dOvAsIza, Sprayica GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Poštnina plačana v gotovini IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE i Nove odredbe o preskrbi prebivalstva kažejo stalno skrb oblasti za dvig standarda delovnega ljudstva Izjava sovjetskega predstavnika v OZN V Lancovem so uspešno izveidli gradnjo zadružnega doma O ljudsko-prosvetnem delu na gradiliščih zadružnih domov Leto IX - št. 107 Ljubljana, četrtek, 6. maja 1948 Izhaja vsak dan razeD ob petkih Mesečna naročnina din 45.— Cena din 2.- Nove odredbe o preskrbi prebivalstva kažejo stalno skrb oblasti za dvig siandarda delovnega ljudstva Nekaj več kakor en mesec in pol je preteklo, ko je stopila v veljavo uredba 0 novem načinu preskrbe prebivalstva Potom vezanih cen in zajamčene preskrbe. Dovolj dolgo, da so se v tem času Pokazale prednosti nove preskrbe in da 8o bili postavljeni na laž vsi tisti, ki so zaradi svojih protiljudskih interesov skušali z lažnjivimi razlagami zbegati naše hudi in s tem zavirati razvoj nove trgovine, ki jim nikakor ne gre v račun. Dvoje različnih vesti so ti protiljudsld Cementi vrgli med ljudi takoj v začetku. Prvo, kar so trdili, je bilo, da kmetje ne bodo dajali svojih pridelkov za vezane cene, ker prvič da so cene prenizke, dru-Bič pa da sploh ničesar več nimajo za Prodajo. Ker pa so vedeli, da je to laž, »o skušali kmete odvrniti od vezane trgo-Mne, češ da industrijskega blpga ne bo, *e pa bo kaka malenkost le prišla, bo to torno enkrat, ker da naša industrija ni ® stanju, da bi producirala toliko blaga, kakor bi ga bilo potrebno za vezano trgovino. Dejstva pa so vse te govorice sproti r<*zgaljula kot laž. Blaga, Ici je prihajalo ® zadruge, je bilo vedno več in še vedno Prihaja. Že do sedaj je prišlo v zadruge blaga za čez 1 milijardo dinarjev. In ko *o kmetje blago v zadrugah videli, ko Hm je bilo omogočeno, da ga kupujejo, *o prinašali v zadruge vse vel svojih Pridelkov, 'le v tem kratkem času so prodali po vezanih cenah blaga za preko GOO milijonov dinarjev. Druge zlonamerne razlage, ki so jih širili nasprotniki delovnega ljudstva, so biie, da hoče nova oblast uničiti malega krnela, da bi tako dobili delovno silo za nove tovarne. Ti ljudje, ki so agenti Ustih velekapitalističnih magnatov, ki so 8 svojo gospodarsko politiko desetletja in desetletja uničevali malega in srednjega kmeta, da so iz njega stisnili zadnje žulje, istočasno pa dobili rezervno delovno armado, lci je pritiskala na plače že zaposlenih delavcev, ti ljudje pozabljajo, da je nova oblast prav zato ljudska, ker nikdar več ne bo dopustila, da bi se kaj takega dogajalo. In naši mali ljudje se te oblasti oklepajo, ker vedo, da je to njihova oblast, ki bo ščitila njihove interese. Mali in srednji kmet bosta v okrilju te oblasti prvič v svoji zgodovini zaščitena, prvič v zgodovini se bosta mogla dvigniti iz svoje gospodarske zaostalosti in doseči blagostanje. Za to je nova oblast storila že niz ukrepov in tudi nove uredbe o vezanih cenah kažejo skrb oblasti za malega kmeta. Res je, da skušamo danes čim več hudi pritegniti s kmetov v industrijo, na gradbišča in v gozdove. Toda samo tiste, ki v kmetijstvu niso neobhodno potrebni in tiste, ki na kmetih ne morejo dobiti Zadostnega kosa kruha. To so predvsem bajtarji. Ti nikdar niso mogli od svoje zemlje živeli, temveč so se vdinjali vaškim bogatašem za zaslužek, od katerega niso mogli ne živeli ne umreti. Tem ljudem se prav v industriji odpira lepše življenje. Ostalim malim kmetom, kolikor jih je na kmetijah potrebno, pa bo oblast pomagala, da z delom na kmetiji Pridejo do lepšega življenja, da ne bodo gospodarsko propadli, kakor so propadali p prejšnjih časih. Kako se z novimi uredbami o vezanih cenah kaže skrb naše oblasti za malega kmeta? Mi smo videli, da se je z novimi uredbami vse bolj širil krog predmetov, ki jih kmet lahko prodaja po vezanih cenah. Vezana trgovina se je razširila Uidi na jajca in mleko. Cena mleka je tako ugodna, da kmet še nikoli ni pro dajal mleka po taki ceni, v razmerju s cenami, po katerih lahko kupuje industrijsko blago. Toda to še ni vse. Pred nedavnim je izšla uredba, po kateri bo lahko mali kmet prodajal prav vse svoje Pridelke po vezanih cenah. S tem bo dana možnost slehernemu kmetu, da sodeluje pri vezani trgovini in da pride do bonov, potom katerih bo lahko fcjtpo-industrijske izdelke po mnogo ugods nejših cenah, kakor jih je kupoval pred vojno. Uredba mu tudi omogoča, da laUko vnaprej sklepa pogodbe z državnimi podjetji in zadrugami o prodaji posameznih kmetijskih pridelkov. Na podlagi takih Pogodb lahko dobi predujem v akredi livnih čekih in bone do 40.% vrednosti Pogojenih predmetov, da tako lahko pride *e sedaj do potrebnega industrijskega blaga, do umetnih gnojil, škropil itd. Nove uredbe o preskrbi prebivalstva Pu izboljšujejo življenjski standard tudi delavcem in nameščencem. Saj prav to zasledujejo novti uredbe, da zboljšajo življenjski položaj vsemu delovnemu Hudstvu. Če pregledamo obroke živil, ki po zvezni uredbi zajamčeni delavcem in nameščencem, vidimo, da so se dvig- nili obroki sladkorja od 5O do 300 /o, obroki maščob do 300 % (zlasti mladini in navadnim potrošnikom), obroki mesa od 50 do 100 %. Skupna vrednost industrijskih izdelkov, ki je delavcem zajamčena po zvezni uredbi, pa se poveča za 46,03 %. Kljub tako jasnim dejstvom pa so nekateri tudi pri delavcih in nameščencih skušali sejati nezadovoljstvo proti novim uredbam, izrabljajoč dejstvo, da danes delavstvu ne moremo nudili še vsega, kar potrebuje, in da je bilo treba v zvezi z nižjimi enotnimi cenami v vezani trgovini določiti nekaterim predmetom na prostem trgu višje komercialne cene, so ti ljudje trdili, da se je življenjski standard delavca znižal. Naša oblast ima stalno pred očmi težave, s katerimi se morata boriti naš delavec in nameščenec in ve, da jima mora omogočiti, da prideta po nižjih cenah tudi do takih predmetov, ki jih ni dobiti na točke, n. pr. posoda, otroški čevlji in drugi pred\neti, ki se prodajajo na prostem trgu po višjih komercialnih cenah. Pred dvema dnevoma smo prinesli odredbo o preskrbi prebivalstva z industrijskimi proizvodi na podlagi dopolnilnih bonov. Vsi, ki imajo pravico do zajamčene preskrbe s tekstilnim blagom in čevlji, bodo dobili dopolnilne bone, ki se bodo glasili na denarno vsoto. Potrošniki IR 1 in IR 2 bodo dobili bon na vsoto 450 dinarjev, ostali pa na 000 dinarjev. S tern bodo lahko kupovali razne industrijske predmete po nižjih enotnih cenah, ki so le v svobodni prodaji. V denarju bo potrošnik plačal nižjo enotno ceno, razliko med nižjo enotno ceno in komercialno ceno pp, bo kril z boni. tTa odredba je torej še en ukrep naše oblasti za poboljšanje preskrbe našega delavstva, še en ukrep, ki kaže napore naše oblasti za dvig siandarda delovnega ljudstva. Danes še ne moremo kriti vseh potreb delovnega ljudstva, ker so te potrebe zaradi posledic vojne silno narasle in ker danes marsikaj uvažamo v manjših količinah, kakor smo uvažali pred vojno. Zato pa uvažamo stroje za našo industrijo, potom katere se bomo gospodarsko osamosvojili, da bomo živeli lepše in boljše, kakor smo živeli nekdaj, ko so se drugi redili od naših žuljev. Zahvaljujoč se naporom delovnega ljudstva, se pri nas preskrba izboljšuje iz dneva v dan, danes smo v stanju kriti mnogo več naših potreb, kakor smo bili v stanju n. pr. pred enim letom. Naš delavec in nameščenec sta sicer mnogokrat še prisiljena, da kupujeta del živil na prostem trgu po visokih cenali. Z vezano trgovino pa bo država zajemala vedno več kmetijskih pridelkov, kmetu bo taka trgovina tudi vzpodbuda, da poveča svoje pridelke in jasno je, da se bodo na ta način življenjski stroški delavstva in nameščen-stva zniževali. Jasno pa je, da sloji pred nami še nadalje naloga višati industrij s ko proizvodnjo, da bomo mogli kmetu nuditi za njegove pridelke čim več blaga, istočasno pa se bo tudi preskrba delav■ stva z industrijskimi' proizvodi še povečala. Se vffltno pa se v naši trgovini pojavlja mnogo napak, zaradi katerih ni tako čutiti blagodati nove trgovine in zaradi katerih so ljudje mnogokrat upravičeno nezadovoljni. Te napake izvirajo iz birokratizma, neekspeditivnosti poedinih organov trgovine, slabe evidence itd. Blngo, lci se o&kupuje od kmetov, mnogokrat leži po več tednov po zadrugah, po raznih skladiščih, do potrošnikov pa prihaja v velikih zamudah, katerikrat celo po kvarjeno. Mnogokrat pa zadrugam manjka raznega blaga, ker ga zadruge ali poslovne zveze ne dobe pravočasno. Pred nekaj dnevi smo n. pr. dobili poročilo, da zadruge in poslovna zveza na Tolminskem niso imele potrebnega blaga za vezane cene. Zadruge so sicer pri po s lovni zvezi naročile, blago, ta pa naročila ni poslala naprej, četudi je v re publiških skladiščih dovolj blaga na raz polago. Včasih leži blago v skladiščih poslovnih zvez, ker ga ne znajo razpečati Tako je imela n. pr. PZ v Celju precej kmetijskih strojev in orodja, drugod pa je veliko povpraševanje po teh predme tih. PZ v Celju pa se ni znašla, da b to blago ponudila drugim okrajem. Nadaljnja napaka je, da republiška skladišča in PZ, ki so prejele Mago, izstavljajo fakture z veliko zamudo, s čemer se zavira kalkulacija in odobritev prodajnih cen in s tem v zvezi pravočasna prodaja blaga. Fse te in podobne napake je treba sproti odpravljati, se stalno proti njim boriti in za to borbo mobilizirati vse naše organizacije. Le z javno kontrolo in sodelovanjem vsega ljudstva bomo odstranili napake iz naše trgovine in tako dosegli, da bo delovno ljudstvo v celoti občutilo velike blagodati nove trgovine in skrb oblasti za dvig njegovega standarda. Ukaz o preosnovi vlade FLRJ Beograd 5. maja. (Tanjug.) Na podlagi 74. člena 13. točke Ustave FLRJ in na predlog predsednika vlade FLRJ je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ sklenil: 1. da se razrešila dolžnosti minister za finance vlade FLRJ Sreten Žujovic in minister za lahko industrijo vlade FLRJ Andrija Hebrang in 2. da se postavi za ministra financ vlade FLRJ Dobrivoje Radosavljevič, za ministra lahke industrije vlade FLRJ pa dr. Savo Zlatic. —m* m—m Maršal Tito prejel ob prvomajski proslavi pozdravne brzojavke delovnih kolektivov iz vse dežele Ob proslavi 1. maja je sprejel predsednik vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije maršal Josip Broz Tito mnogo pozdravnih brzojavk od delovnih kolektivov iz vseh krajev dežele. Udarniki, zbrani na proslavi 1. maja Novi Gorici, so poslali borbene delovne pozdrave vodji in učitelju, indciatorju vseh naših zmag, v katerih se obvezujejo, da bodo izkušnje udarniškega dela prenesli na vse delovno ljudstvo, da omogočijo čim hitrejšo zmago v delu in boju za socializem. _ v V svoji brzojavfci g prvomajskega mitinga so radarji golubaskega bazena sporočili maršalu Titu, da so svoj tromeseč-ni plan in mesečni plan za april izvršili in se obvezujejo, da bodo tudi v bodoče izvršili vse svoje naloge. Delovno ljudstvo Slavonskega Broda obljublja v brzojavki, da bo postavljene naloge ne eamo izvrševalo, ampak tudi prekoračilo, da bi se «na tak način činaprej ustvarili pogoji za boljše im srečnejše življenje našega ljudstva. Na veličastnem mitingu v Vlasolincu se je ljudstvo zaobljubilo, da bo z vsemi silami delalo za ustvaritev petletke, za ustvaritev* social izma-v naši deželi in da se pri tem ne bo balo nikakršnih zastraševanj in groženj imperialistov ter vojnih hujskačev. Kolektiv parnika stKorenica« je poslai maršalu Titu pozdrav s prvomajske proslave na ladji, obvezujoč se, da bo izvršil vse svoje naloge v zve*i s petletnim planom. Pozdravne brzojavkte z obljubami o izvršitvi petletnega plana so poslali med drugim tudi ljudstvo gračaniškega okraja, delavci in nameščenci na oddihu ter kmetje iz Kaštela, udeleženci prvomajske proslave go riškega okraja in železniška industrijska šola v Mariboru. S SEJE NAMESTNIKOV ZUNANJIH MINISTROV V LONDONU Sovetska delegacija smatra razloge jugoslovanske delegaciie za utemeljene Jugoslovanski delegat predsednik komisije Organizacije ZN za opojne droge New York 5. maja. (Tanjug.) Tu se je začelo tretje zasedanje komisije Združenih narodov za opojne droge. Za predsednika komisije so soglasno izvolili jugoslovanskega delegata Krašovca. 