mesecnlMglasilo ravenskih zelezarjev
Leto IX.
Ravne na Koroškem, junij 1972
Izdaja odbor za splošne za-deve 2elezarne Ravne
Ureja uredniški odbor
Jože Delalut, Franc Fale, Alojz Janežič, Ivo Kohlen-brand, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Jože Šater
Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 030, int. 304
Tisk: CP Mariborski tisk Maribor
Ko izročam štafetno palico, v kateri so Popisane naše srčne želje za našega ljubljenega maršala Tita, želim izraziti vsa na-čustva, ki nas ob tej priliki navdajajo. s3 naša borba za obstoj naših narodov, naša izgradnja, vsa povojna revolucionarna P°t so dogajanja, ki si jih zamislil in vodil ^rav ti, naš tovariš Tito.
Težki so bili trenutki v času okupacije, manj naporni pa v povojni izgradnji, kadar so bili tako rekoč brezizgledni, Sl bil ti, tovariš Tito, tisti, ki je s svojimi °Pozorili in s svojim zgledom našel pra-vdno rešitev. Ne samo na notranjem pod-r°čju življenja naših narodov, ampak tudi 2Unanjem svetu si, tovariš Tito, zastavil Vas svoj veliki vpliv za srečnejše življenju Vseh delovnih ljudi.
IZ VSEBINE
Koliko in katere jeklarske izdelke uvažamo — Z zasedanj delavskega sveta — Kdaj uveljaviti pokojnino — Vprašanja in odgovori — Razmišljanja in predlogi — Iz dela kolektivnih izvršilnih organov — Doma in na tujem — Kulturna kronika — Maček v Žaklju — Športne vesti — Za vroče in deževne dni
Pomlad pod Uršljo goro
Foto: F. Kamnik
Tovariš Tito, ti si vzor komunista vsemu naprednemu delavskemu gibanju. Srečni smo, da te imamo. Jugoslavija je dežela napredka, je dežela enotnosti kljub vsem težkočam, ki izhajajo večkrat iz nerazumevanja, a največkrat od zunaj.
Tvoje jasne in odkrite besede povedo vse, tvoje ostre poteze ustvarijo red takrat, ko nekateri iz lastnih stremljenj vnašajo zmedo. Tvoja prehojena revolucionarna pot ti je dala toliko izkušenj, da znaš pravilno oceniti vsakokratni položaj-
Tovariš Tito! Naša pot s teboj je pot mirne izgradnje naše prihodnosti, je sreča naših otrok. Želimo, kot želiš ti sam, da bi te še bolje razumeli, da bi naši narodi v bratskem odnosu bili družina, ki je ne more nihče razdvojiti.
POZDRAVI IN ŽELJE
Redko v našem demokratičnem, samoupravnem socializmu dosegamo tako enotnost mišljenj in čustvovanj, kot smo jih ob 80-letnici predsednika Jugoslavije marala Tita. Vsi naši delovni kolektivi, krajevne skupnosti in šole so mu iskreno čestitali za visoki jubilej.
Ker je nemogoče objaviti vse pozdrave 111 želje, smo izbrali čestitki ravenskih šolarjev in krajanov Črne.
Uragi tovariš Tito!
Učenci naše šole vam ob visokem jubileju iskreno čestitamo in želimo, da bi nas še dolgo in uspešno vodili.
Vaše delo in vztrajnost je pripomogla, ^a se je Jugoslavija uveljavila v svetu. Premagovali ste vse ovire in nas vedno v°dili po pravi poti, zato vaše delo in trud zelo cenimo in spoštujemo. Še enkrat lskreno čestitamo.
Lepo vas pozdravljajo učenci osnovne sole Prežihovega Voranca na Ravnah na Koroškem.
Kot veliki pobornik za mir, za sožitje med narodi, za resnični socializem si danes spoštovan in cenjen vsepovsod. Ni državnika, ki bi užival tolikšen ugled, kot prav ti, naš tovariš Tito. Ta ugled uživaš kot človek, ki je vse svoje življenje posvečal misli — »SREČNEJŠE ŽIVLJENJE DELAVSKEMU RAZREDU«!
Dragi tovariš Tito! Prav v najlepšem mesecu leta, mesecu maju, ti poteka 80 let življenja in večina od teh let so bila leta ustvarjanj, leta nenehne borbe za velike ideje. Zgodovina ne piše samo o velikem delu za naše narode, temveč za ves delavski razred sveta.
Komunisti železarne o prekinitvi dela in o nekaterih aktualnih vprašanjih
Na sestanku vseh komunistov železarne Ravne dne 24. aprila 1972 so bila po daljši izčrpni razpravi na podlagi poročila posebne komisije za oceno povodov in vzrokov nedavne prekinitve dela v tovarni in po referatu sekretarja tovarniške organizacije izoblikovana naslednja skupna stališča:
Splošna politična ocena prekinitve dela
1. Čeprav ni mogoče zanikati nekaterih odprtih vprašanj v samoupravnem življenju delovne skupnosti, je bila prekinitev dela neutemeljena in škodljiva ter povsem neustrezna metoda za njihovo razrešitev. Na voljo je bilo zadosti demokratičnih načinov in sredstev ter časa. Zgolj posameznih opozoril, ki pa jim ni sledila ustrezna celovita demokratična akcija, le ni mogoče šteti za zadostna. Ob prekinitvi dela so izstopala tudi vprašanja, ki niso imela nobene zveze z »osrednjo temo« (OD, samoupravno življenje), kažejo pa posameznikove nesprejemljive kratkoročne in za delovno skupnost škodljive interese.
Stališča k posameznim odprtim vprašanjem
1. Samoupravno življenje v tovarni ima tudi slabe točke, ki se kažejo predvsem v majhni vplivnosti neposrednega proizvajalca na samoupravne odločitve. Neposredne oblike samoupravljanja so minimalne. Res je sicer, da je v tovarni številčno močna samoupravna piramida, vendar brez zadostne povezanosti s svojo volilno bazo.
Samoupravni proces (razprava, priprava predloga, sprejem, kontrola) ni organiziran. Zlasti pogrešamo kvalitetno strokovno informacijo o izvajanju posameznih pomembnejših odločitev samoupravnih organov.
2. Delitev OD je nedvomno tako pomembno in občutljivo področje, do katerega imajo delovni ljudje svoj neposreden in različno motiviran odnos, da mora biti nenehno predmet političnih in strokovnih obravnav, dopolnitev ter sprememb. Delitev OD pa nujno vpliva še na vrsto drugih vprašanj, ki so posredno povezana z delitvijo OD in nagrajevanjem po delu, zato po svoji naravi odločilno vplivajo na razmere v delovni skupnosti. Sedanji sistem delitve OD je treba menjati.
Menimo, da mora biti vsako družbeno koristno delo tako ovrednoteno, da bo zagotovilo eksistenčni minimum delavca (enostavna reprodukcija delovne sile).
3. Večja in kvalitetnejša proizvodnja je osnovno vprašanje, ki zadeva vse zaposlene ne glede na osnovno funkcijo v tehnološkem procesu. Osnovna misel, da ni mogoče deliti, česar ni, nam mora preiti v zavest, spremljati pa nas mora tudi tedaj, ko se zavedamo najrazličnejših pravic z dela.
Le boljši delovni rezultati (večja proizvodnja, večja kvaliteta) lahko zagotovijo večjo udeležbo družbenega ter splošnega standarda ter OD v skupnem dohodku tovarne.
4. Medsebojni odnosi so postali na sedanji stopnji tehnologije bistveni motivacijski in zato proizvodni činitelj. Zlasti nam ne sme biti vseeno, kakšni so odnosi na relaciji nadrejeni — podrejeni. Medosebne odnose je nujno preučiti. Področje je politično strokovne narave.
Brezpogojno je nujno, da ima linijski vodja primerne politične in moralne kvalitete, ki se stopnjujejo s položajem na organizacijski piramidi.
Ko smo priča nemirnega razpleta dogodkov v svetu, smo veseli, da so pota Jugoslavije povezovanje miru na svetu.
Dragi maršal TITO! Naša iskrena, iz srca izražena želja je, da si zdrav in da bi bil še mnogo let med nami.
Prebivalstvo Črne na Koroškem
5. Obveščenost ni le nujen pogoj za samoupravne odločitve, marveč bistveno vpliva tudi na počutje ljudi ter na njihovo zadovoljstvo. Pri tem pa ne gre le za posredovanje informacije, temveč za njen dvosmerni tok. Zlasti pa je v tovarni sedaj bistveno, kako povečati aktualnost in kvaliteto informacije.
Za pravilno in pravočasno informiranost ter za vzdušje v delovni sredini je odgovoren linijski vodja.
Biti pravilno in zadostno informiran, je obojestranska dolžnost, ki izvira iz dela.
6. Razmere v širšem gospodarskem prostoru (nestabilnost, nelikvidnost, rast cen) bistveno vplivajo na odnos ljudi do proble-
Vasilij Terseglav
Gospodarski načrt jugoslovanskih železarn predvideva za letošnje leto proizvodnjo 2,628.000 ton surovega jekla. V tej količini so slovenske železarne udeležene s
735.000	tonami ali nekaj več kot 27 % od celotne jugoslovanske proizvodnje jekla. Ta delež se spričo novih jeklarskih kapacitet v drugih republikah postopoma zmanjšuje.
Osnovna surovina za proizvodnjo jekla je poleg surovega železa, fero-zlitin in malenkostne količine Fe-substance iz rude za žilavljenje — staro železo. Delež starega železa v kovinskem vložku je različen in odvisen od izdelovalnega postopka. Najvišji je pri elektro jeklu. Ker je v primerjavi z drugimi postopki proizvodnja elektro jekla v slovenskih železarnah zelo visoka, konkretno 51 °/o od skupne proizvodnje, je torej preskrba slovenskih železarn s starim železom še posebej pereča.
Svoje potrebe po starem železu krijejo železarne iz treh virov: iz lastnega odpadka, ki nastane pri predelavi surovega jekla v končne jeklarske izdelke; iz starega železa, zbranega prek odkupne mreže na območju naše države, in uvoženega starega železa.
Za proizvodnjo z načrtom predvidene količine jekla potrebujejo slovenske železarne v letošnjem letu okroglo 495.000 ton starega železa. Od tega odpade na:
— lastni odpadek 202.000 ton ali 41,0%
— doma zbrano staro železo 97.000 ton ali 19,5%
— uvoženo staro železo 196.000 ton ali 39,5% od skupne potrebe starega železa.
Za potrebe železarn na področju SFRJ zbrana količina starega železa je v primerjavi z drugimi industrijsko razvitimi državami nizka, saj znaša v jugoslovanskem poprečju le dobrih 105 kg na 1000 kg izdelanega surovega jekla.
Vemo, da slovenske železarne v prvem kvartalu letošnjega leta zaostajajo za 5 % za z načrtom predvidenim obsegom proizvodnje jekla. To predvsem zaradi pomanjkanja uvoženega starega železa. Vemo tu-
mov v tovarni, zato mora biti interes družbenih subjektov in vodilnih struktur v tovarni, da opozarjajo družbo nanje, na primeren način pa tudi delovno skupnost.
7.	Poročilo komisije, referat sekretarja in zapisnik so sestavni del teh stališč, ki se morajo odraziti v novem, konkretnem akcijskem programu tovarniške organizacije. Prekinitev dela ter razprava komunistov tovarne nujno zahtevata prilagoditev obstoječih delovnih programov tovarniških komunistov.
Delovne naloge je treba razdeliti, zato ni dopustno, da bi organizacija ZK prevzela nase tudi izvedbo tistih nalog, ki so povsem strokovne narave in so že bile ustrezno idejnopolitično ocenjene. S primerno metodo je potrebno spremljati posamezno akcijo in vplivati nanjo.
Ustanavljanje TOZD je danes že ustavna zahteva in mora teči v ustreznih službah in organih. ZK pa si bo z ustrezno metodo zago-: tovila pregled nad izvajanjem in vpliv.
di, da te izgube v proizvodnji pri sedanjem stanju do konca ne bomo mogli več nadoknaditi. Medtem ko je trenutna glavna problematika železarn borba za dodelitev ustreznega kontingenta za uvoz starega železa, da bi naše topilnice lahko nemoteno obratovale, pa po drugi strani nekatere jeklarske izdelke uvažamo.
Pri predvideni proizvodnji 2,628.000 ton surovega jekla bomo morali letos še vedno uvoziti za kritje najnujnejših potreb industrije 980.000 ton gotovih jeklarskih izdelkov 114. panoge, kar predstavlja okroglo 1,200.000 ton surovega jekla. Že sam° iz tega je razvidna visoka stopnja deficitarnosti jugoslovanske železarske industrije in visoka odvisnost kovinsko predelovalnega kompleksa od uvoza. Dalje se Z vsakim znižanjem domače proizvodnje ne samo povečuje uvoz, temveč se zaradi visokih fiksnih stroškov znižuje že itak nizka akumulativnost naše železarske industrije. Končno moramo vedeti še to, da nas stane 1 tona uvoženega starega železa okroglo 40 dolarjev, medtem ko plačujemo za eno tono uvoženih jeklarskih iZ' delkov — odvisno od asortimana — okroglo 160 dolarjev.
Koliko in katere jeklarske izdelke uva-žarno, pa je za železarne tudi drugače zanimivo. Kaže nam ne le količinsko, temveč tudi asortimansko deficitarnost domače proizvodnje, ter končno, kar iz teg3 izvira, v katero smer naj se v bodoče razvijamo.
Na podlagi zveznega zavoda za statistiko in statistike zunanje trgovine je bda za posamezna leta izdelana podrobna študija, koliko, kateri in od kod smo uvažal* jeklarske izdelke. V naslednjem je v sU' marni obliki prikazano le stanje uvoza je' klarskih izdelkov 114. panoge v letu 1970» medtem ko za leto 1971 vsi podrobni podatki še niso zbrani. Ugotovimo lahko le globalno, da je bil uvoz v letu 1971 še višji kot v predhodnem letu, medtem ko uvoz v letu 1972 predvideva na nivoju *ž leta 1970, kolikor bi domača proizvodni3 v letošnjem letu res dosegla 2,628.000 to**
Koliko in katere jeklarske izdelke
uvažamo
L
surovega jekla. To pa smo, kot je uvodoma že povedano, izgubili že na samem startu.
Skupno je bilo v letu 1970 uvoženih:
1,358.847 ton jeklarskih izdelkov 114. Panoge. V tej količini je vključenih 171.534 ton surovega železa, ki služi pretežno za Predelavo v surovo jeklo in le v manjši meri v sivo litino, ter 109.609 ton polizdelkov, ki so tudi skoro izključno služili domačim železarnam kot vložek za predelavo v končne jeklarske izdelke. Ako sedaj °d skupne količine odbijemo surovo železo in polizdelke, je bilo v letu 1970 uvoženih:
1,077.704 ton jeklarskih izdelkov 114. Panoge, namenjenih predelovalni industriji.
V tej količini so zastopani:
 	ton
tanka pločevina debela pločevina srednja pločevina Pločevina skupaj (1, 2, 3) toplo valjani trakovi betonsko železo tazonsko železo cevi
hladno valjani trakovi valjana žica valjano paličasto jeklo vlečena žica lamele
tračnice in pribor sku
340.465
243.801
7.714
591.980
131.926
101.606
66.927
66.784
28.222
27.584
23.494
19.961
15.338
3.882
%
31,5
21,8
0,7
54,0
13,2
9.4 6,2 6,2 2,6 2,6 2,1 1,9
1.4 0,4
Pa j
1,077.704	100,0
Na prvem mestu stoje ploščati profili. 0 so pločevina, trakovi in lamele v skupki količini 767.466 ton ali 71,2%, medtem k° so ostali izdelki udeleženi s 310.238 ton ali 28,8%. Pri tem je tako v okviru plo-Scatih profilov kot pločevine same na prvem mestu tanka pločevina. Njej sledijo debela pločevina in trakovi. Ta slika je Praktično že vrsto let nespremenjena, kljub ernu da se proizvodnja teh izdelkov v FRj najhitreje povečuje. Iz tega sledi, a potrošnja ploščatih profilov narašča efiako pri nas kot v svetu hitreje od dru-fOh izdelkov.
Za slovenske železarne je to mimogre-6 Povedano tudi potrdilo pravilnosti za-d^sli njihovega nadaljnjega razvoja z Sradnjo nove valjarne hladno valjane tan-e pločevine v sklopu jeseniške železarne, azčlenitev uvožene količine tanke pločevine p0 kvalitetnem asortimentu pa nam aJe grobo sliko potrebnega proizvodnega Asortimenta. Tako je v letu 1970 uvožena ^občina tanke pločevine sestavljena na-
dek
apirana pločevina
ton
225.198
48.909
22.766
16.592
ela pločevina (pokositrena)
°stala prevlečena pločevina P°cin., lakirana itd.)
*■'cktro pločevina ‘dinamo — trafo)
k ^ tej statistiki pa so zajeti, kot je več-l^at že poudarjeno, samo jeklarski izdelki, 1 spadajo v 114. panogo gospodarske dednosti, niso pa prikazani tudi izdelki 117. an°ge, katerih pa je, gledano na količin-
ski obseg, neprimerno manj. Sem spadajo: jeklena litina, odkovki, vzmeti, varilne elektrode ipd., kar vse tudi spada v proizvodni program slovenskih železarn.
Vsa ta podrobna razčlenitev uvoza jeklarskih izdelkov pa je predmet posebne analize, s katero železarne itak razpolagajo. Vrnimo se torej k splošnemu pregledu našega uvoza.
Ako sedaj opazujemo celotno količino uvoženih izdelkov 114. panoge, torej skupno s surovim železom in polizdelki (1,359.000 ton), potem je bilo uvoženih iz držav:
s čvrsto valuto (zah. evropske in izven-evropske države) — 49,0%, iz vhodnoev-ropskega klirinškega področja — 51,0% od celotne uvožene količine.
Ta odnos pa se menja, ako opazujemo samo izdelke, namenjene direktno predelovalni industriji (1,077.704 ton), torej brez surovega železa in gotovih izdelkov. V tem primeru je to razmerje nekoliko drugačno. Iz držav s čvrsto valuto smo uvozili 58 %, iz vzhodno evropskega klirinškega področja 42% od celotne uvožene količine. Pri tem stoji na prvem mestu češkoslovaška z 20,5 %, ZR Nemčija z 18,6 % in Japonska (ladijska pločevina) s 17,1 %.
Na spremembo medsebojnega odnosa, ako opazujemo enkrat celoten uvoz, drugič pa samo uvoz jeklarskih izdelkov za predelovalno industrijo, vpliva dejstvo, da iz vzhodno evropskih držav uvažamo več izdelkov z nižjo in iz držav s konvertibilno valuto več izdelkov z višjo stopnjo predelave. Tako so npr. v skupni količini iz Rusije uvoženih izdelkov (204.850 ton) zastopani — surovo železo in polizdelki s 76 % ter izdelki z vsega 24 %.
Ako opazujemo uvoz po vrednosti, je ta odnos v korist držav s konvertibilno valuto še znatno večji. To iz že povedanega vzroka, ker iz teh držav uvažamo višje vredne izdelke.
Zanimiva je tudi delitev po glavnih grupah vrst jekla. Tako so v količini 1,077.704 ton jeklarskih izdelkov zastopana legira-na jekla z vsega nekaj nad 6 %. To je tudi razumljivo, ker vemo, da predstavljajo
%
74
14
preko 70 % vsega uvoza ploščati profili, pretežno pločevina, ki je z relativno majhno izjemo vsa iz nelegiranih, to je ogljikovih jekel. Pri legiranih jeklih pa je težišče na visoko legiranih specialnih jeklih.
Za ugotovitev naše dejanske potrošnje jeklarskih izdelkov, to je lastna proizvodnja minus izvoz plus uvoz, pa moramo te, sicer statistično pravilne podatke o uvozu in našem izvozu (o katerem pa na tem mestu ni govor) nekoliko dopolniti.
