Edini slovenski dnevnik t Zedi njenih državah. Velja za. vse leto • •. $3.00 ■: ima 10.000 naročnikov • ^. T ^PPIP A F list slovenskih delavcev v Ameriki. •Jj The only Slovenian daily j ; -s in the United States:- K Issued every day e&cept m [jj Sundays and Holidaysjj] T*LE70N FOA1R1: 4687 CORTLAHDT. Kntand as Second. 01am Matter, September 11,1908, si the Poet Office at Hew York; M. Y., under the Act of Oongreie of March 3,1171. TELETON PHJJOT: M7 CORTLAND* NO. 203. — STEV. 206. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 2. 1914. — SREDA, 2. SEPTEMBRA, 1914. VOLUME XTTT —, LETNIX XXH we 70.000 RUSOV UJETIH NA PRUSKEM VESTI O NOVIM AVSTRIJSKIH ZMAGAH Levo krilo francoske armade se je umaknilo. - Rusi so šli na vsak način v past, katero jim je nastavil nemški generalni štab: - Nemški avi-jatiki nad Parizom. — Car je odločil, da se imenuje glavno mesto Rusije odslej Petrograd mesto dosedanjega Peterburg. - Odrejena je bila mobilizacija turške armade ter se bo postavilo na noge 200.000|mož. -- Balkanske države b»je ne bodo nastopile proti Turčiji. < i Boji y jtu;ni Dalmaciji. Exchange Telegraph Company je dobila poročilo, da so Avstrijci v nedeljo znova napadli goro Lovčen 111 pristanišče Buduo. Svoj načrt hi skorajgotovo izvedli, če hi ne začeli streljati nar nje z francoskih in angleških ladij. Črnogorske utrdbe na gori Lovčenu so precej poškodovane. Brzojavka pravi nadalje, da so. Črnogorci jod poveljstvom princa Petra napadli Avstrijce in jih vrgli po hitdera boju nazaj. 4.r>0 Avstrijcev ;;e padlo, veliko so jih pa vjeli. Poleg tega so zaplenili tudi precej topov in munieije. Paris, Francija, 1. septembra. 1 lavas a rjfent ura je dobila iz Niša brzojavko, da je padlo dosed a j osem bataljonov Garibaldincev, ki no se borili g JSrbi proti Avstriji. Avstrijci in Rusi. New Yorlc, i. septembru. — Avstro-ogrski poslanik v Združenih državah, dr. Dumha, je dobil včeraj od vojnega ministrstva nata-nčno peročilo o sedanjih avstrijskih operacijah na ruski meji. Poročila iz Petroprada so, če ž;e ne popoluotra že vsaj deloma neresnična. Dunajsko poročilo se glasi: — Mobilizacija avstrijske armade se je nevrjetno hitro izvršila. Takoj ko je prišel prvi poziv za mobil zacijo, je nastalo med vojaki velikansko navdušenje. Vsi narodi in vse stranke so hitele s patriot i'-nim -navdušenjem veselo poti orožje. Dva tirolska armadna a boru sta odšla preko Bodetiskega jezera v Alzaeijo ta-mošnjim četam na pomoč. Nemčija je pa poslf.la na gališko mejo dva bavarska armadna zbora. Avstrijski armadi na gališki meji poveljuje nadvojvoda Friderik. Na Rusko Poljskem sta stopila omenjena dva bavarska armadna zbora v ofenzivo in premagala po triinevni bitki veliko število KuaoVj Sedaj so Nem-ei že 65 milj v ruskem ozemlju in prodirajo proti Varšavi. Avstrijci so se pri Lvovu umaknili nazaj. To je le strategična poteza, ker bi ne mogli brez velikih izgub braniti mesta. Uradno poročilo z Dunaja pravi, da so se Avstrijei umaknili iz neutrjenih v itrjene postojanke. Avstrijski konzul v Yor- ku je rekel, d« bo v teku sedmih dni zavihrala na poslopjih v Moskvi avstrijska zastava. Rusi bodo šele takrat, ko bodo zasedli Krakov ali kako drupo pališkrt trdnjavo, lcihko rekli, da so kaj dosegli. Upamo, da ae to ne bo še tako hitro zgodilo. Dunaj, Avstrija, 1. septembra. Vojno ministrstvo je izdalo ofi-eijelno poročilo, da je bitka med Avstrijci ki Eusi, ki se bije ob 420 milj dclgi fronti, še vedno neodlocilna. Take bitke še ne pomni svetovna zgodovina. Pomisliti je tamreč treba, da si stoji naspreti skoraj tri milijone vojakov, lioai si na vse načine prizadevajo da bi vrgli iz Rus-ko-Poljske Avstrijce nazaj, ker se boje splošne ustaje Poljakov, v slučaju, da bi Avstrijci zmaga li. ^vstrijci prodirajo po načrtu, ki ata ga izdelala avstrijski in nemški generalni štab. London, Anglija, 1. septembra. Bern je dosjvel* iz Bukarešta preko Širna bt-zojavka, kiporoča o losov Galiciji. Av-*>ili 23,000 mož. Poročilo, ki še ni oficielno potrjeno, je precej nevrjetno. Petrograd, Rusija, 1. sept. — Rusko vojno ministrstvo je izdalo oficielno izjavo, da imajo Avstrijci v Galiciji velikanske izguba. V bojih med 26. in 30. avgustom so Rusi baje vjeli 17,000 avstrijskih vojakov. Ruska armada je oddaljena komaj dan hoda od Lvova. O situaciji na .Vzhodno Prus skem je rekel vojni minister: — Nemška armadna črta je dobila zadnje dni pomoč in nas v malih praskah večkrat premagala. Naše prednje straže so dospele v neposredno bližino nemških trdnjav ob reki Visli. Avstrija ima na bojišču približno miljon vojakov. S temi bi bili kinalo gotovi, če bi ne imeli z Neraei toliko dela. V vojni se najbolj junaško obnaša naša izvrstna kavalerija. Zmaga pri Allensteinu. Washington, D. C., 1. sept. — Nemško poslaništvo je dobilo več brzojavk, ki naznanjajo, da je nemška armada popolnoma premagala Ruse v Vzhodnji Prusiji. Armada generala Benakendorfa je vjela 70,000 Rusov med njimi tudi tri ruske generale, kakih tristo častnikov te.r zaplenila velikansko množino orožja in munieije. V tej bitki so bili uničeni trije ruski armadni zbori. Ozem-Ije, kjer se je bila bitka, je bilo za Nemce zelo pripravno. Okolica je močvirnata in deloma pokrita z malimi jezeri. Nemci so zvabili Ruse v past. Ko so slednji videli, da je vsako ustavljanje brezuspešno, so se morali u-dati. Danes je minilo ravno 44 let, kp so Nemci vjeli pri Sedanu večji del francoske armade s cesarjem Napoleonom III. vred. London, Anglija, 1. septembra. Nemško vojno ministrstvo je izdalo 12. listo o padlih nemških vojakov. Pri 4:J. infanterijskem regimentu je padi« 800 mož. petrograd, Rusija, 1. sept. — Vsem Rusom je zelo žal za gene-rallajtinintom Sainsonovom, ki je bil v rusko-japonski vojni poveljnik tretjega armadnega zbora. (Iz te brzojavke je razvidno, da je Samsonov padel, oziroma da so ga Nemci vjeli). Berlin, Nemčija, 1. septembra. Prebivalstvo je zelo razburjeno, ker se je po mestu razširila govorica, da prodirajo Rusi "proti Berlinu. Nemški cesar je baje zapustil glavni vojni stan v zapa-du dežele in se bo v najkrajšem času podal na vzhodno bojišče. Ljudje tudi govorijo, da so Rusi sklenili maščevati belgijsko mesto Loewen, katerega so Nemci čisto ©pustošili. Prodiranje Nemcev. Washington, D. C., 1. sept. — Tukajšnje nemško poslaništvo je dobilo sledeče poročilo: Armada generala Klucka je na zapadu prodrla do Comblesa. General Buellow je pri St. Quentinu popolnoma pobil Francoze in vjel neki angleški infanterijski regi ment. General Hausen je vrgel Francoze pri Rethelu -nazaj. Vojvoda Albreht je s svojim vojaštvom prekoračil reko Maaso in prodira naprej. Armada ibavar skega prestolonaslednika se se vedno bojujejo s Francozi v Lo-taringiji. Bitka je neodlocilna. Dopisnik "Timesa" poi>ša iz ■■ .....