PoStnfno oločano v gotovini
Leto XX., št. 233 a
Ljubljana, petek 6. oktobra 1939
Cena 2 Din
Uprovništvo: Ljubljana, Knafijeva 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7.
Telefon št. 2455. 3odruinica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št. 190. Računi pri Došt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo t Ljubljana, Knafijeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455j Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Kdo bo posredoval?
To vprašanje že nekaj dni zanima mednarodno javnost, ki s pozornostjo zasleduje razvoj najnovejših diplomatskih ofenziv, ki spremljajo dosedanjo vojno. Vprašanje o posredovanju med Nemčijo ter Anglijo in Francijo se je postavilo že takoj po začasni razdelitvi Poljske med Nemčijo in Rusijo, še bolj v ospredje pa je stopilo z novimi nemško-ruskimi sporazumi z dne 28. septembra.
Vprašanje o posredovanju za likvidacijo vojne je dejansko nastalo v zve-zi z nemškim stališčem, po katerem je bil cilj Nemčije v sedanji vojni dosežen, čim je ona uresničila svoje načrte na Poljskem. Ker sta po nemškem tolmačenju obe zapadni velesili napovedali Nemčiji vojno samo zaradi izpolnitve svojih obveznosti do Poljske, je po likvidaciji Poljske, kakor označujejo v Berlinu rusko-nemški sporazum o delitvi bivše poljske republike, nadaljevanje vojne na zapadu po nemškem mišljenju izgubilo sleherno utemeljitev.
Formalno pa se je vprašanje posredovanja za likvidacijo sedanje vojne pojavilo v zvezi z novimi nemško-ru-skimi moskovskimi sporazumi z dne 28. septembra, med katerimi ie tudi skupna izjava nemške in ruske vlade, ki se tega vprašanja neposredno dotika. Nemška in sovjetska vlada sta se v tej skupni izjavi postavili na stališče, da sta po razsulu poljske države »ustvarili zanesljivo osnovo za trajen mir v vzhodni Evropi«, ker smatrata, kakor to še posebej poudarjata v svojem prijateljskem paktu, ponovno ob-r.ovo miru in reda ter zagotovitev mirnega razvoja narodov na ozemlju Poljske, izključno za svojo nalogo. Zato obe vladi v skupni izjavi »soglasno izjavljata svoje prepričanje, da bi bilo v pravo korist vseh narodov, ako bi se napravil konec vojnemu stanju, obstoječemu sedaj med Nemčijo na umi ter Veliko Britanijo in Francijo na drugi strani.« Zaradi tega bosta »skupno in morda sporazumno z drugimi prijateljskimi državami zastavili svoj vpliv, cla se ta cilj čimprej doseže.«
Tako je bila skupno izražena želja Nemčije in Rusije, da bi se sedanja vojna čimprei zaključila. Njuno namigovanje na sporazumno postopanje »z drugimi prijateljskimi državami« je takoj vzbudilo domnevo da želita obe vladi posredovanje kake tretje države v duhu svoje skupne izjave. Zato se je samo po sebi takoj postavilo vprašanje: kdo bo posredoval? Že nekaj dni po tej izjavi, ki so jo na zapadu označili Za »mirovno ofenzivo« v duhu nemških zahtev, je na povabilo nemške vlade prišel v Berlin na razgovore z nemškimi državniki italijanski zunanji minister grof Ciano. Tako se je spet sama po sebi pojavila misel, da hoče Nemčija naprositi Italijo za posredovanje v duhu nemško- ruske izjave. O vsebini italiiansko-nemških razgovorov ni izšlo nobeno uradno sporočilo; ostalo je samo pri ugibanju. Vsa ugibanja v pogledu morebitnega italijanskega posredovanja pa je presekala objava italijanske polslužbene agencije Štefani 4. t. m., Id zavrača vse vesti, da proučuje Mussolini predlog za sklicanje mirovne konference, nakar še posebei pristavlja: »V sedanjih razmerah ne bo podvzela Italija nobene pobude te vrste.«
Iz tega bi se dalo sklepati, da je vsaj za sedaj izključena možnost italijanskega mirovnega posredovanja v duhu nemško-ruske izjave, odnosno v duhu prosebnih nemških želja, o katerih so nemški državniki gotovo informirali italijanskega zunanjega ministra o priliki njegovega berlinskega obiska. To dopušča tudi nadaljnji zaključek, da se v politiki Italije, kakor jo je označil sklep italijanske vlade z dne 1. septembra tega leta, nič ni spremenilo in da želi Italija slej ko prej ostati izven sedanjega oboroženega spopada. Zdi se verjetno, da njeno posredovanje za sedaj tudi zato ne prihaja v poštev, ker je med stališčema obeh vojnih strank tolikšen prepad, da so izgledi na uspeh posredovanja v duhu nemških predlogov. v kolikor so bili doslej že izraženi. zares minimalni.
Kakor so te dni povedali Chamberlain, Daladier in lord Halifax, smatrata Anglija in Francija nemško-poljski spor samo za povod, ne pa tudi za vzrok sedanje vojne. Izpolnitev njunih obveznosti do Poljske je bila torej za obe velesili povod, da sta vstopili v vojno z Nemčijo z daljnosežnejšimi cilji, ki sta si jih postavili v zvezi z vsem mednarodnim razvojem zadnjih
let.	. ,
Ako pa se zapad že v naprej izreka proti kakršnimkoli predlogom o likvidaciji sedanje vojne na osnovi od Nemčije stavljenih predlogov, ni s tem seveda rečeno, da odklanja sleherno posredovanje sploh Iz razprave, ki je sledila v torek v angleški zbornici odklonilnim Chamberlainovim izjavam glede nemških predlogov za mir, sme-
Pred obiavo nemških predlogov
Danes opoldne se sestane nemški državni zbor — Napovedan ie velik Hitleriew govor z mirovno ponudbo Angliii in Franciji, ki mirovne akci&e v
principu ne odklaniata
Berlin, 5. oktobra, br. Nemški državni zbor se sestane v petek, 6. oktobra ob 12. v Krollovi operi. Na dnevnem redu je samo izjava, ki jo bo podal v imenu nemške vlade kancelar Hitler.
Bim, 5. oktobra. Iz Berlina so zvečer prispele vesti, da je nemška vlada danes sklenila mirovne predloge, ki jih bo jutri objavil kancelar Hitler, tako izpremeniti, da bodo za obe zapadni velesili bolj sprejemljivi, kakor pa so bili prvotno zamišljeni predlogi. V berlinskih krogih mislijo, da je še vedno vsaj malo upanja, da Anglija in Francija Hitlerjevih predlogov ne bosta enostavno odklonili, marveč, da jih bosta vsaj proučili. Kljub temu pa so nocojšnji italijanski listi glede izgledov za premirje skrajno rezervirani.