V statistiki zveznega zavoda za statistiko sta tako uvoz kot izvoz pravilno zajeta z vključno tako imenovano blagovno menjavo z vzhodno evropskimi državami. V statistiki domače proizvodnje (UJŽ) pa se na podlagi blagovne menjave uvožena količina smatra kot naša lastna proizvodnja. Zaradi tega se tudi od našega izvoza odbija za uvozu po vrednosti ekvivalentna količina naših izdelkov, v blagovni menjavi. Z upoštevanjem teh razlik znaša čisti uvoz jeklarskih izdelkov v letu 1970 980.236 ton in lastna proizvodnja s pribitkom na podlagi blagovne menjave uvoženega blaga 1,935.735 ton. Bilanca potrošnje jeklarskih izdelkov je v letu 1970 torej naslednja:
ton	%
blagovna proizvodnja
jugoslovanskih železarn	1,935.753	
izvoz (brez blagovne		
menjave)	230.406	
plasma lastnih izdelkov	na	
jugoslovanskem tržišču	1,705.347	63
čisti uvoz	980.236	37
skupna jugoslovanska		
potrošnja	2,685.583	100
Ako skupno potrošnjo jeklarskih izdelkov 114. panoge označimo z indeksom 100, je delež domače proizvodnje v skupni potrošnji 63% in uvoza 37%. Te številke so ponoven dokaz visoke deficitarnosti domače jeklarske industrije.
Namen te, na tem mestu v zelo okrnjeni obliki prikazane analize uvoza jeklarskih izdelkov je trojen. Prepričati se, kako negospodarsko je vsako zaviranje domače proizvodnje jekla z omejevanjem uvoza
Naš motiv
Z zasedanj delavskega sveta tovarne
Zaradi obširnosti in pomembnosti posameznih predlogov in zadev sta bili maja dve zasedanji delavskega sveta tovarne.
Na zasedanju 11. maja je bil delavski svet seznanjen z rezultati poslovanja v prvem četrtletju letošnjega leta in rezultati medsebojne poravnave. Na tem zasedanju pa je razpravljal in odločal še o razdelitvi nerazporejenih sredstev sklada skupne porabe, predlogu plana amortizacije, o ustanovitvi mešane družbe v Zahodni Nemčiji in o predlogu za razvrednotenje in odpis zalog neku-rantnih proizvodov.
Pri rezultatih poslovanja so bili navedeni podatki o doseganju skupne in blagovne proizvodnje ter realizacije, podatki o številu zaposlenih, doseženi produktivnosti dela, prodaji naših izdelkov doma in v inozemstvu in podatki o gibanju ter doseganju osebnih dohodkov v prvih treh mesecih letošnjega leta. Finančni rezultat poslovanja še ni bil znan, rečeno pa je bilo, da bodo podatki, potem ko bodo zbrani, posredovani v uporabo vsem vodjem obratov. Za medsebojno poravnavo je bilo rečeno, da je problem nelikvidnosti znan. Ena od rešitev za ublažitev nelikvidnosti naj bi bila v medsebojni poravnavi obveznosti. Če primerjamo naše terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev, bi lahko sklepali, da bi morala biti medsebojna poravnava za nas ugodna. Dejansko pa poravnava vsaj v našem primeru ni dosegla tistega, kar smo pričakovali. Zaradi medsebojne poravnave smo več kot dva meseca bili brez plačilnega prometa, posledica tega pa je, da so se nam za prek 50 milijonov din povišale naše terjatve do kupcev. Pozitivno je pri tem bilo samo to, da smo z medsebojno poravnavo uspeli poravnati vse zapadle anuitete do vključno 15. marca letos in na ta račun nekoliko znižati znesek, za katerega imamo blokiran žiro račun. Težava je bila tudi v tem, da nekatera podjetja, predvsem tista, pri katerih je težko priti do denarja, svojih obveznosti do naše tovarne niso prijavila.
Ob potrditvi zaključnega računa za lansko leto je delavski svet v sklad skupne porabe namenil prek 22 milijonov din nerazporejenih sredstev. Taka odločitev je bila tedaj sprejeta zaradi tega, ker predvsem pogoji za gradnjo objektov družbenega standarda niso bili znani, med tem časom pa smo uspeli tako z banko kakor tudi z izvajalci gradbenih del odprta in sporna vprašanja razčistiti, tako da se je delavskemu svetu predlog, za katere namene in potrebe naj se nerazporejena sredstva razdelijo, lahko posredoval. Razen sredstev za gradnjo objektov družbenega standarda in nekaterih drugih potreb je pri ostanku nerazporejenih sredstev bilo treba upoštevati tudi potrebo za nadomestitev osnovnih sredstev, ker iz zbranih sredstev amortizacije kljub povišanju stopnje ni bilo možno pokriti. Iz nerazporejenih sredstev naj bi se po predlogu za nabavo strojev in investicijska dela dodalo amortizaciji
8,013.195,88	din, na račun akontacije za gradnjo upravne zgradbe 2,000.000 din, za izgradnjo naselja na Javorniku 4,600.000 din in za izgradnjo stanovanjskih hiš v Kotljah
3,000.000 din. Razen tega naj bi tovarna za izgradnjo otroškega vrtca na Ravnah prispevala 400.000 din, za asfaltiranje cestišč na Navrškem vrhu in Čečovju 300.000 din, za sofinanciranje izgradnje rekreacijskega centra na Ravnah — Bobrovo jezero, Ošven —
250.000	din, za večja popravila doma telesne kulture 50.000 din in za nabavo novih osnovnih sredstev za potrebe počitniškega doma
njej potrebnih osnovnih surovin; predo-čiti visoko stopnjo odvisnosti naše predelovalne, predvsem kovinsko predelovalne industrije od uvoza jekla z vsemi negativnimi posledicami; in končno naj bi bila ta analiza kažipot smeri, v kateri naj se v bodoče razvija naša železarska industrija.
v Portorožu 40.000 din. Za preostala, še nerazporejena sredstva v znesku 3,585.375,07 din pa je bilo predlagano, da naj bi delavski svet pooblastil poslovni odbor, da lahko ta znesek v okviru potreb najbolj smotrno in koristno razporedi.
Za predlog amortizacije za nadomestitev osnovnih sredstev v letošnjem letu je bilo povedano, da so zbrane potrebe po obratih precej presegale znesek, ki je tudi z že dodanimi sredstvi iz sklada skupne porabe na razpolago. Komisija je pri oblikovanju predloga morala dati prednost določenim neodložljivim potrebam, pri čemer je morala upoštevati še neplačane račune in že angažirana sredstva v letošnjem letu, najnujnejše potrebe nadomestitev in nabavo osnovnih sredstev v letošnjem letu in kritje zakonskih obveznosti ter tečajnih razlik za osnovna sredstva, nabavljena v inozemstvu. Prav zaradi vseh, v predlogu navedenih potreb in dejstva, da komisija zaradi pomanjkanja sredstev vseh, tudi nujnih predlogov in zahtev ni mogla upoštevati, je bilo predlagano, da bi med letom, če nam bodo stroški poslovanja to možnost dopuščali, za posamezne skupine osnovnih sredstev dodatno povečali stopnjo amortizacije. Sredstva, ki bi jih zbrali iz tega naslova, bi uporabili za novo halo obrata industrijskih nožev, nabavo novega kvanto-metra in gradnjo zgradbe za njegovo namestitev ter še nekatere, po mnenju komisije nujno potrebne nadomestitve.
V razpravi so posamezni diskutanti opozorili na nujne potrebe, ki se pojavljajo v posameznih obratih, vendar je bilo vsem pojasnjeno, da komisija vseh predlogov zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni mogla upoštevati, zato je nekatere predloge, čeprav so bili objektivni in povsem upravičeni, iz predloga razporeditve morala izpustiti.
Nekoliko več razprave je bilo o predlogu za ustanovitev mešane družbe v Zahodni Nemčiji. Ustanovitelj družbe, ki naj bi imela 100 tisoč DM začetnega kapitala, bi na eni strani bili g. Kollender, g'. Koch in g. Woite, na drugi strani pa Združeno podjetje slovenske železarne. Delež združenega podjetja bi znašal 49 % ali 49.000 DM, 51 % ali
51.000	DM pa bi vložili nemški partnerji. Slovenske železarne naj bi v okviru družbe, tako je bilo v utemeljitvi rečeno, imele boljši servis in prodajo pri izvozu, dobiček pri izvozu, dobiček pri nabavnih poslih in možnosti kreditiranja zaenkrat seveda manjših investicij. Ker naj bi eden od poslovodij-direk-torjev družbe bil predstavnik združenega podjetja, bi s tem imeli zagotovljene stalne in zanesljive podatke o gibanju cen in potreb na nemškem trgu, s tem v zvezi pa bi verjetno lahko dosegali tudi višje prodajne cene. Delež, ki odpade na združeno podjetje, bi vplačale železarne, bil pa bi odvisen od obsega poslovanja posamezne železarne. Ker deviznih sredstev za vplačilo deleža ni, bi se delež slovenskih železarn ustvaril z dohodkom od prodanih izdelkov v Zahodni Nemčiji, kar pomeni, da bi nemški partnerji začasno vložili celotni delež kapitala. Tako na poslovnem odboru kakor tudi delavskem svetu je bilo v utemeljitvi rečeno, da z ustanovitvijo mešane družbe tako združeno podjetje kakor tudi posamezne tovarne posebnega rizika ne prevzamejo, da pa za našo tovarno ni sprejemljiva konkurenčna klavzula v paragrafu 15, po kateri naj bi družba dobila izključno pravico prodaje izdelkov v Zahodni Nemčiji. To klavzulo bi morali zamenjati s »prednostno pravico«. Ce bo tej zahtevi ugodeno, bi naša tovarna pogodbo o ustanovitvi mešane družbe lahko podpisala.
Nazadnje je delavski svet obravnaval še predlog za odpis zalog nekurantnih proizvodov. Rečeno je bilo, da je v vzmetarnl že več let material različnih dimenzij, ki ga za izdelavo vzmeti niti zdaj niti kasneje ne bomo potrebovali in da so v skladišču pnevmatičnega orodja posamezni deli, ki so zaradi izboljšav rudarskih strojev zastareli in za prodajo ne pridejo več v poštev. Skupno se je za odpis predlagalo 44.101 kg materiala v vrednosti 104.270,36 din.
Na zasedanju 23. maja je delavski svet razpravljal o dopolnitvah in prečiščenem besedilu statuta, predlogu za razpis volitev in bil seznanjen s poročilom o načinu izvršitve sklepov, sprejetih na izrednem zasedanju 17. februarja letos. Obravnaval pa je tudi predlog za dopolnitev tekstualnega dela pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in kodeksa del ter o oceni delovnih mest delavcev s stalno oceno.
Pri dopolnitvah in prečiščenem besedilu statuta je bilo povedano, da je bil predlog v razpravi od 3. do 16. maja letos, da se dopolnitve v glavnem nanašajo samo na poglavje »samoupravljanje v tovarni«, kar je bilo glede na novo organizacijsko delitev dela v tovarni potrebno spremeniti in prilagoditi in da se prečiščeni del besedila nanaša na tiste določbe, ki jih je bilo nujno potrebno uskladiti z zakonskimi predpisi. Razen pripomb in predlogov na posamezne člene so bile v javni razpravi izoblikovane naslednje osnovne pripombe:
— da je v shemi samoupravnih organov pri odgovornih za njihovo delo zadržati enoten naziv obrat ali služba, ne pa da se ponekod navaja obrat, drugod pa vodja službe;
— da je poenotiti nazive organov upravljanja v enotah, zato je treba delavski svet sektorja preimenovati v delavski svet enote III;	....
— da bi bilo treba še točneje razmejiti pristojnosti samoupravnih organov v enotah in obratih.
V enotah I in II so tudi predlagali, da bi ob tem, ko ustanavljamo v tovarni delovne skupine, kazalo ukiniti svete obratov, medtem ko so v enoti III menili, da naj sveti obratov, kot je bilo v predlogu predvideno, še naprej ostanejo. Največ razprave, mnenj in različnih stališč je bilo na število članov delavskega sveta tovarne, ki naj se izvoli v posamezni enoti. Ponekod so zagovarjal stališče, da naj vsaka enota ne glede na število zaposlenih izvoli v delavski svet tovarne po 19 članov. Predlog so predlagatelji utemeljili s tem, da mora imeti vsaka enota v delavskem svetu enako število članov, d* v posameznih primerih glasovanj o zadeva , ki morda življenjsko zadevajo posamezno enoto, ne bi prišlo do preglasovanja. Nazadnje je bil izoblikovan predlog, da se elani delavskega sveta volijo tako, da se na vsakih 66 zaposlenih voli en član, kar pomeni, da b® število članov delavskega sveta tovarne »j enot različno. Da pa bi bil odpravljen pomislek o možnosti preglasovanja, je bilo za prejšnjim besedilom člena 96 dodano doda no besedilo:	»Kadar delavski svet tovarne
sprejema ali spreminja statut in splošne akte, gospodarski načrt, zaključni račun, sklep o novih vlaganjih, voli in razrešuje individualne izvršilne organe, je sklep sprejet, c je zanj glasovala večina vseh članov delavskeg sveta tovarne. V primeru, da se večina članov delavskega sveta tovarne posamezne enote ne strinja s predlogom, za katerega spre-jem je predpisana kvalificirana večina, S* predlog ne more sprejeti. V takem primer morajo člani enote, ki so glasovali Pr0 sprejemu predloga, predlagati delavskem svetu svoj predlog rešitve.«
Tako v razpravi kakor tudi na delavskem svetu so bile pripombe tudi na določbe, katerih je govor o dolžini rednega letneg dopusta. Prisotni so menili, da je treba, ka zadeva dolžino letnega dopusta, določbe statuta in pravilnika o delovnih razmerjih me seboj uskladiti. Kar zadeva dolžino letneg* dopusta, je bilo poudarjeno, da je mozn«, da se navede, da traja dopust najmanj 1 in največ 30 dni, s tem da se v to števil® upošteva določeno število dela prostih dr>> ali pa da ostanemo pri sedanjem načinu, K® število pripadajočih dni rednega letnega dopusta preračunamo in znaša to najmanj 1 in največ 26 delovnih dni vključno z vsem pripadajočimi dela prostimi dnevi.
Čeprav je bil o svetih obratov v predhod' nih razpravah že govor, končni predlog, m naj se sveti obratov ukinejo ali pa naj S® še nadalje zadržijo, tudi na delavskem svet* ni bilo končno izoblikovan. Delavski svet je nazadnje upošteval predloge in stališča posh' meznih enot, zato je bila sprejeta dopolnite*’ da se sveti enot v enotah I in II ukinej®’
L
Občinske nagrade za leto 1972
V okviru letošnjega praznovanja občinskega praznika je skupščina občine Ravne &a slavnostni seji dne 14. maja na Ravnah Podelila občinske nagrade naslednjim tovarišem:
IVANU KOKALU za predvojno revolucionarno politično delo na območju partijskega okrožja »Sever« in za zelo uspešno tor nesebično večdesetletno delo v družbenopolitičnih organizacijah in oblastnih forumih v naši občini in v Socialistični republiki Sloveniji.
KRISTLU PEČOVNIKU za dolgoletno neumorno aktivno delo pri izgradnji planinskih postojank in drugih telesnovzgoj-nih objektov in za dobro organizacijsko delo pri širjenju množične telesne vzgoje *n tekmovalnega športa v kraju in občini.
FRANCU PRISTOVNIKU za desetletno nspešno vodenje obrtnega podjetja Inštalater Prevalje. V tem obdobju je podjetje doseglo vidne uspehe na področju obrtne dejavnosti in samoupravljanja.
MIRI STRES za dolgoletno pedagoško delo, ko je nesebično in požrtvovalno razdajala mladini vse svoje sposobnosti in zUanje. Na učno-vzgojnem področju je več kot trideset let odkrivala nove oblike dela v razredu ter jih mentorsko posredovala Uovim rodovom učiteljev.
Neutrudljivo je delala z mladimi izven šole ter dosegla vidne uspehe predvsem s Pevskimi zbori ter dramskimi uprizoritvami.
Dr. JANKU SUŠNIKU za dolgoletno Prizadevnost pri organiziranju zdravstvene službe v občini. Po njegovi zamisli je kil razširjen in opremljen zdravstveni dom. Kot priznan strokovnjak na področju medicine dela je to službo razvil ter pritegnil k sodelovanju širok krog sodelavcev, kar je za neposredne proizvajalce v industriji Paše doline še posebej pomembno.
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!
več TOZD v tovarni je delavski svet imenoval posebno komisijo, ki mora najpozneje do konca meseca novembra letos pripraviti analizo sedanjega stanja in predlog o pogojih in številu TOZD.
Nazadnje je delavski svet, potem ko je potrdil statut, sprejel še sklep o razpisu volitev za člane samoupravnih organov tovarne, enot in obratov.
V nadaljevanju razprave je bil delavski svet seznanjen o izvršitvi oziroma izvrševanju sklepov, sprejetih na izrednem zasedanju 17. februarja letos. Povedano je bilo:
— da je bil sklep, da se ostanek OD iz meseca decembra 1971 {ieli v enakem znesku vsem zaposlenim sorazmerno s časom zaposlitve, izvršen 1. marca 1972, ko je bil zaostali del OD izplačan;
— da se sklep, da OD v poprečju na zaposlenega delavca že z veljavnostjo od 1. februarja 1972 dalje ne morejo biti nižji od
1.820	din na mesec, izvaja, saj so OD brez zadržanega dela februarja poprečno na zaposlenega znašali 1.816,88 din, marca 1.879,40 din in aprila 1.932,59 din, z */i2 zadržanega dela pa meseca februarja 1.849,03 din, marca 1.911,55 din in aprila 1.967,74 din;
— da je bil sklep, da je treba raziskati nerazumljiva odstopanja OD, ki so bili izplačani meseca januarja, izvršen. Strokovne službe so namreč pregledale vsa izplačila in izvršile kontrolne izračune. Napake, kjer so bile ugotovljene, so se popravile. Rečeno pa je bilo, da je bilo ugotovljenih sorazmerno malo napak;
— da se na izvršitvi sklepa, da je treba izpopolniti pravilnik o delitvi OD tako, da bo obračun bolj razumljiv, da OD zaradi državnih praznikov ne bodo nihali, da se zožijo razponi in da se zboljša struktura delitve OD in zagotovi večja varnost višine OD delavcev, ki delajo po kodeksu del in da se OD povečujejo skladno s produktivnostjo dela, da pa je vprašanje poenostavitve obračuna in sploh delitve OD kompleksen problem, ki zahteva vrsto sistemskih ureditev in sprememb.
Za realizacijo tega sklepa je:
— delavski svet tovarne na zasedanju 23. februarja 1972 sprejel sklep o novi razporeditvi plačanih, delovnih in dela prostih dni;
— na seji 27. febr. 1972 je poslovni odbor v okviru pooblastil sprejel sklep o povišanju vrednosti enot na uro kodeksa del za 7,5 % delavcem, ki delajo po kodeksu del;
— na seji 15. marca 1972 je poslovni odbor sklenil, da se:
a) uvrstijo v kriterij osebne stimulacije delavci, ki zasedajo delovna mesta, našteta v 6. odstavku čl. 33 pravilnika za vrednotenje dela po enotnih osnovah in
b) da se za delavce, ki niso premirani in ne delajo po kodeksu del ali cenikih del, po-
viša osebna stimulacija od sedanjih 6 do 12% na od 12 do 18%;
— na seji 26. februarja 1972 je poslovni odbor na predlog komisije za osebne dohodke sklenil, da se pri izračunu mesečnih glo-balov OD iz realizacije upošteva kumulativna realizacija in kumulativna udeležba OD na realizaciji.
Zaradi povečanja kodeksa del za 7,5 % so nastala neskladja v osnovnih postavkah med kodeksi del in delavci s stalno oceno. Da bi se ponovno dosegla potrebna uskladitev, je bila opravljena delna korektura višine premij in premijskih meril. Pri premijskih upravičencih z dvema meriloma se je premija povišala za 6 %, pri upravičencih s tremi merili za 7 %, pri upravičencih s štirimi merili za 4 %, medtem ko je pri upravičencih s petimi merili ostala nespremenjena.
V tovarni že dalj časa ugotavljamo, da je predvsem pri delavcih s stalno oceno premajhen del OD v stalnem delu in preveč v gibljivem delu — premiji in podobno. Z namenom, da bi ta nesorazmerja odpravili, uskladili pa tudi število obračunskih enot z zaposlenimi po kodeksu del, je bilo predlagano, da se vsem delavcem, zaposlenim na delovnih mestih s stalno oceno, v analitično oceno preračuna 18 % osebne in druge stimulacije oziroma se za ustrezno vrednost tem delavcem zniža odstotek premije, cenikov in norm. S takim ukrepom bi se delavcem,
— ki so bili upravičeni na osebno stimulacijo, v celoti ukinila osebna stimulacija,
— s stalno oceno, ki delajo po cenikih del ali normah, za ustrezno vrednost znižal odstotek doseganja cenikov in norm,
— ki so premirani, znižal odstotek možno dosegljive premije, tako da bi delavci
a) s petimi premijskimi kriteriji dobili največ 31 % premije,
b) s štirimi premijskimi kriteriji dobili največ 26 % premije,
c) s tremi premijskimi kriteriji dobili največ 20 % premije,
d) z dvema premijskima kriterijema dobili največ 11 % premije.