-......... Amiensa : — Nemci so prišli k nam kakor vihar. Šef nemškega sanit-nega departmenta je oficielno izjavil, da so se posluževali Francozi in Angleži takozvanih 'dura-dnra' patrou. (Pri "dum-dum" patronah so kroglje pri vrhu nekoliko odpiljene. Če pride taka kroglja v človeško telo, se raz-leti in povzroči strašno rano. — Op. ur.). London, Anglija, 1. septembra. Danes zvečer si stoji v severnem delu Francije preko 3,000.000 vojakov nasproti. Ta bitka bo odločila usodo francoske republike. Dopisnik '4Timesa je poslal sledečo brzojavko: — Pri Croisil-les se bije vroča bitka, ki najbr-že pa še par dni ne bo končana. V bližini (Juise zmagujejo Francozi. Angleško časopisje pravi, da je začelo Nemcem primanjkovati" živil. Nekateri oddelki se morajo preživljati s konjskim mesom. Pariz, Franeija, 1. septembra. Južno od Amiensa so vjeli francoski konjeniki zadnjo noč tri nemške špijone. Eden izmed njih je nosil lia sebi uniformo belgijskega častnika. Vojaki so komaj zabrauili, da jih ni ljudstvo lin-čalo. • Angleške zmage. London, Anglija, 1. septembra. Neki ranjenec je povedal poročevalcu londonskega 'Express-a' sledeče: — Ko smo zapustili pri Monsu mal gozdiček, smo zapazili v daljavi par sovražnih bataljonov. Naše baterije so začele streljati nanje, tako da so se morali po kratkem ustavljanju u-makniti nazaj. Nad nami se je prikazalo nekaj nemških zrakoplovov, ki so bili pa v tako veliki višini, da jih naše krogi je niso zadele. Kmalo nato nas je napadel oddelek nemške kavaleri-je. Pustili smo jih, da so prišli čisto v bližino, potem pa začeli z vso silo streljati nanje. Kavale-iji je prišel na pomoč oddelek s strojnimi puškami. Vprizorili smo bajonetni napad in popolnoma premagali sovražnika. Nemška ošabnost in samozavest. London, Anglija, 1. septembra. Dopisnik nekega amsterdamskega časopisa v Antwerpenu pravi. da so Nemci naročili pri neki bruseljski firmi zastavo, katero nameravajo razobesiti raz Eif-Celnov stolp, ko pridejo v Pariz. V bruseljski narodni palači stanuje general Jokowiski, ki je naslednik grofa Arnima. V mestu je tudi veliki vojvoda Meklen-burški. Kraljeva palača je izpre-menjena v začasno bolnišnico. Na cestah in javnih prostorih so postavljene strojne puške. Zrakoplov nad Parizom. Pariz, Francija, 1. septembra. Ob šesti uri zjutraj se je prikazal nad mestom neki nemški zrakoplov. Zrakoplovec je vrgel dve bombi v mesto. London, Anglija, 1. septembra. Bombi, ki ju je vrgel zrakoplovec v Parizu nista napravili posebne škode. Ljudje so sprva mi slili, da se je pripetila kaka eks plozija plina. Na lice mesta je ta koj dospela požarna bramba. Na men nemških zrakoplovcev je, povzročiti med prebivalstvom pa niko. Pariz, Francija, 1. septembra. Danes je vrgel neki nemški zrakoplova zopet dve bombi v Pa- riz. Padli sta na sredo trga in eksplodirali. Povzročena škoda ni velika. Francozi so streljali ha zrakoplov, pa ga niso zadeli. Pariz, Francija. 1. septembra. Francoski poročnik < 'ampagne se je vzdignil s svojim zrakoplovom v zrak in dospel v višini 1S00 metrov nad nemške postojanke. Nemci so ga takoj začeli obstreljevati. Kroglja je zadela motor in ga tako poškodovala, da ni več deloval. Aviatik se ima zahvaliti le ugodnemu vetru, da se je zamogel v velikih lokih spustiti zopet v bližino francoskih čet. "V kratkem času boste prosti!" London, Anglija. 1. septembra. V soboto se je prikazal nad Bru-seljem neki francoski vojaški zrakoplovece. Mesto je dvakrat obkrožil in spuščal iz zrakoplova plakate, na katerih je bilo z velikimi črkami natiskano: — Ije pogum ! Vstrajajte še nekoliko časa! Kmalo boste svobodni! Francozi se umikajo. Pariz, Franeija. 1. septembra. Vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče uradno poročilo: — Naše levo krilo se je začelo vsled velike premoči sovražnika umikati proti jugu. Naše čete so preprečile nadaljno prodiranje Nemcev pri Rethel. Situacija desnega krila naše armade je dosedaj še neizpremenjena. St. Petersburg se imenuje sedaj "Petrograd". Petrograd, Rusija, 1. septembra. — Na podlagi sklepa, da se iz Rusije izloči vse, kar je nemškega, je odločil car potom posebnega ukaza da se imenuje St. Petersburg, glavno mesto Rusije, odslej naprej '' Petrograd' Izdalo se je tudi odredbe, da se iz ruskega jezika odstrani vse nemške besede. Poljaki za Avstrijo. Petrograd, Rusija, 1. septembra. — Cim daljše traja vojna torpedni čoLn-ru£ilec. potem ko, i rešilo ter spravilo na krov križar- je slednji nasedel pri otoku Lien-tau. Nemški kanonski čoln je prišel iz pristanišča ter oddal na rušilca par strelov, ki so vsi pogodili cilj. Tokio, Japonska, 1. septembra. Naznanja se. da bo zahtevala, vlada $28,000,000 v voine s vrhe ke "Dresden". Nadsodnik brez denarja v Evropi. Sodnik najvišjega sodišča v Vernon M. Davis, ki se je nahajal na Nemškem v času, ko je izbruhnila vojna, je poslal včeraj ter nadaljuih $5,000,000 zazgrad- iz Londona brzojavko, v kateri bo torpednih čolnov rušilcev. Tukajšnje kitajsko poslaništvo je odločno dementiralo vest, da je Kitajska protestirala pri Japonski proti vojni akciji Japon-eev v nemškem ozemlju Kiau-čau. Poslanik je rekel nadalje, da niso bili odnošaji med Kitajsko in Japonsko nikdar boljši kot so sedaj. Ugovor velesil slede nakupa par-nikov. Washington, D. C., 1. sept. — "Nismo še pripravljeni, da bi sklenili pogodbe glede nakupa pa rn i kov", je izjavil danes državni tajnik Bryan, ko se ga je vprašalo glede vpliva protestov velesil proti načrtom zvezne vlade. Vladni uradniki