 140,520 217,150 202,900 324,760
n
MILANSKI BORZNI TRG
6. OKTOBER 1998	INDEKS MIB 30: +5,47
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	17.102	-0,57	Mediolanum	33.418	-4,25
Bca di Roma	2.451	-0,08	Mediaset	11.445	+0,70
Bca Fideuram Bca Intesa Compart	6.225	+1,15 6.418	+5,85 862,57 +2,48		Mediobanca Montedison	13.738 1.518	-0,08 +2,91
Comit	9.955	+ 1,98	Olivetti	3.000	-2,31
Credit	6.009	+3,33	Parmalat	2.243	+0,26
Edison	12.340	-0,50	Pirelli Spa	3.819	-0,07
Eni	9.795	-0,33	Ras	15.965	+0,10
Fiat Generali	4.167 51.643	+2,63 + 1,08	Rolo	29.929	+3,89
Imi	21.788	+3,43	San Paolo To	21.001	+3,00
Ina	4.112	+0,29	TIM	9.147	+2,05
Italgas	7.393	+3,25	Telecom Ita	10.292	-2,64
OB STOLETNICI NAJSTAREJŠEGA ŽIVEČEGA OLIMPIJSKEGA ZMAGOVALCA
»Ave, Triumphator« v čast Leonu Štuklju
Osrednja prireditev 12. novembra v Novem mestu
OTOCEC - Najboljši slovenski olimpijec in na-starejši živeči olimpijski zmagovalec na svetu Leon Štukelj bo 12. novembra praznoval stoletnico; na ta dan bo ob častiljivem Iju-bileju v njegovem rojstnem Novem mestu ob 20. uri osrednja prireditev »Ave, Triumphator«.
Te besede je v znak dobrodošlice Štuklju ob povratku iz olimpijskih iger leta 1924 v Parizu izrekel tedanji novomeški župan Josip Režek. Štukelj je v Franciji osvojil dve zlati odličji, na naslednjih dveh 01 v Amsterdamu in Berlinu pa še po eno zlato in srebrno ter dve bronasti kolajni. V spomin na dogodek pred štiriinsedem-desetimi leti bo na Glavnem trgu v Novem mestu ob 18.30 uri ponovitev sprejema, ob 11. uri pa bodo v Dolenjskem muzeju odprli razstavo olimpijskih medalj in drugih odličij ter odlikovanj, med katerimi bo tudi najvišje priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) - olimpijski red. Razstava o Štukljevi olimpijski in športni poti, na kateri bo predstavljeno tudi novomeško sokolsko gibanje, ki je pustilo pečat v življenju najstarejšega olimpionika, bo odprta do 5. septembra 1999.
Prek sedemdeset uglednih gostov in prijateljev Leona Štuklja z vsega sveta se bo na njegov rojstni dan 12. novembra sreCalo na sprejemu in kosilu v gradu OtoCec. Med desetimi športniki, ki so zaznamovali svoja obdobja, bodo ginastiCarka Nadia Co-
maneci, atlet Bob Bea-mon, boksar Mohamed Ali... Na osrednjo prireditev bodo prišli predsednik MOK Juan Antonio Samaranch, župani treh mest, v katerih je Štukelj osvojil olimpijska odličja, predsedniki nekaterih mednarodnih športnih zvez ter celotni slovenski politični vrh. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi kandidaturo za zimske olimpijske igre leta brez meja 2006 (Slovenija, avstrijska Koroška in Furlanija Julijska krajina).
»Priprave na prireditev potekajo tako, da ne bomo razočarali Štuklja, ki je vse svoje življnje živel skromno, vedar razgibano in izjemno uspešno. Slavnost zato ne bo bogata, temveč pestra,« je na novinarski konferenci na gradu Otočec dejal predsednik organizacijskega odbora Tomo Levovnik, ki je napovedal prihod olimpijskih zmagovalcev in evropskih ter svetovnih prvakov v gimnastiki, ki bodo s telovadnimi elementi dejavno sodelovali v pet-desetminutni slovesnosti »Ave, Triumphator« pod režisersko taktirko Novo-mešCana Matjaža Bergerja. Slednji je med drugim pripravil tudi proslavo Štukljeve 95-letnice in državni slovesnosti ob petdesetletnici zmage nad fašizmom (Triumf) in peto obletnico osamosvojitve Slovenije (Kons 5).
Bergerju navdiha ni bilo težko dobiti, »saj je Štukelj mož, ki je le dve leti mlajši od začetka modemih olimpijskih iger in poslednji triumfator staro-
grškega šiva duha in telesa«. Kmalu po koncu Štukljevega tekmovalnega obdobja je šport krenil iz romantične poti temeljnih olimpijskih idealov v geslu »važno je sodelovati in ne zmagati«, ki ga je v Sloveniji zaznamovalo narodnostno gibanje v podobi Sokola; šport je v zadnjem odbodbju dobil povsem, druge, materialne razsežnosti. Po Bergerjevih besedah bo rdeCa nit proslave »telesna kultura kot okostje civilizacije, ki ji pomaga pri preživetju.« Vključenih bo vseh sedem umetnosti od kiparstva do fotografije in filma.
Prav s filmom je bilo največ težav, saj je edini ohranjeni posnetek Štukljeve telovadbe iz njegovega olimpijskega obdobja posnela slovita nemška režiserka Leni Riefenstahl, dolg pa je le deset sekund. Zato bodo predvajali tudi kadre telovadbe Sokolov, ki jih je posnel pokojni akademski slikar Božidar Jakac. Avtorica celostne podobe slavnosti je Anastasia KorsiC. »Nekateri bi želeli, da bi bila prireditev v Maribora, kjer je Štukelj preživel večji del življenja, ali pa v Ljubljani. Novomeški župan Franci Koncilija in Štukelj sta 3. februarja podpisala protokol o izvedbi proslave, s katerim je bil Koncilija pooblaščen, da jo pripravi v rojstnem mestu najstarejšega olimpionika,« je pojasnila Članica organizacijskega odbora in direktorica Urada za informiranje Marta Kos. Doda-
Leon Štukelj ob prihodu na olimpijski stadion v Atlanti leta 1996
Leon Štukelj v Berlinu 1936
la je, da bo poleg slovesnosti v Novem mestu edina uradna državna obeležitev Štukljevega jubileja mednarodni posvet Šport, zdravje in starost, ki se bo zaCel 11. novembra na Bledu.
Pred novinarsko konferenco sta Levovnik, na Ce-
Nekateri
udeleženci
proslave
-	športniki in prijatelji
Leona StuMja, ki so zaznamovali svoja obdobja: Nadia Comaneci, Bob Beamon, Mohamed Ali, Bart Conner, Fanny Blankers Koen, Andreas Wecker,	Irina
Szewinska, Kip Keino, Livio Beratti,
-	telovadci in telovadke, ki bodo sodelovali v predstavi Ave Trimn-phator: Italijan Juri Chechi (1. na SP na krogih od leta 1993 do 1997,1. OI na krogih leta 1996), Nemec Valeri Belenki (1. OI mnogoboj ekipno 1992,1. SP 1991 in 1997 na konju z ročaji), Romunka Simona Amanar (1. OI 1996 ter 1. EP in SP v preskoku), Madžarka Adrianne Varga (1. EP preskok) ter beloruski tekmovalki v ritmični gimnastiki Je-vgenija Pavlina (1. EP 1998 s traki in ekipno) in Valerija Vatkina (1. EP 1998 ekipno in 3. SP 1997 ekipno), nekdanji evropski prvak Aljaž Pegan, Mitja Petkovšek, Dejan Ločnikar in Sio-mona Mavrič.
lu organizacijskega odbora je zamenjal Boštjana Kovačiča, slednji je odšel na drugo delovno mesto in ni mogel več v polni meri sodelovati pri pripravah, ter direktor Krke Miloš Kovačič podpisala pogodbo o generalnem sponzoriranju prireditve. »Dogodek bo izjemno pomemben za Slovenijo, ker bo odmeval v tujini. Ponosen sem, da lahko kot ena najuspešnejših slovenskih firm pri tem sodelujemo; Štukelj je bil rojen v Novem mestu, kjer ima naša organizacija svoj sedež,« je dejal Kovačič in izpostavil mednarodno poslovanje te farmacevtske družbe. (STA)
ALPSKO SMUČANJE / KMALU START V SVETOVNEM POKALU
Poškodbe ovirale priprave Slovencev
Tudi vreme ni bilo najbolj naklonjeno, kor po je običojno - Stort 24. oktobro v Soeldnu
LJUBLJANA - Priprave tehničnega dela slovenske moške reprezentance v alpskem smučanju niso potekale povsem po načrtih. Glavni razlog za to so bile poškodbe, saj prav nihče od najboljših ni opravil vseh treningov, poleg tega pa je bilo tudi nekaj težav z vremenom na prizoriščih, kjer so potekah treningi.