Zaradi navedene korekcije bo seveda treba vsem premijskim upravičencem ukiniti po en premijski kriterij, načelno tisti, na katerega lahko posameznik najmanj vpliva. Treba je poudariti, da gre pri predlogu izključno samo za nov preračun analitične ocene in da zaradi preračuna nobeden ne bo ničesar pridobil niti izgubil. Preračun pa bo zahteval določen čas, zato se je predlagalo, da naj bi to veljalo od 1. julija 1972 dalje. Vprašanje oblikovanja in delitve OD je kompleksen problem, ki ne zahteva samo, da se napiše nov pravilnik o delitvi dohodka in OD, ampak je ob tem potrebno urediti vrsto sistemskih rešitev in strokovnih problemov. Z namenom, da bi delo bilo kar najbolj strokov-
? enoti III pa še naprej obstajajo. Poudarjeno je bilo, da je delovna skupina, ki je “Ha zadolžena za pripravo predloga statuta, vse pripombe, ki so bile izoblikovane v jav-P1 razpravi, razen dveh v celoti upoštevala. Posebej pa so bile v pojasnilu poudarjene •jste določbe, ki se nanašajo na dolžino mandatne dobe članov samoupravnih organov, na Ijvedbo delovnih skupin in na to, da so nekatere komisije, ki so bile prej organ odbora ?a splošne zadeve ali poslovnega odbora, po s®danjem predlogu postale kolegijski izvršil-ni organi z določenimi samostojnimi pravi-cami odločanja.
Čeprav je delavski svet statut z v razpravi Predlaganimi dopolnitvami potrdil, pa je bilo Poudarjeno, da bomo morali v tovarni prikupiti k uresničevanju zadnjih ustavnih dopolnil. Glede na novo organizacijsko delitev v tovarni obstaja realna možnost, da lahko Ustanovimo več temeljnih organizacij zdru-ehega dela. K izvršitvi tako zahtevne naloge Po je treba pristopiti temeljito in preudarno. £oto bo treba preučiti pogoje za ustanovitev ,°ZD, ki morajo temeljiti na analizah sedanjega stanja in upoštevati funkcionalno ohnološko ter organizacijsko vodstvene in Gospodarsko obračunske kriterije. Predvsem Pa bo treba zagotoviti racionalno poslovanje Posameznih TOZD in tovarne kot celote. Za lzdelavo predloga in pogojev za ustanovitev
no izvršeno, smo za izvedbo te naloge v tovarni angažirali zavod za produktivnost dela iz Ljubljane. V tovarni so že ustanovljene tri delovne skupine z določenim delovnim področjem, ki bodo delo in naloge izvajale pod strokovnim vodstvom strokovnih delavcev zavoda. Izvedba celotne naloge vključno z uvajanjem posameznih sistemov bo trajala predvidoma 24 mesecev.
Delavski svet je nato bil seznanjen še s predlogom ocenitve delovnih mest in s predlogom za spremembo tekstualnega dela pravilnika o delitvi OD in pravilnika za vrednotenje dela po enotnih osnovah. Za ocenitev delovnih mest je bilo rečeno, da se predlog nanaša na delovna mesta v zvezi z izvajanjem makro in mikro organizacije tovarne, oba predloga za dopolnitev tekstualnega dela pravilnikov pa kot posledica dopolnitev in sprememb, ki so bile ali bodo pri izvajanju posameznih nalog še potrebne.
V razpravi o predlaganih spremembah v zvezi s preračunom obračunskih enot in povišanjem višine premij so posamezni disku-tanti opozorili na po njihovem mnenju še vedno neurejen problem OD, ki tudi s predlaganimi dopolnitvami ne bo rešen. Na podlagi podatkov, ki so bili navedeni, je prevladalo mnenje, da mora odgovorna strokovna služba skupno s komisijo in drugimi za to odgovornimi čimprej pristopiti k izdelavi predloga ureditve OD delovodij ob istočasni obravnavi problematike OD srednje strokovnega kadra. Za predlog ocen delovnih mest je bilo rečeno, da se sicer ne dvomi, da je bil predlog obravnavan na raznih nivojih, da pa rangiranje delovnih mest, o katerem je bil govor v utemeljitvi, ni bilo dosledno izvedeno. Če tega ne bomo bolj dosledno upoštevali, je vprašanje, če bomo na druga delovna mesta, predvidena z mikro organizacijo, uspeli dobiti ustrezne delavce, posebno še, če upoštevamo, da tudi za že razpisana delovna mesta ni bilo prevelikega interesa. Izražen je bil očitek, da se je pri predlogih preveč ocenjevalo ljudi oziroma preveč gledalo na to, koliko je kdo imel obračunskih enot na prejšnjem delovnem mestu in koliko naj bi jih imel na delovnem mestu, na katerega bo razporejen. Čeprav so bila mnenja o predlogu precej različna in delno tudi nasprotujoča, je delavski svet predlog s potrebno večino glasov potrdil.
Po obravnavi predlogov, ki so bili predmet razprave, je delavski svet sprejel naslednje sklepe:
1. Vzame se na znanje poročilo o poslovanju v prvem četrtletju letošnjega leta.
2. Vzame se na znanje informacija o rezultatih medsebojne poravnave. Ob ugotovitvi, da vsa podjetja niso zaradi medsebojne poravnave prijavila svojih obveznosti do naše tovarne, se zadolži odgovorno strokovno službo, da vse te primere prijavi SDK, ki naj proti njim sproži sodni postopek.
3. Potrdi se razdelitev sklada skupne porabe po zaključnem računu iz lanskega leta. Nerazporejena sredstva v znesku 22,238.570,96 din se razdelijo, kot sledi:
— za nabavo strojev in investicije v osnovna sredstva zaradi nezadostne amortizacije
8,013.195,89	din,
— avans za upravno zgradbo 2,000.000 din,
— za izgradnjo Javornika 4,600.000 din,
— za gradnjo v Kotljah 3,000.000 din,
— prespevek za gradnjo otroškega vrtca na Ravnah 400.000,00 din,
— za asfaltiranje cest na Ravnah 300.000 din,
— prispevek za izgradnjo rekreacijskega centra na Ravnah 250.000,00 din,
— za večja popravila doma telesne kulture 50.000,00 din,
— za nabavo osnovnih sredstev za počitniški dom v Portorožu 40.000,00 din.
Za preostali, še nerazdeljeni znesek 3,585.375,07 din se pooblasti poslovni odbor, da znesek kasneje v okviru pristojnosti in objektivnih potreb najbolj smotrno razdeli.
4. V predlaganem znesku, postavkah in razdelitvi se potrdi plan amortizacije za nadomestitev osnovnih sredstev v letu 1972. Z namenom, da bi bila omogočena realizacija plana amortizacije in investicij v letošnjem letu, se pri ustreznih denarnih zavodih odobri najemanje ugodnih kreditov.
5. Potrdi se predlog komisije za osnovna sredstva in odobri odpis v predlogu naštetih iztrošenih, amortiziranih in za tovarno neuporabnih osnovnih sredstev.
6. Odobri se ustanovitev mešane družbe v Zahodni Nemčiji z dopolnitvijo, da se na novo ustanovljeno družbo ne morejo prenesti izključne pravice prodaje naših izdelkov v Zahodni Nemčiji. Zato je v paragrafu 15 in drugih paragrafih pogodbe, kjer je navedena izključna pravica prodaje, to določbo zamenjati z določbo o prednostni pravici prodaje.
7. Odobri se odpis zalog nekurantnih proizvodov v vzmetarni in skladišču pnevmatičnega orodja v znesku 104.270,36 din, od tega na vrednost starega železa 15.875,43 din in v breme izrednih stroškov 88.394,93 din.
8. Potrdijo se dopolnitve in prečiščeno besedilo statuta tovarne z dopolnitvijo, da je:
— v 46. členu črtati svete obratov pri enoti metalurške proizvodnje in enoti mehanske obdelave, medtem ko bodo sveti obratov pri obratih enote III še nadalje obstajali,
— črtati besedilo 171. člena in ga nadomestiti s prvotnim besedilom, ki se glasi:
»Član delovne skupnosti si pridobi pravico do rednega letnega dopusta po 11 mesecih neprekinjene delovne dobe.
Ker je uveden v tovarni 5-dnevni delovni teden, se dela prosti dnevi ne štejejo v čas rednega letnega dopusta. Člani delovne skupnosti imajo zato v koledarskem letu pravico do najmanj 12 in največ 26 delovnih dni letnega dopusta.
V izjemnih primerih, naštetih v TZDR in pravilniku o delovnih razmerjih, se letni dopust lahko podaljša tudi nad 26 delovnih dni.
Dolžina letnega dopusta se odmeri po merilih in kriterijih, ki so določeni v pravilniku o medsebojnih delovnih razmerjih tovarne.«
9. Uvaja se postopek za ustanovitev več temeljnih organizacij združenega dela v tovarni. V komisijo za pripravo ustanovnega akta o ustanavljanju TOZD in samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD se imenujejo: Janez Žnidar za predsednika ter Peter Orožen, inž. Jože Borštner, Adolf Cigler, Milan Zafošnik, Jože Delalut, inž. Alojz Knez, Miha Ošlak, Ivan Kugovnik in Edo Pogorevc za člane.
Komisija mora:
a) preučiti pogoje za ustanovitev TOZD, pri čemer mora upoštevati funkcionalno tehnološke, organizacijsko vodstvene in gospodarsko obračunske kriterije,
b) najkasneje do 30. novembra 1972 izdelati utemeljeno poročilo in dokumentacijo o pogojih za ustanovitev TOZD, akt o ustanovitvi TOZD in samoupravni sporazum o združevanju TOZD, pri čemer mora zagotoviti racionalno poslovanje posameznih TOZD in tovarne kot celote.
10. Vzame se na znanje poročilo o načinu izvršitve sklepov, sprejetih na izrednem zasedanju delavskega sveta tovarne 17. februarja 1972.
Objave predlogov za spremembo temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju in v zvezi s tem raznih člankov ter komentarjev v dnevnem časopisju so pri delavcih, ki izpolnjujejo pogoje za starostno pokojnino v letu 1972, povzročile precej zmede in nejasnih vprašanj. Večini delavcev pogoji upokojitve v letu 1972 niso poznani. Sprašujejo, če bo že v letošnjem letu lahko uveljavljena pokojnina po novem zakonu, kako se bo všteval osebni dohodek v pokojninsko dobo za 10 ali 5 let, kakšni bodo valorizacijski količniki itd. Skratka, nejasnih vprašanj, ki so bistvenega pomena za bodoče upokojence, je precej.
V zvezi z uveljavitvijo nalog iz 4. sklepa se odobri:
a) dopolnitev čl. 17, 1. odstavka 23. člena,
4.	odstavka 28. člena, 1. odstavka 29. člena, 1.,
2.,	in 3. člena 1. odstavka 33. člena, 1. odstavka 40. člena, členov 66, 67, 68 in 69 pravilnika o delitvi OD,
b) črtanje dosedanjega besedila 37. člena pravilnika o delitvi OD,
c) dopolnitev dosedanjega 25. člena in 6. točke 2. odstavka 33. Člena pravilnika za vrednotenje dela po enotnih osnovah.
Preračun analitične ocene delavcev s stalno oceno in za premijske upravičence uskladitev premijskih meril in kriterijev mora biti opravljena do 30. junija 1972.
11. V zvezi z izvajanjem makro organizacije tovarne se potrdijo predlagane ocenitve delovnih mest.
Skladno z ocenami delovnih mest se potrdi:
— za delovno mesto vodja oddelka za ekonomske analize v enoti mehanske obdelave sprememba zahtevane stopnje strokovne izobrazbe od VSS na VS,
— na delovnem mestu obratovodja topilnice I v enoti metalurške proizvodnje v naziv obratovodja topilnic,
— ukinitev delovnega mesta št. 54 — obratovodja topilnice II.
12. Potrdi se dopolnitev pravilnika o delitvi OD, pravilnika za vrednotenje dela p° enotnih osnovah in pravilnika ocene delovnih mest, kot sledi:
— za delovno mesto št. 49 se odobri sprememba ocene delovnega mesta od 450 na 500 obračunskih enot ter premijska merila 2, 6> 13,
— iz pravilnika ocene delovnih mest se črta delovno mesto št. 815/b — bolničarka h1 razvrsti v kodeks del, grupa IV. os, okolje 3>
— ocenitev delovnega mesta 724 — pomožni referent, 1 zaposlen, SS izobrazba, 350 enot, os,
— povečanje števila zaposlenih na delovnem mestu št. 706 — kalkulant za domači trgi od sedanjih 2 na 3 zaposlene,
— uskladitev delovnih mest skladiščnikovi : in sicer:
a) delovnega mesta št. 50 — vodja obratnih skladišč, od 405 na 440 enot,
b) delovnega mesta št. 320 — skladiščnih obratnih sredstev, od 385 na 420 enot,
c) delovnega mesta št. 733 — skladiščnikih od 380 na 440 enot,
d) delovnega mesta št. 734 — skladiščnih
III, od 400 na 420 enot,
e) delovnega mesta št. 735 — skladiščnih
IV, od 400 na 420 enot,
— sprememba ocene na delovnem mesto št. 10 in 199 — tajnica, na ocenitev delovnega mesta s 450 enotami in os.
13. V smislu predpisov o deviznem poslovanju se firmi Liebherr Biberach odobri vračilo avansa v znesku 10.846,35 DM. Avans fe nanaša na stroške izdelave modelov; naročil3 nismo izvršili, zato moramo znesek vrniti.
-e'
Upam, da bom lahko v tem članku n3 del teh vprašanj zadovoljivo odgovorih Hkrati pa bi rad na podlagi poprečneg3 osebnega dohodka zadnjih let v podjetji in sprejetih valorizacijskih količnikov z3 leto 1972 delavcem, ki imajo možnost up°' kojitve s 30. junijem in s 1. julijem 1972i svetoval, kdaj naj uveljavijo pokojnino.
Naj najprej navedem, da novi pokojninski zakon v tem letu še ne bo sprejo* in da se bodo torej pokojnine določeval še po starem temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju iz leta 1965. Pa & poglejmo, kakšni so osnovni pogoji za pr*' dobitev starostne in predčasne starosti^ pokojnine ter za uveljavitev posebne dobc
Kdaj uveljaviti pokojnino
STAROSTNA POKOJNINA
Za polno starostno pokojnino (85 %> pokojninske osnove zadnjih petih let) mora izpolnjevati:
— delavec 60 let starosti in 40 let delovne dobe,
— delavka 55 let starosti in 35 let delovne dobe,
ali 40 let delovne dobe delavec in 35 let delovne dobe delavka, pri tem pa starostni pogoj ni pomemben.
Nepopolna starostna pokojnina
Nepopolno starostno pokojnino lahko Uveljavita delavec in delavka, ki sta dopolnila 60 oziroma 55 let starosti in dosegla najmanj 20 let delovne dobe ali 65 iet starosti delavec oziroma 60 delavka in uajmanj 15 let delovne dobe. Pri tem pa borata izpolnjevati še pogoj gostote delovne dobe. To je 40 mesecev zavarovanja v zadnjih 5 letih ali 80 mesecev zavarovanja v zadnjih 10 letih.
Takšna pokojnina pa je odvisna od delovne dobe in se odmeri tako, da se za vsako manjkajoče leto do 40 let za rpo-ške in 35 let za ženske od pokojninske osnove odšteje 2 %.
PREDČASNA POKOJNINA
Za predčasno pokojnino mora izpolnjevati:
— delavec najmanj 55 let starosti in 35 let delovne dobe,
delavka najmanj 50 let starosti in 30 let delovne dobe.
Ta pokojnina se obračunava tako, da se °d 5-letne pokojninske osnove najprej odštejejo procenti za manjkajočo delovno dobo, po 2 °/o za vsako manjkajoče leto, od tako ugotovljene osnove pa še po 1,33 °/o Za vsako manjkajoče leto nedoseganja posoja starosti.
Naj v ilustracijo navedem primer. Pokojnino uveljavlja delavec, star 57 let, s 35 leti delovne dobe in priznanim statusom borca NOV v letu 1944 in s 1500 din Ugotovljene pokojninske osnove zadnjih Potih let.
35 let = 75 % (85 °/o — 5X2) od 1500 din = 1125 din
57 let —3X 1,33 = 3,99 = 1125 —43,87 = = 1.081,13 din
1081,13 din znaša predčasna pokojnina za dolavca, ki nima priznanega statusa borca NOV. V gornjem primeru pa ima delavec Priznan status borca NOV od leta 1944, Zato se mu tako izračunana pokojnina po-voča še za 30 %>.
l°8l,13 din + 30% = 1081,13 + 324,33 = ^ 1405,46 din
85 % od 1500 din = 1275 din 30 #/o povečanje zaradi priznanega statusa NOV presega 85 % pokojninske osno-Ve zadnjih 5 let, zato lahko dobi delavec Priznano samo 85%> pokojninsko osnovo Zadnjih 5 let. Več kot 85 % osnove zadnjih 5 iet, to je 100°/o pokojninsko osnovo, pa }ahko imajo priznano samo španski borci 1,1 nosilci spomenice iz leta 1941.
POSEBNA DELOVNA DOBA
a)	Benificirana delovna doba — 2 ali rnesece za leto zavarovalne dobe, lahko Uveljavi delavec, če je delal na delovnih
mestih, na katerih je s pravilnikom podjetja določen benificiran delovni staž najmanj 5 let ali 3 leta, če je bil iz zdravstvenih razlogov premeščen s takšnega delovnega mesta.
b)	Aktivna udeležba, Sodelovanje v NOV in internacija, če ima zavarovanec to priznano s posebno odločbo komunalnega zavoda ali če je vložil zahtevek za takšno priznanje do 31. 12. 1966. Kolikor pa nima posebne odločbe, čas prebit v NOV pa evidentiran v vojaški knjižici, lahko to dobo še naknadno uveljavlja.
KDAJ UVELJAVITI POKOJNINO
Delavec, ki v določenem letu že v prvi polovici leta izpolni pogoje za starostno ali predčasno pokojnino, lahko na podlagi osebnega dohodka in z valorizacijskim količnikom izbere čas upokojitve s 30. junijem ali s 1. julijem, ki je zanj ugodnejši.
Če uveljavi pokojnino s 30. junijem, se mu v pokojninsko osnovo vštejejo osebni dohodki do zaključka koledarskega leta, za valorizacijo pa se uporabijo količniki, ki so veljali za preteklo leto.
Kaj pomeni ta možnost za delavca, bom poskušal prikazati s praktičnimi primeri upokojitve do 30. junija 1971, s 1. julijem
1971 in 1. julijem 1972 na poprečju OD v podjetju.
Pri navedenih izračunih sem upošteval poprečni osebni dohodek v podjetju, ki se po predpisih temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju všteva v izračun pokojninske osnove. Osebni dohodek za leto
1972 je planski in bo po vsej verjetnosti tudi dosežen.
Pokojnina, uveljavljena do 30. junija 1971:
leto	popreč. OD din	količnik	valoriz. OD din
1966	874	139	1.215
1967	833	126	1.050
1968	962	115	1.106
1969	1.167	100	1.167
1970	1.403	100	1.403
			5.941:5
100%	pokojninska osnova		1.182
85%	pokojninska osnova		1.006,70
Pokojnina, uveljavljena s 1. julijem 1971:
popreč. ,	OD din
let0	OD	din kollcnlk valoriz.
151	1.258
138	1.328
120	1.400
100	1.403
100	1.653
7.042:5
100%	pokojninska	osnova	1.408,40
85%	pokojninska	osnova	1.197
OBVESTILO UREDNIŠTVA
15. julija 1972 Informativni fužinar ne bo izšel, zato pa bo 15. avgusta izšla dvojna številka 7/8. Gradivo zanjo sprejemamo do vključno 27. julija.
1967	833
1968	962
1969	1.167
1970	1.403
1971	1.653
Svetloba
Pokojnina, 1972:	uvel j a vij	ena s 1.	julijem
leto	popreč. OD din	količnik	valoriz. OD din
1968	962	164,8	1.585
1969	1.167	143,1	1.670
1970	1.403	119,4	1.675
1971	1.653	100	1.653
1972	1.950	100	1.950
8.533:5
100% pokojninska osnova	1.707
85% pokojninska osnova	1.451
Iz navedenih primerov je razvidno, da je za delavca, ki so se mu osebni dohodki povečali sorazmerno s porastom poprečnega osebnega dohodka v podjetju, vedno boljša upokojitev s 1. julijem.