so danes razmišljali o ugovoru Francije in Anglije proti nakupu nemških parnikov. Ena država je namignila, da bi ne imela ničesar proti nakupu tujih parnikov. a ko bi se enako število parnikov kupilo od vsake vojskujoče se vele- J sile. V vladnih krogih se povdarja, da se gre pri nameravani zgraditvi trgovinske mornarice v prvi vrsti za izboljšanje trgovine z južno Ameriko ter v drugi vrsti za ustanovitev novih zvez z nevtralnimi državami Evrope. Municija za Evropo. Washington, D. C., 1. sept. — Poslanec Flood iz Virginije, predsednik hišnega komiteja za zunanje zadeve, je dobil danes od komiteja nalog, naj se dogovori z državnim tajnikom Brya-nom glede obnovljene javne pro- Zaplenjene železnice. Laredo, Tex., 1. sept, — Seiu došla poročila pravijo, da je vlada Carranze sporočila washing-tonski adrninistraeiji, da je mehi-ška vlada kontiseirala vso lastnino železnic v Mehiki. Dotiena poročila so prišla i/. Mexico City. Mexico City, Mehika. 1. sept. -Oblasti so pričele z razoro/.enj»«m vseh civilistov. Objavilo se je. da se mora vse vrste orožja. / i/j"-mo pušk s šibri, tekom 4 s ur oddati vojaškim oblastim. Ipreteku, tega časa se bo preiskalo hiše osumljencev ter slednje ustrelilo v slučaju, da se najde pri njih prepovedano orožje. Vsled vednega zvišanja cen /.a živila in druge izdelke je izdal Carranza dekret, vsled kojega se dovoljuje carine prost uvoz vsega inozemskega blaga i/. Ven* Cruza, za katero blago >o že pobrale carino oblasti Združenih držav v Vera Cruzn. Na t .t način un bo treba importerj« in plačati uvojne carine. prosi za denar, da more plačati prevoznino. Turčija mobilizira. Rim, Italija, 1. sept. — Neka brzojavka iz Berlina javlja, da se je pričelo z mobilizacijo turške armade. Glasi se, da je turška vlada na nasvet maršala (Joltza. ki je bil celo vrsto let organizator turške armade, poklicala pod orožje 200,000 mohamedancev. V turško armado je nadalje vstopilo 72 nemških častnikov, ki so že prej"* zavzemali vojaška mesta v turški armadi. Washington, D. C.. 1. sept. — Tukajšni turški poslanik, Rustem bej, označuje vest, da se bodo balkanski narodi združili proti Turčiji, kot smeeuio. Bulgarija in Turčija imata sedaj skupne interese, katere bosta zasledovali skupno tudi v prihodnje. Vojna je provzrocila pomanjkanje v Egiptu. Kairo, Egipt, 1. sept. — Vsled evropske vojne je zaprtih veliko bank in tudi ostale nočejo izplačevati hranilnih vlog. Ves promet je ustavljen in na tisoče delavcev je brez dela. Vlada v Egiptu je izdala proklamacijo, v kateri se! prostorih, ko je vozila Indija iz glasi, da se je stavilo Egipt v 0-|Bent.0n Harbor, Mich. Dfm je na-brambne svrhe pod protektorat »)olnil vse.prostore in potniki so Anglije. V tem je videti prvi ko-1v veliki razburjenosti stekli na rak za formalni protektorat. gorenji krov. Kmalu pa so prišle Angleških čet v Egiptu se ni ,,a pomoč druge ladije ter za-pomnožilo. Za slučaj, da bo tre- vlckIe parnik z vso najrli- Parnik v cgnju. Chicago, ill., J. sept. — Ves v plamenih se je vrnil dan« s v pristanišče izletniški parnik "City of Chicago" ter se je kmalu potopil potem ko je dospel do doka. 150 potnikov, povečini ž- nsk in otrok, so vzeli na čoln vlačil ni čolni in drugi v bližini nahajajoči se parniki. Potniki so izgubili vso prtljago in več žensk in deklic se je rešilo le v nočnih oblekah. Ogenj je izbruhnil v strojnih na mejah Nemčije, Avstrije in j klamacije, v kateri se bo ugoto-Rusije, tem bolj žalosten je po- j pravice ameriških tovarnar-ložaj Poljakov, ki se nahajajo v|iev prodaje vojne munici- armadah vseh treh prizadetih dr- i — Poslanec Bartholdt iz St. žav ter so sedaj prisiljeni, da ! Louis je v neki resoluciji opozo-. se bore proti svojim lastnim so-rojakoin. Vse tri velesile so obljubile Poljakom vse prostosti ter celo neodvisnost. Na prav odločen načm ril na to. da izvršuje neka ameriška družba kontrakt za 1000 oklopnih avtomobilov za Anglijo, katere se bo eksportiralo preko Canade ter da se tudi sliši o se je zgodilo to v Avstriji, kjer j drugih nameravamih pošiljatvah je vlada pozvala poljske podani- i munieije v Evropo, ki so po za-ke, naj ostanejo zvesti dvojni trdilu nemških Amerikancev na-monarhiji. Poljaki so imeli v Av- menjene za zaveznike, stri ji zadnjih 40 let parlamenta r- v splošnem se sicer priznava, no avtonomijo ter se jih ni ni- da imajo ameriški tvorničarji kakor oviralo v prosti uporabi popolno pravico za take pošilja-jezika in narodnih šeg in -navad. a kljub temu smatra komi- Vsled tega so sledili tamošnji teJ za dobro, da predloži zadevo •Poljaki pozivu avstrijske vlade, državnemu tajniku. Ta naj bi iz-Oživotvorilo se je dva čisto polj- dal svarilo, naj se pri takih po-ska regimenta s poljskimi unifor- ; šil jat vab postopa z največjo premami in s poljskimi zastavami, vidnostjo. Vlada se hoče v prvi Pod poveljstvom svojih lastnih vrsti izogniti domnevanjn, da se častnikov sta udrla ta dva polka v Rusko-Poljsko. Vsled prodiranja Rusov trpe te province strašno ter so, kot Belgija, pozorišce bojev. Japonska bojna ladija se je potopila. Shanghai, Kitajska, 1. septembra. — Močan, oddelk japonske ekspedicijske armade je zasedel otok Tsi-chien v Kiaučau-zalivu. Potrjuje se, da je nemški čoln "Jaguar" potopil neki dela med posameznimi kiarodii kako razliko. Nemška križarka potopila tovorni parnik. Washington, D. C., 1. sept. — Ameriški konzul v Rio de Janeiro. Brazilija, je sporočil državnemu depart mentu, da je nemška križarka "Dresden" na brazilski obali potopila angleški tovorni parnik "Homewood", ki se je nahajal na poti iz Bahia v Anglijo. in moštvo parnika ae je ba, se bo najbrž odposlalo na mesto indijske čete. Brezobzirnost bogatih Amerikancev. Včeraj sta dospela iz Evrope dva parnika s 1672 potniki. Bila sta italijanski parnik "Princi-pessa Mafalda" s 388 Amerikan-ci na krovu, ki so potovali v vsem luksusu, ter parnik "Ryndam" Holland-America črte s 1285 potniki, ki so potovali, natlačeni kot slaniki, v kabinah in medkrovu. Italijanski parnik so najeli bogati Amerikanci ter je bilo na njem še 60 prostih kabin. Kljub temu. da je čakalo še na tisoče Amerikancev v italijanskih