Nemčija hoče sklicati konferenco nevtralcev
Pariz, 5. okt. br Tu so se danes razširile vesti, da namerava nemška vlada povabiti zastopnike vseh severnih, srednjih in jugovzhodnih evropskih držav na posebno konferenco, na kateri naj bi se določile povsem nove osnove za obojestranski trgovinski promet. Ustvaril naj bi se poseben mednarodno-trgovinski sistem, ki bi se razširil na vse države od Severnega do Sredozemskega moria. Dr. Schacht ie na pobudo kancelarja Hitlerja in gospodarskega ministra Franka že pripravil načrt o tem gospodarskem sistemu, ki naj bi Nemčiji zagotovil reden dovoz vseh življenjskih potrebščin in nekaterih vrst surovin v zamenjavo za nemške stroje in druge industrijske izdelke.
London. 5 okt s Na predvečer govora kaceiarja Hitlerja izjavljajo v merodajnih angleških političnih krogih, da je na podlagi govorov Chamberlaina Halifaxa ter drugih angleških ministrov, kakor tudi francoskega ministrskega predsednika Da-ladiera popolnoma jasno da Anglija in Francija ne bosta pristali na noben mirovni predlog, ki bi imel kot osnovo razdelitev Poljske.
London, 5. oktobra, o. »Exchange Tele-graph« poroča da prevladuje v diplomatskih krogih kakor tudi v okolici angleške vlade vtis. da se Hitlerju ni posrečilo pridobiti Mussolinija za posredovanje na podlagi nemško-ruskega mirovnega predloga Večjo aktivnost Italije pričakujejo v londonskih krogih komaj po sestanku nemškega državnega zbora. Gospodarski krogi menijo, da potrebuje Nemčija od Rusije blago in ne vojakov, zaradi česar bi bilo tudi v njenem interesu če bi Rusija ostala nevtralna tudi po neuspehu mirovne akcije.
London, 5. okt z V tukajšnjih krosih zatrjujejo, da govore v Berlinu brez pooblastila Moskve in Rima. če groze s skupnim nastopom Nemčije. Italije in Rusije proti zapadnima velesilama Anelija nima nobenega vzroka, da bi se uklonila dikta-tu. Zastopnik zunanjega ministrstva kakor tudi vodilni angleški listi in nevtralm diplomatski krogi v Londonu so mnenja da je angleška vl~da sicer pripravljena proučiti tudi nemške mirovne predloge vendar pa za enkrat nič ne kaže na to. da bi imeli ti predlogi kakršenkoli izsrled na uspeh, če slone na priznanju izvršenega dejstva na Poljskem.
• • 6
London, 5. okt. AA. (Reuter). Napovedovalec rimske radijske postaje ie snoči sporočil: Italijanska politika stremi za tem, da prepreči, da se druga evropska vojna ne razširi in ne postane katastrofa za človeštvo. N: vzroka za domnevo, da se bo Italija udeležila vojnih operacij, ra-
mo sklepati, da v Londonu strogo ločijo med posredovanjem, ki bi »a nekdo podvzel v znamenju nemških mirovnih predlogov, in onim, za katerega bi se na primer prostovoljno odločila kaka tretja država izven sedanjega konflikta z željo po resnični zagotovitvi trajnega miru v Evropi in v svetu. Zato vprašanje, kdo bo posredoval. še vedno ni izgubilo svoje aktualnosti, in to ne glede na nasprotujoča si stališča obeh vojnih taborov
Izven teh dveh taborov je namreč še vedno večina evropskih in izvenev-ropskih držav, med njimi tudi štiri velesile. Niti Angleži niti Francozi ne žele vzbuditi suma, da si končno ureditev evropskih ali svetovnih prilik laste oni sami. Zato nočejo v naprej odkloniti mirovnih prizadevanj onih velesil, ki še stoje izven sedanjega konflikta in ki so že s svojim dosedanjim postopanjem dokazale, da jim je mir ljubši od vojne. Zanimive so bile v tem pogledu tako Chamberlai-nove kakor Daladierove pohvale Mus-solinijevih prizadevanj. Prizadevanja ostalih miroljubnih držav so seveda tudi predmet angleškega in francoskega zanimanja.
zen če bi morala to storiti v lastno obrambo ali pa v obrambo svojih koristi. Italijanska vlada ne bo dala nobene pobude za sklicanje mirovne konference, kljub temu pa je pripravljena nuditi moralno diplomatsko podporo vsakf pobudi, ki bi utegnil? pripomoči k miroljubni ureditvi oboroženega spora.
Rim, 5 okt. z. Na predvečer Hitlerjevega govora zasleduje italijanska politična javnost z izrednim zanimanjem prognoze, ki prihajajo iz Londona in Pariza. Kar se tiče Anglije, pripisujejo debati v spodnji zbornici velik pomen in sklepajo iz nje, da še vedno obstoji vsaj malo upanja, da pobuda za ustavitev sovražnosti ne bo popolnoma brezuspešna. Kar se tiče Francije sodijo, da se je razpoloženje v zadnjih 24 urah, če ne že evolucioniralo, pa vendarle vsaj nekoliko izpremenilo v prilog miru.
• ••v svici
Curih, 5. okt z. Današnja >Ziircher Zeitung« se v uvodnem članku bavi z reakcijo na Hitlerjevo mirovno ponudbo v Parizu in Londonu in ugotavlja, da sta Anglija in Francija že v naprej napovedali odklonitev sleherne ponudbe, ki ne bi ustrezala ciljem, zaradi katerih sta šli v vojno Nobenega dvoma ne more več hiti, da bodo Hitlerjevi mirovni predlogi odklonjeni. Čeravno so nekateri angleški parlamentarci Mi tako daleč, da bi moglo nji-
hovo stališče zbujati v Berlinu vsaj še iskrico upanja, se mora ugotoviti, da ni nobenega znaka, ki bi kazal na to, da bi zapadni velesili le količkaj oklevali v svoji odločnosti, da nadaljujeta vojno do končne zmage. »Neue Ziircher Zeitung« naglaša. da morata Anglija in Francija že v svoje mlastnem interesu vztrajati do konca vse dotlej, dokler ne dosežeta svojega vojnega cilja, kajti ne sme se pozabiti, da sta Anglija in Francija izvedli ogromno mobilizacijo svoje vojske, mornarice .letalstva in vsega gospodarstva. To govori več kakor vse drugo. Dve velesili, ki sta do skrajnosti oboroženi in pripravljeni stopiti v vojno, se pač ne bosta dali odvrniti od svojega cilja ne z diplomatskimi manevri ne z grožnjami.