'Za podpredsednika eo izvolili kitajskega delegata, za poročevalca pa delegata Peruja. Na dnevnem redu sedanjega zaseda' nja je med drugim sklicanje svetovne konference za omejitev proizvodnje opija in pa postavitev pod mednarodno nad zorstvo novih sintetičnih opojnih drog. Pred sprejemom ustave v ČSR Praga, 5. maja (Tanjug). Vseljudsko razpravljanje o načrtu nove češkošlova' ške ustave je dalo dobre rezultate. Iz vseli slojev prebivalstva je prišlo mnogo predlogov, ki jih jo ustavodajni parlamentarni odbor obdelal m sprejel v končni načrt ustave. Ta načrt ustave bo v petek predložen v ustavodajni narodni skupščini v obravnavo. Debata o ustavi bo končana na dan osvoboditve — 9. maja v zgodovinski vladislavski dvorani v Pragi. V sovjetski coni Nemčije raste produkcija v industriji Berlin, 4. maja (Tanjug), Po poročilu informacijskega biroja sovjetske vojaške uprave v Nemčiji so izpolnila industrij 6ka podjetja sovjetskega sektorja Berlina proizvodni načrt za prvo četrtletje 1948, leta 122,4%). V poročilu je poudarjeno, da je povečanje proizvodnje rezultat doslednega izvajanja odredbe maršala Sokolovskega o izboljšanju življenjskih, socialnih in zdravstvenih pogojev nemških delovnih ljudi. Kakor je znano, dobiva na podlagi te odredbe skoraj 20 tisoč delavcev v podjetjih v sovjetskem sektorju vsak dan dodatni topli obrok iz tovarniških kuhinj. V biconiji se širijo stavke delavstva Hannover, 5. maja. Associated Press poroča, da se v britanski in ameriški coni Nemčije vedno bolj širijo stavke zaradi primanjkovanja hrane. Nemška novinarska agencija DPD poroča, da je pričelo danes stavkati tudi 3.7001 delavcev v Mannheimu v znamenje protesta proti zmanjšanju racioniramih obrokov mesa. Včeraj je na področju Hannoverja pričelo stavkati še 12.000 delavcev kemičnih tovarn in 12.000 gradbenih delavcev. < London, 5. maja (Tanjug). V ponede-' ljek so na seji namestnikov zunanjih ministrov za mirovno pogodbo z Avstrijo začeli obravnavati jugoslovanske zahteve 'do Avstrije. Angleški predstavnik je izjavil, da angleška delegacija tudi po jugoslovanskih pojasnilih v ničemer ni spremenila svojega stališča in da še vedno meni, da so jugoslovanske zahteve glede meja »neosnovane«. Izjavil je tudi, da ne more sprejeti jugoslovanskih repa-racijskih zahtev. Izjavam angleškega predstavnika sta se pridružila tudi francoski in ameriški predstavnik. Odgovarjajoč angleškemu delegatu je sovjetski predstavnik Koktomov poudaril, da je v zgodovini vprašanja Slovenske Koroške izražena stoletna borba Slovencev proti nasilni germanizaciji. Nobene številke ne morejo dati prave slike trpljenja in herojstva jugoslovanskih narodov v borbi za svobodo in neodvisnost. Jugoslavija je izgubila v oboroženi borbi proti hitlerjevskemu osvajalcu 1,700.000 človeških življenj. Umestno je priklicati si v spomin, kakšnega pomena je bila ta borba za skupno stvar zmage nad hitle-rizmom. Ni naključje, da pripada Slovencem, med njimi tudi koroškim Slovencem, častno mesto v vrstah jugoslovanskih partizanov. Slovenci so z orožjem v roki dokazali svojo pripadnost k skupni stvari svobodoljubnih narodov sveta. »Jugoslavija je privolila v koncesije glede Slovenske Koroške,« je rekel nadalje Koktomov, »da bi olajšala sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. Iz številnih podatkov, ki so nam bili predloženi, je povsem jasno razvidno, da se nanašajo jugoslovanske zahteve na ozemlje, naseljeno po pretežni večini s slovenskim življem, ki v sestavi Jugoslavije že. ima 6 voj o slovensko državo. Popravki avstrijske meje, ki izhajajo iz jugoslovanskega predloga, so čisto majhni in upravičeni. Vladi Združenih držav Amerike in Velike Britanije 6ta svoj čas obljubili Jugoslaviji, da bosta proučili te popravke meje za mizo mirovne konference in poudarili, da smatrata sedanjo avstrij-sko-jugoslovansko mejo za začasno. Sovjetska delegacija ugotavlja,« je zaključil Koktomov, »da etničnih, zgodovinskih in gospodarskih podatkov in navedb jugoslovanske delegacije nihče ni izpodbil niti ovrgel. Sovjetska delegacija se ne strinja s stališčem avstrijske delegacije, ki neutemeljeno odklanja jugoslovanske zahteve. Sovjetska delegacija smatra razloge jugoslovanske delegacije za utemeljene, jih podpira in je v interesu čimprejšnje sklenitve mirovne pogodbe z Avstrijo pripravljena proučiti vse predloge, ki upoštevajo zakonite interese Jugoslavije.« Obravnavanje jugoslovanskih zahtev do Avstrije se je včeraj nadaljevalo. 0G0R&ENI 'PROTESTI slovenskega prebivalstva proti Gruberjevim lažnjivim trditvam Celovec, 5.' maja (Tanjug). Prebivalstvo Slovenske Koroške še vedno pošilja v London konferenci namestnikov zunanjih ministrov protestne brzojavke proti lažnjivim trditvam avstrijskega zunanjega ministra Gruberja, češ da koroški Slovenci uživajo vse praviie. V brzojavkah prebivalstvo odločno zahteva priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji, ker le tako bo rešeno nasilja avstrijskih oblasti. Takšne brzojavke so te dni poslale občine: Podgorje, Važenberk, Do-berla vas, Velikovec, Vovbre in mnoge druge vasi Slovenske Koroške. Slovenska zadružna zveza ugotavlja v protestni! brzojavki gospodarsko nasilje, ki ga morajo prenašati Slovenci in odločno zahteva priključitev k FLRJ. Prebivalstvo iz Pliberka pravi v protestni brzojavki: »Resnica je, da uživajo vse pravice in ugodnosti fašisti, ki so leta 1945 pribežali iz Jugoslavije in ki so tudi danes največji sovražniki Jugoslavije. Naš koroške Slovence pa zapirajo in kaznujejo zato, ker zahtevamo dvojezične napise in ker hočemo biti priključeni k FLRJ«. Teden proslav NOB koroških Slovencev Celovec, 5. maja (Tanjug), V vseh krajih Slovenske Koroške je bil organiziran od 2. do 9. maja partizanski teden, posvečen osvobodilni borbi koroških Slo- vencev in padlim partizanom. V okviru teh slovesnosti bodo odkrili spominsko ploščo padlim borcem. Predvidene 60 konference, ni katerih 6e bo govorilo o narodno-osvoboidilni borbi koroških Slovencev in njihovem prispevku k zmagi nad fašizmom, V Avstriji odkrita nova {taoistična zarota Dunaj, 5. maja (Tass), Dne 3, maja je pričela pred sodiščem na Dunaju razprava proti voditeljem skupine fašističnih zarotnikov, ki jo je vodil bivši sodclpvec avstrijskega ministra za zunanje zadeve Karl Bischof. Zarotniki so hoteli ustanoviti fašistično stranko na Dunaju in 60 vzdrževali tesne stike z voditeljem neofašističnih avstrijskih organizacij Rafels-bergerjem, ki so ga pred kratkim aretirali na Tirolskem. Kakor vsi drugi voditelji neofašističnih skupin je tudi Bischof v glavnem računal na oborožen spopad med zapadnimi državami in Sovjetsko zvezo. Glavni namen njegove tajne organizacij je bil združitev Vseh reakcionarnih sil v boju proti komunizmu, vključitev Avstrije v zapadno unijo, pripravljanje ugodnega terena za širjenje fašizma, zavarovanje nemškega življenjskega prostora itd. Eden od obtoženih je po ukazu Bischofa vzpostavil zvezo z ministrom'za notranje zadeve Grafom, da bi ga pritegnil v zarotniško organizacijo. Preiskava je ugotovila, da je Bischof hotel pridobiti za svoje delo tudi ministra za prosveto. IMPERIALISTIČNI TEROR V GRČIJI NAJGNUSNEJSl ZLOČIN MONARHOFASISTOV V enem dnevu je dal ameriški agent Rendis ustreliti 150 grških patriotov Atene, 5, maja (Tanjug). Radijska postaja Svobodne Grčije komentira krizo, ki je nastala v monarhofašistični vladi in omenja , včerajšnjo izjavo Sofulisa, ki je na vprašanje časnikarjev, kdo bo naslednik ubitega ministra pravosodja La-da6a, Odgovoril, da bo začasno na njegovo mesto imenovan minister Rendis, dokler se ne uredi vprašanje vlade. S tem je Sofuilis priznal, da je v vladi kriza. To potrjuje tudi današnji sestanek Sofulisa in Tsaldarisa. Hkrati se trenja med populisti in liberalci zaostrujejo, oboji pa si hočejo z zakulisnimi mahinacijami pridobiti naklonjenost šefa ameriške misije za »pomoč« Grčiji Griswolda, da bi rešil vladno krizo v korist populistov, odnosno liberalcev. Brez dvoma pa bo imel pri sestavi vlade odločilno besedo prav Griswold, ki bo imenoval predsednika vlade in ministre, toda samo takšne, ki bodo v skladu z interesi ZDA v Grčiji. Kakor poroča ateJi6ki radio/ 60 danes blizu Aten ustrelili 24 rodoljubov, ki so ‘bili obsojeni, ker so se udeležili decembrskih dogodkov . 1944. leta. Kakor pišejo atenski časopisi, je bila ta ustrelitev eamo del odločbe monarho-fašistične vlade za množično streljanje zaprtih rodoljubov. Popoldanski atenski časopisi pišejo, da je začasni pravosodni minister Rendis takoj podpisal 152 6m.rtnih obsodb in brzojavno obvestil lokalne oblasti, naj obsodbe nemudoma iizvrše. Tako so včeraj zjutraj razen 24 ustreljenih v Atenah, izvršili smrtno obsodbo tudi nad ostalimi 128 grškimi rodoljubi, ki s O bili zaprti po zaporih v Egini, Lamiji, Hal- kidi, Solunu, Tripolisu, Špairti in Kala-mati. , Monarhofašistični minister Rendis je izdal tudi odredbo, da morajo v desetih dneh »likvidirati« 830 prošenj za pomilostitev, ki 60 jiih na smrt obsojeni rodoljubi predložili odboru za pomilostitve. Kakor poročajo iz Grčije, so monar-hofašistične oblasti po umoru pravosodnega ' ministra Ladasa pričele z novimi množičnimi ustrelitvami in aretacijami demokratičnih državljanov. »United Press« poroča, da so samo včeraj v Grčiji ustrelili 154 oseb, ki so bili po večini borci odporniškega gibanja, ki so jih obtožili, ker so se borili med ljudskim uporom 1944. leta. To je bilo največje množično streljanje v enem dnevu med grško državljansko vojno, Ko je govoril o tem najnovejšem zločinu grških. monarhofaši6tov, je minister javne varnosti, ki začasno opravlja dolžnost pravosodnega ministra, cinično ■izjavil, da 6e »vlada poslužuje demokratičnih metod in ne metod totalitarnega sistema«. Znano pa je, da ameriški krogi Rendisove ukrepe odločno podpirajo in odobravajo. — Tudi agencija France Presse poroča o teh množičnih 1 ustrelitvah in dodaja, da je Rendis »priporočil«, naj do 10. maja odločijo in razsodijo nad prošnjami za pomilostitev obsojencev. Kakor poroča ta agencija, je namenjenih za ustrelitev še 830 o6eb, ki so v zaporih. Predsednik monarhofašistične vlade Sofulis je pa glede teh množičnih umorov izjavil, da je vlada sklenila, da bodo ustrelili vs^ osebe, ki so bile obsojene na smrt. IZJAVA SOVJETSKEGA PREDSTAVNIKA V OZN Ameriška predlog o skrbništvu nad Palestino je treba odločno zavrniti New York 5, maja. (Tanjug.) Na seji političnega komiteja Generalne skupščine 3. maja je za jugoslovanskim delegatom dr. Vilfanom govoril ameriški predstavnik Jasop, ki je skušal dokazati, da je treba palestinsko vprašanje »začasno« urediti še- pred potekom mandata, ki poteče 15. maja. Sovjetski delegat Carapkin je nastopil proti predlogu o skrbništvu, ker pomeni dejanski načrt za nadvlado tujega, predvsem ameriškega kapitala v Palestini. Imperialistični Interesi ZDA so v nasprotju z interesi židovskega in arabskega prebivalstva v Palestini. V tej deželi bi bilo stanje popolnoma drugačno in židovsko - arabska država bi bila že ustanovljena, če ZDA in Velika Britanija ne bi preprečevali sklepov Generalne skupščine. Ameriški sporazumi o skrbništvu so nesramen dokument, s katerim se teptajo načela demokracije in Ustanovne listine OZN. Na koncu je Carapkin izjavil, da se predlogi ZDA po mnenju sovjetske delegacije ne morejo tako spremeniti, da bi bili sprejemljivi vsaj v načelu in jih je zato treba odločno zavrniti, kakor je treba zavrniti tudi idejo o skrbništvu nad Palestino. Nato je govoril predstavnik Guatemale Granados, ki se tudi ni strinjal z idejo skrbništva. Britanski predstavnik je ponovno obrazložil Jasopov načrt o »začas-ni< ureditvi Palestine. Kanadski, grški in bolivijski predstavniki so podprli britansko izjavo. Poljski predstavnik je odklonil predlog o slcrbniStvu in vzpostavitvi začasnega režima in izjavil, da lahko koristi samo neodvisnost Arabcev in Zidov miru m>ed narodi. INDIJSKA VLADA TERORIZIRA DELAVSTVO Doslej aretiranih 2000 članov sindikatov in vplivnih demokratov Boinbay 5. maja. (Tanjug.) Kakor poroča Telepress, so represalije proti de-' lavskim in drugim demokratičnim organizacijam v Indiji vsak dan hujše. Do sedaj so aretirali kakih 2000 članov sindikatov in vplivnih demokratov. Policija strahotno terorizira delavstvo in brez razlogov pretepa, zapira in strelja delavce. Pri demonstracijah v Kalkuti je policija surovo napadla udeležence in je ranila veB oseb. * Policija terorizira prebivalstvo tudi v raznih krajih v notranjosti Indije. Oblasti so prepovedale vse napredne Liste, ki pišejo objektivno o krvavih preganjanjih in nasilju policije. Tujim novinarjem je prepovedano potovanje v notranjost dežele. KOMPARTIJA ZDA NAPOVEDALA ODLOČNO BORBO PROTI FAŠISTIČNI PRAKSI »ČRNIH SEZNAMOV« New York, 3. maja, (Tass.) Tisk poroča, da je predsednik nacionalnega sveta Komunistične partije ZDA Fo«ter na tiskovni konferenci v New Yorku izjavil, da je Komunistična partija ZDA sklenila ignorirati zakonski predlog odbora Predstavniškega doma za raziskovanje proti-ameriške dejavnosti, tako imenovani »zakonski načrt o rušilnem delovanju«, ki ga splošno poznajo pod imenom »Mun-tov zakonski načrt«. Tvorec tega načrta je Afričan Munta iz države South Dakota, * »Komunisti nimajo namena, da bi ministrstvu za pravosodje predložili seznam članov Komunistične partije, kakor zah- Konferenca poljedelskih strokovnjakov slovanskih držav v Pragi Praga, 4. maja. (Tanjug.) Tu se je pričela druga konferenca poljedelskih in gozdarskih strokovnjakov iz slovanskih in drugih držav ljudske demokracije. Otvoiril jo je češkoslovaški minister poljedelstva Djuriš. Poudaril je pomen konference in dejal, da so sklepi, ld »o jih sprejeli na lanski konferenci že