pristaniščih, se ni hotelo vzeti nobenega več na krov, ker niso imeli ostali Amerikanci dosti denarja pri sebi, da bi plačali visoko prevoznino. To brezobzirno postopanje napram sodržavljanom z majhnimi sredstvi se je po pravici ostro grajalo. Chicaške strežnice za Evropo. Chicago, Ul., 1. septembra. — Dvanajst članic Rdečega križa je dobilo danes poziv, naj še danes nastopijo potovanje v Evropo. Potovale bodo na parniku Rdečega križa, katerega se je najelo nalašč v ta namen. co v pristanišče. Razširila se je govorica, da se pogreša enega potnika, kar pa ni resnično, kob zatrjuje parobrodna družba. Vlak skočil iz tira. Grand Rapids, Mich.. 1. sept. Pet oseb je bilo danes zjutraj ranjenih, ko je skočilo iz tira vee, vozov vlaka Northland Limited Grand Rapid & Indiana železui-ece. Nesreča se je dogodila v bližini Kalamazoo in sieer na mestu, kjer so bile tračniee spodkopane vsled dežja. Osem jeklenih Pullman vozov je padlo 10 čevljev globoko "po nasipu. Parnik Rdečega križa odpluje v pondeljek v Evropo. Parnik Rdečega križa "Red Cross" odpluje iz New Yorka v Evropo prihodnji pondeljek mesto ^ soboto, kot je bilo sprva določeno. Važno naznanilo IN SKUPNI ODGOVOR NA VEČ VPRAŠANJ. Vsem onim, kateri itnajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljat ve, datjrana z dnem IG. julija t. 1. ali kasneje, tem potom naznanjamo, da pričakujemo ža več časa raznih poročil iz urada c. kr. poštne hranilnice na Dunaju, toda dosedaj še nismo niti enega dobili. Zato nam ni znano, ako so vse naše denarne pošiljat-ve izza zadnje polovice meseca julija neovirano dospele na Dunaj in bile potem tudi odposlane na zadnje pošte. Kakor hitro se nam posreči kaj gotovega poizve-deti, bomo pošiljateljem takoj poslali takozvana obvestila, . ne da bi bilo komu potreba nas opominjati Kot pa vse kaže, bo treba za koneeno pojasnilo toliko ča3a čakati, da bo vojna končana. Tvrdka Frank Sakser. GLAS NARODA, 2. SEPTEMBRA, 1914. GLAS NARODA" Daily.) ^ _ Owned »"id published by Um JHofenic Publishing Co. (a corporation.) •HANK iJAKSER, President. , JANKO FT.ESKO, Secretary. LOUIS BKNEBIK, Treasurer. corpor office addre»se» of above oinceru ; •R Cortland t Stxeet, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Xa c*k» leto vel ja liat sa Ameriko in Canado.........................$3.00 *• pol leta........................ 1.60 M Mo za mesto New York........ 4.00 M pol leta za r Kes to New York ... 2.00 »vrooo sa leto...........4.50 " " p>llleU............. 2.55 ' '* " fe;trtleta............ f.70 "*;LaS NARODA" izhaja vsak dan f__isTtemii nedelj in praznikov. HiLA.3 NARODA** ("Voice of the People") •wtOI avarf t ay except Sundays and Holidays, vabacnpuon yearly $3.»W. »iharlkam nent on axrewnant bras polpi-a in osoboosti ae ne P'lobfujejo. IV« Btf te t'agovoii poiiljati po — M> aey Order, •pramembi kraja naročnikov pn> rfw<. da h nam tuai prejšnje tališče naznani, da hitreje aajdeino naslovnika. ——...... , Dop*aotn in pošiljat vam naredite ta ^ naslov: *GLAS NARODA** ° M ^orUandt St., New York City. Telefon 4«87CortJ>srdt. I vo Daraboš in kaj hitro se lahko zgodi, da bodo zasedli Skadar, iz j katerega so se morali umakniti v j poslednji balkanski vojni vsled pritiska velesil. Sedaj poskušajo diplomatje. kako bi naliujskali v vojno Bolgarijo, Rumunijo, Turčijo in Japonsko, seveda vse te proti Rusiji in Srbom. Kak bode uspeh teli hujskanj je težko reči, ker vsaka država hrepeni le po plenu in to tem bolj ko mogoče po ceneni. Enako se je izjavila Italija, ko so nanjo pritiskali Nemci in Avstrijci. Italijanska vlada se je izrekla za nevtralno, a vendar pri tem priznala, da bo branila svoje interese in v dobrem slučaju tudi gledala, da se okoristi. To okori-ščenje pa gotovo meri na avstrijsko ozemlje. Vsa vojna poročila je torej zelo previdno sprejemati, ker so enostransko barvana. Znamenit pa je izrek našega starega milijonarja ('arnegie-ja, kateri se je izjavil, da je angleška diplomacija ponudila Nemčiji cljkino vejico, Nemčija jej je pa z mečem odgtrvorila. .Zelo znamenito je sedanje stališče Združenih držav. Lahko se javno mnenje izreče za angleško-fran-cosko-rusko zvezo ali pa proti nji'j. Znamenja iz Nemčije kažejo, da ona nima pričakovati moralne podpore od Združenih držav, in ako se to v istini zgodi, potem ni težko uganiti, kedo bo podlegel v tej velikanski zmešnjavi F. S. Z evropskega bojišča. Basel, Švica, 14. avg. Poročila o prvi bitki med Francozi in Nemci so bila precej pretirana. Prvega spopada pri Muehlhausen seje udeležilo 20 tisoč Francozov. Ta oddelek je vpai v Alzacijo in ni našel posebnega odpora, v par dneh pa je bil koncentriran ok olu Muehlhausna ves 14. armadni nemški kor in ta jo pognal Francoze nazaj do meje. Načrt Nemcev je bil ves fran-o lovi nemške trgovske in zasleduje nemške vojne ladije; dve so tvio prisilili, da sta se umaknili j*kozi Danianele v Carigrad. Angleži tudi n&gio izkrcujejo svoje vojne oddelke na belgijsko obal. Z ruskega bojišča dohajajo zelo pičla in nezanesljiva poročila; berlinski in ^lunajaki viri zatrju-jejo o umikanju Rusov na Rusko-Poljskem, italijanske venti pa vedo poročati, da so ruski vojni oddelki vdrli v Galicijo. 8 srbskega bojišča ni zancslji-"h px»ročil; preko Dunaja in Burn pešte se poroča o malih spodili. medt m se * pa poroča iz zmagal Srbov nad avstrij-kimi vojnimi oddelki ob Drini in rt 'rnogorci uo obstreljevali av-j*ke utrdbe ob Kotorskem zalivu in baje l rez napeha, medtem p a bo jo na irugi strani udarili Skjuiru t Albaniji in zopet Koliko časa bo trajala vojna? Koliko časa more trajati vojna, ki pustoši sedaj Evropo ter prinaša narodom smrt in pogin? O opazki lorda Kitchener-ja, da bo vojna morda trajala tri leta, sino že govorili. Zanimivo pa je preiskati vprašanje s splošnega stališča. Čudno je, da se glase sodbe različno celo pri ljudeh, katerim je vojskovanje poklic. Ko so izbruhnile sovražnosti, je bilo čuti glasove, da bo trajala vojna od treh tednov do treh mesecev. Na drugi strani pa je izjavil lord Kitchener, da bo trajala vojna morda tri leta, preduo bo prišlo do odločitve. Kljub nasprotnim poročilom ni nobenega dvoma, da je na zapad-nem