Reprezentanti so prvič odšli na snežni trening maja, in sicer v Hintertmc, avstrijski ledenik pa je bil junija prizorišče tudi drugega snežnega treninga. »V Hintertuxu nismo imeli sreče z vremenom. Na prvem treningu nas je motila predvsem megla, na drugem pa izredno mehak sneg,« je razmere v Hinter-tuxu opisal novi vodja reprezentance Matjaž Koselj. Nekoliko boljše pogoje za trening so imeh v Dezaltu, Zeraiattu in Sas Feeju, kjer so opravili večino načrtovanega. »Res je, da nam manjka nekaj snežnih treningov, vendar to ni nič neobičajnega, saj je na slabo vreme treba računati,« zaradi nekaj dnevnega izpada treninga ni preveč zaskrbljen Koselj. Vodjo bolj skrbi dejstvo, da na pripravah nikoli niso bili popolni: »Treningi so potekah po skupinah, žal pa nikoli niso bili prisotni vsi. Andrej Miklavc si ja na kondicijskem treningu avgusta nategnil kolenske vezi in je izgubil šest dni, Mitja Valenčič si je najprej poškodoval gleženj, nato pa še kolk, v Sas Feeju pa nista mogla normalno trenirati
niti Drago Grubelnik in Matjaž Vrhovnik, ki si je poškodoval palec. Ge upoštevamo, da je Rene Mlekuž po poškodbi iz lanske sezone prvič res stopil na noge konec avgusta ter še vedno čuti bolečine in da je Jure Košir (na sliki) zaradi viroze izpustil dvodnevni septembrski trening v Hinter-tuxu, lahko zaključimo, da z zdravstvenim stanjem res nismo imeh sreče,« je dejal Koselj.
V poletnem obdobju je večina tekmovalcev največ časa posvetila treningu veleslaloma, opravih pa so tudi nekaj trenigov superveleslaloma. Izvedli so tudi nekaj časovnih meritev, vendar je o pripravljenosti še nekoliko prehitro govori-
ti. »Z ostalimi reprezentancami nimamo nobene primerjave, saj najboljši nočejo sodelovati. O skupnem treningu smo se pogovarjali s Švicarji, ki pa so na koncu odpovedali,« je še dejal Koselj.
Prva tekma sezone (veleslalom) bo 24. oktobra na avstrijskem ledeniku Soel-den, kjer so Slovenci opravili tudi zadnji trening (3.in 4. oktober). Po uvodni preizkušnji svetovnega pokala, ki najverjetneje še ne bo pokazala prave vrednosti, bodo Slovenci odpotovali v ZDA, kjer bo v ospredju trening slaloma. Glavni cilj reprezentance je prav gotovo februarsko svetovno prvenstvo v Vailu. (STA)
n SMUČARSKI SKOKI / PRIPRAVE SLOVENSKIH SKAKALCEV -i
Gros: Na velikih tekmah odloča tudi športna sreča
Začetek sezone konec novembra - Zdaj no Rogli
LJUBLJANA - Slovenska reprezentanca v smučarskih skokih se na zimsko sezono, ki se bo začela s prvo tekmo svetovnega pokala 28. novembra na olimpijski napravi v norveškem Lilleham-merju, pripravlja na Rogli. Finale svetovnega pokala bo 20. in 21. marca na letalnici v Planici. Vrhunec sezone 1998/99 bo svetovno prvenstvo od 18. do 28. februarja prihodnje leto v avstrijskem Ramsauu.
Primož Peterka je v zadnjih dveh sezonah v svetovnem pokalu na koncu sezone zmagal v skupnem seštevku, na SP in na OI pa še ni okusil slasti zmage. »SP je posebno tekmovanje. Odloča ena tekma, na kateri morajo biti za vrhunski rezultat vsi elementi na najvišji možni ravni. Včasih tudi to ni dovolj. Tako izkušnjo ima Primož Peterka, ki je na letošnji olimpiadi na Japonskem vse opravil odlično; bil je v izjemni formi, vendar pa ni imel športne sreče. Na SP želimo, da bi dosegli uvrstitev do šestega mesta, naša tiha pričakovanja pa so še večja. Ge bo sreča na naši strani, se lako nadejamo tudi odličja,« je dejal vodja slovenske reprezentance Jelko Gros.
V A slovenski reprezentanci so poleg dvakratnega zmagovalca svetovnega pokala Peterke še Robi Meglič, Peter Zonta, Jure Radelj, Urban Franc in Damjan Fras. V zadnjih sezonah je s svojimi rezultati iztopal Peterka, ostali so
bili krepko za njim. »Letos bi moral Vrhovnik pokazati konstantno formo, to pa pričakujem tudi od Frasa in Zonte. Ta trojica naj bi bila glede na formo v poletni sezoni ogrodje reprezentance.«
A in mlada A reprezentanca ter mladinska ekipa so bili na začetku septembra na enotedenskih pripravah v italijanskem Predazzu in Stamsu na Tirolskem. Vreme jim ni bilo posebej naklonjeno. "Prvi trening je bil zelo slab; potekal je v vetrovnem vremenu. Od 21. do 27. septembra smo bili v Courchevelu, ko je bilo vreme idelano." Poleg Slovencev so tam vadili Francozi ter Nemca Christof Duff-ner in Dieter Thoma, ki sta morala potem, ko sta pozdravila poškodbi, nadoknaditi zamujeno. Primerjave s temi skakalci so prikazale dobro formo Peterke, Zonte in Frasa.
Prvi dnevi oktobra skakalcem potekajo na Rogli; sprva je bil kondicijski trening načrtovan nekje ob morju, vendar so bili reprezentantje zelo zadovoljni s ponudbo v SRC Rogli.
Po kondicijskih pripravah bo od petka, 8. oktobra, sledil zadnji poletni trening skokov v avstrijskem Stamsu in Ramsauu, kjer bo februarja 1999 nordijsko svetovno prvenstvo. Na ledeniku Da-chstein je predvideno tudi preizkušanje smuči; testiranja fizične pripravljenosti za vse reprezentančne selekcije bodo 19. oktobra na Fakulteti za šport.
KOŠARKA / EVROPSKA LIGA
NOGOMET / AFERA DOPING
Ljubljančani danes v Solunu
Bolonjski Teamsystem v Franciji
Se naprej polemike
»Azzurri« so za stavko
SOLUN - Ljubljanska Union Olimpija bo danes ob 17.30 igrala pomembno tekmo v košarkarski ligi prvakov v Solunu proti domači eklipi Paoka, ki je že stari znanec Ljubljančanov. Grška ekipa letos ni tako močna kot v prejšnjih letih, udarna sila je agilni organizator igre Frankie King, s traka z razdalje sta grški reprezentant Georgios Balogianis in VValter Berry, odličen košarkar, ki je svoje sposobnosti dokazal že v različnih evropskih klubih.
V	tej, D skupini bo danes igral tudi bolonjski Teamsystem, ki se bo v Franciji spoprijel s presenetljivim Asvelom, ki je po dveh kolih Se deini nepremagan in vodi s 4 točkami.
V	A skupini bo danes ob 20.30 Varese, ki je po dveh krogih še brez točke, igral doma proti Španskemu Taugresu, ki ima dve točki. Ostali današnji spred te skupine: Saratov - Zalgiris, Pau Orhez - Fener-bache.
Skupina B: Efes Pilsen - Crvena zvezda, Gibona - Panathinaikos, Manresa - Macca-bi.
V	C skupini bo bolonjski Kinder, ki je doslej enkrat zmagal, bo drevi igral doma
z berlinsko Albo, ki je doslej Se praznih rok. Bolonjcani so drevi favoriti za zmago.
POKALSAPORTA
Benetton - Unics Kazan 74:61 (32:28)
TREVISO - Z odlično igro Sekunde (21 točk) je Benetton v Trevisou v 3. kolu tega pokala zasluženo premagal moštvo Unic-sa iz Kazana. Dobro je igral tudi RebraCa (13 točk).