Zal še ni na razpolago podatkov, kako se bodo usklajevale pokojnine, uveljavljene s 1. julijem 1971. (S 1. 1.)
S 1. 1. 1972 so se povečale pokojnine, pri katerih je bil vštet v pokojninsko osnovo osebni dohodek do 31. decembra 1970 uveljavljen do' 30. junija 1971 za 17% +36,00 din.
V našem primeru bi takšna pokojnina znašala:
1.006.70 + 17,5 + 36,00
1.006.70 + 171,14 + 36,00 = 1.213,84 din
Ta pokojnina je bila uveljavljena do 30. junija 1971, povečana pa se je začela izplačevati s 1. januarjem 1972.
Milan Praznik
RAZPIS VOLITEV
Potem ko je delavski svet potrdil statut in s tem tudi novo organizacijsko strukturo samoupravnih organov v tovarni, je sprejel sklep o razpisu volitev za člane delavskega sveta tovarne, delavskih svetov enot in svetov obratov v enoti III. S sklepom je določil: Volitve za člane organov samoupravljanja bodo v tovarni v sredo, 21. junija 1972. Volišča bodo odprta od 4. ure zjutraj do 16. ure popoldne.
Delavski svet tovarne bo v naslednji mandatni dobi štel 57 članov. Na volitvah 21. junija 1972 se izvoli:
a) v enoti metalurške proizvodnje 25 članov, od tega:
člani
— skupne službe enote	4
— topilnica	4
— livarna	7
— valjarna	5
— kovačnica	4
— jeklo vlek	1
b) v enoti mehanske obdelave 14 članov, od tega:
člani
— skupne službe	3
— kalilnica	1
— obrat industrijskih nožev	1
— obrat pnevmatičnih strojev	2
— obrat strojev in delov	5
— vzmetarna	2
c) v enoti III 18 članov, od tega:
člani
— uprava	5
— skupne službe tehniškega sekt. 2
— energetski obrat	1
— elektro remont jaki tok	2
Iz dela kolegijskih
Odbor za splošne zadeve
Odbor je na sejah meseca maja zelo obširno razpravljal o poslovanju našega počitniškega doma in ceni dnevnega penziona. Predlog je pripravila posebna delovna skupina, ki je upoštevala lanskoletni obračun finančnega poslovanja doma in delno regulacijo cen v letošnjem letu. Po predlogu naj bi bil letos dom odprt od 20. junija do 8. septembra, kar pomeni osem 10-dnevnih izmen. Ce upoštevamo, da bo dom odprt samo slabe tri mesece, stroški pa nastajajo celo leto, teh samo z izkupičkom v času sezone ni mogoče pokriti, zato je treba že vnaprej računati in se sprijazniti z določenim zneskom, ki ga bomo ob koncu leta morali prikazati kot poslovno izgubo. Tudi stroški poslovanja samo za čas sezone so po mnenju delovne skupine tako visoki, da bi bila cena dnevnega penziona za zaposlene, če bi jih v celoti upoštevali, nesprejemljiva. Zato je razen stroškov, ki nastanejo v mesecih izven sezone, treba pokriti tudi del stroškov v času sezone. Na tej podlagi je bil tudi izoblikovan predlog o višini cene dnevnega penziona, s katerim so bili vsi zaposleni že seznanjeni s posebnim razpisom. Po širši razpravi, v kateri je bilo izrečenih nekoliko kritičnih pripomb, izraženo pa tudi mnenje, da bi zaradi stroškov, ki nastajajo, bilo treba v tovarni pričeti resneje razmišljati o možnosti spremembe sedanjega sistema upravništva, je odbor sklenil:
— Potrdi se predlog cene dnevnega penziona v počitniškem domu v Portorožu za leto 1972. S cenami, ki so odobrene, je s posebnim razpisom seznaniti vse zaposlene.
— Prednost za letovanje v domu imajo zaposleni, ki zadnjih pet let niso letovali v našem domu, sledijo zaposleni, ki niso letovali v zadnjih treh letih oziroma če bodo kapacitete še proste, tisti, ki niso letovali lani.
— Samovoljne zamenjave po že izvršenih prijavah niso dovoljene. Vse primere, ki bodo morebiti nastali, je treba urejevati z za to odgovorno službo tovarne.
— elektro remont šibki tok	1
— strojni remont	4
— gradbeni remont	1
— prometni oddelek	2
Za delavske svete enot se izvoli naslednje število članov:
člani
— v	enoti metalurške proizvodnje	29
— v	enoti mehanske obdelave	23
— v	enoti III	25
V svete obratov enote III se izvoli naslednje število članov:
člani
— v svet uprave - sektorjev	9
— v svet skupnih služb tehniškega sektorja	5
— v	svet strojne in gradbene službe	7
— v	svet elektrotehničnih služb	5
— v	svet energetske službe	5
— v	svet transportnega obrata	5
Po določbah člena 243 statuta polovica sedanjih članov delavskega sveta tovarne lahko ponovno kandidira in so lahko ponovno izvoljeni za člane delavskega sveta tovarne.
Volitve članov delavskega sveta tovarne, delavskih svetov enot in svetov obratov se opravijo po enotah in obratih, kandidatne liste pa sestavijo po obratih.
Za pripravo, organizacijo in izvedbo volitev je delavski svet imenoval tudi komisijo za sestavo volivnih imenikov in volivno komisijo.
Podrobnejša navodila o razporedu volišč oziroma o tem, na katerih voliščih bodo zaposleni v posameznih obratih in službah volili, bodo objavljena pozneje v posebnem obvestilu.	-et
izvršilnih organov
— Počitniški dom bo letos odprt od 20. junija do 8. septembra.
— Odgovorna strokovna služba mora pregledati in ugotoviti realizacijo sklepov, ki so bili za izboljšanje poslovanja doma sprejeti lani, pripraviti pa tudi predlog ukrepov za ureditev poslovanja v letošnjem letu.
— Predlagati je delavskemu svetu, da za potrebe počitniškega doma odobri nabavo nekaterih osnovnih sredstev do vrednosti največ 40.000 din.
Večje število zaposlenih v tovarni je izredno vpisanih na raznih srednjih, višjih in visokih šolah. Vodstva nekaterih šol po končanem šolanju za svoje slušatelje organizirajo razne ekskurzije, medtem ko večina šol tega ne dela. Sole, ki organizirajo ekskurzije, vedno želijo, da jim tovarna prispeva delno ali celotno kritje nastalih stroškov. Kriteriji in ugodnosti so zaradi tega za izredne slušatelje različni. Odbor je menil, da je treba zadevo v tovarni poenotiti, zato je svoječasno zadolžil strokovno službo za pripravo predloga. Po predlogu, ki je bil predmet obravnave, je bilo sklenjeno, da bo naša tovarna letos in v bodoče tako za štipendiste kakor tudi izredne slušatelje, absolvente srednjih, višjih in visokih šol, za razne ekskurzije, ki jih organizirajo vodstva šol, krila stroške v višini:
a) za štipendiste tovarne na srednjih šolah do zneska 200 din za štipendista,
b) na višjih in visokih šolah ter fakultetah do zneska 600 din za štipendista,
c) za izredne slušatelje delovodskih in srednjih šol do zneska 400 din za slušatelja in največ dva dni izredno plačanega dopusta, za slušatelje višjih in visokih šol ter fakultet pa do 1.000 din in največ do pet dni izredno plačanega dopusta,
z dopolnitvijo, da navedene ugodnosti za izredne slušatelje delovodskih šol in oddelkov TSŠ za odrasle, ki delujejo pri šolskem centru na Ravnah, ne veljajo. Za izredne slušatelje teh šol se bodo strokovne ekskurzije in
način kritja stroškov še nadalje obravnavale po postopku, ki je že zdaj v veljavi.
Skupno s predlogom višine kritja stroškov raznih ekskurzij je odbor posebej razpravljal o stroških ekskurzije za zaposlene, ki obiskujejo oddelek višje šole za organizacijo dela na Ravnah. Ob upoštevanju, da je večina izrednih slušateljev tega oddelka zaposlena v [ tovarni že dalj časa, je bilo sklenjeno, da se ; v njihovem primeru napravi izjema. Odločeno je bilo, da v tovarni zanje izjemoma krijemo stroške ekskurzije v znesku 1.500 din na slušatelja, medtem ko morajo razliko kriti sami. Prispevek se plača samo za tiste slu-šatelje, ki se bodo strokovne ekskurzije, ki ; jo organizira šola, udeležili.
Odbor je bil seznanjen z zahtevo delavske univerze Ravne za povišanje stroškov šolnine za zaposlene, ki so kot izredni slušatelji j vpisani na višji tehniški šoli in višji ekonomsko komercialni šoli, oddelku na Ravnah. V njihovi zahtevi je bilo navedeno, da povišanje stroškov nastaja zaradi povišanja prevoznih stroškov predavateljev in višjih stroškov j drugih uslug. Ker smo že dosedanje stroške šolanja za zaposlene krili, je odbor sprejel tudi zahtevo o povišanju, ki za čas celotnega šolanja znaša za VTŠ za prvi in drugi letnik 7.240 din na slušatelja, za višjo ekonomsko komercialno šolo pa za prvi in drugi letnik
6.820	din na slušatelja.
Odbor je tudi odobril, da naša tovarna krije t stroške nabave novih uniform za člane godbe na pihala. Stroški bodo predvidoma znašali
30.000	din.
Pri razporeditvi sredstev po zaključnem računu za lansko leto je delavski svet za dom društva upokojencev na Ravnah odobril sred-stva za nabavo in napeljavo centralne kurjave. Pri predračunu, ki je bil dostavljen, pa ni bil upoštevan prometni davek in v zvezi j z napeljavo nekateri drugi izdatki v znesku 1.200 din. Odbor je ob upoštevanju, da je tovarna krila že stroške nabave centralne kurjave, sklenil, da krijemo še preostalo razliko na račun prometnega davka in drugih dajatev.
Na predlog občinske gasilske zveze je tovarišu Vladu Vališerju bilo odobreno potovanje v Zahodno Nemčijo, kjer se bo v organizaciji republiške gasilske zveze udeležil mednarodne razstave raznega gasilskega orodja ter protipožarne zaščite in opreme za razne reševalne službe.
Odbor za obravnaval še nekatere druge zadeve iz okvira svoje pristojnosti. O sklepih-ki jih je sprejel, so bili prosilci osebno pismeno obveščeni.
Poslovni odbor
Poslovni odbor je na sejah obravnaval vrsto predlogov, ki so jih pripravile posamezne komisije ali strokovne službe. Večina predlogov je bila v celoti, nekateri pa z dopolnitvami nato posredovana delavskemu svetu v končno odločanje. Bili so tudi predlogi, s katerimi se odbor ni strinjal. Ti so bili v ponovno razpravo in dopolnitev vrnjeni predlagateljem. Od vseh predlogov je bilo največ razprave o predlogu za dopolnitev pravilnika o delitvi OD in razdelitvi nerazporejenih sredstev sklada skupne porabe po zaključnem računu iz lanskega leta.
Iz drugih zadev, ki so bile predmet obravnave, je odbor sklenil:
— Potrdi se predlog vodstva elektrotehnične službe in Rudolfu Košuti, zaposlenemu na delovnem mestu vodja vzdrževanja SMO ih energije, v smislu 26. člena pravilnika o delitvi OD z veljavnostjo od 1. maja daljo odobri 10-odstotni dodatek za pripravljenost-
— Ugodi se predlogu vodstva topilnice ih v tem obratu zaposlenemu Mirku Krajnem razporejenemu v strokovne skupine SS delavcev, z veljavnostjo od 1. maja 1972 daljo v smislu 12. odstavka 40. člena pravilnika 0 delitvi odobri povečanje po strokovni skupini pripadajočih obračunskih enot za 5%>.
— Upoštevajoč utemeljitev, neenakomerno razporeditev dela v posameznih mesecih tet roke za pripravo podatkov se je zaposlenih1 v oddelku za AOP, ki niso premirani, odobrilo mesečno plačilo največ 150 nadur, ki jih bodo opravili v podaljšanem delovnem času-Plačilo odobrenega števila ur velja do časa-da se v tem oddelku za te delavce uvedejo
ceniki del oziroma norme, vendar najdalj do 30. junija 1972.
— Odbor je bil tudi seznanjen o izvedbi in rezultatu kontinuiranega popisa nekaterih zalog surovin materiala razreda 3. Na podlagi Popisa in ugotovljenega stanja je v smislu 67. člena statuta kot za to pristojen organ odločil:
— Potrdi se kontinuirani popis materiala razreda 3 v prvem turnusu letošnjega leta in odobri knjiženje ugotovljenih viškov v znesku 601,10 din v dobro drugim dohodkom in manj kov v znesku 393,60 din v breme izrednih stroškov.
Ker so morali nekateri delavci elektrotehnične službe zaradi odprave posledic požara 12. 3. 1972 v elektro remontu šibki tok nujno delati tudi v podaljšanem delovnem času, je odbor odobril, da se jim opravljene ure obračunajo in plačajo v smislu določb pravilnika o delitvi OD.
Na podlagi posameznih sektorjev in enot Je odbor odobril službena potovanja v inozemstvo, in sicer:
— Inž. Jožetu Rodiču, inž. Milanu Dobovšku in dr. inž. Blaženku Koroušiču 10-dnev-Po potovanje v Sovjetsko zvezo, kjer se bodo udeležili simpozija o postopku EPZ.
. — Komercialnemu direktorju Borisu Flor-iPPčiču 4-dnevno službeno potovanje v Bolgarijo z nalogo, da se dogovori o možnosti nabave vložka v letošnjem letu iz te države za Potrebe naše tovarne.
— Inž. Mitji Šipku 4-dnevno službeno potovanje v Zahodno Nemčijo, kjer se bo udeležil strokovnega posvetovanja o defektosko-Plji. Razen stroškov potovanja bremenijo našo tovarno še stroški prispevka za udeležbo Pa posvetovanju v višini 70 DM.
—- Inž. Jožetu Borštnerju 6-dnevno službe-P° potovanje v Zahodno Nemčijo, kjer bo v £vezi z nadaljnjim projektiranjem izgradnje hladne predelave jekla obiskal nekatere prodajalce strojev in naprav in ugotovil mož-P°st njihove nabave.
— Inž. Jožetu Geršaku 3-dnevno službeno Potovanje v Francijo, kjer bo s predstavniki orugih jugoslovanskih tovarn, proizvajalcev stiskalnic, obiskal firmo Renault v zvezi z Ugotovitvijo možnosti izvoza naših mehanskih stiskalnic v to državo.
Neki naš sodelavec je prek telefona pojavil vprašanje, ki se nanaša na uvodni Nanek »Med prazniki« v 5. št. Informativ-aega fužinarja. Zaradi razumevanja vpra-^ahja in odgovora citiramo sporni odstavek:
* • •. Občinski praznik je slavnostna vsakoletna bilanca našega dela in poslovanja, Pregled rasti in zastojev naših delovnih 0rganizacij ter ob tem občutenje pripadnost družbenopolitični skupnosti, znotraj katere večina nas nekaj predstavlja, je v bjej doma in v kateri lahko s svojim de-*°P7 in s svojimi samoupravnimi odločit-Vami pomaga k nenehnemu izboljšanju ^Seh majhnih in večjih stvari, ki se jim re-Ce ha kratko naše vsakdanje življenje ... «
Sporen je torej stavek: znotraj katere Večina nas nekaj predstavlja, vprašanje pa Se glasi: ali mar to pomeni, da obstaja pri nas v občini še neka manjšina, ki ne pred-stavlja ničesar?
Čeprav v smiselni zvezi celega odstavka citirani stavek izgubi svojo »sumljivost« lfl se odgovor na vprašanje glasi: znotraj °učine (ki je naš dom) si večina nas z de-.0lP na raznih področjih pridobi neko ve-javo, neki ugled, ime ali kakcr pač ho-CorPo to imenovati, zunaj občine, v regio-
— Inž. Antonu Letonji 7-dnevno službeno potovanje na Norveško, kjer se bo udeležil posvetovanja o kvaliteti kontrole, ki ga organizira evropsko združenje. Razen stroškov potovanja bremenijo našo tovarno še stroški prispevka za udeležbo na posvetovanju v znesku 1.115 norveških kron.
— Alojzu Breznikarju 3-dnevno službeno potovanje na Madžarsko, kjer bo sodeloval pri razgovorih o obsegu blagovne menjave za drugo polletje letošnjega leta.
— Inž. Jožetu Geršaku 2-dnevno in Jožetu Šaterju 5-dnevno službeno potovanje na češkoslovaško v zvezi z urejevanjem tehničnih vprašanj in pogojev dobave obdelovalnih strojev za potrebe mehanske obdelovalnice. Potovanje je bilo odobreno s pogojem, da pogodbe predstavniki Metalke sami ne morejo zaključiti oziroma predstavniki ČSSR na sklenitev pogodbe osebno ne bi mogli priti na Ravne.
— Inž. Antonu Letonji 4-dnevno službeno potovanje v Zahodno Nemčijo, kjer bo zaradi preizkušanja materiala in dogovora o načinu umirjen j a aparature za določevanje ZF žila-vosti obiskal firmo Zahnradfabrik.
— General, direktorju Gregorju Klančniku 3-dnevno potovanje v Švico in 2-dnevno potovanje v Avstrijo, kjer je v poslovno tehničnih zadevah potoval skupno s predstavniki ZP.
— Inž. Jožetu Borštnerju in Janezu Žnidarju 8-dnevno službeno potovanje na Norveško, kjer se bosta udeležila simpozija, ki ga s področja dolgoročnega planiranja in organizacije razvoja organizira firma IKO. Razen stroškov potovanja bremenijo našo tovarno tudi stroški za udeležbo na posvetovanju v znesku 7.500 norveških kron za oba udeleženca.
— Inž. Jožetu Rodiču 1-dnevno službeno potovanje v Avstrijo, kjer bo v tehničnih zadevah obiskal visoko montanistično šolo v Leobnu.
— Za urejevanje nujnih operativnih poslovnih zadev se je glavnemu direktorju Francu Faletu, inž. Franju Mahorčiču, inž. Jožetu Borštnerju in Maksu Viterniku za naslednje obdobje odobrilo vnaprej vsakemu po 5 avstrijskih dnevnic.
Odbor je obravnaval še nekatere druge zadeve in predloge. O zaključkih in odločitvah, ki jih je s tem v zvezi sprejel, so bili vlagatelji osebno obveščeni.	-et
nalnem, republiškem ali državnem merilu pa že ne predstavljamo več kdo ve kaj (oziroma manjšina morda kaj predstavlja: znanstvenik, politik, umetnik, športnik s posebnimi dosežki), pa je zato občinski praznik priložnost, da se zavemo svoje pripadnosti domu, tj. občini, močneje kot sicer, pa tudi, da se samokritično in konstruktivno zavemo meja svoje »veljavnosti« v dobro svojemu prihodnjemu delu. — Čeprav je torej razširjeni pomen »sumljivega« stavka tak in je s tem tudi odgovor dan, pa je seveda s stališča sumničavega spraševalca možen še drugačen odgovor, bolje razgovor o tako imenovani »neki manjšini«.
Statistično je ugotovljeno, da je kar krepka manjšina Slovencev apolitičnih (morda pa bi lahko govorili tudi o rahli večini), to pomeni, da jih ne samo aktivno politično delo, temveč tudi politično dogajanje ne zanima. Apolitična manjšina pa gotovo ne predstavlja v nobeni skupnosti kdo ve česa, saj ji je vseeno, kje živi, glavno, da nekje pač živi. To je eden od možnih odgovorov, ki pa jih seveda po želji in okusu lahko konkretiziramo na ta ali drug sloj (ali del tega sloja) naših občanov. Mizerna udeležba na raznih pro-
Gremo na trg
slavah in drugih manifestacijah nam daje vso pravico do tega.
A kot rečeno: težišče »sumljivega« stavka ni na »večini — manjšini« temveč na »znotraj — zunaj«.