vojnem pozorišču tekom zadnjih dni nemška armada potisnila nazaj armade zaveznikov in da i so v prvih velikih bitkah zmagali | Nemci. Načrt nemškega generalnega štaba je bil, da se s hitrim peli odo m preko Belgije čimpreje pride v bližino Pariza ter bije tam prvo odločilno bitko, ki bi v slučaju, da bi bila za Nemce u-godna, privedla nemške čete neposredno pred Pariz ter bi bila s tem odločena usoda vojne. Ta načrt se je izjalovil vsled odločnega odpora Belgijcev v Luettichu in raditega ni bilo nič s kratko, par tednov trajajočo vojno. Nemčija mora računati sedaj z dolgotrajno vojno, kljub dosedanjim uspehom in kljub nevarnosti, da bosta francoska severna armada in angleška obkroženi. V spomin si j«* treba le poklicati dogodke iz leta 1870, ko je trajala vojna še celih šest mesecev potem, ko je bila francoska armada ujeta pri Sedanu. Šele potem je prišlo do mirovnega sklepa. Takrat pa je bila Francija sama ter ni imela ni kakih zaveznikov. Dolgotrajna vojna pa pomenja za Nemčijo strašno nevarnost. Pozicija med armadama dveh sovražnih velikih držav, Franeije in Rusije, zaprtje nemških pristanišč, popolno prekinjenje trgovine in industrije, ogroženi položaj kolonij : vse to prepoveduje Nemčiji, da bi še za dolgo zavlekla vojno. Kot že( omenjeno, si je Nemčija v zadnjih dneh priborila velike zmage nad zavezniki. Ali pa bodo te zmage omogočile, da se Nemčija na časten način izvleče iz vojne, v katero jo je potegnila njena diplomacija in pa vojaška stranka f Podpolkovnik Henri Mordaeq; francoskega generalnega štaba, je pred pričetkom vojne ugotovil, da se ne bo bilo prve velike bitke v vojni med Nemčijo-Avstrijo in Fraucijo-Rusijo pred tremi tedni po napovedi vojne. Skušnja je pokazala, da so bila ta domnevanja resnična. Računal je nadalje, da ni pričakovati pred enim mesecem ali šestimi tedni po pričet-ku boja zasledovanja pobite armade ter izrabljenja dobljene zmage. Ko bo izvojevana. prva ve- tednov, predno si bodo zopet Do 10 000 članov nima prilike či-zbrane armade stale nasproti, tati, koliko je članov, koliko dru-Pobita armada bo na svojem be- štev, kolikšno premoženje itd. pri gu razdejala vse železnice, mo- K. S. K. Jednoti. Dve poti za od-stove in predore. Tudi ceste bo pomoč tega nedostatka sta mogo-po možnosti blokirala. Trdnjave' či: Ali naj se da uredniku Ara. se bo pustilo zadaj s polno po- SI. navodilo, kaj sme pisati v li-sadko, ki bo pripravljena, da stu in česa ne, ter se urednik za-vzdrži obleganje. veže to upoštevati. Osebni napadi Zmagujoča armada se mora naj se absolutno opustijo, celo zbrati ter izpolniti izgube, pred- napram onim, ki so največji liano prične z nadaljnim pohodom.jsprotniki vere in duhovščine; le Po razdejanih ali blokiranih potih bo prišla naprej komaj deset do dvanajst milj na dan. Krog trdnjav sovražnika se bo moralo pustiti močne oddelke. Vse to vzame toliko časa, da ni misliti, da bi se pred pričetkom tretjega po njegovem mnenju v zvezi z ve- brezverski in drugi slabi principi naj se pobijajo. S tako tendenco se bo Am. SI. priljubil ter razširil med ljudstvom. Druga pot pa je ustanovitev lastnega glasila. Ta pot bi bila Pet. Rožieh — Glasilo. Mih. Majerle — Glasilo. Ant. Majerle — Glasilo. Ant. Majerle — Glasilo. M. F. Kobe — Glasilo. Jo. Pavlakovič — Slovenec. ■John Filipčič — Slovenec. Rev. A. Leskovec — Slovenec.'zelo slabi Pismo iz Vestfalskega. Marksloch, 30. jul. 1914. Ljubi mož! Gotovo ti je znano, da so nastopili v Avstriji, pa tudi v Nemčiji, meseca po napovedi vojne bilo drugo vrsto odločilnih bojev. Na hitri konec vojne torej ni misliti, ako se vzame celo stvar z vojaškega stališča. Svetovne vojne, kot je sedanja, pa se ne odločujejo edinole na bojiščih. Pri teh igrajo financijelni in narodnogospodarski momenti ulo-go. ki morda podre vsa vojaška računanja in vse kalkulacije. Zapisnik xn. GLAV. ZBOROVANJA K. S. K. JEDNOTE v Milwaukee, Wis., 21. avg. 1914. Popoldanska seja. Preds. P. Schneller otvori sejo ob 2:40. Zamudi je bilo vzrok, ker so se delegati dali pred sejo fotografirati. Po molitvi in čitanju imen delegatov sledi čitanje zapisnika 7. seje. Sledi par opazk, v smislu katerih se zapisnik 7. seje izpopolni. Na predlog Rev. Ant. Leskovca se zapisnik sprejme. lir. Ivan Zupan v imenu gosp. odbora stavi nasvet, naj se ustanovi s 1. januarjem 1915 lastno glasilo, in sicer tednik na 8 straneh po pet kolon. Za vzdrževanje lista naj se jemlje denar iz glavnega Jednotinega stroškinega sklada. Br. St. Lah predlaga ustanovitev lastnega glasila. Mnogostran-sko podpirano. Vname se vsestranska živahna debata. Br. Jos. Rems vpraša, koliko bi stalo lastno glasilo. Br. Ivan Zupan odgovori, da bi glasom izjave br. Fr. Banicha neka tiskarna bila pri volji, tiskati list v 12.000 izvodih za $6000. Br. Fr. Banich potrdi isto izjavo ter še pristavi, da se za oglase v listu moglo dobiti na leto kakih $5000. Nadalje omeni, da bi bilo lastno glasilo velika reklama med ljudstvom. List naj bi izhajal po enkrat na teden. Br. Jos. Rems z ozirora na sedaj že itak visoka vplačevanja stavi formalen predlog, naj ostane Am. Slovenec še v bodoče glasilo K. S. K. Jednote pod pogojem, da urejuje Jednotine kolone edinole gl. tajnik. Br. F. Brenee stavi vprašanje, je-li tiskal Am. Slovenec "vsa u-radna poročila, ki so prišla v tiskarno. Br. Jos. Cvetkovič želi, naj se debatira le o tem, če se sprejme lastno glasilo ali ne. Br. Ivan Zupan pove, da je do-sedaj pismeno zahtevalo 21 društev lastno glasilo, a 5 društev je zahtevalo drugo glasilo. Br. Anton Gerdina je mnenja, da nujno potrebujemo glasila. Dostavlja, naj bi bilo isto vsikdar strogo v katoliškem duhu, da bo odgovarjalo namenu. Br. Geo. Thomas konstatira, če morejo druge organizacije vzdrževati svoje glasilo, ga more tudi K. S. K. J. Rev. John Kranjec pravi: Hvaležni moramo biti Am. SI., da zavrača vse napade sovražnikov na kat. vero. Ne zagovarja Am. SI. kot nadaljnje glasilo iz sebičnega namena, kajti on, kakor tudi vsi drugi delničarji tiskarne Am. SI. imajo vsak svojo službo, oziroma zaslužek. Vsi bi bili zadovoljni, da se omisli samostojno glasilo, toda le pod pogojem, da bo isto 1. branilo