Atletas Kaunas - Sony 62:77
KAUNAS - Milanski Sony se vraCa iz Kaunasa z dragoceno zmago. Najboljša strelca v milanskem moštvu sta bila Mel-vin Booker in Johson, ki sta dosegla po 20 točk..
Paks - Pivovarna LaSko 75:84
PAKS - V 3. krogu košarkarskega pokala Saporta so igralci Pivovarne Laško (skupina D) s 84:75 premagali ekipo madžarskega Faksa.
Kalev Tallinn - Savinjski Hopski 79:62 (37:32)
TALLIN - V tem kolu tega pokala so igralci Savinjskih Hopsov (skupina A) z 62:79 (32:37) izgubili proti estonski ekipi Kalev iz Tallinna.
RIM - Ce je marsikdo mislil, da se bodo polemike z začetkom nogometnega prvenstva, glede dopinga, polegle, se je bridko zmotil. Ne samo, dobile so nove razsežnosti in ni dneva, da bi bil kak nov nogometaš na zatožni klopi.
Včeraj se je iz Belgije oglasil bivši nogometaš Parme George Grun. V intervjuju za francoski dnevnik Le Soir je dejal, da so pri Parmi v odbodju od 1990 do 1994 ponujali nogometašem tablete ali celo injekcije, da bi povečali storilnost. Zares hude izjave, ki bodo sprožile nove polemike.
Juventusov nogometaš Alessandro Del Piero je včeraj tudi formalno tožil trenerja Rome Zemana zaradi izjav, ki jih je Romin trener dal medijem poleti. To gotovo ne bo poleglo že itak vročih polemik.
Na včerajšnjih pripravah v Covercianu so »azzurri« dejali, da se strinjajo z evenutalno stavko nogometašev, ker bi samo tako končno prenehali s temi polemikami. Se pa ne strinjajo, da je prvenstvo neregularno, kot nekateri te dni trdijo.
Vcleraj se je oglasil tudi kapetan državne reprezentance Paolo Maldini, ki pravi, da ima tudi civilno sodstvo svoj delež krivde, saj je skoraj nemogoče, kako lahko pronicajo vse te vesti o domnevnih ali manj domnevnih krivcih v zvezi z afero doping.
Včeraj pa je Franco Corbelli, lider Gibanja za civilne pravice predstavil osnutek za sodstvo, da bi prekinili prvenstvo, dokler bi se vsa zadeva v zvezi z dopingom ne razčistila.
KOLESARSTVO
KOŠARKA / NBA LIGA
Za Orlenzija tretje mesto
Preložili 90 pripravljalnih tekem
Vse kaže, da se bo profesionalna liga začela z veliko zamudo
VALKENBURG - Na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Valkenur-gu na Nizozemskem je Italijan Gianmarco Or-tenzi osvojil bronasto kolajno v dirki na kronometer posamično za ko(esarje pod 23. letom. Ortenzi je privozil na cilj z 10 sekundami zaostanka za zmagovalcem Norvežanom Tho-rom Hushvodom. Drugo mesto je osvojil Francoz Finot, ki je zaostal za zmagovalcem za 3 sekunde. Drugi Italijan Marco Pinotti je osvojil 12. mesto.
Slovenec M. Stare je v konkurenci 65 kolesarjev zasedel 36. mesto z zaostnkom 2:35.
NEW YORK - Vodstvo ameriške profesionalne košarkarske lige NBA je sinoči odpovedalo Se preostalih 90 pripravljalnih tekem te lige. Prav tako so za nedoločen Cas prestavili začetek pripravljalnih taborov za košarkarje. Sindikata košarkarjev na eni in lastnikov klubov na drugi strani se Se vedno nista dogovorila za novo kolektivno pogodbo, tako da v NBA še vedno velja t.i. lockout, prekinitev vseh dejavnosti. Naslednji sestanek sprtih strani bo v Cer-tek.
Zaradi nesoglasij pri sklenitvi nove kolektivne pogodbe je NBA že septembra odpovedala prvih 24 pripravljalnih tekem pred novo sezono. Doslej se v NBA Se nikoli ni zgodilo, da bi bil začetek tekmovanja iz kakršnegakoli vzroka preložen. Letošnja liga NBA naj bi se zaCela 3. novembra, toda Ce se sprti strani ne bosta hitro dogovorili, se bo tekmovanje začelo z zamudo, obenem pa bo tudi okrnjeno. Odločitev o more-
bitni preložitvi začetka lige bo vodstvo NBA sprejelo prihodnji teden. "Žalostno je, da pogajanja ne prinašajo nobenih rezultatov.
Toda sedanji položaj je tak, da moštva ne morejo nobene tekme igrati pred novembrom, " je o zapletu menil izvršni sekretar NBA Rus s Granik. Mnoga moštva imajo namreč podpisane pogodbe le z nekaterimi igralci. Tudi Ce bi bil sporazum dosežen v bližnji prihodnosti, bodo klubi potrebovali vsaj tri tedne za iskanje novih igralcev, podpisovanje pogodb in treninge v pripravljalnih taborih.
Obe strani pa z zanimanjem pričakujeta tudi razsodbo sodnika Johna Feericka, ki odloCa o zahtevi 220 košarkarjev o izplačilu plaC kljub prekinitvi dejavnosti. Toliko košarkarjev ima namreč sklenjene veljavne pogodbe, zato so izplačilo svojib dohodkov zahtevali po sodni poti. Feerick naj bi svojo razsodbo sporočil do 19. oktobra.
Nogomet:
SAK spet praznih rok
CELOVEC - Enajsterica Slovenskega atletskega kluba (SAK) je v 8. krogu nogometnega prvenstva v avstrijski regionalni ligi-sredina doživela nadalnji poraz. Ekipa trenerja-igralca Dinka Vrabca je na domačem igrišču izgubila proti Voit-sbergu (Štajerska) z 0:1. SAK je v prvem polčasu zapravil dve stoodstotni priliki za zadetek, srečnejši so bili gosti, ki so v 61. minuti po hudi napaki obrambe domačinov dal zmagoviti gol. SAK je po vnovičnem porazu padel na 10 mesto na 14-mest-ni lestvici in ima šele sedem točk. Se naprej vodi Hart-berg z 22 točkami pred Gratkornom (oba Štajerska) s 18 točkami. Najboljši koroški klub v ligi je WAC iz VVolfsberga s 13 točkami na petem mestu. (I.L.)
ROKOMET / SLOVENSKA LIGA
Poraz krasovcev
Usodne zadnje minute srečanja
Kras - RK Jezersko 22:25 (9:11)
KRAS: Glavina, Vremec 1, Bogateč, Vinci, Nait 6, G. Milic 1, A. Milic 2, Alzetta, Pertot 6, Raseni, Kovačevič 6, Rossi.
Kljub porazu si tokrat Krasovi fantje nimajo kaj očitati. Po slabih predstavah v prvih kolih so proti vodilni ekipi RK Jetersko dokazali, kakšne so njihove resnične možnosti. Borbenost in organizirana igra, predvsem v obrambi, sta pripomogli, da se je Mahničeva sedmerka odlično zoperstavila gostom in samo nekatere domnevne odločitve sodnikov v zadnjih minutah, so Krasovim fantom preprečile končno slavje.
Igra je bila v prvih minutah zelo umirjena, tako da je bil rezultat v korist gostov v prvi Četrtini srečanja le 2:4. Igra se je v naslednjih minutah delno oživela, tako da sta si ekipi delili prednost vse do konca prvega polčasa.
V zaCeteku drugega dela pa so se stvari spremenile v prid gostov, ki so s Kavasem na Čelu prevzeli igro m zaceli višati prednost do 7 zadetkov (16:9). Vse je kazalo, da se bo ponovil težki poraz kot v prejšnjih srečanjih, vendar v zadnjih desetih minutah se je igra domačinov popolnoma spremenila. Z dobro obambo Rossija in nekaj prestreženimi žogami je Krasovim fantom uspelo izenačiti in z rezultatom 22:11 celo Preiti v vodtvo. Minuto pred koncem pa so se stvari dokončno spremenile v prid gostov. Hvala predvsem nekaterim banalnim napakam sodnikov so Gorenjci Prešli v vodstvo in na koncu pridobili obe točki.
NOGOMET
Mladost A dobila deibi
CICIBANI
Mladost A - Mladost B 7:1 (4:0)
MLADOST A: FerletiC, A. Bonacore 1, Ferlež 3 gole, Vižintin, Radetic, Trudu, Saponaro 1, Lorenzi 2.