Berlin, 5. oktobra z. »Basler Nachrichten« poročajo, da je Chamberlainov govor tudi v Berlinu zbudil vtis, da Nemčija ne more računati na to, da bi bili njeni mirovni predlogi sprejeti Vendar pa v Berlinu še vedno upajo, da Anglija s tem še ni izrekla zadnje besede in da bo primerno modificirane nemške predloge vseeno proučila. Ni še znano, kakšna bc vsebina jutrišnjega Hitlerjevega govora, toda nocoj se je v poučenih berlinskih krogih zatrjevalft. da Hitler ne bo stavil nobene direktne mirovne ponudbe, pač pa bo naslovil na Anglijo in Francijo jasno svarilo in napovedal, da se bo Nemčija sporazumela z Rusijo in Italijo, če bo prisilje-
na nadaljevati vojno z zapadnima velesilama, dasiravno tega ne želi.
Poseben poštni žig za današnjo sejo rajhstaga
Berlin, 5. okt br. Nemška poštna uprava je odredila, da bodo iutri vsa pisma in druge poštne pošiljke označene s pečatom »Velikonemški državni zbor, 6. oktobra 1939«. Na ta način hoče dati poseben poudarek pomembni seji nemškega državnega zbora, na kateri bo Hitler objavil svoje mirovne predloge in očrtal nadaljnjo akcijo Nemčije.
Stališče Indije
London, 5. oktobra, br. Izvršni odbor indijskega kongresa je imel danes popoldne sejo, ki se je je udeležil tudi Ghandi. Ghan-di je na njej poročal o svojih razgovorih z indijskim podkraljem. Na osnovi njegovega poročila se je razvila debata, v kateri so se vsi govorniki izrazili proti temu, da bi Anglija in Francija sedaj sprejeli kakršnokoli novo ponudbo na osnovi novega stanja v Evropi. Notranji minister kongresne vlade Monši je v svojem govoru zahteval, da morajo zavezniki ne glede na žrtve preprečiti uničenje sedanje kulture in civilizacije. V tem smislu je izvršni odbor sprejel tudi posebno resolucijo, ki bo še nocoj izročena indijskemu podkralju.
Lefons§ca - dragi rasM P
je v včeraj podpisani rusko-letonsk! pog pomorska, letalska in artilerijska o o medsebojni pomoči je sklenjena za
9 VV
i dobila na Le* — Pogodba let
Moskva, 5. okt. br (Tas). Nocoj so se v Kremlju sestali Moit-tov, letonski zunanji minister Munters, Stalin, ruski poslanik v Rigi Zotov in letonski poslanik v Moskvi Kocins. Ob tej priiiki je bila svečano podpisana naslednja nova pogodba o vzajemni pomoči med Rusijo in Estonsko ter proglašena tudi skupna izjava o nevmešavanju v notranje zadeve obeh držav in spoštovanju socialne in gospodarske strukture vsake izmed njiju:
Predsednik vrnovnega sovjeta in pred sednik Letonske sta se sporazumela glede sklenitve pogodbe o medsebojni pomoči na osnovi že obstoječe mirovne pogodbe z dne 11. avgusta 1920 in prijateljskega sporazuma z dne 5. februarja 1932. Ti pogodbi bosta trdni osnovi za novo pogodbo, ki se sklene v svrho čuvanja interesov obeh držav.
V	to svrho sta se sestala predsednik sveta ljudskih komisarjev in ljudski ko misar za zunanje zadeve Molotov in zuna nji minister Letonske Munters ter sta kot pooblaščenca svojih vlad sklenila, kakor sledi:
Čl. 1. Obe stranki se obvezujeta, da si bosta v primeru direktnega napada ali nevarnosti napada po kaki evropski velesili na obmorske meje obeh strank na Vzhodnem morju, aii na njune meje na kopnem preko ozemlja Estonske, odnosno litovske republike, kakor tudi na oporišča, omenjena v S. čl. te pogodbe, priskočili na pomoč.
čl. 2. Sovjetska Rusija se obveže letonski vladi zagotoviti za letonsko armado vso pomoč v oboroževanju in raznih vojnih potrebščinah, katere ji bo dobavila pod ugodnimi pogoji.
čl. 3. Letonska republika priznava Sovjetski Rusiji pravico, da si v svrho zavarovanja svojih interesov in ojačenja njene lastne varnosti v lukah Ljepaji (Llhava) in Ventspilsu (Vindava) ustvari pomorska vojna oporišča in nekatera letališča za svoja letala na osnovi zakupa po primerni ceni. Natančne določbe gledp teh oporišč in njih meja bodo sporazumno še določene. Da bi se zavarovale irbenške ožine, se Sovjetski Rusiji za«roto\i pod istimi pogoji, da si zgradi tudi oporišča za svoje obal ne baterije na obali med Ventspilsom f Vindava) in Pitragsom.
V	svrho zavarovanja pomorskih letal skih in artilerijskih oporišč se prizna Sovjetski Rusiji prfica. da na odsekih, ki so za to določeni, na lastne stroške gar-nlzlra in vzdržuje strogo omejeno število sovjetskih čet in letalskih sil, katerih najvišje število bo določeno po posebnem sporazumu.
Čl 4. Obe stranki se obvezujeta, da ne bosta sklepali nikikih pogodb in se tudi ne bosta pridružili nobeni koaliciji, ki bi bila naperjena proti eni ali drugi izmed njiju.
Čl. 5. Izvedba tega pakta ne sme v nobo-ni obliki kršiti suverenostnih pravic ot "h strani in še posebej ne njunega državno-pravnega reda. gospodarskega in socialnega sistema ter njunih vojaških ukrepov. Za oporišča in letališča določeni odseki, kakor so navedeni v čl. 3, ostanejo teritorialno letonska last.
čl. 6. Ta pakt se uveljavi ob izmenjavi ratiflkaoljskih listih. Izmenjava ratifika-cijskih dokumentov se izvrši v 6 dneh po podpisu pakta v Rigi.