sestavni del gospodarskih pogodb med slovanskimi in ostalimi državami ljudske demokracije. Opozoril je na prijateljsko bratsko pomoč, ki so jo Češkoslovaški lansko leto, ko je bila njena žetev izredno slaba, dale Sovjetska zveza, Jugoslavija, Bolgarija, Poljska in Rum/unija. Prav tu lahko primerjamo — je dejal minister Djuriš — pomoč, ki so nam jo dali naši zavezniki in prijateljske dežele ljudske demokracije s taiko imenovano Marshallovo »pomočjo«. Vsi vidimo, kaj je Marshallov načrt dal Franciji in Italiji in kaj bi bil prinesel nam, če bi ga bili sprejeli: politično premoč dolarja, stavke, socialno, gospodarsko in politično zmedo ter gospodarsko krizo. Zato pozdravljamo bratsko pomoč in sodelovanje slovanskih držav in držav ljudske demokracije — je zaključil minister Djuriš. teva predloženi zakonski načrt, in se bodo«, je izjavil Foster, »do konca borili proti fašistični praksi »črnih seznamov« ter ne bodo izpostavili članov svoje Partije preganjanju. Predstavnikom tiska so izročili izjavo, ki so jo podpisali Foster in ostali voditelji Partije, v kateri pozivajo vse Američane ne glede na njihovo politično prepričanje, naj ustvarijo široko protifašistično enotnost in uničijo »JV^mtov zakonski načrt«. Pred kratkim je bil ustanovljen komite borbe za demokratične pravice, ki mu načeluje deset članov kongresa. Kandidat tretje stranke za podpredsednika ZDA senator Taylor je izročil predstavnikom tiska izjavo, v kateri obsoja Mun-tov zakonski načrt. Velike manifestacije indonezijskega ljudstva Haag, 5. maja. Kakor poroča nizozemski tisk, *o bili v Djakarii in drugih okupiranih področjih Indonezije prvomajski mitingi in zborovanja delavcev, in to navzlic najstrožji prepovedi nizozemskih oblasti. Velike manifestacije so bile na republikanskem ozemlju Jave in Sumatre. Na ulicah prestolnice Djakarte je bilo bilo nad 230.000 ljudi. Demonstracije v Djakarti in drugih mestih so bile v znamenju gesla »Svobodo in neodvisnost indonezijskemu ljudstvu«. Trgovinska pogodba med ČSR in Belgijo Praga, 2. maja. CTK poroŠa, da »o SO. aprila podpisali v Bruslju trgovinsko pogodbo med češkoslovaško republiko ln Belgijo. Na podlagi te pogodbe bo Češkoslovaška Izvažala v Belgijo blaga v vrednosti 1 milijarde 900 mtlljonov kron, uvažala pa bo iz Belgije blaga v vrednosti 1 milijarde 700 milijonov kron. Češkoslovaška delegacija, ki se je v Bruslju pogajala, le odpotovala v Pariz, kjer se bo pogajala o sklenitvi nove trgovinske pogodbe med češkoslovaško ln Francijo. Razen tega je mešani Seškoslovaško-liolandski komite dosesrol sporazum glede kontingenta blagovne izmenjave med tema državama. Z VSEGA SVETA SOLUN — Associated Press poroča, da je šef avstralske delegacije v tako Imenovani balkanski komisiji Izjavil, da komisija ni Izrpolnila svoje osnovne naloge, ker je potrošila mnogo 8asa in energije za delo opazovalnih skupin, mnogo manj pa za Izpolnitev nalog, ki ji jih je naložila Generalna skupščina. LONDON — Dan Mac Arthur, laburistični kandidat v Renfrewu za leto 1945, je podal ostavko in stopil v Komunistično partijo. Pri zadnjih volitvah je dobil 86.684 glasov, konservativni kandidat Loyd pa 42.310 glasov. Mala večina, ki jo je dobil Loyd, pomeni znaten uspeh levičarjev v volivnem okraju, ki so jo Imeli za trdnjavo konservativcev. NEW YORK — >Daily Worker« komentira ravnanje ameriške policije v Birminghamu (država Alabama), ki je aretirala Glana Taylora, kandidata za podpredsednika ZDA, v trenutku, ko je hotel oditi na zborovanje kongresa črnske mladine skozi vhod, določen za črnce. Aretacija senatorja Taylora, je rečeno v uvodniku, dokazuje, da hoče protikomunistična histerija uveljaviti filozofijo Ku-Kluks-Klana v vsej Ameriki. WASHINGTON — Telepress poroča, da je nprava ameriškega vseučilišča North We-stern prisilila profesorja Ourtisa Mac Dou-gala, da se odpove svoji kandidaturi za ameriškega senatorja na listi tretje stranke. Poleg tega je moralo prenehati delovati v Wallaceovem gibanju tudi drugih 20 profesorjev. Uprava vseučilišča Je obvestila 12 profesorjev, ki so podpirali Wallacejevo gibanje, da njihove pogodbe z vseučiliščem za prihodnje leto ne bodo veljale. Vseučili-ške oblaatl so za mesec dni prepovedale kakršnakoli zborovanja Društva naprednih študentov. BAGDAD — Kakor poroča Associated Press, so predstavniki iraška družbe sa nafto »Iran Oii Gompany« in Iraškega ministrstva za delo skušali ustaviti stavko 4.000 delavcev petrolejskih polj. Stavka, ki traja že 12 dni, se bo nadaljevala. Delavci zahtevajo zvišanje mezd, razdeljevanje obrokov po zmernih cenah, brezplačen prevoz na delo itd. LONDON — Bivše član« vrhovnega poveljstva Hitlerjevih čet, ki so bili doslej internirani v Veliki Britaniji, bodo poslali 18. maja nazaj v Nemčijo. MEXICO OITY — Mehiški časopis »Unl-versal« piše, da Je Mehika predlagala ustanovitev nov« ameriške republike, ki bt obsegala holandsko, britansko in francosko Gvajano. PRAGA — Na svoji seji Je češkoslovan-ska vlada odločila, da sprejme 60 Jugoslovanskih dijakov za brezplačno šolanje na češkoslovaških šolah za bolniško osebje. Na predlog ministra za socialno skrbstvo je vlada odobrila kredit 10 milijonov Kčs, s katerimi bodo nakupili obleko ln obutev za bolgarske vojne sirote. MOSKVA — V 8«. letu starosti je umrl znani sovjetski znanstvenik ln ustanovitelj agronomske znanosti akademik Dimitrij Pr-Janlšnlkov. V času svojega dolgoletnega znanstvenega delovanja J« napisal več kakor 400 znanstveni!) del, ki so velikanskega pomena za teorijo ln prakso kmečkega gospodarstva. SOFIJA — V zvezi s 102. obletnico prvega dnevnika v bolgarskem Jeziku, bodo v Bolgariji proslavili »teden bolgarskega tiska« od 8. do 9. t. m. Teden tiska so otvorili s slovesno akademijo, na kateri je Imel predsednik zveze bolgarskih novinarjev Enčo Stajnov referat o zgodovinskem razvoju bolgarskega tiska in njegovih nalogah v današnji dobi družbenega razvoja v državi. HAAG —‘ Kakor poroča list »Dagblad«, nadaljuje nizozemske vojna mornarica vojne operacije v indonezijskih vodah med Sumatro in Borneom, Nizozemska vojna ladja je pričela obstreljevati dve kitajski ribiški ladji. Nizozemci so odvzeli ribičem vso zalogo rib, ribiče lia so zadržali več kakor 24 ur. Neka druga vojna ladja pa je zadržala neko privatno ladjo pri Malakl. Kapetan ladje Je bil ubit, blago v vrednosti 60.000 dolarjev pa zaplenjeno. Poročajo, da je zveza kitajskih ribičev v Singapuru protestirala proti gusarskim metodam nizozemskega brodovja. V tekmovan j organizacij L udske fronte glavnih mest republik je na prvem mestu Ljudska fronta Skuplie Beograd, 5. maja. — V torek se je v Beogradu zaključila konferenca komisije za ocenjevanje rezultatov tekmovanja organizacij Ljudske fronte glavnih mest republik. Člani Fronte glavnih mest republik so napravili 'od 1. marca do 1. maja t. L na večjih in manjših delovnih akcijah skupno 1,137.123 delovnih ur v vrednosti nad 31 milijonov dinarjev. V dveh mesecih je vsak član Fronte glavnih mest dal povprečno nad 4 prostovoljne delovne ure. Z množično udeležbo članstva v delovnih akcijah so se posebno izkazale organizacije Ljudske fronte Skoplja in Titograda, z dobrim vodenjem dela pa organizaciji Zagreba in Ljubljane. Gradbena dela v Zagrebu in Ljubljani vodijo po večini sami člani Fronte, ki so se na prejšnjih delovnih akcijah in v tečajih usposobili za'gradbene poslovodje, nadzornike in kvalin-cirane delavce. Komisija je primerjala dosežene rezultate in dodelila prehodno zastavico najboljši organizaciji — Ljudski fronti Skoplja, kat,ere člani so napravili v dveh mesecih nad 425.000 prostovoljnih delov- j nih ut in izvršili dela v vrednosti 3 mi-' lijone 950.000 din. Člani Ljudske fronte Titograda so napravili nad 40.000 delovnih ur v vrednosti 930.000 din, člani Fronte Zagreba 642.000 ur v vrednosti 9,043.000 dim, Ljudska fronta Sarajeva nad 237.000 ur v vrednosti nad 5.5 milijona din, člani Fronte Beograda pa s® dali 370.000 delovnih ur v vrednosti 7 milijonov 200.000 din. ČLANI OSVOBODILNE FRONTE LJUBLJANE SO NUDILI NAJVEČJO POMOČ VASEM Člani Osvobodilne fronte Ljubljane so v dveh mesecih napravili 420.000 delovnih ur in izvršili dela v skupni vrednosti biku 5,000.000 din. V dveh mesecih tekmovanja je bilo nad 300 člandov Osvobodilne fronte Ljubljane nagrajenih z zlatimi, bronastimi in srebrnimi značkami za požrtvovalno delo v raznih delovnih akcijah. Gradili so zbirni kanal za severni del mesta, stanovanjske bloke, pionirsko progo in druge objekte. Ocenjevalna komisija je ugotovila, da so člani Osvobodilne fronte Ljubljane nudili največjo pomoč vasem. Za graditev' petih zadružnih domov so zbrali 250.000 opek, 35 ton cementa, 88 ton apna, 1000 kg-železa in velike količine drugega materiala. Poleg tega so člani Fronte' Ljubljane zbrali za graditev teh doanov nad 66.000 din in napravili 32.500 prostovoljnih in strokovnih delovnih ur pri graditvi. Kulturno-prosvetne in zdravstvene ekipe Osvobodilne frcnite Ljubljane so obiskale veliko število vasi in imele razna predavanja in prireditve. Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je odlikoval 360 najboljših delavcev in uslužbencev Prezidij Ljudske skupSčine FLRJ je na osnovi 2. člena zakona o redih in medaljah ter na predlog predsednika vlade naše držav© odločil, da se za izredne zasluge pri delu za obnovo in izgraditev domovine odlikuje 360 delavcev im uslužbencev. V Sloveniji so bili odliko vami: Z redom dela II. stopnje: Miha Južnič, kovač v rudniku Kočevje, racikmali-zator in izumitelj ter petkratni udarnik; Dominik Klančnik, rudar in šestkratni udarnik v rudniku Velenje; Jdnko Stana, obratovodja opekarne na Jesenicah, udaimik im izumitelj; Janetz Mlakar, delavec v železarni Jesenice in dvakratni udarnik; Jože Hus o, delavec v Tovarni splošnih konstrukcij in vijakov, heroj dela in dvakratni udarnik, ter Fi-arnc Gornik, ključavničar in novator v tovarni dušika. Z redom dela III. stopnje: Jož« Prešern, delavec v železarni na Jesenicah, dvakratni udarnik im racionalizator; Ivan Zupan, upravnik vajeniške industrijske šole v Guštamju in racionalizator; Daniel Pesjak, valjar v železarni Jesenice, petkratni udarnik im r acionializaitor; Drago t VUšnar, laborant v jeseniški železarni, novator; Marija Hafner, delavka v železarni Jesenice, trikratna udarnica; Marijan Ferjan gradbeni Inženir, novator in BHUXELLE8 — Nacionalni odbor Društva belgljsko-sovjetslcega prijateljstva je priredil v palači lepih umetnosti slovesnost na Biust tretje obletnice zavzetja Berlina. Slovesnosti so se udeležili kraljica Elizabeta, osebje sovjetskega poslaništva, odposlanec predsednika vlade, nekateri podane! belgijskega parlamenta, senatorji, znanstveniki ter predstavniki diplomatskega zbora. PAE1Z — Samo v mesecu aprilu je pri-Slo v Franciji 138 trgovskih in industrijskih podjetij v konkurz. racionalllizaitor (po njem 6e imenujejo Ferjamovi nosilci); Vinko Miklavčič, vodja laboratorija v trboveljski čemeti' tami, dvakratni udaimik; Vinko Glamc im Matej Kleindienst, inženirja pri projektivnem zavodu LRSj Anton Nepužam, kovač na sekciji za vzdrževanje proge, novator; Julka Lipovec, delavka v mariboT’ ski predilnici in tkalnici, štirikratna udarnica; Stanko Šemrov, strojni ključavničar v tekstilni tovarni v Kranju, trikratni udaimik; Jože Križner, kovinostrugar v mehanični delavnici škofjeloške predilnice, trikratni udarnik; Jožefa Zupan, delavka v predilnici in tkalnici v Tržiču, štirikratna udarnica; Amton Let' ner, vodja jermename v tovarni »Indus«, trikratni udaimik; Edvard Grča, delavec v tovarni kleja, udaimik in racionalizator, ter Rudolf Omota, trikratni udarnik, novator in racionalizator pri »Triglav filjnu«. Večje število delavcev in delavk je bilo odlikovanih z medaljo dela. Lfudska skupščina črne gore bo zasedala 15. maja Cetinje, 5. maja. Z ukazom Prezidija Ljudske skupščine j« sklicana Ljudska skupščin* LR Črne gore na IV. redno zasedanje na dan 15 .maja 1948. Lfudska skupščina Bosne in Hercegovine je sklicana za 12. maj Sarajevo, 5. maja;< Z ‘ ukazom predsedništva Prezidaj* Ljudske skupščine Bosne in Hercegovine je sklicana Ljudska skupščina Bosne in Hercegovine na III. redno zasedanje na dan 12. maja 1948- Imperialistična igra z vojno v Palestini Sredi minulega tedna je razširila agencija Reuter veet, da so enote arabske legije kralja Abdulaha, vladarja Transjordanije, prekoračile palestinsko mejo in zavzele v Palestini mesto Jerihon. Po tej vesti angleške agencije je torej izbruhnila nova vojna, in sicer prava vojna. Ne tista notranja neznatna vojna, ki se bije že več mesecev in ki jo razpihujejo angleški agenti med arabskimi in židovskimi na pol legalnimi in ilegalnimi vojaškimi organizacijami v Palestini, marveč vojna med dvema deželama: med angleško kolonijo — »neodvisno. kraljevino« Transjordanijo in njenim sosedom pod angleško okupacijo >dežele Izraela«, kakor se že imenuje ta del Palestine, ki naj bi se po sklepu Združenih narodov po umiku angleških čet iz te dežele