MLADOST B: Ciccia-rella, Ferro, Mania 1, Ge-rin, M. Peric, Scardello, Quas, Annalisa Bonacore, D. Peric.
Kot je bilo pričakovati, so predstavniki doberdob-ske A ekipe visoko premagali svoje mlajše klubske soigralce B moštva. Srečanje samo je bilo, kljub očitni premoč A-jevcev, dopadljivo in tudi zanimivo. A ekipa je uveljavila svojo tehnično in telesno premoč, mladi nogometaši B ekipe pa so se z zvrhan-bo mero požrtvovalnosti in borbenosti skušali upirati svojim tekmecem in dosegli tudi Častni gol, kar je bilo seveda veliko zadoščenje za vso ekipo.
BALINANJE/ PRVENSTVO ZSŠDI
Slavje gajevcev
Poletovci uspešni na tekmovanju četverk
Letošnje zamejsko balinarsko prvenstvo se je končalo s turnirjem Četverk, na katerem je nastopilo 17 ekip. Finalni del je bil pri Poletu.
V končnico turnirja so se uvrstile ekipe Poleta, Gaje, Krasa ter Sokola. Ko je že vse kazalo, da bo letošnji klubski prvak Primorje, ga je Gaja presenetila prav v zadnji izvedbi z razliko sedmih točk. Veselje v Gajinem taboru je bilo seveda veliko, saj je že drugo sezono zaporedoma ta klub osvojil prvenstvo.
Končni vrsti red Četverk: 1. Gigi Roter, Renato Ca-talan, Marcello Goitan, Uccio Giraldi (Polet) 12 točk; 2. Carlo Gabrielli, Vojko Milkovič, Ladi Milkovič, Mirko Žagar (Gaja) 8; 3. Joško Sirca, Vasja Pertot, Carlo Pangos, Milan Micheli (Sokol) 6; 4. Eligio Kante, Fulvio Businelli, Zdravko Skupek, Ladi Milic (Kras) 4.
Končni vrsti red prvenstva: 1. Gaja (prej 37 točk + 8 točk, skupno 45 točk); 2. Primorje (38); 3. Polet (16+12, 28); 4. Sokol (15+6, 21); 5. Nabrežina (19); 6. Kras (14+4, 18); 7. Mak (11); 8. Kraški dom (7), 9. Zarja (6); 10. Sovodnje (0).
Ekipe zadnje izvedbe Četverk so bile nagrajene do 4. mesta z zlatarni medaljami, ki jih je podaril načelnik Poleta in odbornik balinarske komisije pri ZSSDI Aleksi j GuliC. Zahvala gre prireditelju in vsem ostalim, ki so pripomogli, da so tudi to prvenstvo sklenili v najboljšem redu. Sklepna prireditev prvenstva z nagrajevanjem bo v Četrtek, 29. t.m., ob 20. uri, kot lansko leto, pri Križmanu v Velikem Repnu. Vabljeni so elani in Članice, žene balinarjev ter simpatizerji.
NOVICE
Dva svetovna prvaka na »pokrajinskem čolnu«
TRST - Tudi Tržaška pokrajina je sklenila, da bo predstavila svojo jadrnico na nedeljski »Barcolani«. Jadrnica z nazivom Nafta Ecologica bo merila 10 metrov in na jadrih bo grb Tržaške pokrajine. Zelo kakovostna bo tudi posadka, ki bo jurisala na visoko uvrstitev in v njej b osta tudi svetovna prvaka Mattia Pressich (14 let), svetovni prvak v razredu optimist, in Tommaso ChiefB, pravd as v tem Športu, bivši svetovni prvak in elan Azzurre na izvedbi America Cup v Nevvportu leta 1983.
Južna Koreja prosi Japonsko za pomoč za SP 2002
TOKIO - Južna Koreja, ki jo letos pesti težka finančna kriza, je Japonsko zaprosila za denarno posojilo v vrednosti 100 milijonov dolarjev za izgradnjo novega stadiona, na katerem bi se igrale tekme svetovnega prvenstva v nogometu leta 2002. Prošnjo za denarno pomoč je konec prejšnjega meseca podal južnokorej-ski premier Kirn Dzong Pil predsedniku japonske vlade Keizu ObuCiju. Obe državi sta namreč gostiteljici svetovnega prvenstva v nogometu 2002. Japonski kredit bi uporabili za izgradnjo stadiona v južnem predmestju Seula. Po naCitih Južne Koreje naj bi do svetovnega prvenstva zgradili deset novjh stadionov.
Ivaniševič uspešen
SANGAJ - Hrvaški teniški igralec Goran Ivaniševič, prvi nosilec teniškega turnirja v Šanghaju (nagradni sklad 340.000 dolarjev), je v prvem krogu premagal Novozelandca Brada Stevena s 6:4, 7:6 (10:8). Uspešen je bil tudi sedmi nosilec Danec Kenneth Carlssen, ki je premagal Nemca Martina Sinnerja s 7:5, 6:4, manj pa osmi nosilec Šved Mikael Till-stroem. Boljši od njega je bil Armenec Sargis Sargsjan s 6:3, 6:3.
Obvestila
NK BOR obvešča, da se bo začetniški nogometni tečaj odvijal redno vsak torek in petek, od 16.30 do 17.30.
SKD VIGRED prireja v okvira 3. kraškega Oktoberfešta, ki bo v Praprotu od 8. do 12. t.m., 3. pohod Spoznajte znamenitosti naših vasi. Zbirališče in vpisovanje v nedeljo, 11. oktobra, od 10. do 11. ure.
SZ GAJA sporoča, da se bodo zaceli tečaji teniske Sole v torek, 13. t.m. Za vse informacije lahko kličete v večernih urah na tel. St. 040/212988.
ODBOJKARSKA SEKCIJA SD BREG obvešča, da se bodo zaceli treningi za minivolley v torek, 13. oktobra ob 17.00 v občinski telovadnici v Dolini. Urnik treningov: ob torkih od 17.00 do 18.30; ob četrtkih od 16.30 do 18.00. Za informacije tel: 228664 (od 17.30 do 18.30) Daniela.
MILJE - REKREACIJA, telovadba za odrasle se bo zaCela v sredo, 14. oktobra ob 17.30 v mali telovadnici italijanske srednje Sole Nazario Sauro. Informacije na tel. St. 040-271862 (Vesna).
SK DEVIN priredi smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini namenjen začetnikom. Zainteresirani naj se javijo Cimprej v tajništvu, v večernih urah na tel. St. 040-2916004. SK DEVIN priredi smučarski tečaj za odrasle na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj se bo odvijal od 20. do 22. ure. Dan bomo določili naknadno. Zainteresirani naj se javijo cimprej v tajništvu v večernih urah na tel. St. 040-2916004.
SK DEVIN sporoča, da so v teku rezervacije novoletnega zi-movanja. Zimovali bodo tudi letos v znanem zimskem središču Falcade (BL) od 26. decembra do 1. januarja in od 1. do 6. januarja, javite se Cimprej odgovornemu na tel. 040-200950 (Dario) v večernih urah.
SK DEVIN priredi beli smučarski teden v Dolini Fassa (Val Di Fassa) od 23. do 30. januarja 1999. Nastanitev primerna tudi za družine. Javite se odgovornemu na tel. 040-200950 v večernih urah.
SK DEVIN priredi sejem rabljene smučarske opreme od 16. do 22. novembra. Informaciji! v tajništvu, tel. 040-2916004, v večernih urah.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da so treningi miniodbojke ob ponedeljkih in sredah od 18. do 19.30. Vpis je možen na treningu.
SZ SLOGA sporoča fantom letnikov 1986/87, ki bi radi igrali odbojko, da so se zaceli redni treningi ob torkih, četrtkih in petkih od 16.15 do 18. ure v telovadnici v Repnu. Odhod kombija izpred openske srednje Sole ob 16. uri.
SPDT - Smučarski odsek obveSCa elane in interesente, da potekajo rekreacijski treningi vsako sredo ob 20.30 v telovadnici Sole Codermaz v Trstu. Vse informacije na telefonski Številki 040-55180 ob večernih urah.
SD POLET - Kotalkarska sekcija organizira ZAČETNIŠKI TEČAJ KOTALKANJA za otroke od 4. leta dalje. Tečaj se bo odvijal na kotalkališču na Repentabrski ulici (Pikelc) ob torkih in četrtkih od 16.30 do 17.30. Prvi mesec tečaja je brezplačen. Prijavite se lahko direktno ob istih urah na kotalkališču skozi celo leto. Informacije dobite na tel. st. 0347-' 8733929.