kat. vero ter za vselej ostalo na kat. podlagi, 2. imelo kot vrhovnega urednika kakega duhovnika. Rev. Jos. Tomšič se strinja z nazori Rev. J. Kranjca. Omeni, da bi dobro kat. glasilo zabranilo razširjenje brezverstva med slov. ljudstvom ter bi razširjalo katol. idejo. Da ne bi kedaj kak urednik mogel pričeti pisati v nekat. duhu, bo skrb duh. vodje, ki naj bi bil zajedno tudi nadzornik delovanja urednika. Rev. A. So jar izvaja: Vsak liat likimi sitnostmi. Brezpogojno bi moral biti vrhovni urednik kak duhovnik. Dr. Jakob Seliškar razpravlja, da je pot samostojnega glasila varnejša in bolj praktična. Nikdar ne moremo biti absolutno varni, da bo Ani. SI. ostal zares nepristranski. Premalo je tudi naročenih članov K. S. K. J. na Ani. SI. ter tudi ni pričakovati, da bi list, ki je enkrat izgubil priljubljenost. se kedaj mogel dovolj razširiti med člani. Br. Jos. Perko predlaga, naj se glasuje. Rev. Ant. Leskovec povdarja, naj se da garancija, da bo list katoliški. Preds. P. Schneller pojasni, da nam daje potrebno garancijo listava K. S. K. J. Rev. Tomšič povdarja, da le duhovnik more biti vrhovni nad-ziratelj urejevanja lista. Velika večina se odloči za glasovanje ust meno. Br. John Telban se oprosti glasovanja zase in za svoja dva tovariša. Br. M. Jerman predlaga: Za samostojno glasilo naj se oglašuje z besedo "Glasilo", za Am. SI. z besedo "Slovenec". Sprejeto. Rev. Ant. Sojar, predno je glasoval za samostojno glasilo K. S. K. J., je še enkrat izrecno poudarjal. da mora biti glasilo ure-jevano v strogo katoliškem duhu pod nadzorstvom duh. vodje K. S. K. J. ter je poudarjal, da le, če nr.m je za to dana garancija, on glasuje za samostojno glasilo. Br. preds. P. Schneller je odgovoril: Brat Rev. A. Sojar! Garancija za to vam je ustava K. S. K. J., ki temelji na podlagi svete katoliške cerkve. Jaz sem — poudarja br. predsednik — član C. O. F. in član K. of C.; jaz sem oče v katoliškem duhu vzgojenih otrok in zato kot član nikdar ne bom pripustil, da bi se izpodko-pavala katoliška ustava K. S. K. Jednote. Izid glasovanja je bil kakor sledi: Paul Schneller — Glasilo. Fr. Boje — Glasilo. M. Ostronič — Slovenec. Jos. Zalar — -. Jos. Rems — Slovenec. John Grahek — Slovenec. Rev. Jos. Tomšič — Glasilo. Mart. Muhič — Slovenec. Ant. Golobieli — Slovenec. Avg. Poglajen — Glasilo. John Mravintz — Slovenec. Geo. Thomas — Glasilo. John Povsha — Glasilo. M. J. Kraker — Glasilo. Geo. Flajnik — Slovenec. Pet. Staudohar — Glasilo. Fr. Banich — Glasilo. John Zulieh — Glasilo. Fr. Petkovšek — Glasilo. Ant. Gregorich — Glasilo. Rev. A. Sojar — Glasilo. Jos. Perko — Glasilo. Geo. Stonieh — Glasilo. Ant. Fritz — Glasilo. Rev. J. Kranjec — Slovenec. Gregor Cesar — Glasilo. Dr. M. J. Ivec — Glasilo. Ant. Nemanich — Slovenec. Jos. Klepec — Slovenec. Geo. Nemanieh — Glasilo. John Pražen — Slovenec. Jos. Čulig — Glasilo. Jos. Russ — Glasilo. M. Jerman — Glasilo. John Germ — Glasilo. St. Stukel — Slovenec. Math. Bučar — Slovenec. John Tancik — Slovenec. Ch. Zalar — Glasilo. Jos. Iglač — Glasilo. John Malerieh — Glasilo. M. Klarich — Glasilo. M. Kostanjšek — Glasilo. John Sumrada — Glasilo. Ant. Hochevar — Glasilo. Jernej Knaus — Glasilo.. Ant. Gerdina — Glasilo. Dr. J. M. Seliškar — Glasilo. Jos. Russ — Glasilo. Ant. Sterniša — Glasilo. John Widerwolil — Glasilo. Jos. Sitar — Slovenee. Jos. Dunda — Slovenec. nJaailo John Malešič M. Stefanič — Fr. Jernejčič Fr. Frančič - Jos. Lokar — Slovenec. Fr. Peterlin — Glasilo. Rud. Kompare — Glasilo. M. Pirnar — Glasilo. Geo. Trpčič — Slovenec. Mart. Nemanich — Slovenec. Geo. AVeselich — Slovenec. Jos. Miroslavich — Slovenec. Fr. Trempusli — Slovenec. Nik. Prokšelj — Slovenec. Fr. Staniša — Glasilo. Jak. Stergar — Slovenec. Fr. Brenee — Glasilo. Fr. Svete — Glasilo. Mart. Svete — Glasilo. Fr. First — Glasilo. Ivan Zupan — Glasilo. Jos. Cvetkovič — Glasilo. Mart. Shukle — Slovenec. R. Zupanec — Slovenec. John Jerman — Glasilo. — Glasilo. - Slovenec. — Glasilo. - Glasilo. M. Ferko — Glasilo. Ant. Bukovec — Slovenec. Ant. Tome — Glasilo. Fr. Virant — Glasilo. Št. Lah — Glasilo. John Novak — Glasilo. Fr. Mišjak — Slovenec. M. Jereb — Glasilo. Geo. Fortun — Slovenec. Jak. Cukjati — Glaslio. M. Juduieh — Slovenee. M. Vidmar — Glasilo. M. Belavič — Slovenec. Mart. Derganc — Slovenec. Jos. Rudman — Slovenec. Jak. Pet rich — Glasilo. John Koehevar — Glasilo. 31. Pogorele — Glasilo. Jos. Svete — Glasilo. Pet. Fortun — Glasilo. Fr. Aneelj — Glasilo. Fr. Za vršni k — Slovenec. John Petritz — Slovenec. Pet. Majerle — Slovenec. Fr. Plemel — Slovenec. 31 art. Oberžan — Glasilo. Fr. Keržič — Glasilo. Mart. Katzman — Slovenec. Ant. Erchul — Slovenec. Ig. Cesnik — Slovenee. Jos. Skrinar — Slovenec. Pavel Valentinčič — Glasilo. Jos. Lekan — Glasilo. Za "Glasilo" je bilo oddanih 7:} glasov, za "Slovenec" 45; torej je samostojno glasilo sprejeto. Nato se prečita jo došla pisma in brzojavke. , 1. Čestitka M. Novaka dr. št. 7, Pueblo, Colo. Prihodnja konvencija naj bo v Pueblo, Colo. 2. Čestitka Johna Pavlešiča iz Youngstown, O. 3. Čestitka Johna Kučiča dr. št. 44, South Chicago, 111. 4. Čestitka Uršule Kučic dr. št. 44, South Chicago, 111. 5. Čestitka Nar. Vestnika, Du-luth, Minn. 6. Čestitka Am. Slovenca, Jo-liet, 111. 7. Čestitka Mrs. J. Poglajen, Chicago, 111. 8. Čestitka dr. sv. Jožefa štev. 122, Rock Springs, Wyo. {). Čestitka M. Grilla dr. št. 1, Chicago, 111. 10. Čestitka Rev. P. Cirila Zupana, Pueblo, Colo. 11. Čestitka Johna Osolina dr. št. 77, Forest City, Pa. Prihodnja konvencija v Forest City, Pa. 12. Čestitka od nepodpisanega, Forest City, Pa. 13. Čestitka Fr. Perovška dr. št. 136, Willard, Wis. 14. Čestitka Johna Gouže in G. L. Brozich, Ely, Minn. 15. Čestitka H. E. Wood-a, Jo-liet, 111. 