spremenil v novo židovsko državo. Lausiranje te vesti in hrup, ki so ga dvignili o k rogi nje v zapadnein svetu, sta tipičen primer širjenja zmede s pomočjo »izbrušenih informacij« in jasno ilustrirata metode, ki jih uporabljajo politiki in tisk irtiperialistič-nih držav, da bi upravičili nekatere svoje politične poteze. S stališča arabskih držav v zvezi z vprašanjem Ptfle-stine, ki ga Angleži inspirirajo in si na vse mogoče načine prizadevajo_ izkoristiti ga za svoje cilje, se prikazuje v vseh vesteh iz ameriših in angleških izvorov kot nekaj, kar mora neogibno privesti do velikega prelivanja krvi takoj, ko bodo Arabci in /id1 prepuščeni samim sebi. Vesti o vojnih pripravah arabskih držav poudarja;o kot nevarnost, ki jo lahko odvrne samo čvrsta roka angleških oblasti, če bi lete ostale v Palestini. Politične poteze in izjave transjordanskega emira Abdulaha, vladarja po volji Velike Britanije in popolnega angleškega vazala, prikazujejo kot nekakšno samostojno politiko, medtem ko dela Abdulah" v resnici tisto, kar mu naroče iz Londona. Ko pa vse to še ne zadostoje, se resnica tudi malo »olepša«, kakor pravijo na zapadu — kakor se je zgodilo s to vestjo o zavzetju Jerihona. V Jerihon je res vkorakalo sto vojakov, toda ne kot borci in osvajalci,-marveč kot policijske sile, poslane na izpolnjevanje njihove normalne dolžnosti. Ti vojaki so zares Transjordanci, toda Transjordanci v angleški službi. Ker so Transjordanci, so morali vsi, da bi se znašli v Palestini, nekega dnd prekoračiti trans jordansko-balestinsko mejo, samo da niso 6torili tega skupno kot četa, poslana te dni, da bi zavzel« Jerihon, marveč vsak zase, kdo ve kdaj, vsak izmed njih tistega dne, ko je moral oditi, da bi se javil v službo v angleški transjordanski legiji«. Čemu služi to netenje zmede? Služi temu, da se ustvari pred svetovno javnostjo opravičilo ne samo za nadaljnje bivanje angleških čet v Palestini, marveč tudi za pošiljanje novih čet, ki bodo »vzdrževale drugače nevzdržljiv red«, kar pomei, da bodo te čete še nadalje čuvale angleške in ameriške petrolejske in druge interese v Palestini, ker bi utegnili biti ti interesi okrnjeni, če bi se angleške čete zares umaknile m pustile Arabce in Zide, da bi ustanovili v Palestini 6Voji svobodni državi. Po sklepu Združenih narodov naj bi namreč Palestina postala sredi letošnjega leta svobodna. Angleška mandatna oblast naj bi prenehala (5. maja, a zadnji angleški vojak naj bi' zapustil Palestino pred 1. avgustom. Čim bolj pa se približujeta ta dva datuma, tem mani je vse to skupaj všeč vladam Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Ti dve vladi (kar je pri tfsej tej stvari najzanimivejše) sta bili prav ti- sti, ki sta odigrali največjo vlogo pri taki ureditvi palestinskega vprašanja. Njun nesporazum o tem, kako si bosta po drugi svetovni vojni v novem položaju razdedili oblast in interese v tej deželi, je povzročil, da je prišlo palestinsko vprašanje pred Združene narode. Angleška vlada je zahtevala, naj ta mednarodni forum odloči o usodi njenega mandata nad Palestino in o bodočem mednarodnem položaju te dežele. Ko je prišlo to vprašanje pred Združene narode, se je ameriška vlada najbolj vneto borila za razdelitev Palestine v dve državi: v arabsko in židovsko in za prenehanje angleškega mandata. Ta predlog je dobil večino in Sovjetska zveza, ki je stala na stališču, naj imajo tako palestinski Židje kot palestinski Arabci pravico do neodvisnosti, je po izjavi predstavnikov obeh strani, da ne žele živeti v skupni državi, sprejela idejo o razdelitvi Palestine in ustanovitvi dveh posebnih držav, arabske in židovske. Združeni narodi 60- sprejeli svečan sklep, da naj tako tudi bo. Toda ameriška vlada, ki je bila pred meseci nepomirljiv zagovornik ideje o dveh neodvisnih državah v bivši mandatni deželi Palestini, ker se Ji je zdelo takrat najvažnejše, da pridobi glasove ameriških Židov na volitvah v Ameriki, je hitro spremenila svoje mnenje, ker je sklepala, da bi utegnil položaj, ki bi nastal z razdelitvijo Palestine, spraviti v nevarnost njene petrolejske interese v arabskih deželah, ki so ostale odločne nasprotnice ideje ustanovitve židovske države. Zato 'so ameriški politiki predlagali, naj se sklep Združenih narodov o Palestini kratko in malo razveljavi in v Palestini uvede varuštvo, skratka: naj ostane. Palestina v napol kolonialnem položaju. Namesto mandatne oblasti Velike Britanije bi se vzpostavila »varuška oblast« Velike Britanije in Združenih držav Amerike, pri čemer naj bi ' Francija statirala kot tretji varuh. Da bi laže dokazali, da je taka ureditev edino možna, so politiki v imperialističnih državph opozarjali na vedno večjo nevarnost oborožene borbe med Arabci in Židi, da pa bi ta nevarnost potem naraščala, je bilo treba ustvariti v Palestini čim večji nered. Za ustvarjanje tega nereda sta si zadnje mesece vneto prizadevali ameriška in angleška vlada. An gleška vlada je skozi usta svojega predsednika, ministra za kolonije in drugih odgovornih osebnosti nenehoma ponavljala svoj nepreklicni sklep, da zapusti Palestino, najodločneje pa je odklonila sleherni predlog, da bi postopno izročila oblast tistim, ki naj bi jo prevzeli. Ostala je brezkompromisna na svojem stališču, da naj obdrži objast do zadnjega trenutka, da pa naj začne nova oblast po-elovatf v tistem trenutku, ko bo njena oblast prenehala, Skratka, ostala je p.ri tem', da stori vse, kar je v njenih mo-ček, da bi v trenutku, ko bo izročila mandat, nastal v Palestini kaos.. -I To bodoče kaotično situacijo in sedanja krvava obračunavanja v Palestini sta podpirali Združene države Amerike in Velika Britanija tudi na drug, še uspešnejši način: s pošiljanjem orožja, vsem, ki bi jih lahko pripravili do tega, da bi s svojim sodelovanjem v arabsko-židovskih razprti jah povečali nered. Zidovska vojaška organizacija Hagana, vojska sedanje židovske apen-cije in bodoče vlade židovskega dela Palestine je dobro oborožena z angleškim orožjem. Zidovska šovinistična ilegalna vojaška organizacija Trgun zwei leumi javno dobiva orožje in denar iz Amerike preko svojega predstavništva »ameriške /lige z& svobodno Palestino«. Angleški vazal transjordanski emir Abdulah dobiva direktno iz Londona 2 mi-I lijona funtov šterlintrov letno in se bogato zalaga z angleškim orožjem, kar delajo tudi druge arabske dežele. Angleški zunanji minister Bevin je pred dnevi, v teh, dneh, ko 6e širijo alar- mantne vesti o Palestini, v spodnji zbornici kategorično odklonil zahtevo, naj bi angleška vlada začasno prepovedala pošiljanje orožja arabskim državam. Vse to je usmerjeno v eno smer, da bi opravičilo novo intervencijo angleške vojske v Palestini. A ta intervencija se je že začela. Po večmesečnem zatrjevanju, da bo 5. maja nepreklicno izročila mandat, do 1. avgusta Pa umaknila vse čete iz Palestine, je angleška vlada nenadoma poslala v Palestino nove sile. Nova pehota, tanki, artilerija in komandosi, so prispeli s Cipra v Palestino in že začeli operacije. Nova vojna v Palestini se je tako res začela. Vojna, ki jo bijejo čete angleške vlade v interesu angleških in ameriških petrolejskih in drugih družb v Palestini proti »sklepu« Združenih narodov o razdelitvi Palestine. Impe- , rialistieni krogi Velike Britanije i_n Združenih držav Amerike, ki jih navdihujejo njihovi posebni zasužnjevalm cilji, nočejo, da bi se uveljavil sklep o ustanovitvi dveh neodvisnih držav na .tem področju njihovih petrolejskih in strateških interesov. Ti krogi hočejo Sc nadalje uporabljati med narodi, živečimi v Palestini, načelo »deli in vladaj«, hočejo hujskati ene proti drugim in jih »miriti« s pomočjo svoje vojaške sile, da bi vzdrževali mfed njimi neslogo, da bi laže uveljavljali svojo politiko za-sužnjevanja. Nadaljujoč tako tragedijo palestinskega, arabskega in židovskega prebivalstva hočejo imperialisti s pomočjo te krvave vihre obdržati svojo premoč v tem zanje strateško važnem kotičku Azije, da bi si izgradili varna oporišča, da bi zapletli arabski svet. ki so mu prikazujejo kot dozdevn' prijatelii«. za svoje pustolovske načrte in ga izkoristili za svoje cilje proti demokratičnim silam v svetu. D. T. (Iz BorbeJ If Lancovem so uspešno izvedli gradnjo zadružnega doma Po poteh, ki peljejo iz raznih vasi v Lancovo, drdrajo vozovi. Vozniki so še Mladi, dekleta in fantje od 12 do 15 let. Tekmujejo, kateri "bo navozil več peska ^ gradnjo zadružnega doma v Lancovem. 14 letni Lukanov Franček pa je pravkar Pripeljal velik sod vode iz l'A km oddaljene vasi Lipnice. »Kdaj si pa ti prišel, Mihec,« se obrne k bosonogemu devetletnemu fantu, ki je Prihitel, da mu pomaga izprazniti sod. *Ze ob 7. uri sem bil tu, pomagal sem gagati opeko.« »Pa si kaj preštel, koliko je prišlo iz Vošča, iz Brda, iz Mošnja, 12 Lancova in tako naprej?« ga radovedno izprašuje Franček. Mihec pa mu našteva celo vrsto imen in prične računati, odkod jih je največ, in končno ugotovita, da jih je le iz Zgornje Lipnice največ. Medtem sta izpraznila sod in Franček se spet odpravljal na svojo vožnjo proti Lipnici, Mihec pa nazaj k zlaganju opeke. V ruto zavita žena je prinesla svojemu možu zajtrk. Kanglo je postavila Da tla in se veselo ozrla v ta živ-žav na stavbišču. »Saj pravim, še jesti ne bodo imeli več časa, tako se vsem nekam Mudi,« je sama pri sebi dejala in se obrnila do visokoraslega 54 letnega, že nekoliko sivega kmetiča, ki je zadnje 'edne sleherni dan na gradbišču; zdi se Mu, da kar ne gre, če ni njega poleg, "sak ga vprašuje za svet in na vsako delo se spozna. Po domače mu pravijo Adamič. Do tega moža se je obrnila in Povprašala, kje dela njen Franc. »Že ob 'fS. uri zjutraj je Sed na delo, še pojesti ni utegnil, zdaj bo pa že osem ura, pokliči ga no!« Sključen možakar, ves po, 'en, uravnava betonsko mešanico, ki jo Prinašajo mladi fantje, komaj in komaj Jih dohiteva. Ko je zaslišal svoje ime, Se je nevoljno ozrl proti svoji ženi, češ, kdo ga moti pri delu. Po cesti je pridrdral velik tovorni avto, danes bodo privažali opeko, ki so Jo očistili iz ruševin Remičeve žage. Mladinci so poskakali na avto in že je odpeljal, dela željna mladina pa je vriskala °d veselja, da eo se še starejši kar popihali pri delu. »Glej, glej, že spet novi prihajajo,« Pravi Lukan kovaču Koselu in že je stala Pred njima srednjevelika, rdečelična mladinka Iva in raportirala: »Pripeljala sem 25 mladincev in mladink, prosim, če bi nam dali orodje« »Odkod ste pa prišli,« Jo povpraša Adamič. »Iz koroškega internata iz Radovljice, saj smo že večkrat delali, ves pesek smo že presejali, ali ne poznate,« je prisrčno po koroško Podrezovala energična Iva. »Saj res, toliko obrazov je tu, kdo bi si pa vse zapomnil.« Dekleta si hite privezovati predpasnike, fantje si izbirztjo lopate, Tone Pa pravi: »Meni pa dajte kramp, jaz sem star krampogcmec.« Prešerno so se mu nasmejali Ln že so bili vsi vsak na svojem niestu. Potem je Adamiča zmotilo dekle iz drugega gradilišča, ki se kar ne more načuditi, da v Lancovem delo tako napreduje. Prosilo ga je, naj ji pripoveduje, kako delajo, da bi tudi oni poizkusili na ta način. Obrne s k njej in jo Premeri od nog do glave, tako čudno vPra5anje, si misli, saj je vse tako^samo Po sebi umevno... »Tako je, veš, pri nas smo si že dolgo želeli dom, da bi imeli svoj prostor, kjer bi prirejali igre. se ob nedeljah zbirali na -pomenke, zdaj pa potrebujemo prostor še za gospodarstvo, za skladišča, za prodajalno, pisarne, za plemenilno postajo, zato smo se odločili, da si postavimo stavbo, ki bo zares ponos vsem okoliškim vasem. Že lani smo si hoteli zgraditi prosvetni dom, ki pa ga nismo dokončali, zdaj bomo to stavbo dvignili, poleg te pa sezidali še novo stavbo 22 X 10 m z lepim dvoriščem, tako da bomo lahko s konji pripeljali prav do skladišča.« Dekle se vedno bolj čudi tem žuljavim rokam in neuklonljivi volji. Sprašuje ga še o tem in onem. Adamič ji neutrudno odgovarja: »Zaprosili smo za parcelo državnega gozda, ker je pač ta prostor najbolj odgovarjal za naš dom. V zimskih mesecih je naša mladina nakopala 35 m3 ilovice za žganje opeke, nekaj opeke pa smo .očistili iz' ruševin Remičeve žage. Za 100 m3 lesa smo se zmenili z Gorenjskim gozdnim gospodarstvom, da ga zamenjajo z našimi kmeti, ki imajo les v planini in nimajo možnosti prevoza, pesek smo si nakopali sami, tudi kamenje smo sami navozili, organizacija AF2 je organizirala več prireditev, tako da smo zbrali okrog 52.000 din, za kar borno kupili cement in ostale potrebščine.