Urednik
RAZPIS ŠTIPENDIJ
Na predlog komisije za kadre in delovna razmerja je odbor za splošne zadeve ob upoštevanju sedanje kvalifikacijske strukture, števila naših štipendistov na posameznih šolah in fakultetah ter naših predvidenih nadaljnjih potreb sklenil, da se za šolsko leto 1972/73 razpiše naslednje število štipendij:
a)	NA VISOKIH ŠOLAH
1.	Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo:
— oddelek za metalurgijo	5
— oddelek za tehnično fiziko	1
2. Fakulteta za strojništvo	12
3. Elektro fakulteta:
— oddelek za jaki tok	3
4. Ekonomska fakulteta	5
5. Pravna fakulteta	2
b)	NA SREDNJIH ŠOLAH
1. Tehniška srednja šola:
— oddelek za metalurgijo pri SC Ravne 15
2. Elektrotehniška šola:
— oddelek za jaki tok	4
3. Upravno administrativna šola	4
Prošnje za podelitev štipendij zbira kadrovski oddelek tovarne, kjer lahko interesenti po potrebi dobijo dodatne informacije.
-et
Daljnovidnost
Maršal Biron ni hotel poslati svojemu sinu baronu Bironu okrepitev, ki bi bile potrebne za uničenje sovražnika. Baron je bil hudo začuden.
»Dobro sem vedel,« je odgovoril maršal, »da bi v tem primeru premagal sovražnika. Toda če bi se to zgodilo, nama po končani vojni ne bi preostalo drugega, kot da doma gojiva zelje.«
Vprašanja in odgovori
Razmišljanja
Večkrat razmišljam o dogodkih, življenju v naši občini. Prepričan sem, da razmišlja še marsikdo, a se ne more odločiti, da bi to tudi javno razglašal, saj je za to več vzrokov, med njimi ni najmanj pomemben ta, da javno razmišljanje največkrat nima odmeva in ker se prav gotovo ni prijetno javno opredeljevati, najmanj v ožjem domačem okolju, ko se tako rekoč vsi poznamo med sabo.
Tokrat le o nekaterih stvareh.
Pred dnevi so znova podelili občinske nagrade. Nagrajence so povabili na svečano sejo občinske skupščine. Po govoru so razdelili nagrade in še lepo število odlikovanj za različne zasluge ... Zmerom sem bil med tistimi, ki so proti razmetavanju denarja, za varčevanje pri reprezentanci, a ne morem biti za varčevanje s pozornostjo, tokrat do ljudi, ki smo jim prisodili najvišje priznanje v naši občini. Menim, da bi prav lahko povabili na sejo na primer pevski zbor VRES (ki se nam je pred kratkim prvič predstavil s kvalitetnim samostojnim koncertom), da bi zapel nekaj pesmi in tako povzdignil svečanost. Po razglasitvi nagrad smo nagrajence urno poslali domov in jutri bomo že pozabili nanje. Ali jih ne bi po seji povabili vsaj na skupen pogovor, pomenek (ne kosilo!), da bi nagrajenci čutili, da nam njihova navzočnost res nekaj pomeni... ? Ali ne bi bila lepa navada, da vabimo na svečane seje še nagrajence prejšnjih let (ali vsaj prejšnjega leta!), da bi jim tako pokazali, da nismo že naslednji dan pozabili nanje in na njihovo delo?! Ali na splošno nimamo brezbrižnega odnosa do ljudi, ki v naši občini nekaj dosežejo v republiškem ali celo širšem merilu? Kar precejšnjo pozornost smo izkazali smučarju Pudgarju (in prav je bilo tako!), toda ali smo se kaj spomnili, ko je dobil Prešernovo nagrado pisatelj Marjan Kolar in ko je dobil Krajgerjevo gospodarstvenik Gregor Klančnik in ko je prejela Severjevo nagrado igralka Angelca Močnikova?
Razmišljam na primer tudi o letošnji proslavi za prvi maj in obletnici ustanovitve OF, o dnevu, ki je končno postal naš slovenski praznik. V dvorani na Prevaljah (in najbrž je bilo približno tako tudi v drugih krajih naše občine!) je bilo zasedenih nekaj vrst, občinstvo pa so bili le šolarji, mladina (o kateri navadno rečemo, da so ji proslave najmanj mar) ter upokojenci. Kje so delavci, če že proslavljamo delavski praznik? Kje so tisti naši ljudje, ki so bili med prvimi člani OF? Kje so javni in politični delavci, odborniki, člani predsedstva SZDL? Ali so proslave že anahronizem ali pa so postale s svojimi sporedi že tako obrabljene, da nikogar več ne privabijo? Ali pa smo jih zaradi politične in moralne mlačnosti že tako degradirali, da so le še gola formalnost? Pokukajmo k našim sosedom čez mejo, kakšno veljavo dajo proslavam ob njihovem državnem prazniku! Politični veljaki in pomembnejši ljudje v kraju si ne morejo privoščiti, da bi manjkali na taki proslavi. In ne gre samo za njihovo navzočnost, bolj
in predlogi
važno je, da znajo z aktivnim delom med ljudmi ustvarjati tudi vzdušje za tak praznik.
Velik problem v naši občini je onesnaženje okolja. Ne rečem, razpravljali smo že o tem, toda ali smo dosegli že kaj konkretnega? Uresničujemo sprejete sklepe? Spoštujemo družbene dogovore. Edino prav bi bilo, da ne bi bilo v tem pogledu nobenega slepomišenja, nič popuščanja . .. Še posebej bi morali biti dosledni in nepopustljivi, ko gre za odpiranje novih obratov v naši dolini. Občani bomo veseli, če bomo kdaj dobili na zastavljena vprašanja konkretne javne odgovore ... Posebej zanima prebivalce na Fari, ali je skupščina dala dovoljenje za začetek obratovanja podjetju LIP Slovenj Gradec za svoj obrat na Prevaljah, ne da bi prej preverila, če je podjetje uredilo vse potrebno, da z novim obratom ne bo onesnažilo okolja? Če ga je dala, potem je naredila le še enega onesnaževalca več v naši občini. .. Vse več je primerov pri nas, ko z obnavljanjem pokvarijo marsikatero staro stavbo ali celo znamenje itd., zato je res treba javno razmišljati o tem: ali izdajamo dovoljenja za obnove brez privolitve zavoda za urbanizem in če dovolj dosledno kaznujemo tiste, ki se sploh ne zmenijo za mne-
V železarni je vsako leto zaposlenih več ljudi, vsako leto zgradimo (ali s krediti pomagamo zgraditi) več stanovanj, že vrsto let pa ostajajo kapacitete našega počitniškega doma enake. Vemo, da je zaseden do zadnjega kotička, pa vendar odstotek naših delavcev, ki lahko v njem letujejo, iz naštetih razlogov stalno pada.
O pomenu oddiha zunaj domačega kraja ni treba posebej govoriti. Menjava okolja bolj koristi kot preživljanje dopusta doma. Toda kaj še storimo mimo tega, da razdelimo skromne kapacitete našega počitniškega doma med sodelavce, da bi večjemu številu naših ljudi omogočili počitnice za vsak žep? Razen dogovora s Štorčani, ki so nam ponudili nezasedeni del svojega počitniškega doma na Rabu, letos nismo storili česa.
Kaj pa bi se dalo storiti? Listamo pomladanske številke tovarniških glasil drugih slovenskih podjetij in vidimo, da so mnoga od njih že aprila, redko še maja objavila cenik letovanj v lastnih domovih, poleg tega pa še izbor dopustov po programih raznih turističnih agencij. Izbor je bil precejšen, cene sicer nekaj višje kot one v počitniških domovih podjetij, vendar kljub temu še ne hotelske.
Od Istre do Črne gore so naštevali seznami kraje, cene in vrste prevoza (avtobus ali letalo). Tudi Italijo in Španijo so dodali za ne prehudo drag denar. Letošnja sezona je zanimivejša od prejšnjih zato, ker mnogi jadranski hotelirji še danes ne vedo popolnoma zanesljivo, koliko jim je minula epidemija črnih koz razredčila do-
nje tega zavoda oziroma zavoda za spomeniško varstvo?
Čujem, da bomo najbrž znova poskušali z referendumom, da bi tako tudi v naši občini spravili v red šole in vrtce. In prav je, da poskušamo znova, saj smo le še med redkimi občinami v Sloveniji, kjer ne zidamo šol in vrtcev s pomočjo tako zbranega denarja in se nam to vsak dan bolj maščuje. Na tem mestu nikakor ne morem razložiti vsega, kar mislim o takih re- ! ferendumih, marsikaj je pri njih čisto objektivno zgrešeno, rad bi zapisal le to: naš preprosti občan bo doumel pomen referenduma, če mu bomo le znali dovolj konkretno in jasno prikazati, kaj nam bi uspeh prinesel, toda veliko škode so nam že prejšnjikrat naredili tisti, ki so širili : med ljudmi malodušje in ki so že vnaprej prerokovali (javno in potihem), da se bo referendum ponesrečil; med njimi je bilo veliko takih, ki imajo že po svojem delovnem mestu, po svoji javni funkciji največ vpliva na občana, delavca v tovarni, , pa tudi taki, ki imajo višje osebne dohodke, saj so najprej preračunali le to, koliko bodo morali odšteti iz svojega žepa, skratka: če ne bo potrebne notranje zagretosti pri ljudeh, ki imajo kakršen koli vpliv na delavca v naših podjetjih, na našega občana, če ne bodo za zgled tako imenovani razgledani občani, potem se bomo vnovič težko prebili do uspeha na referendumu.	L.	Suhodolčan	]
tok tujcev, koliko ne. V tej psihozi je pre-nekatera gibčna delovna organizacija iztržila za svoje delavce ugoden dopust ob I morju. Druge so ga ponudile s spretnim managerstvom. (Danes pač ni težko zavrteti telefona in v kratkem času prejeti ustreznih seznamov).
Mi tega žal nismo znali niti v preteklih letih niti letos. Namesto da bi ponudili sodelavcem pravočasno osnovne informacijo o možnostih letovanja, smo tudi penzion-ske cene v lastnem domu računali še v začetku maja. Ko pa smo se pri nas začeli prijavljati za Portorož, je bil marsikateri ugoden aranžma kje drugje že zamujen- ;
Zopet so torej prišli do izraza naša tra- j dicionalna počasnost v reševanju stvari nasploh, mlačen odnos do letnega oddiha delavcev, posebej pa še neiznajdljivost in ne- i elastičnost pri iskanju ugodnosti, ki nas ne bi nič stale.
Marjan Kolar
TEDEN RDEČEGA KRIŽA
V tednu RK je krajevna organizacija RK Ravne organizirala zbiranje starih oblačil-Na šolah so zbirali učenci od 15. do 19. maja 1972, organizacija RK pa 19. maja V zdravstvenem domu Ravne na fizioterapiji-Oblačila so razdelili kasneje socialno šibkim družinam.
V tednu RK so odbornice krajevne organizacije RK obiskale stare in onemogN ljudi po domovih in jim ob tej priložnosti nudile tudi majhno materialno podporo-
Skrb za zdrav oddih
DOMA IN NA TUJEM
Velika podjetja — velika izguba
V Italiji je združeno podjetje Montedi-s°n imelo lansko leto 195,4 milijarde lir izgube. To je državno podjetje, ki združuje okrog 900 tovarn.
Zahodno gospodarstvo bi bilo brez tulih delavcev obsojeno na propad. Francoski institut nakazuje, da bo današnje število zdomcev naraslo od sedanjih 11 milijonov, v letu 1980 na 22 milijonov zdomcev v za-Padni Evropi, da bi zagotovili normalni razvoj gospodarstva.
Francozi bodo SSSR v naslednjih treh letih za plinovode dobavili razno opremo v vrednosti 72 milijonov dolarjev (ali 122 nailijard S din)
Upravljanje
Jean— Jacques Servan — Schreiber v svoji knjigi piše: »Upravljanje v gospodarstvu je od vseh umetnosti najkreativ-nejša, to je umetnost nad umetnostmi, Umetnost organizacije ljudskih talentov.«
Aerobus
V tej petletki bodo v SSSR naredili aerobus, ki bo prevažal 350 ljudi.
Verig bo dovolj ...
V Prnjavoru gradijo novo tovarno ve-rlg, ki bo letno proizvajala 12.000 ton ve-rig- Imela bo 600 delavcev.
Sporazum dveh gigantov
V februarju sta železarna Zenica in že-lezarna Smederevo podpisali dolgoročni sPorazum za poslovno tehnično sodelova-
Ur. Marija Vodnjov, predsednica krajevne °rganizacije RK, je imela v Mežici zdravstveno predavanje z aktualno temo »VAŠE Sl*CE, VAŠE ZDRAVJE«. Isto temo je predavala tudi na šoli v Kotljah, in sicer na r°diteljskem sestanku.
Na šoli so mladi člani RK razprodali ves material, ki je prispel v tem tednu — pivnike, svinčnike, radirke itd. Očistili so vsa s°lska dvorišča in vrtove. Pisali so spise 0 tednu RK. Vsak razred je izbral po enega Najboljšega in ga poslal na organizacijo kjer bomo najboljšo vsebino spisa tudi Nagradili. Otroci iz višjih razredov osnovne s°le Ravne so v tem tednu zbirali prosto-v°ljne prispevke na Petrolovi bencinski črpalki.
V tednu RK je tov. Rane pripravil na °sHovni šoli po zvočniku izčrpno predavaje o prepovedi kajenja in o škodljivosti Nikotina za zdravje mladega organizma.
Počasno so na obeh šolah razobesili velike Plakate in zelo nazorno prikazali škodlji-v°st kajenja.
^ tednu RK smo opremili tudi omarice 2a prvo pomoč pri Knepsovi žagi in pri Ju-r*ju Mravljaku na Strojni ter hkrati prekladali evidenčne zvezke o uporabi samotnega materiala.
Zahvaljujemo se za lep odziv pri fluoro-kfafski akciji in za dane prostovoljne pridevke.
Krajevna organizacija RK Ravne na Koroškem
nje od leta 1972 do 1985. Proizvodnja surovega jekla bo:
v Zenici	2,6	milijona	ton
v Ljubiji	2	milijona	ton
v Smederevu	3	milijone	ton
Zbiranje odpadkov
V maju smo bili priča lepi akciji šol na Ravnah, ko so šolarji zbirali star papir. Koristno bi bilo po vseh šolah narediti tudi akcijo za zbiranje vsega odpadnega že-lezja.
Skrb za okolje
V ZDA so na področju velikih jezer gradnje, kjer bodo kanalizacijske odpadke predelovali v velikih bazenih v umetna gnojila, z njimi pa pognojili sedaj neplodnih 4000 hektarjev zemlje, jezera pa bodo postala zopet čista.
Življenjska raven
Grafikon prikazuje osebno porabo v EGS v letu 1971.
ŽIVLJENSKA RAVEN V EGS
Zasebna poraba na prebivalca 1371 v IM
( Preračunano po kupni moči )
— Statističnih podatkov za leto 1971 za nas še nimamo, podatki za leto 1970 (kar pa ni dosti razlike do 1971), pa kažejo, da v Jugoslaviji mesečno porabi 4-članska družina 2076 din.
— Če primerjamo osebno porabo na enega človeka letno na Danskem, ki je zelo mala država, potem vidimo, kako je standard pri nas še nizek in koliko bomo še morali vložiti truda za njegovo povečanje.
Nova smrt trgovskega potnika
Predsedstvo sindikata uslužnostnih dejavnosti Hrvatske je zahtevalo, »da se ukine dosedanji sistem plačevanja trgovskih potnikov s provizijami.«
Devizne rezerve
V mesecu aprilu so devizne rezerve dosegle 520 milijonov dolarjev — čemur so največ pripomogli jugoslovanski zdomci.
Koze so bile zelo drage
Samo na Hrvaškem je cepljenje proti kozam povzročilo 6 milijard S din stroškov.
Anglija
-j-j-Horvečka
Francija lukaemburg
Belgija
Zah.Nemčij Nizozemska
lanska
Astronomske številke
Tajnik ZSJ Marjan Rožič je dal naslednje podatke:
V inozemstvu dela 660.000 ljudi. Proračun stroškov za osposobitev človeka do delovne sposobnosti znaša v poprečju 10.350 dolarjev. Torej za usposabljanje zdomcev je Jugoslavija vložila 6,831.000.000 dolarjev ali 11,612.700.000.000 S din (enajst bilijonov šestodvanajst milijard sedemsto milijonov S din).
Rudno bogastvo Jugoslavije
»Kombinat Kosovo« nas je 27. aprila 1972 informiral, da bo v nekaj letih pričel s proizvodnjo feroniklja. V končni fazi bodo proizvedli 12.000 ton niklja v fero-niklju.
Posli v jeklarstvu niso lahki
Italijanske železarne Italsider SpA, so v letu 1971 imele poslovne izgube 28,7 milijard lir.
Lakote ne bo
Mednarodni svet za pšenico napoveduje rekordno žetev v tem letu, in sicer 318 milijonov ton.
Pohod na svetovno tržišče LR Kitajska se sistematično pripravlja za izvoz svojih proizvodov, s katerimi bo svetovna konkurenca morala računati. Težišče njenih naporov so relativno enostavni in delovno intenzivni artikli.
Jugoslovani imajo dosti denarja
Za olimpijado so do maja prodali naslednje število vstopnic:
Američanom	118.000
Angležem	52.000
Jugoslovanom	47.000
Švicarjem	36.000
Francozom	35.000
Avstrijcem	33.000
itd.
Ali bomo v športnih uspehih tudi na tretjem mestu?
Predsednik ZJŽ dr. inž. Čeperkovič in generalni sekretar Andrejevič sta v maju obiskala našo železarno. Dr. Čeperkovič je povedal, da obstaja možnost tehnične pomoči ZDA za »zavarovanje okolja« kar bo treba vsekakor izkoristiti.
2,9 Bln + x + y+z = ?
Podpredsednik zvezne vlade dr. Sirotko-vič je povedal, da so v I. kvartalu letos maloprodajne cene narasle za 2,9 °/o in da bodo v naslednjih kvartalih počasneje naraščale, da bi tako dosegli letno načrtovano poprečje 5 °/o. Rešitev te enačbe s tremi neznankami pa bo znana šele koncem leta.
Klevetanje stane
Sin pokojnega Churchilla je bil v časopisu oklevetan, zato je vložil tožbo, ki jo je dobil. Časopis mu bo izplačal veliko odškodnino.
Japonska je tretja gospodarska sila sveta: nahaja se na prvem mestu v ladjedelništvu, na drugem mestu pa v proizvodnji avtomobilov, elektronike za široko potrošnjo, fotoaparatov, umetnih vlaken. Na tretjem je v proizvodnji jekla, cementa, stekla in papirja.
Razmerje
Tehnična konferenca za okroglo mizo — ne — pač pa povečan risalni žebljiček, pod njim pa moderne diode in transistorji!
Vzponi. Ameriški futurolog Herman Kahn je dejal: Evropski sistem je bil od leta 1870 do 1970 prizadet zaradi vzponov
STATISTIČNA KONTROLNA KARTA C Pomen kontrolnih kart
Vse vrste statističnih kontrolnih kart imajo isto osnovno nalogo, da na čimbolj praktičen, enostaven in nazorno učinkovit način prikazujejo tekoče stanje v proizvodnji in pravočasno opozarjajo na potrebo intervencij ob pojavu kakršnihkoli motenj.
Kontrolne karte so prilagojene različnim namenom in jih je več vrst. Kontrolna karta c je med njimi le poseben tip v skupini kart, ki služi za zasledovanje števila defektov na izdelkih, števila ur zastojev na strojih in drugo. Veliko skupnega ima s kontrolno karto u in se od nje razlikuje le po tem, da je število strojev, na katerih analiziramo defekte, konstantno, kot npr. število strojev, na katerih zasledujemo zastoje. Na splošno jo lahko uporabimo za vse tiste parametre, za katere je značilna Poissonova distribucija.
Ce so neenakomernosti v procesu le posledica slučajnih vplivov, so vsa nihanja omejena na določeno širino pasu, to je območje slučajnosti. To območje zajamemo z zgornjo in spodnjo kontrolno mejo. Nihanja znotraj kontrolnih mej so v danih
OBJAVA
Foto klub obvešča vse ljubitelje fotografiranja, da namerava v juniju organizirati kratek foto tečaj za začetnike. Ker je čas dopustov že pred vrati, bi bilo nujno za vse tiste, ki imajo šibko znanje o fotografiranju, da se tečaja udeležijo. Prijave sprejemamo do vključno 19. junija, ko bo v gasilskem domu na Ravnah ob 18. uri skupni sestanek.
Lahko pa se interesenti prijavijo tudi tajniku kluba tov. Butolenu, tel. 313.
Prusije, svetovni sistem pa bo od 1970 do leta 2000 prizadejal vzpon Japoncev.