SK DEVIN kolesarski odsek obvešča, da se sprejemajo vpisovanja za treninge vsak torek od 20.30 dalje na sedežu v Cerovljah. Informacije daje tajništvo ob večernih urah na tel. 2916004.
SD KONTOVEL priredi tečaj otroške telovadbe za letnik 1&92 in mlajše ob torkih (od 16.30 do 17.30) in Četrtkih (od 17.30 do 18.30) v telovadnici na Kontovelu. Za informacije tel. St. 040-229470 od 12. do 14. in od 19. do 21. ure. SHINKAI KARATE KLUB obveSCa elane in interesente, da so se pričeli treningi v telovadnici Silvestri v Ul. s. Nazario na Proseku. Informacije na tel. St. 040-327342 ali 0338-7281332.

Trocks za začetek baletnega festivala
Za začetek parodija klasičnega baleta: skupina Ballets Tockadero de Monte Carlo, s kratico Trocks (na sliki), bo drevi prva gostja Plesnega festivala, ki ga v dvorani Tripcovich prireja tržaško gledališče Verdi. Gre za zelo znano skupino, ki jo sestavljajo izključno plesalci, v repertoarju pa ima znane predstavnike vseh plesnih zvrsti. Komično plat seveda predstavlja dejstvo, da ženske vloge, tudi v najbolj romantičnih baletih, plešejo moški, tehnično brezhibno, zato pa interpretacijsko karikirano. Zato je ameriška kritika, skupina namreč domuje na Broadwayju, njihovo izvajanje opredelila za »šCeti-nasto ironično ljubkost«. Med Trocks zaidejo samo odlični plesalci, ki se lahko pomerijo tudi v težkih ženskih vlogah romatiCnega baleta. Njihov, tehnično sicer brezhiben nastop v neverjetnih tutujih in s pretiranim na-liCenjem vselej izzove smeh med gledalci. V Trstu bo skupina, ki bo nastopila drevi, jutri in v soboto zvečer ob 20.30, v petek pa ob 17.uri, predstavila izbor najbolj uspelih postavitev, kot sta na primer drugo dejanje Labodjega jezera in prizor iz Paquite.
Tržaški festival, ki ga letos prvič prireja gledališče Verdi, obsega štiri predstave, vsako bodo izvedb štirikrat, in sicer od srede do sobote. Od 14. do 17. bo v Trstu nastopila francoska skupina Montalvo Hervieu, in sicer s predstavo Para-dis. V tretjem nizu bo prišla na vrsto domaCa plesan skupina, točneje ansambel, ki deluje v
okviru gledališča Verdi in ki nima veliko priložnosti za samostojne nastope. Od 21. do 24. oktobra bo z gostujočim baletnikom Raffaelejem Pa-ganinijem, ki ga tržaško občinstvo dobro pozna, saj je nastopil v musicalih operetnega festivala, predstavila nove koreografije sloviteh Bolero in Carmen. Festival bo sklenila skupina Balletto di Toscana, ki bo prikazala koreografijo Maura Bi-gonzettija Don Giovanni, emozioni di im mito.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
V	petek, 9. oktobra ob 20.30 premiera, Henrik Ibsen »Hedda Gabler«. Ponovitve: v soboto, 10. okt. ob 20.30, v nedeljo 11. okt. ob 16. uri, v sredo 14. okt. ob 20.30, v Četrtek 15. okt. ob 20.30 in v petek 16. okt. ob 20.30.
V	torek, 13. oktobra ob 20.30, ponovitev predstave »Ma-ster Class« Terrenca McNaliyja v režiji Vita Tauferja. Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, tel. 040/302542.
Gledališče Rossetti
Od 12. do 18. oktobra bo na sporedu predstava Moni Ovadie »Trst, židje... in okoliš«. Igra: Moni Ovadia in TheaterOrchestra. Predstava spada v sklopu prireditev Salom Trst.
Gledališče Cristallo - La Contrada
V	'petek, 9. oktobra ob 20.30, v soboto, 10. oktobra ob 20.30 in v nedeljo. 11. oktobra ob 16.30, Tullio Kezi-ch »L’americano di San Giacomo«.
Dvorana Tripcovich
Gledališče Verdi prireja do 31. oktobra Mednarodni festival plesa. Do 10. bo gostovala skupina Les Ballets Trockadero de Monte Carlo.
SV. IVAN
Marijin dom
V	nedeljo, 11. oktobra ob 16. uri, bo v okviru Gledališkega vrtiljaka nastop Lutkovne skupine Buba KPD Šmihel s predstavo Feri LainSCek: »Brat-je, skrat-je, tat-je«. Režija Sasa Jovanovič. Vodja skupine Stef MerkaC.
OPČINE
Finžgarjev dom
V	soboto, 10. oktobra ob 20. uri, Federico Garcia Lor-ca »Lepa Cevljarka« (komedija). Nastopa gledališka skupina KPD Planina iz Sel na Koroškem. Režija Franci Končan.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž
V	ponedeljek, 12. oktobra ob 9.30 in 10.45, F.
Lainscek »Bratje, Škratje, Tatje«. Lutkovna skupina Buba s Koroške.
V sredo, 21. oktobra ob 10.30, bo v veliki dvorani, v okviru Goriški vrtiljak za mladino, nastop Primorskega dramskega gledalciSCa z delom Kralj v Časopisu.
SLOVENIJA
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V ponedeljek, 12. oktobra ob 20. uri, gostovanje SLG Celje s komedijo R. Cooneya »Minister v škripcih«. Režija: Dušan Mlakar.
LJUBLJANA
EXODOS
Festival sodobnih odrskih umetnosti
21. in 22. oktober: Scena Plastyczna, KrSCanska univerza Lublin (Poljska): »VVrota / Pristop«. Režija: Le-szek Madzik, Vizualno gledališče. Rog (stara tovarna koles - Trubarjeva ulica) ob 20.00.
Mestno Gledališče Ljubljansko - Veliki oder
Do 8. oktobra ob 11.00 in 19.30, ponovitve »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«.
V	petek 9. in v soboto 10. oktobra ob 19.30, Boštjan Tadel »Policija, d.d.«.
Mestno Gledališče Ljubljansko - Mala scena
V	petek, 9. in v soboto 10. oktobra ob 22.00, Gregor Kamnikar, »1567 ur v deželi brez poti«.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
8., 9. in 10. oktobra, ob 20.30, ponovitve predstave Ferenca Molnara »Liliom«.
7. in 8. oktobra ob 10.30, 9. oktobra pa ob 10.00 v mali dvorani, - M. Logar: Kralj v Časopisu, soboto, 10. oktobra ob 10.00, 11.30 in 16.00, gostovanje Lutkovne skupine iz Celovca, z delom Sapra-miska.
AVSTRIJA
CELOVEC
Mestno gledališče Celovec
Jutri, 8. oktobra ob 19.30 premiera »Othello« (plesni teater). Ponovitev; 9., 10., 13., in 14. oktobra ob 19.30.






GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Jesenska simfonična sezona
V	petek, 9. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 11. oktobra ob 18. uri (red B), koncert orkestra in zbora gledališča Verdi. Dirigent Julian Kovatchev.
V	petek, 16. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 18. oktobra ob 18. uri (red B), koncert orkestra Verdi. Dirigent John Neschling.
V	petek, 23. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 25. oktobra ob 18. uri, koncert orkestra Verdi. Dirigent VVolfgang Božic.
V	Četrtek, 15. oktobra bo ob spremstvu orkestra Kocani nastopil Vinicio Capossela.
OPČINE
Prosvetni dom
4. oktobra ob 18. uri, nastop Godalnega kvarteta.
18. oktobra ob 18. uri, nastopa Sofia Ristič - (harfa).
8. novembra ob 18. uri, Ensemble Claviere.
22. novembra ob 18. uri nastop Trobilnega kvinteta RTV Slovenija.
SUVAN
Stivanska cerkev
V	soboto, 17. oktobra, ob 20. uri koncert MePZ iz Sel in ansambla Drava s Koroške. Zbor vodi Roman Verdel.
ROJAN
Župnijska cerkev
V	nedeljo, 18. oktobra ob 9. uri, sodeluje pri sv. masi MePZ iz Sel na Koroškem.