« Potem pripoveduje, kako je sosedov Martin hodil s polo od kmeta do kmeta, da bi zapisal, za koliko ur bi se vsak obvezal prispevati, pa se niso nič radi podpisovali. »Tudi k meni je prišel, videl sem, da je na poli zapisanih po 20 ur, pa sem dejal, e, fantič, to pa ne bo nič, kaj 20, po 200 ur se moramo obvezati, če hočemo kaj zgraditi. Spočetka so le redki prihajali na gradilišče in tudi tisti, ki so prišli, niso vedeli kaj početi. Sklenili smo, da najamemo Dolenčevega očeta, ki je seznanjen z načrtom in ki bo vsakemu, ki pride na gradilišče, odmeril, kaj naj prime v roko. Od tedaj je delo hitro napredovalo, drug drugega smo opominjali, da je treba pomagati Dolencu in tako smo pričeli prihajati na delo sleherni dan. Prišli so na pomoč iz Radovljice, študentje iz gimnazije, mladinci iz koroškega internata in tako smo dobili veselje, da nas kar ni več vzdržalo doma. Marsikdo spočetka' ni prišel na delo, ko pa je videl, da nas večina odhaja na delo, ga je postalo sram in danes tudi ti prihajajo s parom konj, čeprav se niso obvezali, nekateri so napravili že okrog 150 do 200 ur. Da bo vsak vedel, koliko je prispeval, vodi tov. Škof Janko, ki je predsednik OF odbora, točno evidenco. Tovariš Prešeren iz okraja, ki pozna te vasice še izza borbe, nam pa pomaga, kadar smo v zadregi z materialom. Tako skupno z množičnimi organizacijami, okrajem in lastnim delom dosegamo uspehe.« Še in še bi Adamič pripovedoval, toda mlado črno dekletce ga je prihitelo klicat k jami, kjer so betonirali. Poslovil se je in odšel k svojim delavcem. Dekle se je oziralo po mladinkah in mladincih, ki so s prešernim nasmehom zlagali opeko, planirali, prinašali vodo in ni je več vzdržalo, priskočila je k deklicam iz Koroške Podjune in jim pomagala uravnavati zemljo. Saj ni mogoče, da bi človek pri takem delovnem poletu mirno stal in opazoval, kar šiloma te pritegne in tudi ti si del tega življenja, -ap- Okraia Sežana in Idrija sta presegla plan pri sklepanju pogodb za pr delovanje semen * Akcija sklepanja pogodb za prid el o- | paj 32.7°/o postavljenega plana. Svoj plan vanje semen žitaric in zelenjadnih kul- sta presegla okraja Sežana s 124.3/ž ,in tur je bila zaključena S 1. majem. Uspeh I Idrija s 120.4°/o. Lep uspeh je dosegel bi k:,i 1 -ui,„ 1nr>f; f-o Vii rb bo- tudi murskosoboški okraij, ki si je posta- ji biil lahko mnogo lepši, če bj se po sainezni okraji bolj energično in vestno Navzeli za izved&o te akcije ter odstranili napake, na katere so bili tekom ak-cjje ljudski odbori ponovno opozorjeni. Izvedbo te važne kampanje so okraji večinoma zajeli preozko, papirnato. Podcenjevali so njeno važnost in niso znali "U>etovalcfem prikazati vseh koristi, ki iifli jih nudi pridelovanje semen. Druga 5!č manjša napaka je pomanjkljiva evidenca, ki MK onemogoča pravočasno intervencijo na posameznih 'terenih. Velika splošna napaka je tudi v tem, da Pri izvajanju kmetijskih akcij premalo ^delujejo množične organizacije. Sklepanje pogodb za pridelovanje semen bi ^oralo biti najtesneje povezano z razdeljevanjem semen. Semena se razdeljujejo od i. marca, kljub temu pa MK iz okrajev Gorica, Grosuplje, Idrija, Maribor-okolica, Novo mesto, Trbovlje in trebnje do danes še ni prejelo niti ene-ža poročila. Iz tega je razvidno, da v okrajih sploh ne vodijo evidence o razdeljevanju semen ter ne skrbe, da se ^rMe semen, ki jih imajo v nekaterih krajih na razpolago preveč, pravočasno dodele tistim krajem, kjer teh semen Primanjkuje. Vse takšne napake so ve-,‘ka ovira pri izvajanju setvenega plana dokazujejo, da je delo nekaterih okra-,ev na planiranju kmetijskega gospodar-stva papirnato in neživljenjsko. Za drugi kongres Osvobodilne fronte posamezni okraji izvedli medsebojno 'ekmovanje za dosego čim višjega od-st°tka sklenjenih pogodb za pridelovanje Semen, Tekmovanje je bilo organizirano Preko Izvršnega oidbora Osvobodilne ronte ob najožjem sodelovanju aktivistov OF. Sklepanje pogodb je bilo izvršeno v dnevih 24. in 25. aprila, že ne-aj dni prej pa so kmetijski referenti ob sodelovanju aktivistov na posameznih erenih na sestankih obrazložili kmetovalcem velike ugodnosti, ki jim jih nudi Pridelovanje semenskih kultur. _0 uspehih tekmovanja je točno poročalo 16 okrajev. Kranj, Lendava, Ma-ribor-okolica, Mozirje, Postojna, Poljča-^fi Gorica, Grosuplje in Ptuj pa sploh ■Usp poslali poročil. Po poročilih 60 dosegli vsi okraji 6ku- vil zelo velik plan ter je istega dosegel za 83,5%. , Poleg navedenih najboljših okrajev so. med tekmovanjem kontrahirali največje površine okraji: Ptuj; ki je ob tekmova nju povečal število sklenjenih pogodb za 31.8%> in ima zdaj skupaj sklenjenih po godb za 69.4%, Ljutomer, ki je v zad njem tednu povečal število sklenjenih pO' godb za 24.3% ter dosegel skupaj 46.4%, trboveljski okraj je doslej kontrahiral za 24% pogodb, od katerih je bilo 19.43% sklenjenih med tekmovanjem. Podobno je tudi krški okraj od 2.6% prej sklenjenih poigodb med tekmovanjem to število zvišal na 20.8%. Kamniški okraj je o skle' panju pogodb za pridelovanje s ciljen Pr vič poročal po tekmovanju ter je bilo verjetno največ pogodb sklenjenih med tekmovanjem, in sicer za 13.4% postavljenega plana. _ - Nobenega zvišanja odstotkov niso pri tekmovanju dosegli okraji: Celje-okolica, k' je do 29. aprila kontrahiral za 59.1% pogodb, Maribor-okoliica, ki je do istega datuma kontrahiral za 65.5% pogodb, Mozirje s kontrahažo 23.3% pogodb in Radgona, ki je kontrahirala samo za 24% pogodb. , Najmanj uspehov pa je dosegel grosupeljski okraj, ki je do 1. maja siklenil le za 0.9% pogodb, čemur je v neki meri vzrok tudi to, ker ta okraj mm a svojega kmetijskega referenta, ki bi se energično zavzel za izvedbo posameznih kmetijskih akcij. Tudi goriški okraj ni dosti boljši, saj je kontrahiral le za 3.6% pogodb in to kljub temu, da so ta okraj ponovno posetile ekipe kmetijskih strokovnjakov in da ima okraj v kmetijskem odseku 4 aktiviste, ki so zadolženi za izvedbo posameznih kmetijskih akcij. Zelo majhen odstotek sklenjenih pogodb ima tudi postojnski okraj, ki je doslej kontrahiral za 8.1% pogodb, če je ta odstotek kaj zvišal med tekmovanjem pa še ni poslal poročila. Okraj Ljubljana-okolica je med tekmovanjem povečal šte-vilo ©ki en j enih pogodb za 7.4 /o kar ie tudi zelo majhna številka. V teku je še sklepanje po>godb za pridelovanje semen krmnih rastlin. Okraji, ki do 1. maja niso dosegli postavlje- Pomladanska setev v Sloveniji je izvedena že nad 75% Orna kampanja se bliža zaključku. Iz poročil posameznih OLO-jev je razvidno, da je preorano doslej že 90 do 100% >ovršine, posejano pa je 60 do 90%, tar je odvisno od lege posameznih kra-,ev. V nižinskih krajih je posejano več površine, kakor pa v planinskih, kjer je zaradi klimatskih prilik setev nekoliko kasnejša. Izmed žitaric so posejane že vse kulture razen koruze. Od industrijskih rastlin pa je sladkorna pesa posejane doslej že za 85%, dosežen je bil (jian jare setve oljne repice, krompirja, ti je ena izmed najvažnejših poljedelskih kultur v Sloveniji pa je bilo doslej posa- | jenega za 60%. Setev krmnih rastlin pa e v glavnem zaključena. Povprečno je doslej posejano v Sloveniji že nad 75% površine. Operativna evidenca se je letos v splošnem mnogo izboljšala od lanske, kljub temu pa veliko število okrajev še ne polaga nanjo tiste važnosti, ki ji pripada in se posamezni odbori še vedno ne zavedajo, da je prav od točnega in podrobnega poročanja največ odvisno, da se glavna kmetijska dela v redu izvedejo. Najbolj točno poročajo okraji: Sežana, Murska Sobota, Novo mesto, Tolmin, Gornja Radgona, Mozirje in Krško in bi bilo zelo dobro in potrebno, da bi si jih drugi okraji vzeli za vzgled in jih posnemali. Dne 9. maja bo v vseh okrajih skupen pregled neposejanih njivskih površin. Ministrstvo za kmetijstvo je razposlalo posebno okrožnico vsem izvršnim ljudskim odborom s podrobnimi navodili, da bo akcija na posameznih terenih res življenjsko zajeta in dobro izvedena. MK bo po ugotovljenih rezultatih taikotj pokrenilo akcije, da se posamezne še neposejane njivske površine posejejo in bo v ta namen dalo na razpolago seme, ki bo v tem roku že primerno za setev, , KRATKE GOSPODARSKE VESTI IZ VSE DR2AVE V DALMACIJI BODO KMALU POSEJALI INDUSTRIJSKE RASTLINE. Mairca so bila v Dalmaciji ovirana setvena delil zaradi siuše. Posebno težko je bilo pridelovati povrtnino, kmetje so se pa celo bali, da ne bo mogoče posejati jarega žita. Pozneje je dež dobro namočil zemljo im. setvena dela so začela naglo napredovati. V prvi polovici aiprila so posejali _ že mnogo koruze. Uspešno napredujejo tudi setvena dela za industrijske rasitaiime. Sklenjene so bile pogodbe za dovolj velike površine, kjer bodo pridelovali bombaž. Žukvo, industrijsko rastlino, ki jo uporabljajo v tekstilni sitroki, so posejali na- sedemkrat večji površini, kakor je bito prvotno določeno. Setvena dela za industrijske rastline bodo kmalu končana v vsej Dalmaciji. NORME ZA POTROŠNJO POGONSKIH SREDSTEV IN PNEVMATIK. Po sklepu konference v komiteju za promet pri zvezni vladi reorganizirajo avtomobilski promet. Po tej reorganizaciji bodo delovali v vseh ministrstvih, pri direkcijah in podjetjih posebni od' seki in referati za promet. Okrajni in mestni odlbori bodo pa ustanovili v večjih gospodarskih središčih poverjeništva za promet in ceste. Motorna vozila marajo biti tako razdeljena, da bo omogočena največja operativnost gospodarskih enot ter da bo mogoče najbolj nacionalno vzdrževati in uporabljati •prevozna sredstva. Motoma vozila bodo smela obdržati le tiste gospodarske enote, ki lahko popolnoma izkoristijo vozni park. Za druga podjetja bodo opravljala vožnje prevozniška špediterska podjetja. Celotni tovorni in potniški avtomobilski promet mora biti plansko uirejen najr^zneje do 1. maja. Ministrstva za lolkalni promet bodo razdeljevala rezervne dele, pnevmatiko, gorivo in drng material ter vodila eviidenoo nad potrošnjo tega materiala. Na gradilišču v Novi Gorici so brigadirji sprejeli brtgadne delovne obveie Ob prvem jutranjem svith je dežurni v VII. hrvatski hrigadi že budil brigadirje. Ta dan so vstali prej kot navadno. Kako tudi ne bi, ko pa so sprejeli obvezo, da bodo petnajstdnevno nalogo izvršili v trinajstih dneh. Umivanje, dviganje zastave, zajtrk — vse to so danes opravili mimogrede. 2e pred pol šesto so korakali na delovni trojki, ki mu je nevaren tekmec. Josipu je komaj šestnajst let, pa mu ne bi tega dejal, če bi ga videl takole pri samokolnici kot danes. Zemlja mu kar poskakuje v samokolnici, tako vihra, da bi presegel normo in obvezo. Dana mu skoraj ne more sproti nakopati zemlje. Ce ni drugače, Josip tudi sam prime za kramp, samo da gre delo hitreje od rok I - ■:<•••; e«’« Mladinska delovna brigada koplje novo strugo prostor. Potok Koren 6e ne bo več dolgo razlival po travnikih. Mladinske delovne brigade ga bodo stisnile v strugo ter tako omogočile, da se izsuši velika površina močvirja pod Krombergom. Ta dan so prebivalci okolišnih hiš začudeno gledali za pojočimi brigadirji. »Le kaj je danes, da so že tako rano na nogah?« Dežurni brigade pa je le mežikal V polodprta okna in,, se zadovoljno smehljal. Danes je že prej pripravil vse orodje, tako da so bili brigadirji prej nared kot navadno. »Naj vedo ljudje, 'da tekmujemo!« si je mislil vsak zase. Ko So sprejeli bri-gadne delovne obveze, so se jim dnevne nalpge povečale za 15 %. Odkar so brigade regulirale strugo, so ovinki in tolmuni vse bolj izginjali Skozi Novo Gorico mora teči nova struga^ ki bo koristila mestu, no pa škodovala kot doslej. Trojke so tekmovale med seboj. Tudi posamezniki so tekmovali. Vsak je hotel čim več prispevati k izvršitvi sprejete obveze, zato so krepko prijeli za krampe. Prva trojka hiti, da je niti s pogledom ne dohajaš. Djuro stoji v vodi, po obrazu je že ves zamazan od blata, toda ne gleda ne na levo ne na desno, temveč vihti svoj veliki kramp in razširja strugo. Le od časa do časa pogleda proti deseti in da ne stoji praznih rok. Tudi druge trojke ne zaostajajo za tema dvema, ki sta vsekakor najboljši. Opoldne sta VII. in VIII. brigada končali z delom. Staričeviču Mirku kar sije radost z obraza. Kako mu ne bi, saj je komandant VII. brigade, ki je že prvi dan tekmovanja presegla normo za 18 %>, obvezo pa za 3 %. Na vrsti je slovenska brigada. Popoldne delajo Imajo težje delo kot brigadirji drugih brigad, zato spada njihovo delo pod težjo kategorijo. Delovni teren je močvirnat in skoraj vsi delajo v vodi. Poleg tega pa morajo metati zemljo iz nove struge visoko na breg,‘kar jim delo otežkoča. Tomaševič Velko in Sidar Ivan delata že ves popoldan do pasu v vodi. Toda Velko in Ivan 8ta se javila prostovoljno k temu delu, ker ga ne zmore . vsak. Zaposlena sta pri črpalki in stalno odme-tujeta zemljo izpod nje, da se ne zamaši. Za potek tekmovanja je med brigadirji veliko zanimanje. Zato so organizirali na gradilišču dobro statistično službo, tako da so še med delom sproti obveščeni o delovnih rezultatih posameznih čet in trojk. Zvečer pa po zvočniku oddajajo poročila o delovnih rezultatih vseh mladinskih delovnih brigad, ki so zaposlene na gradnji Nove Gorice. ODHOD MLADINSKIH BRIGAD NA RAZNA GRADILIŠČA V DRŽAVI Ljubljana, 5. maja. — V skupini mladinskih delovnih brigad, ki bodo gradile zveziie mladinske objekte, je danes krenila iz Ljubljane na gradilišče avto-strade »Bratstva in enotnosti« Kranjska brigada, ki šteje 120 brigadirjev, in Ljubljamska, ki šteje 180 mladincev in mladink. Iz Celja je tudi odšla Celjska mladinska delovna brigada, ki je sestavljena iz 240 brigadirjev iz vseh okrajev severovzhodnega dela Slovenije, 2. maja pa iz Poljčan Pohorska mladinska de- lovna brigada. Konec aprila je šlo 160 brigadirjev iz predelov Slovenskega Primorja, priključenih FLRJ, gradit tovarno težkih strojev v Železnik, kjer bodo ostali dva meseca. V tem mesecu je Ljudska mladina Slovenije napotila brigade izključno na akcije zveznega pomena. Na republiško gradilišče Novi Lož, kjer bo mladina obnovila od okupatorja požgano vas, pa je odšlo 1. maja 160 mladincev, ki se bodo priučili zidarski stroki. USPEHI PRI POMLADNI SETVI V BOSNI IN. HERCEGOVINI. Letošnja setvena dela so doslej mnogo bolj uspešno napredovala kakor lani. V začetku aprila so že začeli sejati koruzo. Setveni načrt za iaro žito so marsikje znatno presegli. Tako ie n. pr. kmetijska delovna zadruga »Miro Popaira» v Foj-nici posejala za 80% več ječemna in ovsa, kakor je bilo prvotno določeno. ZGLED, KAKO JE TREBA IZKORIŠČATI ODPADKE. V Somboru je 14 podjetij lokal, pomena, ki uporabljajo krajevne vire surovin in razne industrijske odpadke. V mizarski delavnici uporabljajo odpadke furnirja za izdelavo pohištva. V mestnem čevljarskem podjetju izdelujejo opanke iz odpadkov usnja. V livarni je bilo treba popraviti peč. hišo pa imeli Samotne opeke. Samot so nadomestili z zdrobljeno, posebej pripravljeno opeko, ki je ležala tudi med odpadki. Nadalje v Somboru pripravljajo hiše z odpadki stavbnega gradiva. Tako so dosegli velike prihranke- in omogočili mnoga dela, ki' bi jih sicer ne bilo mogoče opraviti, ker ni bilo surovin. ŠE ENA LADJA ZA NAŠO TRGOVSKO MORNARICO. V splitsko pristanišče je prispel parnik »Vis«, ki je pod upravo »Jugoslovanske linijske plovbe«. To 'adjo smo prejeli na račun reparacij od Nemčije.