Davek na dim Predsednik ZDA je predpisal davek na dim, ker so ugotovili, da letno pride na njihovem območju v atmosfero 32 milijonov ton žveplovega dioksida.
Za višjo kulturo
Da bi mlade odvrnili od pornografske literature, je francoska vlada odredila, da dobi vsak novoporočeni par v matičnem uradu šest knjig francoskih klasikov.
Djerdap — šesta največja elektrarna na svetu
Tito in Caucescu sta v maju odprla dograjeno elektrarno. Skupno ima 12 generatorjev, od teh vsak z močjo 178 MW.
Za čiščenje zraka in vode bodo v ZDA od 1972. do 1976. leta porabili 32,6 milijard dolarjev (55,4 bilijone S din).
V svetu cenijo, da bo letos Kitajska proizvedla 25 milijonov ton jekla.
F. B.
pogojih normalna in nas ne smejo posebno vznemirjati. Na nepravilnosti nas opozarjajo nihanja izven kontrolnih mej.
Izračun centralne linije in kontrolnih mej
Izračun opravimo po relaciji:
_ skupno število defektov na vseh vzorcih skupno število vzorcev = poprečno število defektov na vzorec ali v matematični pisavi:
k
ž' c
— Ct + c2 + C3 4-. • . ct 1 _ k	k
Kontrolne meje so definirane z enačbo:
KM = c ± 3/c
kjer je ac = /c standardna deviacija Pois-sonove porazdelitve.
f
x
Leva Poissoaova porazdelitev Slika 1
Primer uporabe kontrolne karte c
Zanimajo nas zastoji na obdelovalnih strojih v urah na mesec. Zastoje lahko smatramo kot defekte, katerih porazdelitev se mora približevati levi Poissonovi porazdelitvi, ki je prikazana na sliki 1.
To pomeni, da se mora število ur zastojev na strojih nagibati proti ničli. Ravno ta značilnost najbolje opravičuje uporabo kontrolne karte c v te namene.
V železarni Ravne se že skoraj pet let zbirajo podatki o zastojih, zato jih bomo prikazali za vse obdelovalne stroje na kontrolni karti c.
Za srednjo vrednost števila ur zastojev na mesec smo dobili:
c = 448 ur zastojev/mesec.
Iz tega lahko izračunamo zgornjo (ZKM) in spodnjo kontrolno mejo (SKM):
ZKM = c+3 |/c = 448 + 3 (/448 = 511 SKM = c — 3 ^c = 448 — 3 (/448 — 385
Na sliki 2 vidimo kontrolno karto c za ! število ur zastojev na mesec za vse obdelovalne stroje. V primeru, da je število ur zastojev nad zgornjo kontrolno mejOi; pomeni to izredno nenormalnost. Takšne 1 nenormalnosti je treba identificirati in od-
KONTROLNA KARTA ..C"
7" število ur zastojev na mesec na vseh obdelovalnih strojih
C • srtdrya vrednost ZKM m zgornjo kontrolno meja (ZKM • C* j fT*) kontrolno me/o (SKM • Z-3 fC )
900
g 800
i 700
I 600
ttij
trj
500
300
200
100
1969 meseo n leto
1970
1971
S*o 2
STROKOVNA POSVETOVANJA IN RAZISKAVE
O GLASBI
Mozartove zadnje besede: »Dajte, da še enkrat slišim glasbo!«
Dirigent na vajah bolj z močjo rok potegne orkester tja, kamor hoče, kot pa z bolj ali manj uspešnim razlaganjem.
Ni moči, s katero bi se dalo razložiti vsebino kakega odstavka. Treba je občutiti.
Tehnika še ni umetnost, vendar pa je vsakemu umetniku neobhodno potrebna.
Med pp (pianissimo) in ff (fortissimo) je bogata skala jakostnih odtenkov. Kdor jih more in zna pravilno uporabljati, je že mojster.
Ptiča sodimo po petju, človeka po govoru.
OBJAVA
Vsem sodelavcem, ki želijo sodelovati na fotografski razstavi, ki bo v posebni sobi jedilnice v naši železarni v septembru, moramo povedati, da so pogoji takšni:
Vsak udeleženec razstave lahko prispeva do pet fotografij.
Fotografija lahko predstavlja delo na kmetih, otroštvo, dopustni živžav, portrete, šport in rekreacijo, planinske scene, zanimive scene iz živalskega sveta itd., skratka, omejitev ni.
Fotografije naj ne bodo manjše od formata 13X18 cm in ne večje od 30X40 cm.
Za vse tiste, ki nimajo možnosti sami delati slik, namerava foto klub organizirati izkušene amaterje, ki bodo izdelovali v klubskih prostorih slike z izbranih negativov. Negative bodo interesenti lahko oddali na posebej določen dan klubu, kjer jih bo žirija pregledala in izbrala ustrezne za razstavo. Kdaj bo to, bomo objavili v eni od naslednjih številk Informativnega fužinarja- Želimo vsem srečno roko in dobre svetlobne pogoje ter obilo dobrih posnetkov!
Javljati. Od 57 mesecev je kar 11 takšnih, ki imajo število ur zastojev nad zgornjo kontrolno mejo. To je brez dvoma veliko pomeni resno opozorilo vzdrževalni službi in uporabnikom strojev.
Jože Šegel, dipl. inž.
LITERATURA h J. Segel, F. Gnamuš, Matematično stati-st>Čna analiza zastojev obdelovalnih strojev ^ elaborat.
, 2. j. Rodič, Matematična statistika — Me-0(le, izdal Metalbiro, Zagreb.
,.3- M. Rovešnjak, Statistična kontrola kva-Nete, Panorama, Zagreb, 1966.
Proti Ajnžiku	Foto:	F.	Kamnik
KULTURNA KRONIKA
MLADI ŽELEZABJI NA ODRU	KONCERT	»VRESA«
19. maja se je mladinska dramska skupila železarne Ravne predstavila ravenskemu občinstvu s Finžgarjevo igro »Veriga«. Ker smo vedeli, da je igralska skupina mlada ne le po letih, temveč tudi po igralskih izkušnjah — režiserki Ugovškovi je bila to prva režija, igralci so razen dveh bili prvič na odru — je bilo zanimanje, kako bo uprizoritev uspela, tem večje. Tem bolj še zato, ker so ljudje in dogodki, ki jih Finžgar prikazuje v tej igri, našemu času Nasploh, naši mladini pa še posebej zelo odmaknjeni.
Je to svet gruntarjev in bajtarjev, kakršnega danes pri nas ni več, kakor najbrž ni več patriarhalno trdih razmerij med starši in otroki. Kaj je torej v tej igri »nadčasovnega«, zimzelenega, torej takega, da Nam je človeško še danes blizu? Spoznanje, kako imajo lahko majhni, nepomembni vzroki hude posledice? Sporočilo o »rešnih ciljih, do katerih vodi ljubezen«, in to ljubezen, porojena iz krščanske vere?
Človek bi moral biti globoko prepričan, da je res tako, da bi se lahko vživel v Finžgarjeve osebe ter jih nato tudi prepričljivo zaigral. To pa je pri tej igri silno težko. Kako je rešila zastavljeno nalogo mlada skupina?
Predstava je »tekla«. Na začetku delno Nerazločno govorjenje se je izboljšalo sredi igre. Ded Primož je igral dobro, prav tako bajtar Drnolec, Janez, Mejač, Mina in dekla Alena, torej domala vse glavne vlo-ge v igri.
Občinstvo je »sodelovalo« z igralci, le ob tragičnem koncu, ko ded s svojo smrtjo spravi sprti družini, je smeh v dvorani pokvaril sklepni prizor. Ker smrt ni prišla Nepričakovano, ampak se je napovedovala Vsaj že celo zadnje dejanje, nas verjetno igralci (razen deda) niso v zadostni meri Pripravili na ta dogodek in bi najbrž morali besedilu, ki je sicer v prvih dveh deja-Njih dovoljevalo gledalcem tudi smeh, odbiti vsako smešno ost.
Tako torej lahko na koncu zapišemo, da le bila predstava uspešna, aplavz občinstva Pa prav gotovo tudi ena od spodbud, da se ko ta mlada skupina s svojo režiserko jese-Ni lotila novega dela. Upamo, da bo takrat delala v ugodnejših pogojih (prostori za vaje) kot zdaj in da bo izbrala sodobnejši tekst, pri katerem bodo nedvomne kvalitete igralcev prišle še bolj do veljave.
12.	maja je imel na Ravnah samostojen koncert pevski zbor »Vres« s Prevalj. To je tako po datumu nastanka (konec 1. 1971) kot po sestavu mlad zbor, čeprav je večina članov že pela v kakšnem drugem zboru.
Pevovodja Jožko Kert je z Vresom naštudiral enourni spored, sestavljen iz dveh delov. V prvem so bile pesmi iz Slovenije in od drugod, v drugem samo koroške ljudske.
Čeprav sta mlada zbor in pevovodja, sta žela zasluženo priznanje občinstva na Ravnah in Prevaljah, prav tako pa so izrekli pohvalo nekateri glasbeni strokovnjaki.
Da Vres ve, kaj hoče, in da hoče mnogo, je pokazala za kulturnike presenetljivo uspešna reklama, pa tudi vse drugo, kar je bilo sestavni del koncerta. Zbor si je znal oskrbeti lepe enotne obleke, izdal je koncertno brušuro, v kateri se je predstavil, okrasil je oder z vresjem, njegov spored pa sta napovedovala oziroma vezala dekle in fant, posebno fant imeniten recitator, istočasno pa je tudi Večer objavil članek o koncertu. — Vse to je vredno pohvale in priznanja, saj kaže lep odnos do poslušalcev, ki tudi niso štedili z aplavzom.
Kot zmeraj -in povsod pa je bilo slišati tudi tu nekaj kritičnih pripomb. Zabeležiti jih velja kot dobronamerno opozorilo, ki naj pomaga k nadaljnji kvalitetni rasti zbora.
Predvsem naj sicer lepi glas solista ne bi izstopal, kadar pesem tega ne terja. Basi naj bi kot celota bolj držali ravnotežje tenorjem. Režija napovedovanja naj bo za spoznanje bolj dosledna: čemu brati besedila bolj znanih pesmi, manj znana pa ne?
Toda kot rečeno, vse to so stvari, ki se dajo z nekaj dobre volje odpraviti — splošni dobri vtis o koncertu pa ostane, in to je najvažnejše.	n.	r.
L
Maček v Žaklju
Veliko je že bilo napisanega o današnji knjigi, ki je zaradi svoje cene nedostopna našemu samoupravljavcu. Torej postaja tudi osnovni vir znanja privilegij premožnejših. S tem pa se ruši resnična demokracija in prehaja v formalno. Trdim, da ta privilegij poglablja socialne razlike. Menim namreč, da ni samo to omenjena razlika, če ima kdo dve vikend hiši, drugi pa pol podstrešnega stanovanja, ampak da je tudi več brati, več se učiti iz knjig prav takšna oziroma je izvor tiste, ki jo danes vsi vidimo in o njej govorimo.
Moj namen pa ni razpravljati o takšni ali drugačni ceni knjige, temveč bi hotel v tem skromnem zapisu opozoriti na problem, ki prav tako bega našega kupca knjig kot cena, če ne še bolj. Gre namreč za to, da se je delavcu-bralcu večkrat težko odločiti, kaj naj kupi.
Primeri, ki jih bom navedel, niso z muko poiskani, ampak so se vsiljevali sami in so zapisani po spominu.
Prvi primer: Knjiga Naredi sam je že izšla in so jo mnogi tudi kupili v lepem prepričanju, da so dobili najboljše, kar se pri nas lahko dobi. Niso se še dobro seznanili s svojim dragocenim pomočnikom, ko so jih začele begati nove obljube o koristnosti in nepogrešljivosti podobne knjige z naslovom Sam svoj obrtnik. Torej, kaj smo kupili? Bo obljub in zagotovil polna druga knjiga boljša, smo po neumnosti zapravili nekaj pomembnih tisočakov? Smo naročili mačka v Žaklju? Za težke jur-je!? Kako naj se znajde zbegani bralec? Naj odklanja vsa prednaročila, počaka, da obe knjigi izideta, ju temeljito pregleda in se potem odloči in kupi boljše? Naj naroči obe? Za toliko ni denarja, pa tudi neumno je, kajti zgodi se, da za velik denar dobiš v resnici le pol ali pa še celo manj nove knjige.
Ali gre za prestižno tekmovanje naših založniških hiš in za beganje vedno redkejših potrošnikov knjig?
Drugi primer je našel svoje mesto tudi v naših časopisih. Situacija je podobna, le da knjigi še nista izšli. Obe sta z veliko reklamo predstavljeni, a (ne)vedni kupec je zbegan, kajti popolnoma jasno je, da gre za dve podobni knjigi, ki ju bosta izdali Cankarjeva založba (Leksikon) in Drž. založba Slovenije (Mala enciklopedija).
Bralec-kupec je potisnjen ob zid. Od njegove srečne roke je odvisno, kaj bo dobil za 660 din oz. za 300 in nekaj lepih nagrad. Torej je to čista loterija in niti oba odgovora prizadetih založb ne moreta zbrisati tega občutka.
Tretji primer naj pokaže, da je izdajanje tudi moda. V zadnjih dveh letih se veliko govori o spolni vzgoji odraslih in mladine. In naše založbe so prizadevanja v tej smeri imenitno podkrepile s precej dolgim seznamom knjig o tem problemu. Zelo dobro, poreče kdo. Poglej, koliko najrazličnejših knjig o eni temi se pri nas lahko dobi! Prav zares, visok standard. Bralcu res ni težko izbirati, saj ima veliko možnosti: Mladostnik in spolnost, Skrivnost, ki ni skrivnost, Odkod in kako, Kako si prišel na svet, Ali je spolnost ljubezen, Od-
kod otroci— in še. In vse to ga je zasulo v zadnjih dveh letih. Mu res ni težko izbirati? Na knjižni polici v knjižnici prav gotovo lažje kot v trgovini. Potem prebere prvo, seže po drugi in ugotovi, da je skoraj vse enako, tretjo v upanju, da bo le našel kaj novega, preleti po kazalu, četrte in naslednjih pa sploh ne pogleda več in razočaran ugotovi: vse so enake.
Kupiti je težje. Toliko podobnih knjig za različne denarje. Nazadnje je odvisno le od denarja, kaj bo kupil. In samo za tisočaka manj je morda dobil najslabše.
Da, izredna izbira enakih knjig z različnimi ovitki. Psihološko še kar dobro premišljena komercialnost.
Podobnih primerov je še veliko: spomnimo se knjig o ikebani (Knjiga mojstrov o ikebani — ta se še najbolj loči od drugih —, Uvod v ikebano, Trajna ikebana, Ikebana, Cvetje v lepih posodah). Tri navedene knjige so izšle pri isti založbi (DZS) v letu 1971. Torej je bilo to leto ikebane. Ob tem se sprašujem, ali je res treba vse štiri mesece novo knjigo o tuji kulturi negovanja cvetja. Ne, nisem za slovensko ozkost, ne trdim, da ne smemo tudi o tem kaj vedeti. Nisem pa našel »ikebane« o rožmarinu, o tistih Župančičevih slapovih nageljnov in še o čem — našem.
Smo z ikebanami res ustregli našemu delovnemu človeku? Ali ga nismo tudi s tem kot z marsičim drugim zastrupili (tokrat sicer ne z zahodno, ampak z vzhodno kulturo)?
Potem nenadoma postane v Sloveniji kuhanje velik problem. In zgodi se, ne čudež, temveč zgodi se, kot smo že navajeni. Nič posebnega, dobimo pač pet, šest ali več knjig o kuhanju. Za našega delavca je vendar treba skrbeti. Menda ne bo vse večne čase jedel zelje po njegovo — po kmečko-delavsko-malomeščansko in tudi po — meščansko. Dajmo mu že enkrat kaj drugega: zelje po francosko, nemško, madžarsko, italijansko. Dober tek, tovariši; Bog požegnaj, gospodje!
Za konec pa še tole. Očitno je torej, da nekaj ni povsem v redu v naši založniški dejavnosti. Zdi se, da se izdaja pač tisto, kar gre trenutno najbolj v promet (ali res gre?). Pri vsem tem pa niti ni toliko važno, kaj je to, in koliko je tega. Trg zahteva svoje in treba mu je ustreči, kaj nas briga vse drugo. Kaj si hočem s kulturo (našo, slovensko), od nje vendar ne moremo živeti. Za nas je važen trg, ki hoče(?) tudi (beri: predvsem) ne-kulturo.
Manjka nam predvsem prave mere!
In čisto na koncu kratko vprašanje: Tovariš občan, bi vi lahko pogrešali nekaj (beri:	precej)	strani	tiskanega	papirja
manj?	Alojz	Pikalo
ŠPORTNE VESTI
Mesec maj ni samo mesec mladosti, ampak verjetno prav zaradi mladosti tudi mesec športa. V Sloveniji sovpada z že tradicionalno športno manifestacijo »po poteh partizanske Ljubljane«, v naši občini pa z občinskim praznikom. In ker so naši športniki v Ljubljani in pri nas na Ravnah aktivno sodelovali, si najprej oglejmo ti prireditvi.
V tekmovalnem delu XVI. pohoda po poteh partizanske Ljubljane, v štafetnem teku, sta pri mladinkah in mladincih nastopili tudi ekipi šolskega športnega društva naše gimnazije. Medtem ko so fantje v teku 3 X 1000 metrov tekmovali med najštevilnejšo konkurenco (bilo je kar 52 ekip) in vseskozi bili med najboljšimi ter nazadnje osvojili zelo dobro tretje mesto, moramo dekleta za njihov dosežek še bolj pohvaliti. Cizerlova, Britov-škova in Praperjeva so na progi 3 X 600 m tekle res odlično in na vseh teh metrih niti enkrat niso gledale tekmicam v hrbet ter zanesljivo prve pritekle skozi cilj. Uspeh te trojice je še toliko večji, ker niso bile samo prve med šolskimi ekipami, ampak tudi med ekipami športnih organizacij z najboljšim časom v tej disciplini. Torej fantom, predvsem pa dekletom še enkrat naše iskrene čestitke!
Na pouličnem teku na Ravnah — okrog blokov na Cečovju — na predvečer občinskega praznika, se je kljub slabemu vremenu zbralo veliko pionirskih in mladinskih ekip. Mirno lahko trdimo, da največ, odkar občinska zveza za telesno kulturo ali koroški atletski klub organizirata v počastitev našega občinskega praznika to tekmovanje.
Pri mladincih, ki so tekmovali na progi 3 X 1600 m je nastopilo kar 7 ekip, najboljši pa so bili člani šolskega športnega društva gimnazije. Drugi so bili člani šolskega športnega društva izobraževalnega centra, tretji pa člani mladinskega kolektiva iz Kotelj. Tudi pri mladinkah, ki so tekle na progi 3 X 800 m, so zmagale gimnazijke pred članicami šolskega športnega društva izobraževalnega centra z Raven.
Pri pionirjih (proga 3 X 800 m) je bilo na startu kar 12 ekip. Najboljši so bili člani šolskega športnega društva Pionir z ravenske
osnovne šole, drugi so bili učenci posebne, osnovne šole z Raven, tretji pa člani druge ekipe ŠSD Pionir. Pri pionirkah, ki so tekle 3 X 500 m, je zmagala posebna osnovna šole pred SSD Pionir in ŠSD Mladost Prevalje.
Razveseljivo in tudi pohvalno je, da so ne tem tekmovanju sodelovali tekmovalci iz Cr*; ne, Mežice, Prevalj in Raven (med njimi P3 so bili tudi taborniki in planinci) ter tako ne dostojen način proslavili naš praznik.
Za občinski praznik so bili sicer kot vsak® leto tudi letos športniki zelo aktivni. Poleg; pouličnega teka so v maju začeli tekmovati! na turnirjih ali v ligah za občinske prvake V odbojki, nogometu, košarki, rokometu, stre'! ljanju in namiznem tenisu.
Mi pa ostanemo raje pri atletiki. Tekmo' vanje za atletski šolski pokal za osnovne šole je na Ravnah vzorno organiziral korošk'| atletski klub, udeležba pa je bila rekordne-! Pri pionirjih in pionirkah so nastopili član': šolskih športnih društev oziroma osnovni*1 šol iz Crne, Mežice, Prevalj, Dravograda, Mi' slinja, Slovenj Gradca in Raven.