NABREŽINA
Župnijska cerkev sv. Roka
V	nedeljo, 18. oktobra ob 16. uri, koncert MePZ iz Sel na Koroškem.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž
V	petek, 16. oktobra ob 18.30, bo v komorni dvorani Srečanje in nastop gojencev glasbenih sol.
V	Četrtek, 22. oktobra ob 19.30, v komorni dvorani,
»Metastasio in glasba v Benetkah v 18. stoletju«. Izvaja orkester Alpe Adria.
V	Četrtek, 29. oktobra ob 19.30, komorna dvorana, Srečanja z glasbo - Čarobna piSCal. Tečajniki poletne delavnice v Kopru.
______________VENETO___________________
TREVISO
PalaVerde Villorba
V	soboto, 17. oktobra nastop Carlosa Santana.
______________SLOVENIJA________________
DOBROVO
Grad Dobrovo
V	petek, 9. oktobra Hitove muze, v Četrtek 15. oktobra Moskovski simfonični orkester.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	sredo, 21. oktobra ob 20. uri koncert SF in Sloven-
skega komornega zbora s solisti. Dirigent Marko Munih. Zborovodja dr. Mirko Cuderman.
LJUBLJANA
SNG Opera in Balet Ljubljana Abonmaji za sezono 1998/99
Za nove abonente do 10. 10., za študente pa do konca oktobra.
Jutri, 8. oktobra ob 20.00, bo otvoritvena predstava sezone 1998/99. Bedrich Smetana, »Prodana nevesta«, dirigent FrantiSek Preisler ml., režiser Frantisek Preisler.
Cankarjev dom - Gallusova dvorana
Danes, 7. oktobra ob 20. uri, New svving quartet. Slavnostni koncert ob 30-letnici.
V	ponedeljek, 12. oktobra ob 19.30, Mednarodni mojstrski ciklus, Klaus Mertens, basovski bariton, Nor-bert Diichtel, orgle.
Dvorana Slovenske filharmonije
V	torek, 13. oktobra ob 20. uri, bo v okviru »Večeri komorne glasbe«, nastopil Godalni kvartet Tartini.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Bivše konjušnice miramarskega gradu
Do 8. novembra je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Židovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 24. oktobra je razstava odprta vsak dan od 9. do 18.45, od 25. oktobra do 8. novembra pa vsak dan od 9. do 16.45.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do
10.	oktobra se nadaljuje razstava, katere protagonisti so, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flovvers«. Urnik razstave: od
11.	do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Web: www.copeco/lipuarte.
Muzej Sartorio: do 8. novembra je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urnik: vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure (v obdobju prireditve Muzeji zveCer je razstava odprta do poznega). Od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) bo razstava odprta od 9. do 22. ure.
Muzej Hala Sveva (Trg Hortis 4): do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30, od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) pa bo tudi popoldne od 16. do 22. ure.
Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev židovskega rodu. Razstava bo odprta do 8. novembra, ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 19, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej za-
prt. Od 6. do 11. oktobra (Barcolana) pa bo muzej odprt od 10. do 13. in od 15. do 22. ure.
Muzej Revoltella: do 12. oktobra bo na ogled razstava umetnika Davida Škerlja.
Muzej Revoltella: do 2. novembra bo na ogled razstava Your action world Davida Byrna. Ob torkih je muzej zaprt.
V Poštnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, postne pošiljko in medalje z motivi židovske tradicije. Urnik: od 9. do 13. ure, avgusta je muzej zaprt ob nedeljah in praznikih. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 10. oktobra, prva razstava »Srečanje umetnikov.«
BARKOVUE
TPK Sirena, Miramarski drevored 32: ob priliki 30. regate Barcolane je na ogled razstava RIBIŠTVO SKOZI STOLETJA V TRŽAŠKEM ZALIVU. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure. Razstava, ki jo je pripravil in uredil kap. Bruno Lisjak Volpi, bo odprta do 25. oktobra. Za morebitne informacije pokličite na tel. St. 040-422696.
GORICA
Galerija Kulturni dom v Gorici
Do 17. oktobra, bo odprta razstava goriskega fotografa Silvana Pittoli iz Steverjana. Urnik: ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
ARS galerija - Katoliška knjigarna na Travniku: razstava tržaške slikarke Annamarie Ducaton. Razstava bo ob urnikih knjigarne odprta do 31. oktobra.
PASSARIANO
Villa Manin
Do 8. novembra t.l. je na ogled razstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure.
PORDENON
Do 30. oktobra razstavlja v galeriji La Roggia (Tržaški
drevored 19) Franco Vecchiet. Razstava je odprta od torka do sobote od 16. do 19.30.
_______________VENETO__________________
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Schola di SanVApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«.
V beneški galeriji Contini (San Marco 2765, Čampo S. Stefano) so na ogled tuši Zorana Mušica. Razstava bo odprta do 16. oktobra, in sicer vsak dan od 10. do 13. in od 15.30 do 19.30.
____________LOMBARDIJA_________________
MILAN
Knjižnica v Ulici senata 14 - Do 25. oktobra, razstava »Botteghe di editoria, libri, arte e cultura tra Monte-napoleone e Borgospesso, Milano 1920 - 1940«. Razstava je odprta vsak dan izključno ob ponedeljkih in sicer do 10. do 18. ure.
SLOVENIJA
NOVA GORICA
Razstavišče Paviljon
V petek, 9. oktobra, ob 20. uri ovoritev razstave slik Rafaela Nemca. Razstava bo na ogled do 2. novembra.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
SEŽANA
Kosovelova knjižnica - Do 30. oktobra, bo na ogled izbor najlepših ilustracij Marjance Jemec-BožiC.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija - Prešernova ulica 3
Do 22. oktobra razstavlja Edi Selhaus. Urnik: od torka do petka med 10. in 12. ter 14. in 17. uro, v soboto in nedeljo med 15. in 18. uro, zaprto ob ponedeljkih in praznikih.
DOBROVO
Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Mušica sta poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še dve razstavi: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Milene Stepančič. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Spodnji prostori Moderne galerije
Do 11. oktobra, razstava znane ameriške fotografinje Annie Leibovitz.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Cankarjev dom - Mala galerija: do 23. oktobra, razstavlja Bojan Sedmak pod naslovom Narava slika strupene akvarele.
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Goriške razglednice: Grajski grič (drugi del) TV dnevnik
® RAI 1
6.00
6.30
6.45
9.40
Euronevvs
Dnevnik
Aktualna oddaja Poletna Unomattina (vodi Paola Saluzzi), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik'
Aktualno: Deset minut
9.50
11.30
11.35
12.25
12.50
13.30
14.05
15.00
15.50
17.50 18.00 18.10
18.35
19.30
20.00
20.35 20.40
20.50
22.30
23.00
23.05
0.00
0.00
Film: Cuore solitario (dram., VB ’49, i. Ronald Reagan, Patricia Neal) Dnevnik
Aktualna odd.: La vec-chia fattoria (vopdi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Variete: Centoventitre (vodi Raffaella Carra) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nam: Komisar Rex (i. Tobias Moretti)
Dok.: Kvarkov svet - Severni medved Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes Heidi in nan. Zorro Danes v parlamentu Dnevnik Nan.: Zorro
Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Šport
Kviz: La Zingara (vodi Clris Brosca)
TV film: Quindici anni e incinta (dram., ZDA '97, i Kirsten Dunst) Aktualna odd.: Zenske na razpotju Dnevnik
Aktualno: Overland 2 Nočni dnevnik, zapisnik horoskop, vreme Aktualno: II grillom 1.00 Aforizmi
♦ RAI 2
	Varjete za najmlajse
	Nan.: Lassie
	Nad.: Quando si ama, 10.15 Santa Barbara
	Tg2 - Medicina 33
	Vreme, dnevnik
	Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve
	Dnevnik
	Risanke
	Nan.: Quel pasticcione di papa
	TV film: Vitima d’amore (dram., i. Dvvight Schulz)
	Variete: La vita in diret-ta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila
	Vreme, dnevnik, šport
	Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile
	Nan.: Guardia del corpo
	Risanke
	Variete: Loto ob 8-ih
	VeCerni dnevnik
	Nan.: Cronaca nera (i. Luca Barbareschi)
	Aktualna odd.: Pinoc-chio (vodi Gad Lerner)
	Izžrebanje lota
	Dnevnik, Neon knjige,v parlamentu, vreme, šport
	Film: Sotto un tetto di
	stelle (dram., N. Zel. '87)
Jk RAI 3
	Jutranje vesti
	Film: Il sospetto (krim., ZDA '41, r. A. Hitchcock, i. C. Grant)
	Komični filmi
	Dresura
	Dnevnik, šport
	Tenis: Turnir ATP
	Aktualno: Infinito futu-ro, 13.30 Media/Mente
	Deželne vesti, dnevnik
	Tgr - Leonardo
	Sport:SP v kolesarstvu, 16.45 SP v dresuri
	Dok.: Geo & Geo
	Nad.: Un pošto al sole
	Dnevnik, deželne vesti
	Nan.: Superman
	Aktualna odd.: Mi manda Raitre (vodi Piero Marraz-zo)
	Dnevnik, deželne vesti
	Aktualna odd. o skrivnostnih pojavih: Misteri
	Nan.: Erotic Tales
	Dnevnik, kultura, vreme
	Fuori orario
	Šport: SP v dresuri, 1.45 SP v sabljanju
	Nan.: Miami Vice
RETE 4
!!