16. Čestitka Mat. Prijanovicha, Virginia, Minn., in naznanilo smrti člana Simona Gornika. Vsem odpošiljateljem čestitk sc zakliče trikrat "Slava". Duh. vodja in vsi zborovalci zinolijo Očenaš za dušo umrlega sobrata. Preds. P. Schneller zaključi sejo ob 6:05 zvečer. Paul Schneller, predsednik. R. Zupanec, zapisnikar. Dva morilca nsmrčena. Auburn, 31. avgusta. — V Auburn jetnišnici sta umrla danes v električnem stolcu dva morilca. Joseph di Gioia iz Erie CoAnty se je pokoril s smrtjo za umor svojega uspešnega tekmeca, do-čim je George Coyer zapadel rablju. ker je umoril svojo ženo. Eksekucijo je izvršil neki ne-poznati elektrik, ker je bil državni elektrik Davis bolan ter se tudi ni oglasil njegov pomočnik. K B* CyrtCr- ' ' - časi. Tukajšnja sloven- ska naselbina je silno razburjena. V vlakih se ne vidi drugega kot tajnost glede dogodkov v kon-klavu, se je vendar izvedelo, da je imel pri prvem glasovanju največ glasov kardinal Merry del Val, pri drugem pa kardinal Mafli. Glasi se, da bo izvoljen papežem zopet kak Italijan. Največ upanja imata kardinala Maffi in Vanutelli. Prvi je nadškof v Isamo vojaštvo. Žene in otroci jo- Risi- Splošno se domneva, da bo kajo. da je groza. Papirnati de-1 volitev kratka ter da bo v torek nar je skoro brez vsake vredno-1 že izvoljen novi papež, sti, ker ga nikjer ni mogoče zme-njati. Zadnje dni ni bilo mogoče dobiti v nobeni pekarni kruha. Zvišane vozne cene. Bog ve. kaj bo, ker to je še vse i Washington, D. C., 31. avg. — le začetek. Mi imamo za par me- Cene voznih listov na'železuieah seeev še dosti živil, kaj bo pa po-; se bo tekom enega meseca zvišalo, tem. ni kdo ne ve. Vojna med A v- Zvišanje bo posledica nove določ- strijo in Srbijo se je že začela, v be meddržavne trgovske komisi- i kratkem bo pa tudi Nemčija uda- je, da niso namreč sedanje cene rila na Rusijo. Slišala sem, da se primerna odškodnina za železni-tudi i/. Amerike vračajo rezervi- ške družbe. Železnice so vsled testi v domovino. Piši mi. prosim!ga že sestavile nove cene, ki se te, če se je vrnil tudi Anton. Bog! bodo tikale celega iztočnega teri-ve, če se bova še kedaj videla, i torija. Ostani zdrav in ne pozabi svoje | <«!asi se, da se bo zvišalo voz-zapuščene žene. i nino od 2 centov na 3 pro miljo. Nov komet. Lcndcn, Anglija, 1. sept. — Iz' "Zeit" Solije se poroča Reuterjevi brzo- snovanja Prostovoljna brigada starih. »lede o-brigade prinaša poziv "prostovoljne javni agent uri, da se je v obser- starih 7, to je takih, ki so od 45 vatoriju v Plevni zapazilo nov ko-; do 60 let stari in telesno krepki, met, katerega se lahko vidi s pro-; Namen osnovanja te brigade je, stim očesom. da dolu* vojne oblasti imena o- --inih, ki bi bili pripravljeni tvoriti Milica v Butte. j v slučaju potrebe takoj eno bri- Butte, Mont,, 1. septembra. — gado. Od teli bi se porabili n»-ka-Iz Helena je dospelo danes vJteri za notranjo, drugi za zunanjo Butte deset kompanij milice, ka- službo. terim poveljuje major Donohue.-----—- Slednji je danes proglasil obsed- LISTNICA UREDNIŠTVA, no stanje nad Butte in Silver i J. K., Cleveland, 0. — Pisma Row County. Vsled tega je od- so zopet pr;čela prihajati iz Av-pravljena civilna uprava ter je strije, in sicer preko Italije in vojaštvo gospodar situacije. Holandske. Seveda se odpošilja- Washington, D .C., 1. sept. — te v zavleče, ker pregledajo vsa-Senator Meyers iz Montane je ko pismo, ki mora biti obenem bil danes v Beli hiši ter je sku- odprto. Da. pisma, ki so šla s par-šal dobiti pogovor s predsedni- nikom "Taormina". je bilo treba kom. katrega naj bi se vdeležili nasloviti s "S. S. Taormina". a vsi kongresniki iz Montane. to je veljalo le za dotično la---__ Volitev papeža. »siMONČIČ VINKO Eim, Italija. 1. septembra. —. Celi dan so stale včeraj na trgu sv. Petra velike množice ljudi. prosim, pridi: 1S4S W. 23rd St.. Chicago, 111. Te pričakuje: Karl, i - i ; (1-3—9) ki so pričakovale znamenja, da ___ je bil izvoljen nov papež. Dose-j ROJAKI NAROČAJTE SE NA daj so glasovali kardinali dva-;"GLAS NARODA", NAJVEČJI krat, a obakrat brez uspeha. j SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. Dasiravno se varuje najstrožjo DRŽAVAH. Kadar potujete v stari kraj ali kadar ste na poti skoz! New York, pridite k svojemu rojaka v HOTEL, SALON in RESTAVRANT 145 Washington St., NEW YORK, N. Y. Corner Cedar St. Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, najboljše in najcenejše postrežem. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene sobe za spavanje. Obed (tri jedil«) 25 ceatov. Spzvacje 25 ceatov. Z velespoštovanjem JANKO TUŠKAN, lastnik. Pazite na ta ovitek! Ničvredile ponaredbe slavnega Pain-Expeller-ja dobile če sloj ako niste paziti. Pazite na sidro in ime Richter. 25 in 50 centov pri vseh dobrih lekarnarjih. F. AD. RICHTER & CO., 74 - 80 Washington, St., New York, N. Y. VOJNI ATLAS vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil. Obsega devet raznih zemljevidov. Cena samo 15 centov. Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna' Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine katero zavzemajo 'posamezne države. Atlas ima 8 strani in vsaka stran je 8 pri 14 palcev velika. \' Ta atlas takoj pošljemo po pošti vsakemu, ki nam pošlje 15 centov v znamkah. Pri večjem odjemu damo velik < popust. . . Slovenic Publishing Company, §2 Cortlandt Street, New Yorfc N. Y. * f - -'--S- k' ' GLAS NARODA, 2. SEPTEMBRA. 1914. EF Jegtskivanski B : Katal. Jadnata a Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. •LAVNI U £ADNUI; Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 67 Brad-Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave, Bar berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: -JOHN GOU2E, Box 105, Ely, Minn. -Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MAJE TIN J. IVEC. 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIH: MIKE ZfTNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th SL, Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, EL JOHN A TJSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KR2IŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Roek Springs, Wyo. GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od društva atv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od druitva Stv., 2., Ely, Minn. JOHN EOVACH, od društva atv. 114., Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poši Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožb« pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani llanov ae nebodt jziralo. Društveno glasilo: «iQLAS NARODA". x" - 1 i*- -.