Ta pakt bo veljal 10 let. Ce nobena izmed obeh strani ne bi smatrala za potrebno, da ga leto dni pred potekom tega ro-
ka odpove, se podaljša njegova veljavnost za nadaljnjih deset let.
V potrditev tega sta pooblaščenca obeh vlad podpisala ta pakt in ga označila s svojima pečatoma.
Hkratu je agencija Tas objavila uradni komunike, da sta o priliki podpisa rusko-ietonske pogodbe in v zvezi z njo komisar za zunanje zadeve Molotov in zunanji minister Munters v prisotnosti tajnika vrhovnega sovjeta Stalina in letonskega poslanika v Moskvi Kocinsa ter ruskega poslanika v Rigi Zotova izrazila soglasno mnenje, da je v dolgi vrsti let razvoja sedanjih prijateljskih odnošajev med obema državama nastalo zaupanje treba ohraniti v interesu uspešne izvedbe pakta o medsebojni pomoči Obe strani, ki sta sklenili ta pakt. bosta vztrajali neomajno na načelih mirovne pogodbe in nenapadalnega pakta, ki sta bila sklenjena v priznanje suverenih pravic obeh držav, kakor tudi na načelu, da se ne bosta vmešavali v notranje zadeve. Obe stranki sta se po dolgoletnih izkušnjah prepričali, da sedanja sistema obeh držav ne pomenita nikake ovire za uspešno sodelovanje med njima. Zato izjavljata, da bosta tudi v novih od-nošaiih nastalih po paktu, vedno spoštovali državno, socialno in gospodarsko strukturo ene in druge strani in tako še utrdili osnovo dobrih sosedstvenih odnošajev svojih narodov.
Kriza v estonski vJaži
Ne\v York. 5. okt. s. Iz Revala poročajo, da bo v estonski vladi prišlo najbrž do krize, ker se nekateri ministri ne strinjajo z novo estonsko-rusko pogodbo. Dne 10. t. m. se sestane estonski panament in bo do takrat najbrž že prišlo do sprememb v sestavi vlade. Vrhovni poveljnik estonske vojske je podal ostavko.
Kaj zahteva Rusija od Litve
Kovno, 5. GKt s. Iz neuradnih, toda dobro poučenih krogov poročajo, da je ruska vlada stavila Litvi predlog za sklenitev pakta o medsebojni pomoči ter zahtevala, da litovska vlada dovoli Rusiji dve letalski oporišči v Litvi. Izgleda, da poleg tega ruska vlada želi prost prevoz za rusko blago preko litovskega ozemlja v letonsko luko Ljepaja (Libava) in da predlaga plebiscit o pripadnosti vilenskega okrožja.
Danes se pod predsedstvom državnega predsednik« Smetone ponovno sestane litovski ministrski svet, da prouči ruske predloge. Zunanji minister Urbsis odpotuje ponovno v Moskvo najbrže šele jutri.
Podpis rusko-nemškega razmejitvenega protokola
Moskva, 5. okt. s. Včeraj sta zunanji minister Molotov in nemški poslanik Schu-lenburg podpisala protokol o končni razmejitvi med Nemčijo in Rusijo na Poljskem V ponedeljek se sestane nemško ruska mešana komisija, da v podrobnostih določi mejo.
Nemška gospodarska delegaeija na poti v Moskvo
Berlin, 5. oktobra. AA. (DNB) V soboto se odpelje v Moskvo nemška uradna komisija pod vodstvom ministra Schnurreja. V delegaciji bo 12 strokovnjakov za prometna in gospodarska vprašanja.
Zbiranje rustkih letal v Kronstadtn
Riga, 5. oktobra. AA. (Štefani) Poročajo iz Moskve, da je več ti^oč sovjetskih pilotov in 600 letal zbranih v trdnjavi Kron-
stadtu pred Leningradom.
★
Pogajanja s Turčijo
Ankara, 5. oktobra. AA. (DNB) Turški politični krogi pričakujejo, da se bodo pogajanja v Moskvi končala ob koncu tega tedna, nakar se bo Saradzoglu sestal z Gafencom v Konstanci. Turčija želi, da se sedanji spopad v Evropi likvidira na miren način.
Pri Vorošilovu
Moskva, 5. oktobra. (DNB) Ljudski komisar za vojsko, maršal Vorošilov, je 3. oktobra sprejel turškega ministra za zunanje zadeve Saradzogla. Istega dne je Saradzoglu obiskal komisarja za zunanjo trgovino Mikojana. Obema sprejemoma -ta prisostvovala turški veleposlanik v Moskvi Ali Hajdar Aktaj ter sovjetski poslanik v Ankari Terentijev. Saradzoglu je obiskal včeraj Leninov mavzolej, kjer je položil venec.
Varšavi
Prisostvoval je veliki paradi nemških det, nakar se je zvečer vrnil z letalom v Berlin
Berlin, 5 okt br Kancelar Hitler se je danes mudii v Varšavi, kjer so mu priredili svečan vojaški spreiem Popoldne je prisostvoval velik: paradi "°mčke vojske ki je sedaj zbrana v Varšavi Paradi sta prisostvovala tudi oba vrhovna poveljniki nemških armijskih zborov, ki še operirata na vzhodnem bojišču ter drugi nemški vodilni generali.
Berlin. 5 okt. o. Kancelar Hitler je nocoj zopet odpotova' 7. letalom v Berlin
Berlin, 5 oktobra. AA. (DNB>. Vrhovno poveljstvo poroča: Na vzhodu se ua-dal iu je čiščenje krajev vzhodno od reke Visle.
Bukarešta, 5. okt. AA. Predsednik Zedinjenih držav je povabil bivšega predsed-
ka poljske republike Moscšckega, naj ae nastani v Zedinjenih državah, toda zdravstveno stanje Moscickemu ne dovoljuje, da bi nastopil tako dolgo potovanje ter bo prebil več tednov v Švici kakor je bilo to že javljeno.
General Prchala
odpotoval v Francijo
Bukarešta, t, oktobra. AA. a Havas) Bivši čsl. general Prchala, ki je organiziral na Poljskem češke in slovaške legije, je odpotoval včeraj iz Bukarešte v Fran-
Letonska — ruski protektorat
■63 f 13 * /Pskov
"S.
Na podlagi pogodbe z Letonsko dobi Rusija pravico, da zgradi v treh letonskih lukah mornariška, letalska in artilerijska oporišča, in sicer v Li-bavi (Liepaja), v severno od Libave ležeči Vindavi (Vent-spils) in končno v Pitragsu na skrajnem severnem delu letonske Kurlandije, nasproti estonskemu otoku Osel.