Nad.: Piccolo amore, 6.50 Zingara
Nan.: Pregled tiska J Nad.: Guadalupe, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik
Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreCe Nad.: Sentieri - Steze Film: Assassinio al ga-loppatoio (krim., VB '82, i. M. Rutherford)
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto
Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Variete: Bravissimo Film: Come far carriera... molto disonestamente (kom., ZDA '90, i. Michael Caine)
Pregled tiska
Film: Carogne - Ciro and
me (kom., It. '95)
CANALE 5
6.00
8.00
8.45
10.00
11.30
13.00
13.30
13.45 14.15
15.45
17.45
18.45
20.00
20.30
21.00
23.40
1.30 2.00
Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna oddaja: Vivere bene benessere (vodi Maria Teresa Ruta)
Variete: Maurizio Costan-zo Show
Kviz: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna odd.: Domini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi)
TV film: Ellen Foster (dram., ZDA '95, i. Julie Harris, jena Malone) Aktualna odd.: Verissimo (vodi C. Parodi)
Variete: Superboll (vodi Fiorello)
Dnevnik
Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti)
Film: Sotto il segno del pericolo - Clear and Pre-sent Danger (pust., ZDA '94, i. H. Ford, A. Archer) Aktualni variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (1.00) nočni dnevnik Variete: Striscia la noti-zia
Nan.: N.Y. P. D. (i. Jimmy Smits, N. Turturro)
ITAUA 1
Slovenija 1
Slovenija 2
	Nan.: Ultraman, nato		Vremenska panorama		Vremenska panorama
	otroški variete, vmes		Napovedniki		Matineja
	Ciao ciao mattina		TV prodaja		Nanizanka: Trdno v sedlu
	Nan.: Alza marea		Tedenski izbor. Kviz:		(Nova Zelandija, 15. epi-
	Film: Califomia skate (pu-		Kum, kum, le pogum!,		zoda)
	st, ZDA '88, r. G. Clifford,		10.15 Dok. oddaja: Ne-		Nanizanka: Pacific Dri ve
	i. C. Slater)		smrtnost na ledu (ZDA),		(Avstralija, 71 ep.)
	Šport studio, 12.25 Odpr-		11.10 Pro et contra		Tedenski izbor. Nan.: Go-
	ti studio, Fatti e misfatti		Nad.: Nostromo (VB, 4.		spod in gospa Smith
	Kviz: Caccia alla frase		del)		(ZDA, 3. ep.)
	Risanke		Poročila, vreme, šport		Pomp
	Risanke: Simpsonovi		Vremenska panorama		Dokumentarna serija:.
	Varieteja: Colpo di fulmi-		Nan.: Murphy Brovm (5.		1914-1918: velika vojna
	ne, 15.00 Fuego!		epizoda)		in oblikovanje stoletja
	Nan.: Beverly Hills		Film: Srce iz kamna		(VB, 1. del)
	Variete za najmlajše in ri-		(Nemčija)		Novice iz sveta zavedrila
	sanke		Evropski kulturni maga-		Euronevvs
	Nan.: Robin Hood (i. Mi-		zin: Aliča		TV prodaja
	chael Praed, Judy Troti)		Obzornik, vreme, šport		Risani film: Pickvvickov-
	Odprti studio, 18.55		Po Sloveniji		ci
	Šport studio		Oglasi		Nadaljevanka: RdeCa p ti-
IMi?i]	Risanke		Kviz: Male sive celice		ca (Nemčija, r. Gero
	Nan.: La Tata - Francesca		Poljudnoznanstvena		Erhardt, i. Constanze En-
	gre v zapor		odd.: Divja Amazonija (6.		gelbrecht, Lola Muethel,
	Variete: Sarabanda		del)		Lisa Wolf, 4. del)
	TV nan.: Dio vede e		Risanka, 19.20 Oglasi		Oglasi
	provvede (i. Angela Fi-		Dnevnik, vreme, šport		TV igrica: Kolo sreCe
	nocchiaro, Athina Cenci)		Nanizanka: J.A.G. (ZDA, i.		Videoring: Slovenska le-
	Film: Shovvgirls (dram..		David James Elliot, Tracey		stvica videospotov s Tino
	ZDA '95, i. E. Berkley, K.		Needham, 21. ep.)		Šport
	MacLahlan)		Dobrodošli doma		Nadaljevanka: Nevrana
	Odprti studio		Nad.: Hotel Oslo (Nor-		gospa (VB, r, Jolm VVoods,
	Šport studio		veška, 1. del)		i. Susan Lynch, Ovven Ta-
	Film: Il elan dei marši-		Odmevi, vreme, kultura		le, Jason Isaacs, 1. del)
	gliesi (krim., FR. ’72)		Šport, oglasi		Nočni pridih. Nanizanka:
			Osmi dan		veCni sanjač (ZDA, 19.)
			Drama: Eine kleine Jazz-		Nanizanka: Lazar (ZDA, i.
# TELE 4			musik (J. Skvorecky-J.		Robert Urich, Natalija No-
			Knitlova, Češka, r. Z. Ze-		gulich, 3. ep.)
			manova, i. M. Donutil, K.		Napovedniki
			Roden, J. Labus)		
	16.45, 19.30, 23.00 Do-		Poljudnoznastvena serija:		
	godki in odmevi		Divja Amazonija - Preži-		
	Risanke LBJ		veli (Fr., 6. del) Napovedniki	@ Koper	
	Scoop				
	Konjske dirke				
	Zibaldone goloso				Euronevvs
	Nan.: Scoop, 22.00 Ai				Otorška oddaja: Ecchecci-
	confini della realta				manca - Risanke: Mala Neli
	Zibaldone goloso Film: Modi di sopravvi-		TV PRIMORKA		Igre naših babic in dedkov
	vere				Slovenski magazin, 16.45
					Globus
			16.00 Videostrani		Pogovorimo se o...
® MONTECARLO			Videospot dneva Policija svetuje		Program v slovenskem jeziku: Halo, izzvani ste
			Zaščitni zakon za Slo-		Primorska kronika
			vence v Italiji		Tv dnevnik, šport
	19.30, 22.30, 0.45 Dnev-		Nad.: Sosedje (76. del)		Risanke: Mala Neli
	nik, 13.30 Šport		Glasba: Pop rock svet		Sredozemlje
	Nan.: Quincy		Progr. za otroke: Pravljice		Skrivnosti 20. stoletja
	Film: La pallottola senza		izpod koškove mavrice		Aktualno: Meridiani
	nome (vestern, ZDA ’59)		Dnevnik, vreme		Vsedanes - TV dnevnik
	Variete: Tappeto volante		Iz tiska		Film: S Cim vam lahko
	Film: La fine del gioco		VeCer z bio-hironom		postrežemo? (VB, r. B.
	(krim., ZDA '87)		Nad.: Sosedje (77. del)		Kellett, i. John Inman)
	Film: Il seme della vio-		Revija Kras o Kraševcih		TV dnevnik, vreme
	lenza (dram., ZDA ’56)		Dnevnik TV Primorka		

Radio Trsi A
8.00,	10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Koroški obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Pot v Trento (K. Kovič. prip. A. Valič, r. M. Sosič); 10.00 Pregled tiska, nato Koncert operne glasbe; 11.00 Sredina kramljanja s S. Verčem; 12.40 MPZ Briški grič-Andrej Paglavec; 13.20 Glasba za vse okuse; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z Goriškega; 14.35 Rock party; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika, nato Mi in glasba: harmonikar in skladatelj Corrado Rojac; 18.00 Literarne podobe: Iz pisem S. Kosovela (N. Per-tot); 18.30 Slov. lahka glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11-30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8-30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste..