Pri pionirjih v teku na 60 m je zmage* Kodrin (ŠŠD Pionir Ravne) pred Bedračefl1 (SSD Mladost, Prevalje) in Francom (OŠ Dre' vograd), nastopilo pa je 15 pionirjev, koliko1’: jih je teklo tudi na 400 m, kjer je bil na 1' boljši Britovšek I (OS Mislinja) pred Pl#'j ninškom (SŠD Stalekar, Mežica) in BritoV' škom II (OS Mislinja).
Pri skoku v daljino (14 tekmovalcev) ie zmagal Košelnik (ŠSD Pionir) pred Grubar'; jem (SSD Stalekar) in Apohalom (SŠD Mie' dost), v skoku v višino (15 tekmovalcev) P*jj Curč (OS Dravograd) pred Jezernikom (SS*'i Stalekar) in Kraljem (OS Dravograd).
Pri suvanju krogle (13 nastopajočih) je b1 najboljši Gomboc iz Dravograda pred Krci*' karjem iz Mislinja in Libnikom (SSD Stal®'; kar), v troboju (višina, krogla, 60 m) pa J*j zmagal Brtoncelj (Dravograd) pred Dretn*' kom (Pionir) in Bedračem (Mladost), medte*1' ko so v štafetnem teku 4 X 60 m (7 State* zmagali pionirji Mladosti v postavi Petrovi* Bedrač, Kralj in Čas pred ekipo Pionir “i Slovenj Gradcem.
Pri pionirkah je v teku na 60 m (16 tekmovalk) zmagala Polovškova (Mladost) pred Pe-čovnikovo (Pionir) in Mavčevo (Slovenj Gradec) oziroma Kadiševo (Dravograd). V teku na 300 m (tudi 16 tekmovalk) pa je zmagala Sverceva (Mislinja), pred Havnikovo (SŠD Črna) in Skokovo (Štalekar).
Pri skoku v daljino je bila med 15 tekmovalkami Kopmajerjeva (Mladost) najboljša, druga je bila Slatinekova (Slovenj Gradec), tretja pa Kovšetova (Mislinja). V skoku v višino pa je zmagala med 14 tekmovalkami Cernjivkova iz Dravograda pred Holcovo iz Crne in Planinščevo iz Mežice.
Pri suvanju krogle (13 tekmovalk) je zmagala Brumnova (Štalekar), pred Zvikartovo (Slovenj Gradec) in Potočnikovo (Pionir). V troboju (enake discipline kot pri pionirjih) Pa je med 8 tekmovalkami zmagala Golobova (Mladost) pred Knezovo (Pionir) in Hanžeje-vo (Dravograd), medtem ko so v štafetnem teku 4 X 60 m zmagale med sedmimi ekipami Pionirke z Raven v postavi Pšeničnik, Petrič, Mravljak in Cvilak pred štafetami s Prevalj *n iz Dravograda.
Okrog 120 pionirjev in 100 pionirk je tekmovalo na letošnjem atletskem pokalu. Eni so bili bolj, drugi manj pripravljeni, to je res, tekmovali pa so le, in to veliko pomeni. Cez 200 mladih atletov res ni malo, to je že lepo število, ki tudi veliko obeta. Prav bo, da bo koroški atletski klub pravilno kadroval tudi med pionirji in pionirkami ter tako naj večje talente že sedaj pritegnil v redno delo atletskega kluba.
Poleg te prve ugotovitve velja omeniti še eno. Vsi vemo, da imajo kraji, odkoder so bili tekmovalci, različne pogoje, da sta stadiona samo na Ravnah in Prevaljah. Ce bi torej primerjali rezultate s pogoji, bi kaj bitro ugotovili, da pogoji ali niso dobro izkoriščeni ali pa tam, kjer nimajo pogojev, bolje m več delajo ali pa mogoče še tretja resnica, da so mladi v krajih brez pogojev bolj na-vdušeni in da se znajo bolj srčno boriti. Primerjava prvih treh doseženih mest veliko po-ve in ob tem se bodo morali nekateri teles-hovzgojni delavci na šolah resno zamisliti, Prav pa je, da se zamislijo tudi strokovnjaki koroškega atletskega kluba. Kar poglejmo: Dravograjčani in Prevaljčani so dosegli po štiri prva mesta, Ravenčani tri, Mislinjčani dve in Mežičani eno! Ravenčani so dosegli Štiri druga mesta, Mežičani tri, Prevalje, Črna m Slovenj Gradec po dve ter Mislinja eno. Dravograd ima pet tretjih mest, Mežica tri, Slovenj Gradec, Prevalje in Mislinja po dve m Ravne eno. Predvsem Dravograjčani in tudi Mežičani krepko silijo v ospredje, klub temu da tam atletskih objektov praktično nimajo. Zato si še tembolj zaslužijo našo pohvalo.
149 PRIZNANJ
Pesem moškega pevskega zbora »VRES« s Prevalj je dala majski seji izvršnega odbora °bčinske zveze za telesno kulturo že v uvodu Svečano vzdušje. Prek 170 telesnovzgojnih in “Portnih funkcionarjev ter najboljših koroških športnikov se je zbralo v kavarni Doma šelezarjev. Tako število dovolj zgovorno pri-^a, da je v naši občini bilo v povojnih letih yeliko narejenega na področju telesne vzgoje m športa in da smo vedno imeli dovolj do-brih in predanih športnih funkcionarjev.
Navzoče je v imenu Socialistične zveze de-lovnega ljudstva in drugih občinskih družbenopolitičnih organizacij pozdravil sekretar IO D_K SZDL Ravne na Koroškem tov. Teržan, k> je v govoru poudaril potrebo po pravilni Vz8oji naše mladine tudi na telesnovzgojnem Področju in zavzetost ter obveznost vseh de-iavnikov, da dobi telesna vzgoja večjo velja-v° tudi v naši občini.
, Tovariš Teržan je potem skupaj s tovarišem Naprudnikom, sekretarjem ZTKS iz Ljubljane, podelil posebna priznanja Zveze *a telesno kulturo Slovenije za zasluge pri mzvoju telesne kulture in športa, ki so bila lzdelana in predana v počastitev 30-letnice Ustanovitve OF in 25-letnice telesne kulture y novi Jugoslaviji 149 funkcionarjem in športnikom ter organizacijam v občini Ravne J)a Koroškem. Sekretar zveze je čestital vsem 'mbitnikom priznanj in povedal, da je razveseljivo dejstvo, da je ravenska občina tretja v Sloveniji po številu prejetih priznanj, kar
Priznanja
seveda veliko pomeni, če upoštevamo velikost vseh slovenskih občin.
Zal zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti vseh imen dobitnikov posebnih priznanj, kljub temu pa moramo zapisati, da so prav ti ljudje držali in še držijo šport v naših krajih pokonci, in da od njih pričakujemo tudi v bodoče tako zavzeto delo kot do-sedaj.
V imenu dobitnikov priznanj se je zahvalil Bloudkov nagrajenec tov. Gregor Klančnik, ki je poudaril zasluge funkcionarjev in tudi najboljših športnikov za razvoj športa v naši dolini ter nato kot častni predsednik razglasil in podelil posebne diplome za najboljšega športnika, najboljšo športnico in najboljši športni kolektiv občine Ravne v letu 1971. Športni funkcionarji so za najboljšo športnico določili alpsko smučarko Ireno Jež, za najboljšega športnika skakalca Draga Pudgarja in za najboljši športni kolektiv odbojkarski klub Fužinar.
Po ogledu športnih filmov o atletskih in smučarskih prireditvah v naši dolini so člani izvršnega odbora ObZTK sprejeli dopolnila pravil in izvolili dodatne člane v svoje predsedstvo.
Svečanost ob podelitvi posebnih priznanj Zveze za telesno kulturo Slovenije je zelo dobro uspela, naša dolžnost pa je, da vsem dobitnikom teh priznanj iskreno čestitamo.
-ate-
ZIMSKA SEZONA ZA NASE PLAVALCE USPEŠNA
Zaradi epidemije črnih koz so bila skoraj vsa tekmovanja prestavljena za 3 do 4 tedne. Kljub prekinjenemu treningu v času epidemije so bili doseženi dobri rezultati, ekipno pa so se naši plavalci uvrščali zelo visoko.
Udeležili smo se vseh republiških in državnih prvenstev. Na republiških prvenstvih smo osvojili ekipno naslednja mesta:
mlajši pionirji »B« (do 10 let) 1. mesto, mlajši pionirji »A« (do 12 let) 1. mesto, starejši pionirji (do 14 let )1. mesto, člani 2. mesto.
Naslov republiškega prvaka so osvojili: Mlajši pionirji »B«: Rodič Maja 50 m hrbtno in 50 m delfin; Kolmančič Metka 50 m prsno; Rodič Tomaž 50 m prsno in 50 m delfin; Vočko Dimiter 100 m mešano in Krebs Vlado 50 m kravl.
zaslužnim	Foto:	F.	Kamnik
Mlajši pionirji »A«: Pečovnik Jožica 50 m delfin in 100 m mešano in Strmčnik Dušan 50 m prsno.
Starejši pionirji: Ferlin Lidija 100 m prsno in 100 m delfin; Bukovec Danilo 100 m prsno; Valcl Marjan 100 m kravl in Rapnik Darko 100 m hrbtno.
Člani: Valcl Rajmund 100 m hrbtno.
Naši plavalci so postavili tudi 12 republiških rekordov. Novi rekorderji za kratke bazene so:
Rodič Maja 50 m hrbtno, prsno in delfin; Rodič Tomaž 50 m prsno in delfin; Vočko Dimiter 100 m mešano; Pečovnik Jožica 50 m delfin; Ferlin Lidija 100 in 200 m prsno; Bukovec Danilo 100 in 200 m prsno in Balant Miran 100 in 200 m hrbtno.
Tudi na državnih prvenstvih so se naši predstavniki dobro odrezali. Visok plasma pionirjev nam daje upanje da se bodo kmalu začeli prebijati v jugoslovanski vrh tudi v članski konkurenci. Seveda pa bo potrebno za uresničitev takšnih želj še nekaj let napornega treninga. Poglejmo, kako so se odrezali naši pionirji.
Na Reki je bilo prvenstvo za starejše pionirje. Sodelovalo je 11 klubov, med katerimi je naša ekipa osvojila odlično 3. mesto.
1. Jug, Dubrovnik 19.616 točk,
2. Primorje, Rijeka 14.148 točk,
3. Fužinar, Ravne 11.651 točk.
Ekipo so sestavljali: Ferlin Lidija, Ceh-ner Stanka, Cvilak Nada, Dragolič Metka, Bukovec Danilo, Lopuh Roman, Valcl Marjan, Polajner Roman in Rapnik Darko.
Najuspešnejši plavalci naše ekipe so bili:
Ferlin Lidija, ki je ponovno dokazala, da je trenutno najboljša jugoslovanska pionirka v prsnem slogu. Osvojila je naslov državne prvakinje v disciplini 100 in 200 m prsno.
Polajner Roman, ki je presenetil v disciplini 100 m delfin. V izrednem finišu si je priboril srebrno odličje.
Bukovec Danilo je osvojil 3. mesto na 200 m prsno.
Ekipa je bila v celoti uspešna, saj se je vseh devet predstavnikov uvrstilo v finale
(med prvih šest). Zbrali so 11.651 točk, kar je za 2186 točk več kot na lanskem prvenstvu (lani 9465 točk).
Mlajši pionirji so imeli prvenstvo v Beogradu. Tekmovanja se je udeležilo 11 klubov, med katerimi so se naši uvrstili na
3.	mesto.
1. Primorje, Rijeka 10.818 točk,
2. Velež, Mostar 7603 točk,
3. Fužinar, Ravne 7544 točk.
Konec prvenstva za naše plavalce ni bil srečen, saj so v zadnji finalni disciplini zdrsnili z drugega mesta na tretje. Na drugem mestu so se zadrževali od prve do predzadnje točke. Kljub temu smo s tretjim mestom le zadovoljni, saj je letošnja ekipa zbrala 7544 točk, kar je za 3114 točk več kot lani (lani 4430 točk).
Ekipo so sestavljali: Pečovnik Jožica, Pšeničnik Zora, Nabernik Sonja, Rodič Maja, Mlakar Jani, Strmčnik Dušan, Kos Drago, Rodič Tomaž in Berložnik Damjan.
Kolajne so si priborili:
Pečovnik Jožica 2. mesto na 50 m delfin,
Nabernik Sonja 3. mesto na 100 m delfin,
Mlakar Jani 3. mesto na 100 m delfin,
štafeta 4X100 m kravl, pionirji 2. mesto in štafeta 4X50 m mešano, pionirji 2. mesto.
V vrh jugoslovanskega plavanja se ni lahko prebiti, vendar našim plavalcem to že uspeva. Z doseženimi rezultati smo lahko zadovoljni, vendar moramo stremeti za tem, da bodo še mnogo boljši. Še pred nekaj leti se je bilo težko približati slovenskemu vrhu, danes pa smo pri pionirjih v samem vrhu. Zadovoljni smo s hitrejšim napredkom od drugih jugoslovanskih klubov, kar je tudi garancija, da se bodo naši plavalci v doglednem času prebili v jugoslovanski vrh tudi v članski konkurenci.
Pogoje za treninge imamo dobre, bili bi pa še boljši, če bi uprava Doma telesne kulture poskrbela za pravilno temperira-nje vode in izboljšanje ventilacije. Zaradi slabega zraka in večkrat pretople vode je
učinek treninga precej zmanjšan in celo nekoristen. Upam, da bodo odgovorni ukrepali, da se te in še druge pomanjkljivosti tudi odpravijo.
Plavanje je pri nas prioriteten šport, zato si želimo, da bi ga v tem okviru tudi obdržali. Pozivamo vse starše, da vključijo svoje najmlajše plavalce v našo plavalno šolo, kjer bodo lahko redno in sistematično trenirali. Plavanje je šport mladih, je šport, ki skrbi za vsestranski razvoj vaših otrok.
Hajnc
STRELJANJE
13.	maja je bilo izvedeno občinsko sindikalno tekmovanje v streljanju z zračno puško v počastitev občinskega praznika. Tekmovanje je bilo na strelišču v DTK. Organiziral ga je strokovni odbor za športno rekreacijo Ravne, tehnično pa strokovni odbor za strelski šport.
Tekmovanje je bilo zelo zanimivo, saj se je pomerilo med seboj 8 ekip raznih delovnih organizacij. Bilo je precej smeha na račun posameznikov, ki se jim je tarča izmikala izpred cevi tako vztrajno, da so že skoraj obupali. Najbolj posrečen je bil strelec, ki je odstrelil svoje tekmovalno število diabol in rekel vodji tekmovanja, da je zdaj pripravljen začeti s tekmovanjem.
Rezultati ekipno:: 1. Železarna Ravne III. 367 krogov, 2. Železarna Ravne II. 317,
3.	Inštalater I. Prevalje 243, 4. Železarna Ravne I. 211, 5. Viator Prevalje 179, 6. Inštalater II. Prevalje 162, 7. Mesnina Ravne 139, 8. Krajevna skupnost Ravne 134.
Posamezno: 1. Miha Ferlin — železarna
III.	150, 2. Vinko Božič — Stanovanjsko podjetje Ravne 136, 3. Janez Dokl — železarna I. 129, 4. Franc Uranc — železarna 124, 5. Franc Tušek — železarna 120 točk itd.
Ob zaključku je predsednik strokovnega odbora za športno rekreacijo pri ObZTK tov. inž. Franc Uranc podelil najboljšim
posameznikom praktična darila in jih po- ! zval, da bi se jeseni na občinskem sindi- j kalnem prvenstvu zbralo več udeležencev. ; Sodelujoči so izrazili željo, da bi bilo več | takšnih tekmovanj, in to v različnih športnih panogah, ker se člani raznih podjetij ; v občini vse premalo spoznavamo med se- j boj. Na takšnih srečanjih pa se spoznamo i in izmenjamo svoja mišljenja. Ugotavlja j pa se, da sindikalni odbori premalo obve- ! ščajo svoje člane po organizacijah o podobnih športnih prireditvah in je zaradi tega udeležba precej skromna. Praktično pa bi morala prav sindikalna tekmovanja biti množična, ker ne igra glavne vloge i kvaliteta, ampak geslo: važno je sodelo- j vati.
Naši pionirji in mladinci so se udeležili i republiškega tekmovanja z zračno puško. : Mladinec Danilo Šmon se je uvrstil na 12- ; mesto, pionir Vito Mithans pa na 10. mesto med okoli 200 udeleženci, kar je več kot odlično.
Strokovni odbor za strelski šport pri občinski zvezi je izvedel občinsko kontrolno I tekmovanje pionirjev. Zmagal je Jože Potočnik 154 krogov, 2. Vito Mithans 148, 3-Stanko Petrej 137, 4. Marjan Kovšek 131,
5.	Bojan Šuler 127 itd. Vsi sodelujoči so j člani šolskega športnega društva osnovne | šole Prežihov Voranc Ravne. Druge šole se tekmovanja niso udeležile iz nerazumlji' ; vih vzrokov.
-ervi- I
SREČANJE MLADIH ŽELEZARJEV
v Storaii
Vreme nam je zjutraj, ko smo se odpelja- j li, nekoliko nagajalo, toda kljub temu do-j bri volji v avtobusu to ni moglo škodovati-Fantje, kot po navadi, so veseli in hitro so nam eno zapeli, tako da se je tudi Nada (ki smo jo med potjo vrgli iz postelje) prebudila.
Vsako leto ena izmed konferenc mladine treh slovenskih železarn pripravi srečanje mladih železarjev. To leto so bili na vrsti j Storani in moram reči, da nas niso razočarali. Program je bil pester in vsakdo je na- i šel nekaj zase. Ob 9. uri smo prispeli v Ce-lje na dogovorjeni kraj, toda kot je kazalo> prvi. Nismo dolgo čakali, ko so se nam pri' družili Jeseničani, vrstili so se stiski rok in pozdravljanje, kajti večina se jih po tistem prvem srečanju mladih železarjev na Jesenicah lansko leto ni videla. No, nazadnje so se prikazali še gostitelji iz Stor.
Prva točka programa je bil obisk muzeja NOB ter Starega piskra. Vsekakor je prav,j da se ob takšnih manifestacijah spomnim0 na težke čase II. svetovne vojne, kajti Celje in okolica sta bila takrat prepojena z domoljubno krvjo, kar so nam dokazale fotografije in nekaj sto imen na spominski; plošči v Starem piskru. Z enominutni!*1 j molkom smo počastili padle talce za svobodo.
Nato smo se odpravili proti Štoram, kjef so nam pokazali novo valjarno in nekatere obrate njihove železarne. Toda da bi sre', Čanje bilo res srečanje, so se fantje in dekleta »udarili« na športnem igrišču. Fantje so se lotili »žogobrca«, dekleta pa so poizkušala spraviti žogo v koš. Ker jim pa ni uspelo, so raje posedle med gledalce' Zal se je, ko je bila borba na višku, od nekod prikradel vonj, ki je bil čisto podobe0
Morje spet vabi
L
Vonju po čevapčičih. Borbenost je hitro Padla in tako, kot so se prej borili za žogo, je bilo sedaj v vrsti za porcijo. In če verjamete ali ne, kar prilegla se nam je. No, in Jeseničani ne bi bili Jeseničani, če ne bi »pogruntali« kakšne norčije. Od nekod so Privlekli močno vrv za preizkušanje moči. Na eno stran so postavili fante iz Štor, na drugo pa nas. Zal smo imeli smolo tako v fantovski ekipi kot tudi pri dekletih. Samo pri dekletih je vsa stvar potekala malo drugače. Naše so se lepo pripravile, Jeseničanke pa rokave gor in horuk! Joj, uboge Korošice, kako so poletele čez črto! Toda naše niso hotele popustiti, Jeseničanke pa tudi ne, vlekle so in vlekle, tako da smo jih morali z lepimi besedami prepričati, da je tekmovanja že konec. S tem smo tudi zaključili naš piknik in na programu je bila kultura.
Štorani so za svoje goste pripravili odlično predstavo »Mrtvi kurent«, ki smo jo Vsi z občudovanjem sprejeli.