Uepaja ' I" © N §
SKlaipeda


' Mernel)
■V
V
MeriIo|=
So 100 -i So k«.
rusko voj. opori Sčo
Z zapadnega bojišča
Hudi nalivi preprečujejo vsako večjo aktivnost na
kopnem in v zraku
Pariz, 5. oktobra. AA. V obmejnih krajih je že dva dni zelo slabo vreme in so zato operacije omejene na minimum. Živahne so le patrulje, od časa do časa pa začno po malem streljati topovi Malo živahnosti je tudi v zraku Dežuje kakor iz škafa vrh tega brije tudi precej hud veter Oblaki so zelo nizki in je letanje otežkočeno
Pariz, 5. oktobra AA. Vojno poročilo z dne 5 oktobra zjutraj se glasi Od časa do časa topniško streljanje na raznih točkah fronte.
Pariz, 5. oktobra. AA. (Havas). Vojne operacije med Reno in Mozelo so bile včeraj zelo živahne. Sicer te operacije niso bile večjega obsega in niso prešle okvira lokalne aktivnosti, vendar pa so nastale po daljšem zatišju na vsem bojišču Predvsem je treba ugotoviti, da so bile z obeh strani poslane patrole do najbližjih utrdb Nekatere patrole so šle celo dalje, kakor iim je bilo naročeno »Mrtvo ozemlje« je vse raz-orano od granat. Patrole so imele predvsem nalogo ugotoviti, kje se nahajajo pasti in žične ovire V teku včerajšnjega dneva je sovražnik poskušal južno od Pirma-sensa izvršiti napad ki pa ga ie preprečilo streljanje strojnih pušk. še preden je prispel sovražnik do prvih francoskih položajev.
Prvi večji spopad
med tanki
Pariz. 5 okt. br Kakor poročajo listi v svojih posebnih poročilih s fronte, je prišlo včeraj do prvega hujšega spopada med oddelki francoskih in nemških tankov. Spopad je pokazal, da se francoski pritisk vzdolž Mozele proti severu nadaljuje z nezmanjšano silo Kakor pravijo listi, so francoski tanki ob tej priliki izvojevali pomembno zmago. Nasprotnika so pognali v beg in nato takoj zavzeli strateško izredno važni gozd severno od vasi Borg. pred katerim se je predsnnčniim ustavilo prodiranje francoske nehote v smeri proti Saarbursu Francnsk;m tankom je bila naloga kol:k^r toliko lahko izvedljiva, ker so bili vsi oboroženi z že 'znamenitimi tan-kovskimi topovi kalibra 75 mm.
Ai^elki tp*ffi svet
London, 5. okt. s. Pod predsedstvom "kralja Jurija VI. se je danes vršila seja tainega sveta, ki so ji prisostvovali lord Stanhope. lord Sneli, lord Smith ln podtaj-nik za Indijo Meal.
Nemci o sestreljenih
zavezniških letalih
Rim, 5. okt. br. DNB poroča da je v septembru nemško protiletalsko topništvo skupno z lovskimi letali sestrelilo 71 francoskih in angleških letal. Med temi je imelo znake britanske vojne sile samo 27 letal, vsi ostali aparati so bdi francoski.
Pogojno nemško spoštovanje belgijske nevtralnosti
London, 5. okt. s. Belgijska agencija Belga poroča iz Berlina, da bi se Nemčija v go+cvih primerih smatrala odvezana svoje obljube, da bo spoštovala nevtralnost 1
Belgije. Kot tak primer da bi Nemčija moglo smatrati, če Belgija ne bi mogla ali ne bi hotela preprečiti kršitve belgijske nevtralnosti s strani tujih letal. V Bruslju k temu izjavljajo, da ima Belgija tako voljo, kakor tudi moč. da take kršitve prepreči. Poročilo agencije Belge prinašajo vsi belgijski listi.
Berlin, 5 oktobra, s. V nemških uradnih krogih so danes odločno zanikali vesti, da bi Nemčija nameravala prekršiti nevtralnost Belgije. Nemčija namerava vztrajati pri svojih garancijah brezpogojno.
Preureditev podzemskih železnic v Londonu
London. 5. okt. s Nekatere postaje londonske Dodzemeljske železnice, ki jih bodo tako preuredili, da bodo zaščitene proti napadom iz zraka, bodo zopet odprte šele koncem leta Preureditev bo stala 220 milijonov dinarjev.
Ameriški poslanik
pri Daladieru
Pariz, 4. oktobra AA Predsednik vlade
Daladier je imel dolg sestanek z ameriškim poslanikom Bullittom.
Ovacije Churchillu
London, 5. okt br. Snoči je bila poroka Churchillovega sina Ko se je mornariški minister Churchill s svojo soprogo pripeljal pred cerkev, ga je obdala množica ljudstva, ki mu je viharno vzklikala kot šefu angleške mornarice, kakor tudi kot odločnemu poborniku za obnovo miru v Evropi v okviru pravnega sistema, zasnovanega na sodobnih kulturnih načelih
Vojni cilji zapada v madžarski luči
Budimpešta, 5. oktobra b Pariški poročevalec tukajšnjega vladnega organa »Pester Lloyda« razpravlja v posebnem dopisu o vojnih ciljih Anglije in Franciie ter izraža pri tem mnenje, da bodo ti cilji nasproti sedanjemu izvršnemu dejstvu šli še dalje nazaj, kakor je to razvidno tudi iz govorov angleških in francoskih državnikov Vojni cilji obeh zapadmh velesil se ozira jo na vzroke, ne pa na povode sedanje voj ne. Zato se dejansko naslanjajo na ves razvoj po monakovskem sporazumu, odnosno še na razvoj pred njim. Poročevalec pa izraža v tej zvezi upanje da ti vojni cilji »ne bodo prizadeli madžarskih mej kakor so bile postavljene po osvojitvah lanskega in letošnjega leta« Poročevalec misli pri tem na priključitev Podkarpatske Rusije in dela slovaškega ozemlja k Madžarski V ostalem smatra, da se vojni izgledi zapad nih velesil zaradi diplomatskega razvoja po izbruhu sedanje vojne niso poslabšali in da se sme spričo tega z gotovostjo trditi, da bosta obe državi sporazumno odklonili vse mirovne predloge na nemški osnovi.