^ Prevzeli smo jo že lani, doslej pa je bila v popravilu Ladja jie bila narejena leta 1935. Ima 3U0 ton nosilnosti'. nega plana pri' sklepanju pogodb za pridelovanje semen, bodo morali ostanek izblokirati, kar bo znatno težja naloga za kmetijske referente v posameznih okrajih in ki jo bodo morali izvesti ob najtesnejšem sodelovanju ljudskih oblasti s širokopotezno živo akcijo na terenih da bo dosežen res stoodstotni uspeh. REVIJA NAJBOLJŠIH SINDIKALNIH KULTURN0-UMETNI5KIH SKUPIN SLOVENIJE V dneh 8. in 9. maja 19-18 bodo v Ljubljani nastopala nekatera najboljša sindikalna kultumo-umetniška društva s svojimi skupinami. Udeležbo na reviji so si priborila tista društva, ki so s svojim dosedanjim delom pokazala tako vsebinski kot oblikovni napredek. Nastopali bodo pevski zbori, solo pevci, recitatorji, orkestri, harmonikarji, godbe in plesne skupine iz raznih krajev Slovenije. Vsi nastopi izbranih skupin se bodo izvedli v Ljubljani v dneh 8. in 9. maja in sicer 8. maja nastopijo: 1. Pevski zbori v filharmonični dvorani (kino Matica) ob 19.30 uri. ZA 60% VEČJO POVRŠINO SO POGOZDILI KAKOR JE BILO PRVOTNO DOLOČENO. V prvem letošnjem četrtletju 60 v Dalmaciji izpolnili' pogozditveni načrt za pogozdovanje krasa za 160%. Pri pogozditve-nih delih sodelujejo prostovoljno velike množice ljudstva. Rao osvoboditvi; na Tazstavi je 170 del 26 naših znanih karikaturistov: Piera Križaniča. Djordlia Labačeva, * Nikolaja Pirnata, Mitorada Čiriča, Tvana Lučeva, Jovanovica-GlišiVn in drngih, Gostovanje rumunskega umetniškega ansambla »Flakora« , Ljubljana, maja. , zvečer je nastopil v ljubljan- ski Operi rumunski delavski umetniški ansambel »Flacora« (plamen), ki se mU' d; te dni v Jugoslaviji, Polna dvorana gledalcev je navdušeno pozdravljala izvajanje bogatega in pestrega programa, ki ga je izvajalo 125 članov ansambla pod vodstvom koreografa Jonela Marcua, p®' vovoldje prof, Tiborja Gyoria in dirigenta malega simfoničnega orkestra Kovacsa Desidera. Ansambel »Flacora« je bil ustanov ljen takoj po osvoboditvi in je dobro znan po vseh rumunskih delavskih središčih, v katere pogosto prinaša narodno pesem in narodne plese. Ansambel j® v kratki dobi svojega obstoja pokazal vsekakor precejšnjo zmožnost umetniškega izvajanja, tako da lahko dostojno predstavlja rumunsko ljudsko umetnost ne samo doma temveč tudi v tujini. Rumunski umetniški ansambel je 2® nastopil v Zagrebu in je namenjen še na avtostrado »Bratstva in edinstva«, kjer bo nastopil pred brigadirji, in nato v Beograd. Po turneji po Jugoslaviji ho nastopal po Albaniji in nato ža po Bol' g ariji. I študentske igre vseh univerz FLRJ bodo v Zagrebu od 27, do 30. maja Zagrebu bodo ta mosec prve »študentje igre« univerz FLRJ. Na teli Igrali bo-nastopila moštva univerz. Ljubljane, “»groba, Beograda, Skoplj«, Sarajeva iu etlnja. Tekmovali bodo v naslednjih šport-.‘‘f Panogah: partizanskem maršu, potero-;1' lahki atletiki, orodna telovadba in KJOHiOfiHika, tenis, enblanje, streljanje, | nfmPong, nogomet, rokomet, odbojka, ko-ster ™ ' Spored ^K> vsekakor zelo po- r Qrftanizacijo prireditve je prevzela Na-študentska omladina Hrvatske, ka-™ri bo pomagal Fi-Sa-H in druge ljudsko jKanizaeijo. Zn dobro prehrano in stano-VTSi V8e*1 udeležencev je že preskrbljeno, »ecina tekmovanj bo Izvedenih v Maksl-"*lru na velikem, novo zgrajenem stadio-p“: *i je eden največjih v naši državi. rrifCJitov bo istočasno otvoritev stadiona. Davisov pokal Jugoslavija-Turčija 5:0 , Carigrad, 5. maja. tretjem dnevu tekmovanja zn Davisov med reprezentancama Jugoslavije }n ‘Určijo sta jugoslovanska igralca Laszlo J® Palada promagaia v preostalih dveh £*rtijah posameznikov svoje nasprotnike. S-Onfini rezultat dvoboja Jugoslavija : u/*r&ija je za Jugoslavijo 5:0. Takoj po za; "‘ju&ku so jugoslovanski igralci odpotovali 7 ^ drugem^ kolu Igra ekipa Jugoslavije, v ?aSrebu z ekipo Italije. Fižkulturnn zveza i^Koslavije ie določila termin za srečanje, 1)0 14.. 15. iu lfi. maja v Zagrebu. Francija - Rumunija 3 : 2 Bukarešta, 5. maja. Po zgmgl frnneoske-‘a Para Bernard-BoleUi nad rumuuskim Jarom Oaraulis-Viziru s 6:3, 6:2, 7:5, sta bili Sanes tukaj zadnji dve igri posameznikov. I Prvi igri jo Destremeaux premagal Ca-.^Ulisa z rezultatom 6:2, 6:4, 7:5, v drugi x?,ri. Pa jo Bernard (Francija) premagal jizira z rezultatom 6:2, 6:1, 6:4. Končni ?ezultat dvoboja je 1S:2 za Franaijo, ki se k * to zmago, kvalificirala za II. kolo Davisovega pokala. » ^ Barceloni jo Johannson premagal Sza-J^ta s 6:3, 11:0 6:3, Borgoliin pa Mnssipa | »:3, 6:1, 6:4. Švedska je tako premagala “Paniio a 5:0. „v Dublina i so Iroi dobili Igro parov Pr®tl Luxomburgu in si tlako z rezultatom 2, zagotovili vstop v I. kolo. i>’ Kopenliagna se srečanje Danska : ^Kipt tudi včeraj ni pričelo zaradi dežja. Pravico nastopa na študentovskih igrah imajo vsi redni in izredni slušatelji visokih šol, kakor tudi vsi vojni študenti. Svečana otvoritev teh iger bo 27. t. m. z olimpijskim defilejem, in sicer vsaka uni-verja v posebnih krojih. Za to do sedaj največjo študentovsko flz-kulturno prireditev vlada po vseh nažih univorzah veliko zanimanje. Na dosego dobrih rezujtatov se najbolj skrbno pripravlja zagrebška univerza, ki za uvežba-nost nastopa s svojimi moštvi po vsej državi. Na ljubljanski univerzi imajo žo več kot mosec dni najrazličnejša izbirna tekmovanja, ki se bodo zaključila v prihodnjem tednu. Teh velikih študentskih iger se bodo prihodnje leto udeležile vse napredne, demokratične države s Sovjetsko zvezo na čelu. Še eno smučarsko tekmovanje sredi pomladi Fizkulturnl aktiv Jezersko priredi v nedeljo. 16. maja »Majnikov veleslalom« pod Grintovcem (pri Češki koči). Tekme se bodo pričele ob 10. uri dopoldne. Fizkulturna društva in aktivi naj po-šljojo prijave svojih tekmovalcev najkas- n Mednarodni turnir v Budimpešti Budimpešta, 5. maja. ^ drugem kolu mednarodnega šahovskega '"rnirja v Budimpešti go bili doseženi na-'kdnji rezultati: Partija Tomovič (Jugoslavija)—Gereben ^fadž.) je bila prekinjena. Szlljr (Madž.) je Hremegal Steinerja (Avstrija), Vood (An-Klija) Bakonyja (Madž.), Bare Fiisterja (oba ^adž.), Gligorič (Jug.) Benkoa (Madž.), Lehman (CSB) Radolescua (Rumunija), partija Trifunovič (Jug.)—Szabo (Madž.) je jjončala remi, partija Foltis (OSE)—Tartu-Wer (Franc.) pa je prekinjena v kompll-^anl poziciji. ^ prekinjenih partijah iz I. kola sta se ‘fifunovič in Gereben sporazumela za remi *6r Prav tako Benko In Barcz. — Rezultati ^talih prekinjenih partij so naslednji: Gligorič—Radulescu 1:0, Steiner—Tomovič ll0. Szabo—Foltis 1:0, Benko—Barcz Sozultatl prekinjenih partij II. kola: Geroben—Tomovič Vi-y3. Tartakover—Fol- ° 'A-'A- ' , po II. kolu vodi z 2 točkama jugoslovan-*'t> mojster Gligorič, s pol točke pred Sza-0n*. Tartakowerjem in Barczem. v III. kolu bo, igral' jugoslovanski moj-*ter Trifunovič s Tartakowerjem in Tomo-'l® s Fiisterjem. Polfinalni turnirji V Sarajevu ^a polfinalnem turnirju za šahovsko pr-venstvo v Sarajevu so dobili udoieženci ob *6erajšnji otvoritvi tele številke: 1. Bidev. ' Božič, 3. Kozomara, 4. Carev, 5. Longer. Sadojčič, 7. Tagirov, 8. Mlinar, 8. Prein-#lk, io. Lešnik, 11. Karaklailč, 12. Nedelj-°vič, 18. Kobler, 14. Udovčič, 15. ltabar, l6' Erivanov, 17. Rigler in 18. Subarič. V Osijeku v veliki dvorani centralnega mladinskega ®°ttia se je včeraj pričel polfinalni turnir državno šahovsko prvenstvo. Po svečani ^^oritvl go igrali I. kolo. Rezultati so: ^“aandlč—Simonovič 0:1, Germelc—Vuksano-1:0, Janoševič—Potasman 1:0, Gruber— ,evačlč y :Yj, prekinjene so partije: Mi '^"Filipčič, Škoti—Kalabar, Majstorovlč-"Jarkovič, Radonjič—Kukovec in Vukovič Horvat. V Novem Sadu so končali vse prekinjene partije I. kola ^'finalnega šahovskega turnirja za prven 6tv° države v Novem Sadu z naslednjimi ^ultati: Timet—Fuderer remi, Mikulič— r^iadifi 0:1, Popovič-Kindij 0:1, Andrič-°Povič remi. Zmagovalci Triglavskega smuka med mladinci: Budinek iz Kranjske gore ter Četina in Makovec iz Celja neje do 12. maja s točno navedbo časa prihoda v Kranj zaradi pravilnega razporeda prevoznih" srodstev. Češka koča bo oskrbovana 15. maja po-poidno in 16. maja. Preskrbljena bo tudi hrano. Vsi vodj« skupin ali posamezni tekmovalci. naj se ob prihodu na Jezersko zglasijo v informacijski pisarni v Korotanu zaradi dodelitve prenočišč in prejema bonov za hrano. V primeru slabega vremena bodo tekme prestavljene na naslodnjo nedeljo, t. j. 23. maja. _______ WASHINGTON — Charle« Founville je postavil nov svetovni rekord v suvanju krogle.' Kroglo je sunil 17.68 m daleč In tako popravil stari rekord, ki ga je imel od leta 1934 dalje Jaok Tourance. O priliki istega tekmovanja se je odlikoval tudi Harrison Dillard, ki je pretekel 110 m z zaprekami v času 13,6, kar je tudi nov svetovni rekord. Mednarodna kolesarska dirka Praga—Varšava—Praga V skupnem plasmanu vodi Jugoslovan Prosenik Varšava, 5, maja. V tretji etapi kolesarske tekme Varšava —Praga je privozil jugoslovanski tekmovalec Prosenik tretji na cilj za Poljakom Piatraszewskim in Cehoslovakom Cibulo. Vsi trije imajo isti čas 4,36.53; ostali jugoslovanski tekmovalci pa so zasedli naslod-nja mesta: Strain 9. mesto, Bat 21. mesto, Celesnik 25. in Pavlik 80. mesto. V četrti etapi dirke Varšava—Praga vodi v skupni klasifikaciji Jugoslovan Prosenik. Ob startu na Jelenji gori je vicevojvoda MarSič izročil Proseniku »rebrni pokal. Četrta etapa je bila dolga 84 km in precej težka. Tekmovalci so morali premagati hriboviti teren z velikimi Vzponi. Prva tri mesta v tej etapi so zasedli Cl>ttl>8'0va'{i VeRely, Cohtan nn Cibula v Času 2:16,45. Prosenik (Jugoslavija') je prišel na cilj četrti v času 2:22,46. ^ Praga. 5. maja-. Na kolesarski dirki Praga—Varšava so tekmovalci danes počivali. Zdravstveno stanje Trifunoviča se Je nekoliko popravilo, toda dirke »e ne bo mogel več udeležiti:, ker leži v bolnici. Horvatič bo jutri nadaljeval tekmovanje, ker njegova poškodba ni težka. Četrta etapa od Zlina do Zilina je dolga 151 km. Sindikalna reprezentanca Zagreba : rep. Zagreba 4:1 (6:1) Zagreb, 5. maja. V Zagrebu je bila včeraj nogometna tekma med sindikalno reprezentanco Jugoslavijo in reprezentanco Zagreba. Zmagala je sindikalna reprezentanca z rezultatom 4:1 (2:1). Gole za sindikailno reprezentanco »o dali Čajkovski! 2, fieroš In Palfi pa po 1. Za roprozontanoo Zagreba plNje dal častni gol Benko. Nogometno prvenstvo ljubljanske univerze Včeraj se je odigrala finalna nogometna tekma, v kateri Je zmagala medicinska fakulteta nad ekonomsko z rezultatom 4:3 (1:2), Medlclnci »o pokazali v ostri borbi zelo tehnično igro in so zmagali Sele v zadnjih minutah, ker so požrtvovalni ekonomi že vodili s 8:1. Na turnirju je sodelovalo t moštev, ki so zastopala svoje fakultete. Najboljše nogometne Igralce ima tehnika. Zal Jih pa ni mogla postaviti v fakultetno moštvo, ker so ta dan igrali v enajstericah Enotnosti, Železničarja in drugih društev v Sloveniji. Slaba udeležba gledalcev kot tudi Igralcev dokazuje, da velik del ljubljanskih študentov še ne zna ceniti fiz-kulturnega udejstvovanja. Namen tega nogometnega prvenstva je bila izbira enajstorioe najboljših igralcev, ki bodo zastopali ljubljansko univerzo na študentskih igrah koncem tega meseca ▼ Zagrebu. Uveljavljanje novega voznega reda na vseh železn. progah V nedeljo 9. maja t. j. o polnoči od 8. na 9. maja t. 1. stopi na vseh iSelezniškifa progah novi vozni rod v veljavo. Od tega dne dalje bodo vozili vlaki po tem-le voznem redu: Proga Ljubljana — 'Zagreb Odhodi iz Ljubljane: 0.30, 4.50, 6.40 (do Zaloga), 8.35 (brzl), 9.05, 12.45 (do Litije), 14.15, 18.20 (do Litije), 18.55 (brzil) 19.05. prihodi v Zidani most: 2.15, 6.38, 9 51 (brzi), 10.50, 16.06, 20,12 (brzi), 20.55, » prihodi v Zagreb gl. kol.: 5.45, 6.45 (iz Sevnice) 9.45, 11.80 (brei). 