Radio Koper
(slovenski program)
6-30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.50 Na rešetu; 11.15 Aktualnosti;
13.00	Kviz in glasb, želje: Daj, povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Neresnih pet; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Giro d' aria; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Srečanja; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Dance classics; 19.25 Sigla single; 19.30 šport.
Slovenija 1
5.00,	6.00,6.30, 7.30, 8.00,9.00,10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Sreda vas gleda: 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska;
12.05	Na današnji dan; 12.30 Kmetijski na-sveti;13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes;
15.30	DIO; 18.30 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasb, utrip; 21.05 Festival Evroradia: EBU festival Portorož 98; 22.00 Zrcalo dneva, šport; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Sredi srede; 13.45 Gost izbira glasbo. Kulturne drobtinice; 14.45 Expres; 15.30 DIO; 16.15 Popevki;
16.30	Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika;
20.00	EL v košarki; 21.30 Težka kronika;
22.00	Zrcalo; 22.30 Neizdani posnetki.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 10.05 Literarna matineja;
11.05	Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.05	Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Solistični koncert; 18.30 Sodobna umetnost; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost; 20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Ars antigua; 22.05 Svetovna reportaža; 22.25 Serenada; 23.00 Jazz ses-sion; 23.55 Glasba; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna oddaja.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfcngasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po fomiatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni Lr. PRAE DZP št. 11943347
Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG
20
Sreda, 7. oktobra 1998
VREME IN ZANIMIVOSTI
*, .	SREČ
JASNO
ZMERNO
OBLAČNO OBLAČNO
RAHEL
ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
SREDISCE
HLADNA	SREDISCE ANT1-
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
VREMENSKA SLIKA
6
Nad osrednjim Sredozemljem je ciklonsko območje. Hladna fronta je dosegla Alpe in se le počasi premika proti vzhodu. Pred njo z južnimi vetrovi doteka k nam topel in zelo vlažen zrak.
1000 1010
6 6
c
m
-
•.. ZH
K0BENHAV!)
1020
S A
W
S ‘
—lONOONo 9/12
X
—’	^ oBRUSEU V
oPARiz e/n S/13	ZX
'
6
I' 6
6
8/11
ŽENEVA 11/15 ° MILANO
° 14/1^ ^
LIZBONA
14/19„
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.

MADRID 11/13
o
13
1020
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 18.35.
Dolžina dneva 11.25.
C LUNINE MENE^
Luna vzide ob 19.59 in zatone ob 8.52.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.48 najnižje -45 cm, ob 10.59 najvišje 57 cm, ob 17.25 najnižje -56 cm, ob 23.33 najvišje 39 cm. Jutri: ob 5.20 najnižje -38 cm, ob 11.29 najvišje 53 cm, ob 18.01 najnižje -53 cm, ob 0.14 najvišje 33 cm.
05LO STOCKHOLM
\
DUNAJ 10/
LJUBLJANA 14/16
0 ^ BE°
1X, SPLIT -/- u “SOFIJA 6f
rTtŠ---
MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 19,7 stopinje C.

BIOPROGNOZA
Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo vremensko pogojene težave.
^Vremenste napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............17
1000 m.............14
1500 m.............10
°C
2000 m.............i:..8
2500 m ................5
2864 m.................2
DANES
GRADEC
13/25

TRBIŽ

10/12
M. SOBOTA O is/ie
CELOVEC
O 10/12
O
KRANJSKA GORA _
O nate
11/15
ČEDAD—^ Tt-fC	O
16/22 O	^ w	KRANJ
OVIDEM
16/18	-^N. GORICA 16/18
GORICA 0 14/21	°
O
S. GRADEC 10/12
15/17
15/18
o ™
CEUE
N. MESTO 14/17 O
ZAGREB
15/1® o
y-\
to
N,^^^RNOMEU(,
Danes bo oblačno s padavinami. Vmes se bodo pojavljale tudi nevihte. Ob morju bo pihal okrepljen jugo. SOSEDNJE POKRAJINE: V sosednjih pokraijnah bo oblačno s padavinami. Ob severnem Jadranu bo pihal okrepljen jugo.
JUTRI
4?
CELOVEC O n/15
ČED 15/18 O OVIDEM 15/18
_ 10/13 O
KRANJSKA GORA ^
y>v TRŽIČ 13/16
O
KRANJ
4*
GRADEC
13/17
9 GRADEC 12/15
GORICA 15/18 O °
^N. GORICA 15/18
^LJUBLJANA
TRST
17/19
PORTOROŽ G^-7 o 17/19 _
UMAG
POREČ
H
OPATIJA PAZIN	q
POSTOJNA
9-4/14
/as KOČEVJE
N°
REKA 17/19
V^^RNOMELJ^
"r-o 17/19
V četrtek in petek bo zmerno do pretežno oblačno, občasno bodo krajevne padavine.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
KOUROU - Včeraj, 51 minut po polnoči po srednjeevropskem času, so v Francoski Gvajani v Južni Ameriki uspešno izstrelili 111. evropsko nosilno raketo vrste ariane. Ariane 44L je v začasni -eliptični orbiti utirila dva geostacionarna telekomunikacijska satelita: Eutelsatov Eutelsat-W2 in Si-rius-3 za švedsko družbo NSAB.
Eutelsatov satelit vrste W2 bo v
orbitalni legi nad točko, 16 stopinj vzhodne geografske dolžine nad ekvatorjem, za celotno Evropo, Severno Afriko in Srednji vzhod opravljal televizijske prenose in veCpredstavitveni servis. Sirius-3 bo za skadinavske države in celotno Evropo uresničeval televizijske prenose. Prvi satelit so izdelali v Franciji, drugega pa v Združenih državah Amerike.
Drzni predlogi in moda po Catherme Deneuve
MILAN - Oprsje je v ospredju, rahlo prekrito ali delno razkrito, vsekakor brez modrčka. Očitno je zašlo obdobje, ko je bil modrček, primerno »obogaten« seveda, izpostavljen, dejansko del »zunanjih oblek«. Zastavo spodnjega perila na milanskih prikazih zelo uspešno branijo spodnje hlačke, ki pa morajo biti Se posebej dragocene, na primer srebrne ali iz belega zlata. Ženske bodo prša prihodnje poletje razkazovale tudi na plažah, tudi če se ne bodo odločile za monokini oz. za zgoraj brez. Tako je na primer Gianfranco Ferre, ki slavi dvajsetletnico delovanja, v okviru kolekcije Gff predlagal nekakšne enodelne kopalke z naramnicami čez dojki.
Pri oblekah pa bo Se najbolj obveljala igra spogledovanja, ki jo z drznimi izrezi interpretira tudi kolekcija Erreuno (f. AP). Včeraj pa je med znanimi osebnostmi, ki se mudijo te dni na predstavitvah ženske pripravljene mode za naslednjo spomladan-sko-poletno sezono, še največ pozornosti vzbudila igralka Catherine Deneuve. Gre za stalno gostjo tovrstnih prireditev, vendar pa se tokrat predstavlja v novi vlogi oblikovalke, saj je sodelovala pri pripravi kolekcije Ilia intemazional - choisi par Catherine Deneuve grupe Juvenilia. O sebi je rekla, da ni modna ustvarjalka, ve pa, kaj je luksuz in kaj potrebuje sodobna ženska.
Grški popi želijo bolj seksi oblačila
ATENE - »Sindikat« grških pravoslavnih popov je pozval na reformo oblačenja za svoje člane, ker meni, da obvezno nošenje sutane odvrača Številne kandidate za verski poklic. Glavna pomanjkljivost oblačila je, da je premdo zapeljivo za predstavnice nežnejšega spola. Pravoslavna cerkev namreč celibat priznava le za škofe, ki jih vobjo iz vrst samostanskih duhovnikov. Kot je konec tedna poročal grški tisk, je oče Evstathios Kollas, predsednik Združenja grške duhovščine, omenjeno zahtevo posredoval v sporočilu grškim časnikom. Popolne odprave dolgih črnih sutan sicer ni zahteval, je pa menil, da bi bilo potrebno oblačilo poenostaviti. Poudaril je, da se kandidati za pope pritožujejo, češ da si v taksnem oblačilu, ki ga spremlja še obvezna brada in lasje speti v figo, ne morejo najti družice. (STA/AFP)