Daladierov ni
proti komunistom
Zaključitev zasedanja francoskega parlamenta — 27 komunističnih občinskih svetov razpuščenih, proti 43 komunističnim poslancem pa uvedeno kazensko
postopanje
Pariz, 5. oktobra o (Havas). Uradni list objavlja odlok o zaključitvi zasedanja senata in poslanske zbornice.
Pariški listi tolmačijo odlok v tem smislu, da komunistični poslanci in senatorji odslej ne bodo več uživali imunitete in da bo lahko vlada podvzela proti njim vse ukrepe, ki se ji bodo zdeli potrebni.
Pariz, 5. okt. s. Vlada je razpustila 27 občinskih svetov s komunistično večino v seinskem in nekaterih drugih departmajih ter postavila vsem tem občinam komisarje. Nadalje je uvedeno postopanje proti 43 komunističnim poslancem in več sto občinskim svetnikom zaradi razsojanja defetisti-čne literature. Zahtevali so tudi v poslanici na Herriota sklicanje parlamenta, da razpravlja o sklenitvi miru, tei so razširjali pamflet ki je zahteval sklenitev takojšnjega miru.
Danes je generalni tainik francoskih strokovnih organizacij izjavil, da bo treba zvezo teh organizacij takoj preurediti in
nanovo organizirati. Iz nje ho treba izločiti vse komunistične elemente.
Pariz, 5. oktobra, br. Vojaške sodne oblasti so danes na podlagi posebnih prijav izdale tiralico za francoskima komunističnima poslancema Rametom in Bontejem.
Pariz, 5. okt. br. Socialistična parlamentarna frakcija je imela danes pod vodstvom predsednika socialistične stranke Leona Blu-ma sejo, na kateri je razpravljala o stališču, ki naj ga zavzame nasproti komunistom.
Na seji je bila sprejeta resolucija, v kateri socialistični poslanci uvodoma izražajo svojo solidarnost s Poljsko Ostro obsojajo stališče ruske vlade, ki je dejansko opustila svojo nevtralnost in odredila zasedbo večjega dela Poljske po ruski vojski.
V resoluciji se nato francosica socialistična parlamentarna frakcija ostro izraža tudi proti vodilnim komunistom v Franciji, ki se niso hoteli odreči svojim stikom z Moskvo.
Angleško-turška pogajanja v Londonu
London, 5. okt. s. Turška vojaška misija je danes nadaljevala razgovore z angleškimi vojaškimi krogi v vojnem ministrstvu.
London, 5 oktobra z Angleško-turška pogajanja v Londonu so že dovedla do popolnega razčiščenja turškega stališča Turška vlada je o tem izdala komunike, v katerem ugotavlja, da ni nobenih ovir, ki bi onemogočale sklenitev istočasne pogodbe z Rusijo, Anglijo ln Francijo. Turški zunanji minister Saradzoglu je o svojih pogajanjih z ruskimi državniki sproti obveščal angleškega poslanika v Moskvi, tako da je bila tudi angleška vlada sproti poučena o vseh podrobnostih. Znano je, da je Rusija močno pritiskala na Turčijo, da bi dosegla nevtralizacijo Dardanel, vendar pa se je Turčija uspešno uprla tako ruskemu vojaškemu kakor političnemu pritisku Zato turško-ruska pogodba ne bo v nasprotju s pogodbami, ki jih je sklenila Turčija z Anglijo in Francijo in ki bodo te dni podpisane. Turški zunanji minister Saradzoglu je dal glede tega ponovna zagotovila angleškemu in francoskemu poslaniku v Moskvi.
Konferenca domi-nionov v Londonu
London, 5. okt. s. Novozelandska vlada je sporočila, da jo bo na konferenci do-minionskih ministrov v Londonu zastopal ministrski predsednik Frazer. Avstralski ministrski predsednik Manzies je danes izjavil, da pride v začetku prihodnjega leta na vojni posvet predsednikov vseh do-minionskih vlad Tej izjavi pripominjajo v angleških uradnih krogih, da ne morejo dati še nobenih podatkov, če bo ministrski predsednik Chamberlain res sklical tudi konferenco ministrskih predsednikov
Predlog za Rooseveltovo posredovanje
Washington, 5. okt.. AA. (DNB). Senator Johnson je predložil v teku včerajšnje debate o spremembi nevtralnostnega zakona v senatu resolucijo, naj Roosevelt posreduje za premi: je v Evropi Resolucija je bila izročena odboru za zunanje zadeve.
Neprilike Pierlotove vlade v Belgiji
Bruselj, 6. okt. br. Nekateri desničarski listi so pričeli kritizirati sedanjo belgijske vlado, češ da je brez moči in da ne obvlada sedanjega delikatnega položaja, v katerem se je znašla Belgija spričo vojne med Nemčijo ter Francijo in Anglijo. Tako pravi »Libre Belgique«, da vladi znatno otežuje delo tudi okoliščina, da je sestavljena iz 18 ministrov različnih strank, ki se še niso povsem odrekle svojim političnim prepirom in akcijam. V sedanjih prilikah bi morala biti belgijska vlada sestavljena vsaj nekoliko na avtoritativni bazi, da bi mogla sproti obvladati vsakovrstne notranjepolitične, gospodarske in mednarodne politične probleme, ki se ji postavljajo iz dneva v dan. Gospodarski ukrepi vlade so se izkazali na industrijskem in kmetijskem področju za zelo slabe. Velike težave povzročajo tudi finančni problemi. Prihodnji mesec se sestane parlament in utegne se zgoditi, da se bo Pier-lotov kabinet tedaj znašel v resnih nepri-likah.
Izvajanje pakta proti kominterni opuščeno
London, 6. okt. br. Reuter je objavil vesti iz Belina in Rima. ki so se razširile v tamkajšnjih dobro poučenih političnih krogih, da se bo namreč izvajanje pakta proti kominterni do nadaljnjega opustilo Japonska vlada je še pred kratkim predlagala. da bi se ta pakt ojačil z nekaterimi novimi določbami o skupni akciji proti komunizmu. ItaMjanska in nemška vlada na takšna pogajanja trenutno nista pristali.
Ukrajinsko manjšinsko vprašanje v Rum unij i
Bukarešta, 6. okt. br. Na povabilo notranjega ministrstva je prispel danes semkaj voditelj ukrajinske manjšine v Rumu-niji, ki je imel z ministrskim predsednikom Argetojanom ter drugimi odločilnimi faktorji daljše razgovore o ureditvi položaja ukrajinske manjšine in predvsem o njenih zahtevah na političnem, kulturnem in gospodarskem področju.