18.45, 18.45, 21.55 (brzi), 23.55, Odhodi iz Zagreba gl. kol.: 4.05, 6.55 ■brzil), 8.15, 18.10, 14.4.5 (do Sevnice), 17.40 brzi), 18.15, 23.30. odhodi iz Zidanega mosta: 4.25, 7.20 8...9 (brzil), 11.85, 16.01, 19.28 (brzi), 21.33, prihodi v Ljubljano 6.80, 7.20 (iz Zaloga),- 9.15, 10.05 (brzi). 18.80, 14.40 (iz LltijeK 18.00, 20.15 (iz Litije), 20.50 (brzi), 28.25. Brzi vlaki imajo postanok samo v Tr- bovljah, Zidanem mostu in Videm — Krškem. Proga Ljubljana — Maribor Odhodi iz Ljubljane! 0.80, 4.50, 7.25 (brzi), 9.05, 14.15, 19.05, prihodi v Maribor: 5.45, 7.80 (iz Poljčani), .85, 10.45 (brzi). 18.45, 19.05, 23.50. Odhodi iz -Maribora: 4.25, 8.80, 13.00, 14.45 (do Poljčan), 18.05 (brzi), 18.30, 22 45, prihodi v Ljubljano: 6.30, 9.15, 18.30, 18.00, 21.30 (brzl), 23.25. Proga Ljubljana — šentpeter na Krasu — Keka Odhodi, iz Ljubljane: 0.20, 5.05 (izletniški-ob nedeljah), 5.25, 10.25, 14.20, 18.45. prihodi na Reko: 4.00, 6.15 (ob delavnikih iz Sentpetra), 8.82 (Izletniški ob nede-ljahl), 9.55, 13.52. 18.02, 22.29, odhodi iz Reke: 1.15, 6.50, 9.24, 14.15, 16.30 (ob delavnikih do ftentpetra n. Kr.), 19.05 (izletniški ob nedeljah), 19.25, prihodi v Ljubljano: 6.45, 10.20, 13.25, 18.05, 22.20 (izletniški ob nedeljah) 23.10. Proga Ljubljana — Divača — Pula Odhodi iz Ljubljane: 0.20, 5.25, 10.25, 14.20, odhodi iz Divače: 8.45, 9.12, 13.40, 17.59, prihodi v Pulo: 6.21 (iz Kanfanara). 7.27, 18.02, 16.54, 21.50, odhodi iz Pulo: 5.85, 9.55, 15.05, 18.08 (do Kanfanara), 23.80, prihodi v Divačo: 3.05, 9.58, 14.21, 19.80, prihodi v Ljubljano: 6,45, 13.25, 18.05, 23 10 Vsi vlaki imajo zveizo za Sežano In Tret. Proga Ljubljana — Jesenico — Gorica — Planlea Odhodi iz Ljubljane: 0.10, 4.20 (v Tržič), 5 20 7.25 (izlotniski ob nedeljah od b. VI. do 12. IX.), 10.30 (brzi), 11.25, 13.10 (v Tr- Žiprihodi0’ na ^Jesenice: 2.15, 5.80 (iz Kra-njaO, 7.55, 9.45 (izletniški) 12.15 (brzi), 13.40, 17p,dhod?0'v Gorico: 1.12, 6.35, 11.22, 17.09, r»7 prihodi v Planico: 7.10, 9.28, 15.32, 19.53. ^odiiodi iz Planice: i-40, 7.20, 12.38, 17-0.3, ^odhodi iz Gorice: 2.18, C.37. 10.08, 15.28, 10.05, 14.35, 19.05, 21.50 prihodi v Ljubljano: 5-50, 6.5CI (iz Tržiča) 8 90 12 15 16.45. 18.20 (brzi), 19.00 (iz Tr žiča), £0.35 (izletniški), 21-10, 23.50 (izletniški). Projfa Ljubljana-— Kamnik O B V E S T i CA Vsem okrajnim in mestnim ljudskim odborom ter imetnikom tovornih motornih vozil (Nadaljevanje in konec.) 7. Pristojni prometni referent imetnika vozila, preveri vse vpise na hrbtni strani prevoznega naloga in zaračuna prevozne stroške po veljavni tarifi na obračunu pod c) naloga. > Po podatkih iz prevoznega naloga sestavi račun prevoznih stroškov v potrebnem številu izvodov. Prevozne usluge se obračuna po veljavni tarifi za avtomobilski promet. v Od celokupne voznine prizna imetnik vozila 15% popusta. Ta popust se ne daje na postranske pristojbine (nakladanje, razkladanje, zavarovanje itd. 8. Imetniki vofcil plačajo kot nagrado vozačem od prejete voznine za te vrste prevozov: a) 15% od prevozov, ki jilt, izvrše vozila gospodarskih in gradbenih podjetij; b) 7% od prevozov, ki jih izvrše vozila trgovskih in javnih prevozniških podjetij in c) 10% od prevozov, ki jih izvrše vozila vseh ostalih podjetij, taradov, ustanov ter družbenih ln ljudskih organizacij. Razen tega mora imetnik vozila plačati 8% prejetega zneska uslužbencu prometnega organa OLO-ja ozir. MLO-ja ali uslužbencu javnega prevozniškega podjetja, ki je posredoval za ta prevoz. 9. Minister za lokalni promet izdaja posameznim podjetjem zveznega in republiškega značaja, izvršilni odbori OLO-jev in MLO-jev pa podjetjem lokalnega značaja, zadružnim podjetjem in zasebnikom; glede na naravo njihovega poslovanja,- posebne dovolilnice (stalne) za prazne vožnjo tovornih motornih vozil v eno smer. Poleg teh posebnih dovolilnic bodo izdane tem podjetjem tudi nalepnice, tiskane s posebnimi znaki rdeče ali zelene barve ln sicer: b) za enosmerne prevoze lesa, rud, gradbenega materiala in drugo za lihe mesece (1., 8., 5„ 7., 9. in 11.) velikosti 15X15 cm, na belem papirju s tiskanim 2 cm širokim robom in diagonalo od zgornjega levega do dolnjega desnega kota r leče barve ter c) za enosmerne prevoze kakor pod b) za soda mesece (2., 4., 6., S. 10. in 12.), velikosti 15X15 cm na belem papirju s tiskanim 2 cm širokim robom in enako široko vodoravno črto skozi sredino polja, rdeče barve. Na vsako nalepnico se vpiše imetnik vozila in mesec ozir. tromesečje, za katerega velja nalepnica. Vozilo, ki nima posebne dovolilnico ln mu prometni organ OLO-ja ozir. MLO-ja ne more dodeliti blaga za provoz, dobi od njega dovolilnico za enkratno vožnjo praznega vozila. To velja za vsa zvezna, republiška, lokalna, zadružna in tasebna podjetja ter ustanove. Kadar vozi več praznih vozil v eno emer, se morajo vozila speti v en vlak, katera vleče prvo vozilo. Speti se smejo največ tri vozila. Vozila morajo Jiti vezana s čvrstim spenjalnim drogom in spenjalno vrvjo. V primeru, da prispe vozilo v namembni kraj po 22. url, ko prometni organ ne posluje več in se mora po nalogu imetnika, vozilo vrniti še isto noč, se sme vozilo vi^ niti brez dvolilnice prometnega organa OLO-ja ozir. MLO-ja. Kontrolni organi ugotove to okolnost iz potnega naloga. 10. S temi predpisi se ne menjajo dosedanji predpisi o potnem nalogu in evidenci o delu voznika. Potrebne obrazce založi Državna založba Slovenije. Dokler obrazci ne bodo tiskani, skrbe prometni organi, da jih na prikladen a) za specialne prevoze (pošta, telefonska | način razmnožijo in električna sekcija in slično) s trimesečno veljavnostjo, velikosti 15X15 cm, na belem papirju s tiskanim 2 cm širokim robom in dvema navzkrižnima enako debelima diagonalama zelene barve; Vsa eventuelna nadaljnja pojasnila daje — na zahtevo — ministrstvo za lokalni promet LRS. Iz sekre.tnriHta ministrstva za lokalni promet LRS. Opozorilo imetnikom in uporabnikom motornih vozil V Celju: Vaak petek od 8—12 ure pri Ministrstvo za lokalni promet Vlade LRS sporoča, da bodo etrokovni ^ tehnični prebledi motornih vozil in priklopnikov zaradi registracije za vsa vozila, ki so bil® ob redni repistraolji »poznana za neuporabna ali so bj,la kot taka prijavljena, pa eo bila kasneje usposobljena za javni promet ter za vsa vozila, ki so niso udeležila rednega letnega pregleda, v naslednjem redu: . . _ , V Ljubljani: Vsak torek ln petek ob 8—19 uro na ministrstvu za lokalni promeu Kmifljeva ul. 7. (Vozila morajo parkirati v Šubičevi ulici med Bleiweisovo in Se- lenburgovo ulico). Komisija posluje za naslednje okraje: 1. Glavno mesto Ljubljana, 2. OLO Ljubijana-okolica, 3. OLO Jesenice, 4. OLO Kranj, 5. OLO Kamnik, 6. OLO Grosuplje, 7. OLO Trebnje, 8. OLO Novo mesto, 9. OLO Črnomelj, 10. OLO Kočevje. V Mariboru: Vsak petek od 8—12 Tire pri Okrožni upravi DAPPS-a v Linhartovi ulioi. Komisija posluje za naslednjo okraje: 1. Maribor-mesto, 2. OLO M ari bor-okolioa, 8. OLO Gornja Radgona, 4. OLO Murska Sobota, 5. OLO Dolnja Lemdava. 0. OLO Ljutomer. 7. OLO Ptuj, 8. OLO Dravograd. £ petek Okrožni upravi DAPPS-a, mostna garaža. Komisija posluje za naslednje okraje; 1. Celje-mesto, 2. OLO Ceilje-okolica, 8. OLO Mozirje, 4. OLO Poljčane, 5. OLO Krško, 6. OLO Trbovlje. V Postojni: Vsak potek od S—12 ure pred Upravo NnTodne milice. Komisija posluje za naslednje okraje: 1. OLO Postojna, 2. OLO Ilirska Bistrica, 3. OLO Sežana. V Ajdovščini: Vsak petek od 8—12 ure pri Okrožni upravi DAPPS-a. Komisija rsluje zn naslednje okraje: 1. OLO Idrija, OLO Tolmin; 8. OLO Gorica. Imetnike in uporabnike motornih vozil in priklopnikov opozarjamo, da morajo prinesti k pregledu nove prijavne pole, katere dobe pri Odsekih za notranje sA-deve, upravah NM. Novi prijavi morajo pr-1 ložiti staro prijavo. S temi prijivnimi polami morejo zahtevati, pregled vozila pri kateri koli navedenih komisij. Vozli, ki ne bodo prijavljena z novimi prijavnimi polami, komisije ne bodo pregledale. — Sekretarljat min. za lokalni promet LRS. VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE ®*nnje 5. maja: Jugozapadna Jugoslavija 8° nahaja pod neposrednim vplivom baro-^trske^u minima s središčem nad južnim 8(lranoiil, kjer dežuje. Ostala Jugoslavija »rohaja pod vpliv visokega pritiska a sre-nad Finsko in Uralom, zaradi česar je vreme izboljšalo. V Sloveniji je bilo JJutraj celo pretežno jasno, pozneje pa so 0 Razvile krajevne nevihte. , temenska napoved za četrtek, 6. maja: j . ^ežno jnsno, g popoldanskimi krajevni- ; n Odhodi ^ U° nevihtami. . j ietniški ob nedeljah), pomenska napoved za petek, 7. maja: , (i^tn^kiK večml še jasno, toda ojačeno popoldan- otliiodi iz Kamnika« 5.17, 8.35, 12,10. 17-15, neviht*. * J0.25 lizletniški ob sobotah ln nedeljah), odhodi iz Jesenic: 8.55, fi.l5, 16.50 (brzi), 18.25 (izletniški), (izletniški), 22.85 (do Kranja , nrlhodi v Ljubljano: ».50, 6.51 prihodi v Ljubljano: 6.18, 9JO. 13.85, 18.10, 21.20 (lzlefcniSkil). Proga Ljubljana — Novo mesto — Karlovac Odhodi 1* Ljubljane: 6.55, 12.85, 15.05 (ob delavnikih), 18.40, priliodi v Novo mestoi 9.20, 15.08, 17.46 (ob delavnikih), 21.13, prihodi v Ivanlovac: 7.82 (la Novega mosta), 12.48, 18.28, 0.10, odhodi iz Karlovca: 8.88, 10.22, 15.56, 19.20 (do Novega mesta), ~- odhodi iz Novega mesta: 4.00 (ob delavnikih), 6.54, 13.38, 19.15, „ ‘prihodi v Ljubljano: 6.85 (ob delavnikih), 9.35, 16.20, 21.55. Proga Ljubljana — Kočevje Odhodi iz Ljubljane: 5.10, 11.20, 17.20, prihodi v Kočevje: 8.00, 14.11, 20.16, odhodi iz Kočevja: 4.35, 10.00, 16.55, prihodi v Ljubljano: 7.39, 12.55, 19.50. Proga Ljubljana — Vrhnika Odhodi iz Ljublja-net 7.50, 11.10, 14.30, 18.35, 22.25 (ob nedeljahi), prihodi na Vrhniko: 8.80, 11.50, 15.10, 19.15, 1.05 (ob nedeljah), odhodi iz Vrhnike: 5.45, 9.15, 12.55, 17.05, 20.50 (ob nedeljah), prihodi v Ljubljano: 6.25, 10.00, 18.40, 17.50, 21.30 (ob nedeljah). Proga Maribor — Pragersko — Čakovec — Murska Sobota Odhodi Iz Maribora: 4.55, ,9.85, 13.50, 18.15, prihodi v Čakovec: 7.85, 12.20, 16.89, 20.56, prihodi v Mursko Soboto: 8.47, 13.44, 18.21, 22.12, odhodi iz Murske Sobote: 5.00, 9.55, 14.04, 18 28 odiiodi iz Čakovca: 6.18, 11.17, 16.07, 19.50, prihodi v Maribor: 9.10, 14.15, 18.50, 22.40. Proga Maribor — Prevalje Odhodi iz Maribora: 5.20, 10.00, 14.25, 19.23, prihodi v Prevalje: 7.29. 12.16, 16.36, 21.41, odhodi iz Prevalj: 5.15, 10.80, 14.55, 19.44, prihod: v Maribor: 7.28, 12.34, 17.18, 22.00. Proga Maribor — Šentilj Odhodi ia Maribora: 5.10, 9.55, 11.45 (brzi), 18.55, 19.10, prihodi v Sentiilj: 5.54, 10.28, 12.06, (brzi), 14.23, 19.39, odhodi iz Šentilja: 6.42, 10.34, 15.14, 16.44 (brzi), 20.28, prihodi v Maribor: 7.10, 11.00, 15.40, 17.05 (brali), 21.05. Proga, Celje — Velenje — Dravograd Odhodi iz Celja: 7.40, 12.25, 17.1«, 20.40 (do Velenja), prihodi v Dravograd: 5.24 (iz Mislinje), 8.50 (iz Velenja). 10.39, 15.23, 20.10. odhodi 4z Dravograda: 3.35 (do Mislinje), 7.15, 12.02, 16.20, „ „ prihodi v Celje: 6.08 (iz Velenja), 10.10, 14.50, 19.17. , Proga Celje — Grobelno — Rogatec — Zabok Odhodi iz Celja: 7.20, 12.40, 16.45, 19.35 (do Rogatca), prihodi v Zabok:, 3.82 (iz Rogatca/l, 10.17, 15.25, 19.46, odhodi iz Zaboka: 6.10, 11.40, 16.07, 20.85 (do Rogatca), prihodi v Celje: 6.02 (i® Rogatca), 9 05, 14.37, 19.03. Vozni red na nekaterih tu nenavedenih lokalnih progah jo prilagoden lokalnim, po- trobam‘in zvezam na'vlake glavnih prog. j RAZVELJAVLJAM Opozarjamo potnike, da brzl vlak Ljub- PRESKRBA DELITEV MESNIH IZDELKOV MTjO — poverjeništvo za trgovino in proskrbo v Ljubljani obvešča potrošnike, dn prejmejo v 'četrtek 6. t. m. namesto v soboto, 2U0 gramov mesnih izdelkov na potrošniške nakaznice OM 2 na oba odrežka Meso II — maj (na vsakega po 100 gramov). Mesne izdelke bodo delile od 9—12 ln od 14—17 ure naslednjo poslovalnice: poslovalnice mestno klavnice in mesarja Gregorc Frano in Ham Josip na trgu; poslovalnica 8t. 4, Celovška cesta; poslovalnica št. 7, Tržaška c.j št. 3, Zaloška c., St. 5, ,Janševa ulica; (Javornik) Wolfova ulica; (Slamic) Gosposvetska oesta. Cena je din 74 za 1 kg letne salame. Poslovalnice in mesarji prevzamojo mesne izdelke pri »Osenarju«, Tomšičeva, v ee-tertek t. m. ob 7. uri. Odrezke z obračunom je oddati prlstol-nomu RLO, KLO skupno z ostalimi odrezki naslednje delitve. KONCERTI Danes ob 18. uri bo v veliki Fllharmo-nični dvorani prvi javni nastop učencev državne glasbene šolo ljubljanske. Največ jih nastopi iz klavirskega oddelka, zastopani so Pa tudi violina, solopevskl tn kla: rlnotski oddelek. Učenci bodo izvajali skladbe iz domače, slovanske in iz tujih literatur. Vstopnice poi ure pred začetkom v veži Filharmonije. 