Na letošnjem srečanju smo združili koristno s prijetnim in želimo, da se bodo drugo leto mladi železarji počutili pri nas Prav tako zadovoljno, kot smo se mi pri njih.	Miro	Kranjc
TABORNIKI V MAJU
V letošnjem maju so bili ravenski taborniki ponovno prireditelji področnega mnogoboja za MČ, ki je bil 7. maja 1972 v grajskem parku. Medvedki in čebelice so tekmovali v dveh starostnih skupinah. Prva skupina v starosti od 7 do 10 let je tekmovala v lovu na lisico, kurjenju ognjev, Premagovanju ovir in šaljivem tekmovanju. Druga skupina od 11 do 12 let pa se je pomerila v orientacijskem tekmovanju, kurjenju ognjev, premagovanju ovir,
Med taborniki
Naši taborniki v Kumrovcu
lokostrelstvu, igri med dvema ognjema in šaljivem tekmovanju. Tekmovalne skupine so štele po pet članov. Na tem področnem mnogoboju so se pomerili MČ odreda »Koroških jeklarjev« Ravne in odreda »Severnih kurirjev« Slovenj Gradec. Tekmovalnih ekip iz drugih odredov ni bilo. Naslov področnega prvaka so si priborili Slovenjegrajčani, ki bodo lahko tekmovali na republiškem področnem mnogoboju za MČ.
Ob ravenskem občinskem prazniku so ravenski taborniki z MČ sodelovali pri prenosu področne Titove štafete z Navr-škega vrha, zvečer pa so zakurili kresove.
Da bi taborniki čim lepše počastili 80. rojstni dan tovariša Tita, so priredili enodnevni izlet v njegov rojstni kraj Kumrovec. Dva Viatorjeva avtobusa sta v ranem majskem jutru odpeljala tabornike z MČ proti Kumrovcu. Vožnja jim je prijetno minevala v prepevanju partizanskih pesmi. Pri železniški postaji v Kumrovcu so se postrojih in s praporom na čelu odkorakali proti rojstni hiši tovariša Tita. Med potjo so se pozdravili z drugimi taborniškimi odredi, ki so bili ta dan v Kumrovcu.
Razstavljeni predmeti v sobah Titove rojstne hiše so prikazali vsem obiskovalcem Titova otroška leta. V prijetni sobi ob lončeni peči še vedno stoji zibelka, v kateri je tovariš Tito tolikokrat moral zibati svojo majhno sestrico, da je zaspala, v kuhinji pa ob peči stojijo žrmlje, ki jih je moral vrteti dolge ure, preden se je koruza zmlela v moko. Razstavljene slike v levi sobi kažejo njegove starše in sorodnike ter njegovo revolucionarno pot. Ponarejeni dokumenti in tiralice predstavljajo njegovo težko pot skozi revolucijo.
Po ogledu rojstne hiše tovariša Tita so si taborniki ogledali novo šolo v Kumrovcu, v kateri je bila razstava fotografij pod nazivom »Tito med nami«. Med potjo domov so se taborniki ustavili v Rogaški Slatini, kjer so si ogledali znamenitosti in le-
pote tega zdraviliškega kraja, na gradu Štatenberg pa so si ogledali čudovite freske ter baročne slike in pohištvo po sobanah, ki so predstavljali bogato in lepo življenje fevdalne gosposke. Polni lepih doživljajev in spominov na ta izlet so prispeli ravenski taborniki domov prek Maribora v večernih urah.
Karlo Krevh
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, brata in svaka Ivana Dolinška se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin, mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Marica in drugi sorodniki
Svet šolskega centra Ravne na Koroškem — poleg razpisa za sprejem učencev, objavljenega v Informativnem fužinarju št. 4 1972 — dodatno
RAZPISUJE
10 učnih mest za obratne elektrikarje za moške.
Teoretični del pouka bodo učenci obiskovali v Elektro-gospodarskem šolskem centru v Mariboru, praktični del pouka pa v obratih železarne Ravne. Šolanje traja tri leta.
V času šolanja prejemajo učenci nagrado v višini, ki jo določa pravilnik železarne Ravne.
Vpisni pogoji, zdravniški pregledi, potrebni dokumenti, datum vpisa in višine nagrad so razvidni iz prvega razpisa, ki velja za učence poklicne šole (po lestvici za kovinske poklice), objavljen pa je bil v navedenem Informativhem fužinarju.
Svet šolskega centra
ZA VROČE IN DEŽEVNE DNI
KAKO JE NASTAJAL ROBINZON
Uredništvu ilustriranega lista »Svet doživljajev«, ki izhaja vsakih dvajset dni, se je zazdelo, da pogreša umetniških del, ki naj bi vzbudila pozornost mladih bralcev.
Bila so nekakšna dela, ampak vse to ni bilo tisto, kar so iskali. V njih je bilo vse preveč slinave resnosti. Ta dela so, po pravici povedano, mračila dušo mladega bralca, namesto da bi jo priklenila. Urednik pa je hotel prav to, da bi bila privlačna.
Naposled so slklenili naročiti roman v nadaljevanjih.
Uredniški kurir je stekel s povabilom k pisatelju Moldavancevu, in, lejte si, že drugi dan je sedel Moldavancev na kramarskem divanu v urednikovi delovni sobi.
»Veste,« je razlagal urednik, »to mora biti zanimivo, novo delo, polno mikavnih doživljajev. Sploh naj bo to sovjetski Robinzon Crusoe, ki bo bralca priklepal.«
»Robinzon — lahko,« je kratko izjavil pisatelj.
»Samo da ne navaden Robinzon, namreč sovjetski!«
»Kakšen pa! Menda ne romunski!«
Pisatelj ni rad govoril. Brž si videl, da je to močno posloven mož.
In res, roman je bil v določenem roku napisan. Moldavancev se ni ravno preveč oddaljil od velikega izvirnika. Če hočete Robinzona, naj bo Robinzon!
Sovjetski mladenič doživi brodolom. Valovi ga pahnejo na pust otok. Sam je, brez varstva, pred obličjem mogočne prirode. Nevarnosti ga obdajajo: divje zveri, deževna doba se bliža. Ampak sovjetski Robinzon, žilav ko le kdo, premaga vse ovire, ki so bile na pogled nepremagljive. In po treh letih ga najde sovjetska odprava, najde ga v popolnem naponu moči. Premagal je naravo, si zgradil hišico, jo obdal z zelenim pasom vrtičkov, vzredil zajčke, si sešil kučmo iz opičjih repov in naučil papigo, da ga je zjutraj prebujala z besedami: »Pozor! Vrzite odejo s sebe, vrzite odejo s sebe! Začenjamo jutranjo telovadbo!«
»Imenitno!« je rekel urednik. »In tisto o zajčkih je naravnost izvrstno, popolnoma v duhu časa. Ampak veste, osnovna misel mi pa ni docela jasna.«
»Boj človeka z naravo,« je kakor po navadi kratko rekel Moldavancev.
»Ampak to ni nič sovjetskega.«
»Pa papiga? Ta vendar pri meni nadomešča radio. Izkušena napovedovalka!«
»Papiga, — lepo. Tudi pas vrtičkov je ljubka zadevščina. Ampak tu ne čutiš sovjetskega življenja. Kje je na primer mest-kom?1 Kje je vodilna vloga sindikatov?«
Moldavanceva je to pogrelo. Brž ko je začutil, da mu romana morda ne bodo sprejeli, ga je mahoma minila molčečnost. Zgovoren je postal.
»Odkod, za boga svetega, mestkom, saj otok vendar ni obljuden!«
»Da, popolnoma prav imate, otok ni obljuden.. Teda mestkom mora biti. Jaz nisem umetnik besede, ampak na vašem bi to vstavil. Kot sovjetski element.«
»Toda vsa vsebina temelji vendar na tem, da otok ni obljuden ... «
Ta mah je Moldavancev slučajno pogledal uredniku v oči in beseda mu je zastala v grlu. Te oči so bile tako pomladanske, v njih si čutil takšno marčno praznoto in sinjino, da se je odločil za srednjo pot.
»Zares, prav imate,« je rekel in dvignil prst. »Seveda, le kako da se tega nisem takoj spomnil! Ob brodolomu sta se dva rešila. Naš Robinzon in predsednik mestko-ma.«
»In še dva člana,« je hladno navrgel urednik.
»Joj!« je vzkliknil Moldavancev.
»Nič, joj! Dva rešena člana, nu, pa še neka aktivistka, nabiralka članarine.«
»Čemu pa treba nabiralke? Pri kom pa bo pobirala članarino?«
»Pri Robinzonu.«
»Pri Robinzonu lahko tudi predsednik pobira članarino. To mu še malo ne bo v kvar.«
1 Mestkom —; krajevni odbor sindikatov
Na odkupni postaji ne bodo zadovoljni
»E, tu ste pa v zmoti, tovariš Moldavancev, tega nikakor ne smemo dovoliti. Predsednik mestkoma se nikakor ne sme ubadati z malenkostmi in tekati za članarino-Mi se bojujemo zoper to. Ta mora opravljati resno delo v vodstvu.«
»Pa naj bo še nabiralka članarine,« se je vdal Moldavancev. »To je celo umestno. Omožila se bo s predsednikom ali morda celo s samim Robinzonom. To se bo še veselejše bralo.«
»Nikar tega! Ne ponižujte se do pocestnega prostaštva, do nedopustne erotike. Naj dekle le pobira svojo članarino in jo shranjuje v nezgorljivi omari.«
Moldavancev je zrasel na divanu.
»Dovolite, vas prosim, na neobljudenem otoku ne more biti nezgorljive omare!«
Urednik se zamisli.
»Čakajte, čakajte,« reče nato, »tam v pr' vem poglavju imate čudovit odstavek. Valovi vržejo z Robinzonom in s člani mestkoma tudi razne predmete na obalo.«
»Sekiro, puško, kompas, sodček ruma ib steklenico zdravila zoper skorbut,« svečano našteje pisatelj.
»Rum črtajte,« brž poseže vmes uredniki »in potem, kaj jim bo tista steklenica zdravila zoper skorbut? Komu neki je potrebna? Rajši stekleničko črnila in, vsekakor nezgorljivo omaro!«
»Kaj ste se vbodli v to omaro! Članarino lahko odlično hranijo v duplini baobaba • Kdo bi jo tam ukradel?«
»Kako, kdo? Pa Robinzon? Pa predsednik mestkoma? Pa rešeni člani? Pa trgovska komisija?«
»Kaj se je tudi ta rešila?« plaho vpraš® Moldavancev.
»Rešila se je!«
Nastal je premolk.
»Ali ni val morda vrgel tudi sejne mize?4 zbadljivo vpraša pisatelj.
»Se-ve-da! Ljudem, zaboga, je treb3 ustvariti ugodne pogoje za delo. In poteh1 še kozarec vode, zvonček, prt. Prt lahk° vrže val na kopno, kakršnega le hoče. Lahko je rdeč, lahko pa tudi zelen. Ne bob1 omejeval svobode umetniškega ustvarjanj3'
Kupcev ni
Foto: Broman
- Baobab — eksotično drevo
Okno starega gradu
Ampak kar je treba predvsem storiti, golobček moj, je to, da prikažemo množico, široke plasti delovnega ljudstva.«
»Valovi ne morejo pahniti množice na kopno,« se punta Moldavancev. »To se ne 2laga z vsebino. Le pomislite! Valovi naj v en mah pahnejo na obalo desettisoče ljudi? Saj bi se temu še krave smejale!«
»Pri tem pa,« pripomni urednik, »nikoli ^e škoduje primerna količina zdravega, bodrega, optimističnega smeha.«
»Ne! Valovi tega ne zmorejo!«
»Zakaj pač valovi?« se zdaj začudi urednik.
»Kako bi pa množica sicer prišla na otok? Otok vendar ni obljuden!«
»Kdo vam je rekel, da ni obljuden? Vi tu nekako mešate. Vse je jasno. Otok je tu, morda celo bolje: polotok. To je bolj Umerjeno. In tu se odigrava vrsta zanimivih novih, mičnih pripetljajev. Tu se razvija sindikalno delo, sem pa tja pomanjklji-vo. Aktivistka odkrije vrsto nepravilnosti, hu, recimo, zlasti pri pobiranju članarine, široki sloji jo podpro. In tudi predsednik, k' se pokesa. Na koncu lahko priredimo še Plenarno sejo. To bo nenavadno učinkovito, zlasti z umetniškega gledišča. Nu, to je vse.«
»A Robinzon?« zamrmra Moldavancev.
»Ah da, prav, da ste me spomnili. Robinson me spravlja v zadrego. Vrzite ga ven, Vsega! To je nerodna in popolnoma neupravičena prikazen.«
»Zdaj je vse jasno!« reče Moldavancev 2 Zagrobnim glasom. »Jutri bo vse gotovo.«
»E, tedaj na svidenje. Ustvarjajte! Se to-^e: tam na začetku romana se pri vas pripri brodolom. Veste kaj, tega brodoloma hi treba. Naj bo kar brez brodoloma, to bo , bolj zanimivo, kaj ne? E, tedaj, ta reč je j v redu. Pozdravljeni!«
; Ko je urednik ostal sam, se je začel ve-, Selo smejati.
j »Naposled,« je rekel, »bom imel pravi r°man, poln doživljajev, pa tudi na umetniški višini!«
IIj f in Petrov
DELOVNE NEZGODE V MAJU
OŽBOLT KRAMER, topilnica — pri montaži ponve ga je stisnilo za desno roko.
ALOJZ ŠPEGEL, valjarna — pri rezanju valjanih gredic z žico si je porezal podlahtnico desne roke.
BORIS KLINC, oddelek strojev in delov — pri naravnavanju gredice mu je stisnilo sredinec in prstanec desne roke.
JOŽE FELE, kovačnica — pri kovanju palice ga je ta udarila po levi roki.
ROMAN DVORNIK, elektro remont jaki tok —- pri avtogenem varjenju je nastala eksplozija, pri čemer je dobil opekline po roki in obrazu.
EDO KRALJ, strojni remont — pri prilagajanju prirobnice in tesnila bata v ohišje si je poškodoval sredinec desne roke.
VINKO HERCOG, topilnica — ko je avtogeno rezal odpadni katranski kotel, je dobil stekleno volno v oko.
JAKOB KURMANŠEK, oddelek strojev in delov — pri zapenjanju gredice z žer-javno verigo mu je ta zdrsnila z lesene podloge in mu padla na nart desne noge.
JOŽE MAKLIN, topilnica — pri spuščanju elektrode v elektro obločno peč je popustil navoj, pri čemer je elektroda zdrsnila in mu stisnila palec leve roke.
MARJAN URŠIČ, strojni remont — pri prižiganju avtogenega rezalnika je nastala eksplozija, dobil pa je opekline po stegnih nog in rok.
ALOJZ KRENKER, valjarna — pri uravnavanju visečega bremena ga je gredica stisnila za prstanec leve roke.
VINKO HERCOG, topilnica — pri avtogenem rezanju kosov je dobil stekleno volno v oko.
Ogledalo
JOŽE GOLOB, valjarna — pri merjenju trdote mu je utop teže ca. 3600 kg zdrsnil na prste leve noge.
DEJAN VUKOVIČ, valjarna — na poti mimo žage za rezanje vročih gredic mu je žareča iskra padla v oko.
VINKO JAVORNIK, oddelek strojev in delov — pri izbijanju orodja iz stroja se je s kladivom udaril po mezincu leve roke.
VIDO DRETNIK, oddelek strojev in delov — pri dvigovanju ostruženega kosa mu je ta zdrsnil na desno roko.
IVAN ŠTEHARNIK, strojni remont — pri nastavljanju kotnega profila se je udaril s kladivom po sredincu desne roke.
IVAN HIŽAK, gradbeni remont — pri sestopu z voza žarilne peči si je izvinil desno nogo v gležnju.
KAREL KOS, promet — pri prestavljanju hloda mu je ta zdrsnil iz rok in mu padel na nart leve noge.
FRANC PETREJ, topilnica — pri montiranju izlivke v ponvo je dobil šamotno malto v oko.
FRANC GRILC, špedicija — pri sestopu z zložaja jekla si je izvinil nogo v gležnju.
Ce bodo sirene tulile
Kot vemo, imamo na Ravnah dve gasilski društvi, in to Gasilsko društvo mesta Ravne in Gasilsko društvo Železarne Ravne. Društvi sicer tesno sodelujeta, vendar pa sta odgovorni vsaka za svoje področje; prvo za mesto Ravne, drugo pa za železarno.
Da ne bi bilo nesporazumov in da bi že takoj pri danem znaku za nesrečo — KO
Naši
upokojenci
Mihael Buhvald, rojen 16. avgusta 1916, v železarni od 1. aprila 1964, nazadnje v špediciji kot razkladač. Invalidsko upokojen 20. maja 1972
SIRENE ZATULIJO — vedeli, kje je nesreča, sta se obe društvi, uprava podjetja in upravni organ občine dogovorili o naslednjem sporazumevanju dajanja alarm-nil signalov:
— Če gori v Železarni Ravne, bo najprej zatulila parna sirena v kotlarni, eno minuto za tem pa še obe električni na gasilskem stolpu in na Čečovju.
— Če gori na Ravnah ali v okolici, tulita samo obe električni sireni. Isti znak je tudi za požare izven našega kraja.
V —J
Na Javorniku gre zares
Moški pevski zbor društva upokojencev je po uspelem koncertu v kulturnem domu na Ravnah gostoval še v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, v Doliču in Mislinji, odkoder je tudi naš posnetek. Občinstvo, ki je sicer vajeno poslušati samo ansamble domačih viž, je pevce in njihove pesmi hvaležno sprejelo. Zbor namerava gostovati še v drugih krajih koroške regije, radi pa bi tudi pogledali k Slovencem onstran meje
MAJA SO NASTOPILI DELOVNO RAZMERJE
Skrivarnik Helena — NS, Skrivalnik Štefan — NK, Buden Vladimir — NK, Kerbler Anton — NK, Slemnik Janez — NK, Potočnik Jožef VI. — NK, Macogovič Dragotin — NK, Krevh Milan — KV, Motnik Anton — NK, Strigi Marjana — NS, Lesnik Ivan — KV, Fink Kristina — SS, Rogina Jože — KV, Strmšek Franc — NK, Kušej Olga — NS, Zel Franc — NK, Ože-govič Peter — KV, Janet Alojz — NK, Kumer Jože — NK, Konečnik Franc VI. — NK, Pepevnik Ivan III. — NK, Kričej Anton III. — NK, Vališer Vladimir II. — PK, Čebulj Katarina — SS, Vožič Avgust II. — PK, Meh Ivan II. — KV, Možgan Viljem — NK, Gostenčnik Ivanka — KV, Zaže Alojz — NK, Merc Milan — NK, Gorinšek Lizika — NSS, Havle Janko —■ NK, Ar-cet Ludvik — NK, Kapel Albin — NK.
MAJA SO ODŠLI IZ PODJETJA
Pisar Stanko II. — KV, Špiler Rozika — KV, Todorovič Silva, dipl. inž. — VS, Urbanci Valentin — KV, Cigler Justina — SS, Dežman Matevž — PK, Gradišnik Frančiška — NK, Buhvald Mihael — NK, Kekič Marta — NS, Resnik Jožef — NS, Višner Mira — NK, Libnik Rozalija — NS, Bibeskovič Dimitrije — NK, Potočnik Jožef VI. — NK, Ploder Ivan — NK, Navod-nik Rok — PK, Gros Viktor — PK, Mori Pavel — KV, Kadiš Marija — SS, Mavrin Franjo — KV, Osrajnik Drago — KV, Ko-
nečnik Janez — PK, Golob Stanko I. — PK, Ošlovnik Marjan — PK, Lenko Franc — KV, Kresnik Ferdo NK, Pajnik Miroslav — PK, Repas Stanislav II — NK, Vocovnik Ivan — NK, Petrič Feliks — KV, Božank Marjan — NK, Štajner Oto — PK, Klinc Boris — NK, Krof Matija — NK.
Hišni red neke tovarne na zahodu
§ 1 Šef ima zmeraj prav.
§ 2 Če šef slučajno kdaj ne bi imel prav, avtomatično velja § 1.
Zvestoba
Neki humorist je v eni svojih zgodb napisal:
»In Janez je ubil Mileno. Približno takrat je Milena nehala varati Janeza.«
Tekmice
Ko je Sophie Arnould videla tekmico, izredno suho žensko, v spremstvu dveh oboževalcev, je pripomnila:
»Človek bi rekel, da se dva psa dajeta za kost.«
Jožef Resnik, rojen
5.	marca 1917, v železarni od 1. aprila 1950 kot vodja materialnega knjigovodstva. Star. upokojen 6. maja 1972
Deset zapovedi
Ko se je avstrijski minister Broda spet moral gristi s kupom zakonskih osnutkov, je utrujeno vzdihnil:
»Deset božjih zapovedi je le zato tako jasnih, ker jih ni pripravila strokovna komisija.«
Matevž Dežman, rojen 21. decembra 1921, v železarni od 21. februarja 1946 dalje s presledki, nazadnje v špediciji kot pomožni prevzemnik. Invalidsko upokojen 5. maja 1972