TTZZta
»želszne garJe«
Bukarešta, 5. oktobra s Associated Press ' poroča, da je bila odkrita nova zarota > Železne garde«. V Cernovicah ie bilo aretiranih 12 oseb; ena izm^d teh ie izvršila samomor. V Galacu je bilo izvršenih 34 aretacij.
japonska ajanja
London. 5. oktobra, o. »Times« poročajo iz Tokia, da računajo tamkaj z nadaljevanjem angleško-japonskih pogajanj, ki so bila prekinjena v mesecu avgustu. Obnova pogajanj bi bila tem lažja, ker se je položaj izpremenil in so iz japonske vlade izpadli vsi prijatelji politike osi Rim—Berlin. Naloga sedanje japonske politike je zbližanje z velikimi pomorskimi silami Anglije in Zedinjenih držav.
Vojna m Kitajskem
Tokio, 5. oktobra s Japonska vojska je zavzela mesto Ining, važno strateško postojanko 200 km južno od Hankova. Japonska letala so danes zopet bombardirala Čungking že sedmič tekom zadnjih dni.
Čunking, 5. okt. br Več kitaiskih letalskih eskadri! je danes bombardiralo japonsko letališče v Hankovu. Skoraj vsa letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Kakor izjavljajo kitajski letalci, jim ; je bombardiranje popolnoma uspelo. Uni- { čili so letališče in razdejali v hangarjih okrog 30 japonskih letal.	1
Naša poročila po pslnoči
Kakšni bodo Hitlerjevi
mirovni pogoji?
New York, 5. okt. s. Po neoficielnih poročilih iz Berlina namerava nemška vlada staviti mirovne pogoje, ki bi vsebovali med drugim ustanovitev poljske države pod nemškim protektoratom, revizijo sedanjega položaja Ceško-Moravske, razorožitev ter ureditev vprašanja kolonij.
Pariški politiki o Daladierovem ekspozeju
Pariz, 6. oktobra, z. Ek3poze, ki ga je podal ministrski predsednik Daladier v zunanjepolitičnem odboru, je predmet živahnih komentarjev. V pariških političnih krogih naglašajo, da je Nemčija vojno na Poljskem v vojaškem pogledu dobila, v političnem pogledu pa zgubila. Nemške sanje o ekspanziji na vzhod so končane. Nemčija je imela dovolj sredstev, da premaga slabotno Poljsko, nikdar pa ne bo imela dovolj moči, da bi slavila zmago nad Anglijo in Francijo. Anglija in Francija odklanjata vsaka pogajanja s sedanjim nemškim režimom in se tudi ne bosta zadovoljili samo z novim nemškim režimom, marveč bosta tudi zahtevali, da se izpre-meni vsa sedanja struktura Nemčije. Vse tako dolgo, dokler bo obstojala Nemčija v sedanji sestavi, bo pomenila stalno ogra-žanje svojih sosedov.
S Položaj
na zapadnem bsjiscu
Pariz. 5. oktobra, br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je izdalo nocoj naslednje 64. vojno poročilo: V splošnem je dan mirno potekel. Na raznih odsekih fronte so bile izvidniške čete na obeh straneh v akciji.
Agencija Havas objavlja v zvezi s tem komunikejem, da je položaj na zapadni fronti do večera ostal nespremenjen; spopadli so se na raznih krajih le manjši oddelki francoskih in nemških Izvidniških čet. Južnovzhodno od Saarbriickna pa je bilo na fronti vendarle nekoliko bolj živah-
no. Tam je bilo v akciji tudi topništvo. Južno od Pirmasensa so Nemci poskusili z napadom svoje pehote zavzeti nekaj francoskih prednjih postojank, a francosko poljsko topništvo in strojniška gnezda so jim račune prekrižala. Francosko topništvo je ob tej priliki prizadejalo nemškim prednjim postojankam veliko škodo.
V nevtralnih krogih so se danes razširile nepotrjene vesti, da bodo Nemci poskušali obiti Maginotovo linijo in da bodo vdrli v Francijo preko Luksemburške. Tukajšnji vojaški strokovnjaki pa sodijo, da jim taka strateška poteza ne bi mnogo koristila, ker bi se na lepem nemška vojska znašla v kleščah med Maginotovo linijo ter belgijsko obrambno črto.
Nocojšnji listi z velikim zadovoljstvom beležijo kritična vojaška poročila angleškega tiska, v katerih angleški vojaški strokovnjaki hvalijo francosko letalstvo in topništvo. Tako ugotavlja »New» Chroni-cle«, da so francoski generalni štab, frontni oficirji in topništvo naravnost nenadkri-ljivi. Tudi francosko letalstvo je dokazalo sposobnost svojih pilotov. Angleški listi tudi ugotavljajo, da ni več daleč čas, ko bosta francosko in angleško letalstvo tako po kakovosti kakor tudi po kvantiteti prekosila nasprotniško.
Nova zastava češkega protektorata
Praga, 5. oktobra. AA. (DNB.) Vlada protektorata je objavila uredbo, s katero se menjajo odredbe glede narodne zastave. Po tej uredbi bo imela nova zastava če-ško-moravskega protektorata barve od zgoraj navzdol belo, rdečo in modro z odgovarjajočim grbom.
Turčija ne prizna
razdelitve Poljske
Ankara, 5. oktobra, o. Kakor poroča anatolska brzojavna agencija, je turška vlada izjavila poljskemu poslaniku v Ankari, da ne priznava razdelitve Poljske, ki sta jo izvršila Nemčija in Rusija.
Gospodarska v&Jna
Švedske trgovske ladje bodo odslej spremljale švedske
vojne ladje
Stockholm, 5. okt. s. švedska vlada je odposlala vojno brodovje, sestoječe iz ene križarke, dveh rušilcev. dveh podmornic in več manjših ladij, na križarjenje v švedskih teritorialnih vodah, da orepreči nadaljne napade na švedske trgovske ladje. Oboroženih bo tudi 100 tovornih parnikov, da pomagajo pri zaščiti švedske obale, švedske zavarovaln ce so sporočile, da prevzamejo zavarovalnine za ladje samo še v švedskih teritorialnih vodah.
Duhlin, 5. oktobra. A A. (Havas). Neka nemška podmornica 60 milj od obale je potopila neko grško ladjo. Posadka 28 mož je bila izkrcana na obalo. 6 mornarjev je bilo prepeljanih v bolnico. Kapetan je izjavil, da je podmornica opozorila ladjo, preden jo je potopila.