1“35 Vse našo ghisho-ljubečo občinstvo, predvsem pa mladino opozarjamo nn koncert, ki ga bodo izvajali učenci Slovenske -glin Tl azi io v Kopru jutri v petek 7. marca ob 20. v veliki Filharmonični dvorani. Nastopilo bo 81) mladih pevcev, samih Istranov pod vodstvom zborovodje prof. Ostrovska Vstopnico so v predprodaji v Knjigarni muzikalij. Kongresni trg. 1635 Pianist prof. Anton Trost bo izvajal solistični koncert v ponedeljek 15. maja oh 20. v Filharmonični dvorani. Izbran spored in močna umetniška osebnost koncertanta nam jamčita za izreden uspeh tega koncerta. Vstopnice v Knjigarni 'muzikalij. V nedeljo 9. maja zvečer ob 20. bodo nastopili v veliki Filharmonični dvorani gostjo iz zagrebško univerze ier s svojim meianiin zborom Izvajali koncertni spored. Nastopile bodo pa tudi močnei plesne skupine z izvajanji najrazličnejših kol naših narodov. Na prireditev opozarjamo. Vstopnice: Knjigarna muzikalij, Kongresni trg. V petek 14. majnlka bomo pozdravili v svoil sredi 65 člansko skupinoi iz Albanijo, ki bo v narodnih nošah izvajala originalne albanske plese. Na prireditev opozarjamo že danes. ll)J“ MALI OGLASI UPOKOJENKA išče službo gospodinje pri majhni družini. Naslov: .Tereb, Ljubljana, Ižanska eftsta št. 18. 1617 TURBINO od 50—70 KS In . gate* od 60—70 cm širine takoj kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Ljudske pravice, pod »Sar« St. 1605. ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK prodam. Naslov v ogl. odd. »Ljudske pravice« pod št. 1627 , RAZVELJAVLJAM osebno Izkaznico na ime Kranjc Amalija, Ruška 39, Marir bor. 651 knjižico št. 4838 7. a Obvestilo motorno kolo znamke »Ferat« na ime Su- 2ŠS°SŽ za d|6 lic bo vozil. V isti noči izostane tudi pot- na ime Hrenk Zinka, Celje, Mnriborska lz*Zagreba ob* MJtO Tutra^^izletni^l""''^™' , PROGLAŠAM za neveljavno osebno izknz-majem! Kamnik prične voziti s 16. j tJT P°“ $ Po odločbi ministrstva za finance FLRJ št. 602 z dne 4. oktobra 1047. so bankovci po din 100 državne izdaje DFJ prestali biti zakonito plačilno sredstvo zaključno s 30.' aprilom 1848. Obveščamo, da blagajne vseh sedežev Narodne banke FLRJ, zamenjujejo bankovce po din 100 državne izdaje DFJ do zaključno 15. maja t. 1. Iz Narodne banke FLRJ Uentrala za LR Slovenijo DNEVNE VESTI Slušatelje, gospodarske fakultete obveščamo, da do predaval danes 6. t. m. ob 10. uri na gospodarski fakulteti v Trgovskem domu minister tov. Janez Hribar »O zadružništvu«. Vabljeni so tudi slušatelji ostalih fakultet. — Dekanat gospodarske fakultete. »Kako koristno zbiramo inamke« bo — zlasti za šolsko mladino predaval tovariš Sterle danes 6. maja ob Ž0. uri v lokalu Esperantskega društva »Ljubljana«, na Cankarjevem nabrežju 7-1. Po predavanju ogled vzorcev lz zbirke. Vstopnine nil 1630. Dekanat medicinske fakultete In Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani sporočata, da bo predaval profesor Sir Harold tilllios Iz Londona o plastični kirurgiji v ponedeljek 10. maja in v torek lf. maja ob 10. url v predavalnici Interne klinike v Ljubljani. Na zanimivi predavanji vab ir mo vse tovariše zdravnike in medioinee. 1612 Izlet vseh tečajnikov II. tečaja MTP v Ljubljani na celjsko kočo bo 8. maja. Zvezo od popoldanskih vlakov v Celju. Vabijo k udeležbi tovarlši-oe! 473 Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi vse tovariše zdravnike ln medi-cince na predavanje tov. dr. Roberta Neubauerja o B C O. Predavanje b<> v petek 7. maja ob 10. uri v predavalnioi Interne klinike 1613 VESTNIK urada za cene pri Predsedstvu vlado LRS z dne 30. aprila 1048. ima naslednjo vsebino: 52. Cenik živil št. 5/48, veljaven za mesec maj. 53. Odločba o ceni za oglaševanje po radiu. , 54. Odločba o cenah za avto gumo. 55. Odločba o ceni za registrsko omaro. 56. Odločba o cenah za, žensko torbice, za aktovke ln druge usnjene izdeJke. 57. Odločba o cenah za usnjene izdelke »Potopreme« v Ljubljani. 58. Odločba o cenah za baterije. 50. Odločba o cenah za blagajno, kaseto ln železne omare.,, 60. Odločba o cenah za izdelke Tovarne poljedelskih strojev v Mariboru. 61. Odločba o cenah za glasbila. 62. Odločba o comih za 12 odstotno pivo. 63. Odločba o cenah za morila. 64. Odločba o conah za brivske in frizerske storitve. Zvezni urad za cene pri Gospodarskem svetu FLRJ: Odločba o določanju višjih enotnih trg-govskih cen za bombažne izdelke v prosti prodaji. URADNI LIST LRS z dne 30. aprila 1948. Ima naslednjo vsebino: 117. Ukaz o proglasitvi še nekaterih podjetij v LRS, pomembnih za zvezno ali republiško gospodarstvo., 118. Odločba o državnih (vezanih) cenah za mleko ter kuhano in surovo maslo. 110. Navodilo za izvalnnie odločbe o do^ ločitvi nežltorodnih inedelov in o prodazi koruzo kmetom v teh predelih o vezani trgovini. SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA DKAMA - LJUBLJANA Četrtek, 6 ob 20: Linhart: »Županova Micka« Smolo: »Varli«. Red C. Uprizoritev Akademije za tgralsk« umetnost. Petek 7 ob 20: Lavrenjev: »Zaj srečo tistih, ki so na morju«. Bed A. Sobota. 8 ob 20: Levstik Kreft: »Tugomer* Ked B Nedelja. 9 ob 10: Levstik-Kreft: »Tugo- mer«. Zaključena predstava za gimnazijo Moste. Ob 20: Linhart: »Županova Micka« Smole: »Varh«. Jzven, .Uprizoritev Akademije za Igralsko nmetmlst V soboto, 8. t. m. bo uprizorjen Levstik-Kreftov »Tugomer« za red B. Ker je to zadnja predstava v sezoni, pri kateri so še na razpolago vstopnice, posebej opozarjamo nanje. Premiera drame Forda Kozaka »Vida Grantova«,\ ki jo pripravlja ljubljanska Drama v režiji dr. Gavolle, bo v soboto, 15. t. m. OPERA - LJUBLJANA Četrtek, 6. ob 19.30: Beethoven: »Fidello«. Iteil Četrtek. Gostovanje Valerije Hey-balove. Petek 7. ob 19.30: Mlakar: »Mala balerina«. Red D. Sobota, 8. ob 19.30: Smetana: »Prodana nevesta«. Izven. Na predvečer češkoslovaškega narodnega praznika. Nedelja. 9. ob 19.30: Beethoven: »Fidelio«. Red E. Gostovanje Valerije Hejrbalove. DKAMA - MARIBOR Četrtek, 6. ob 20: ZižeK: »Vsemu cakljub« Zaključena predstava za AFZ. Sobota, 8 ob 20: Smole: »Varh« Linhart: »Zupanova Mifcka« Za sindikate. Vstopnice v prodail tudi za ostalo občinstvo. RADIO Llubljana, Maribor to Slov Primorje DNEVNI SPORED ZA ČETRTEK 6. V. 6,00 Veder jutranji spored, vmes poročila, pregled dnevnega sporeda in jutranja to- lovadba — 7.00 Radijski koledar, iz današnjih časopisov, objavo — 7.10 Slovenske umetne in narodno pesmi — 7.30 Napoved časa in poročila — 7.45 Iz komorne glasbe — 12.30 Napoved časa in poročila — 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave — 13.00 Pisan spored orkestralno' in solistične glasbo — 14.00 Gospodarski pregled — 14-10 Igra orkester Andre Kostelanetz — 14.30 Napoved čnsa in poročila ter objava ve- čoruega sporeda — 14.45 Slovenske narodno poje Anton Orel, spremlja A. Stanko — 18.00 Igra Mali orkester Radia Ljubljana p. v R. Stariča — 18.30 Zdravstveno predavanje. Dr. Olga Boljka: Zobje vzrok raznih bolezni — 18.45 Četrt uro l)obussy-jevo glasbe — 19.00 Radijski dnevnik — 19.10 Pisan spored izvaja na .harmoniki A. Stanko 19.30 Nap. časa in jior. — 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objavo — 20.00 Ruski tečaj Društva za kulturno so- delovanje Slovenije s SZ (30. lekcija) — 20.10 Paganini: Sonata za kitaro in violo. Izvajata Stanko Prek in Srečko Zalokar — 20.40 Vilko Ukmar: »Kako so jo razvijala slovenska glasba« — 21.00 Slovanski plesi — 21.30 Odlomki iz opero — 22.00 Prer nos poročil Zvezno postaje Beograd — 22.15 Pesmi slovanskih narodov — 22.40 Podok- nice in zazibalke. DNEVNI SPORED ZA PETEK, 7. V. fi.00 Veder jutranji spored, vmes poročila, pregled dnovnoga »Doreda in jutranja telovadba — 7.00 Radijski koledar, iz da; našnjih časopisov, objave — 7.10 Jutranji koncert — 7.30 Napoved časa in poročila — 7.45 Češke narodne — 12.30 Napoved časa in poročila — 12.45 Zabavna giasba, ifmli oglasi In objave — 13.00 La; bok opoldanski spored — 13.30 Kulturni pregled — 13.40 Igra saksofonist Srečko Dražil, pri klavirju S. Hubad — 14.00 Oporne fantazije — 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda — 14.45 Glasbena medigra — 14-50 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ (30. lekcija) — 18.00 Pogovori b pionirji — 18.20 Nekaj glasbenih slik — 18.30 Igra Mali ansambel Radia Ljubljana — 19.00 Oddaja Jugoslovanske armade — 19.30 Napoved časa in poročila — 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave — 20.00 Literarna oddaja: Wladislaw Raymond in njegovi kmetje — 20.20 Pester večerni spored — 21.00 Filmska oddaja — 21.15 Ruski samospevi in Sošt a ko viče vi preludiji. Sodelujejo: altistka Blanka Zec, pri klavirju Marjan Lipovšek in pianistka Laura Ferlan — 22.00 Prenos poročil Zvezno postajo Beograd — 22.15 Malo po »vetu v glasbi — 22.35 Plesna glasba. KINO LJUBLJANA, UNION: Sovjetski barvni film »Staj-inska veseloigra«, tednik. MOSKVA: CeSki film »Pot v "oblno Študentove duše« tednik SLOGA: Sovjetski film »Križarka Varjag«, tednik — Predstave v gornjih kinematografih ob M.15. 18.15 in 20.15. LETNI KINO TIVOLI: Sovjetski rtlro »Pomlad«, tednik. — Predstava ob 20. uri. KODELJEVO: Sovjetski film »Stonjka Ra-zin«, tednik. — Predstava ob 20. uri. MARIBOR ESPLANADE: Jugoslovanski hnrvnl film »Parada mladosti« tednik GRAJSKI; Francoski film »Oče Goriot«. tednik CELJE METROPOL: Sovjetski film »Pomlad«, tednik DOM: Jugoslovanski dokumentarni film »24 ur glavnega mesta FLRJ« tednik. KAMNIK: Francoski film »Sam v noči«, tednik. KRANJ MESTNI: Sovjetski tlim »Osvo- bojena zemlja«, todnik. PTUJ: Sovjetski film »Ga*roche«, tednik Petek, 7. ob 19: Gounod: »Faust«. — Rod LMS—1. OPERA MARIBOR b 19: Gounod: »Fat Nedelja 9 ob 19.30: Gounod: »Faust«. Izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Sobota, 8. maja ob 20.15: Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, premiera. Nedelja, 9 .maja ob 20.15: Ivan Cankar: »Pohujšanjo v dolini Šontflorjanski«. V soboto' ob 20.15 ho v šentjakobskem gledališču premiera Cankarjeve tridejan-ske farse »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski« v režiji %. Sintiča in s Sagadinovo, Mahničem, Brihto, Prusom in Sadarjem v glavnih vlogah. Predprodaja vstopnic pri Državni založbi, oddelek za muzi-kalije, Kongresni trg 19, o ddanes dalje. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE - KRANJ Nedelja, 9 maja ob 15 in 20: F. Schiller: »Kovarstvo in ljubezem«. Gostovanje v Tržiču. SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 8. maja ob 19.30: Simonov: »Rusko vprašanje«. Režisor: Tič Srečko. Pre- miera. Nedelja, 9. maja ob 19.30: Simonov: »Rusko vprašanje«. Režiser: Tič Srečko. Ponedeljek, 10. maja ob 17: Mollere: »Tar-tuffe«. Gostovanje Slov. narodnega gle-'dališča iz Ljubljane. Predstava za mladino gimnazije in Industrijske metalurško šole. — Ob 20 Moliere: »Tartuffe«, za odrasle. POZIV! SKLADIŠČE ROGAŠKE MINERALNE VODE V LJUBLJANI, Vošnjakova ul. 7, katero je vodil Ogrizek Srečko iz Ljubljane, je prešlo v likvidacijo. Pozivamo vse upnike »tvrdke, da prijavijo svoje terjatve, dolžnike pa, da poravnajo svoje obveznosti, zlasti da vrnejo vso embalažo (zaboje, steklenice), last Slatinskih podjetij Rogaške Slatine in Radinske Slatine, likvidatorju, Ljubljana, Prešernova 40 — najkasneje do 25. maja 1948. Naknadne prijave terjatev ne bodo upoštevane. Likvidator. Več pisarniških moči sprejme TISKARNA »LJUD. PRAVICE« Ljubljana, Kopitarjeva 6 Novoustanovljeno Skladišče slovenskih slatin (rogaške in radenske mineralne vode) , V LJUBLJANI priporoča vsem odjemalcem dTŽavnega, zadružnega in zasebnega sektorja, da nabavljajo slatinsko zdravilno vodo v našem skladišču v Ljubljani, Javna skladišča, Tyrševa 33, proti takojšnji zamenjavi embalaže. Pisarna skladišča, Ljubljana Prešernova 40 .2. OBVESTILO OKRAJ. POSLOVNA ZVEZA KMETIJSKIH ZADRUG KAMNIK, ki je imela do sedaj 6edež v Domžalah, obvešča vse dobavitelje, urade in ustanove, da se je preselila in da je od 5, marca dalje njen sedež v Kamniku, pošta Kamnik, železniška postaja Kamnik. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B MLO - KMETIJSKI ODDELEK LJUBLJANA — potrebuje pomočnika mestnega konfača Nastop službe takoj. Ponudbe poslati na Kmetijski oddelek MLO, Ljubljana, Kresija, II, nadstr., soba 38. GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO —.kupi BENCINSKO ČRPALKO Ponudbe poslati na direkcijo, Novo mesto, Trdinova cesta 5. StetiašaSsa-ko za SLOVENSKI JAVORNIK potrebuje podružnica »Ljudske pravice« in »Slov. poročevalca« na Jesenicah Nepričakovano nas je zapustil naš sin, brat, svak in stric imm PLANINEC Pogreb nepozabnega I>o v petek ob 9. uri' na pokopališče Komeda. Križ, 5. maja 1948. Žalujoča mati Frančiška, sestra Tilka, poročena Potočnik, Francka po