London, 5. okt. s. V krogih angleške admiralitete izjavljajo, da še ni ugotovljeno, ali je napad na angleško ladjo »element« v južnem Atlantiku res izvršila nemška lahka križarka »Admiral von Scherr«. Znano je, da je bila ta križarka ob začetku vojne v nemški luki. Ce je sedaj res na odprtem morju, ji bo zelo otežkočena vrnitev.
Berlin, 5. oktobra. AA. (DNB). Iz Amsterdama poročajo: Zaradi angleške blokade je holandska vlada prisiljena raci-onrati prodajo petroleja. Odslej bo petrolej na prodaj samo na izkaznice, in si-
cer samo tistim podjetjem, ki lahko dokažejo, da jim je nujno potreben.
Pariz, 5. oktobra. AA. (Havas). Francoska podmornica, ki je po včerajšnjem uradnem francoskem poročilu zaplenila neko nemško trgovinsko ladjo na visokem morju, se je vrnila s to ladjo v luko. Podmornica je bila ustavila nemško trgovinsko ladjo daleč na morju in je morala prepluti s svojim plenom tisoč milj.
London, 5. okt. s. Po podatkih angleške admiralitete je Nemčija od začetka vojne izgubila že polovico podmornic, ki so uporabljive na visokem morju. Ves pretekli teden je bila od nemških podmornic potopljena ena sama manjša angleška ladja. AdmiraJiteta zanika vesti, da bi angleške trgovske ladje same napadale nemške podmornice in pravi, da so te vesti razširjene za opravičilo neomejene kampanje, ki jo hoče začeti Nemčija.
Kodanj, 5. okt. s. Danska vlada je izdala na prebivalstvo apel, v katerem ga svari pred tujimi vohuni. Opozarja, da naj nihče ne da je informacij o gibanju danskih ladij ter o danskih lukah. Vsako sumljivo osebo, ki skuša dobiti take podatke, je treba prijaviti oblastvom.
Stockholm, 5. okt. br. Nemške stražne ladje so v Severnem morju pri Alesundu zaplenile pet švedskih pamikov, med katerimi so bili trije natovorjeni z blagom za Anglijo, dva pa za Zedinjene države. Vse zaplenjene parnike so odvedli v vojno luko KieL
Sodne za&evs [sf&iene banski oblasti v Zagrebu
Ustanovi se „ Vrhovno sočisče v Ljubljani44
Beograd. 5. oktobra, a. Službene Novine objavljajo prvo uredbo o prenosu državnih poslov na banovino Hrvatsko. Ta prva uredba prenaša na bansko oblast v Zagrebu zadeve ministrstva pravde. Uredba ima 4 poglavja in 59 členov. Njene glavne določbe so:
S 30 septembrom 1939 sta nehala v ministrstvu pravde poslovati odseka, ki sta obravnavala osebne in upravne zadeve sodišč in državnih tožilstvo za področji ape-lacijskih sodišč v Zagrebu in Splitu. Oddelek za kaznilnice je s tem dnem prenehal obravnati vse zadeve, ki se nanašajo na ka zmpke zavode v banovini Hrvatski. Vsi ti posli se brez ozira na to, ali so že začeti ali še ne, odstopijo banski oblasti v Zagrebu. kateri se izroče tudi vsi spisi. Osebje, ki je bilo pri ministrstvu zaposleno s temi zadevami, se da na razpolago banski oblasti ali pa postavi na razpoloženje, oni pa. ki so bili ministrstvu le dodeljeni, se vrnejo v svojo redno službo.
Okrajna sodišča, ki so bila po novih me-lah banovine Hrvatske odrezana od svojega okrožnega sodišča, se priključijo, ako so prišla pod banovino Hrvatsko, najbližjemu okrožnemu sodišču v tej banovini, ako so ostala v drugih banovinah, pa najbližjemu okrožnemu sodišču v svoji banovini. Enako se ona okrožna sodišča, ki so prišla v banovino Hrvatsko, a so doslej pripadala kakemu drugemu apelacijskemu sodišču, kakor onima v Zagrebu in Splitu, odločijo od svojega dosedanjega apelacijskega sodišča in priključijo zagrebškemu ali splitskemu. Na drugi strani se odcepijo od zagrebškega in splitskega apelacijskega sodišča ona okrožna sodišča, ki leže v du-navski, drinski ali Zetski banovini in so doslej, ker se sodne meje niso krile z ba-novinskimi. spadala pod Zagreb ali Split, priključijo drugim apelacijskim sodiščem. Po teh spremembah pridejo okrožna sodi-
šča Derventa izpod Sarajeva pod Zagreb, Travnik in Mostar izpod Sarajeva pod Split, Sremska Mitrovica izpod Zagreba pod Novi Sad in Kotor izpod Splita pod
Sarajevo.
Zadeve apelacijskega sodišča v Split-u se izločijo iz Stola sedmorice oddelek A v Zagrebu in priključijo odelku A, ki se bo odslej imenoval »Stol sedmorice«. Dosedanji oddelek B stola sedmorice se s 1. novembrom preseli iz Zagreba v Ljubljano in se bo odslej imenoval »Vrhovno sodišče v Ljubljani«.
Srezi, ki so se na novo priključili banovini Hrvatski, se izločijo iz območja iz svojih dosedanjih upravnih sodišč in se priključijo upravnemu sodšču v Zagrebu. Upravno sodišče v Dubrovniku, ki je bilo do sedaj pristojno za primorsko in zetsko banovino, se preseli v Podgorico in bo odslej pristojno le še za zetsko banovino, dočim bo za vso bivšo primorsko banovino in za srez Dubrovnik pristojno upravno sodišče v Zagrebu.
Ako je kako okrajno, okrožno ali apela-cijsko sodišče že začelo obravnavati kako civilno-pravno ali kazensko zadevo, za katero po novih predpisih teritorialno ni več pristojno, jo obravnava še dalje do končne rešitve. To velja tudi za upravna sodišča.
Banska oblast prevzame tudi vse kazenske zavode na svojem področju, če so v teh zavodih obsojenci, ki so bili obsojeni od kakega sodišča izven banovine Hrvatske, bodo prepeljani v druge kaznilnice, ki jih bo določil minister pravde, v kaznilnice na Hrvatskem pa bodo iz ostalih kaznilnic prepeljani oni, ki so bili obsojeni od kakega sodišča na Hrvatskem.
Vremenska napoved
Zemunska: V glavnem oblačno z dežjem od časa do časa v večji severni polovicL Toplota bo nekoliko poskočila.