-fT* -t ttne i ki lahkomišljeno gredo za srečo v glasovito igralnico. Ubogi Monte Carlo, kako je zapuščen! Igralno špelunko so zaprli, prvič kar obstoji. par zbeganih bankroterjev še ni šlo preko oceana. No, treba reči v hvalo kapitana "Taormi-nc'\ da je precej osladil vse neprijetnosti potovanja. Če pa bi bil kdo pogledal v žepe vseh bo gatih Amerikancev, kar jih je bi- obojega spola leta tam dkoli, ne lo v ladiji, bi bil zagledal precej vedoč. kaj bi storili. Na svetovno- šnje praznine. Čekov v Evropi ni slavnih terasah, kjer drugače več izplačali in marsikdo si je slavi orgije najbolj rafinirani lu-,moral izpumpati v Evropi potreb-ksus, se pasejo le golobje. jDi denar za voznino. Saj se je ce- Drugi dan se glasi: Za danes lo Vanderbilt nahajal v ililanu v ni pričakovati nikakih vlakov na denarnih zadregah, dokler mu ni Laško! — Lepa reč! Hitim na P°s,an®tv<> v Rimu priskočilo na •bližnji francoski komisarijat v pomoč. Najstrašnejša situacija ni ! nikdar brez komike. Na poti od Genove do Gibral- IZ / Spiral Rajner na ladiji "Taormina". • • -O- Onega popoldneva, ko je prišla) preveč laskavih besed. Tam na uradna vest, da ji' Avstro-Ogrska naznanila vojno Srbiji, sem stal >ia prelepi Avenue de la Garre v Ni/.zi na francoski rivijeri prod okni tamošujefra lista *Eclaireur\ Okolo meae nešteto ljudi; 4*<;a. y est!" (tu jo imamo!) zakliče neki Francoz tik itn ne; njegovo licejt* bilo čmerno. M on i je bilo tesno pri srcu: Torej vojna pri nas in povrh tega še vojna, ki utegne biti iskra k ogromnemu požaru, ki naj zaplamti po vsi Evropi! JSaj to ni mogoče, saj to bi bilo pivogromno, saj takega klanja še zgodovina ne pozna! In posledice! Vse, kar je naša kultura v ti-t- iskem boju doseprla, ves plod delavskega znoja, vse blagostanje uničeno, s to tisočero vdov in sirot, ogromne r«*ke krvi, povzročene po vseh peklenskih orodjih, ki jih je človeški žen i j ustvaril za vojno, beda, glad. kuge! In to zakaj, čemu? Ne, svetovne vojne, ki je visela kot Damoklejev meč nekoliko desetletij nad našimi glavami, pred čigar strahom so se izčrpale dr-J žavne blagajne do ne mogočnost i,' ne, je ne bo. ker... ker____ Pravi-J lo j«- to srce. In vendar: ca y est! Dogodki vršili; t»hrazi p so s«4 potem urno za- terasi kavarne so zagledali mladega Nemca. Planejo proti njemu. Vojna preobrača ljudi v zverine, celo vedno vljudne in olikane Francoze v suroveže. Mladič je tvpen, da se Bogu usmili. Tudi meni bi predla huda, če bi me kdo spoznal; saj dokler bi utegnil razlagati, da sem Avstrijec slovanske krvi in da gojim prisrčne simpatije za francoski narod, bi bil moj nos že zdavnaj razbit. Tu ra/.obcšajo lepak?: Poziv Nemcem in avstro-ogrskim podanikom. da treba biti čez mejo tekom 24 ur! Drugače bodo aretirani kot špijoni! Hvala lepa! 1'rno v hotel, poberem svojo šaro m hajd na postajo, odkoder utegnem že v dveh urah biti čez mejo na prvi italijanski postaji Ventimiglia. Na kolodvoru v Nižzi kar mrgoli ljudi. Možje, ki gredo k svojim četam, in ženske in otroci, ki jih spremljajo na slovo. Pretresljivi prizori se odigravajo, ki bi ganili najbolj ledena srca. Videl sem jokajoče stare mamice, ki so upirale svoje oči v ljubljeno dete. kakor da je hoče poslednjikrat objeti z vsem žarkom neskončne ljubezni; videl šem mlade neve- ulieah so posta-j ste ovijati se tesno okolo ljubljen-jali vedno bolj čmerni. Par dni'ca. Liea so skrivale pod objemom kasneje*— bilo je to usodnega 31. j odpotujoeega. a njih krčevito tre-julija popoldne — sem stal pred|soče sc telo je kazak) vso obupne bol. Videl sem otročiče, ki so se istimi redakcijskimi okni sredi v»*čtisočere rnnožiee. Naenkrat je razobcšfiia brzojavka, katera potrjuje govorico o ultimatumu Nemčije nasproti Rusiji in Fran-eiji. Hitro nato pride ofieijelna v«*st, da je odrejena na Francoskem ffplošna mobilizacija. Kakor da bi močan električni tok prešinil ogromno množico, se ta hipoma strese in s svojimi široko odprtimi očmi zija v usodni lepak, — v brezdno! ltilo je videti le bleda lica. Smrtna tišina!... A to le kratek trenotek, nekoliko sekund. S podvojeno silo Sine ljudem zopet kri v glavo, tradieijonalni francoski patriotizem se una me in iz tisočero grl »e i/.vije skupno kot na povelje urnobesni krik: "Vive la France!" Od blizu daleč tja do morja zadoni Marseljeza., vojnemu oddelku, ki gre ravno mimo, se prirejajo ovacije brez konca in kraja. Masa več ne misli, pa t riot ič nega na v d u še n j a Ije vse svoje moreče skrbi za bližnjo bodočuoat. mozeg pretrešujoča misel, kaj naj bo iz onih, ki ostanejo doma, koliko onih. ki gredo v boj, se še povrne! Kaka lic« je ta pijano«! ! vili okolo nog dragega očeta. *'Z llrtgom, papa, z Bogom, moj ljubi! Povrni se. povrni se!" Nisem več mogel to gledati, mislil st ili, da mi srce poči. In mislil sem na iste prizore tam pri nas doma. na svoje sorodnike in prijatelje. In tedaj sem naglas zaklel, da, zaklel, kakor še nikdar, in liog to kletev mi gotovo odpusti! I*roklel sem to bedno civilizacijo, ki ni v stanu preprečiti tako neizmerno zlo, proklel sem one. ki imajo vse to na vesti!... Ozrl sem se po sopotnikih: Bili so večinoma Nemci, ki so pravočasno zavohali nevarnost in so se spravljali v varnost -čez mejo. Vlak se zgane. Še en pogled na množico, ki čaka na pariški vlak in se vtapljam v bolestne misli. Postaja sledi postaji-— do Monte Carin. Tu se glasi: Vlak ne gre naprej. Izstopiti! — Izbruhi jeze povsod. A ni pomoči; treba je v pijanost. vreči na peron svojo prtljago in uja zakop- se udati v božjo voljo. Vlaki so sedaj le na razpolago vojaštva, potniki naj gledajo sami, kako naj pridejo naprej. Beausoleil, da mi*dajo "sauf-con-duit" do meje. Na tem potnem listu stoji, da če do polnoči "ne bom izven meje. bom aretiran. Vprašam, kako to naj storim, ko vlakov ni in ko je francoska vlada že pobrala vse konje in kočije. "Peš idite. peš!'' je odgovor. — "Da. šest ur s tremi prtljaga-mi!v — "To je vaša stvar! Sicer pa. gospod, lahko ostanete na Francoskem, le bomo vas internirali v notranje dežele!" — "Hvala lepa!" No, za srečo je še tu nevtralna državica Monaco, kjer francoska vlada ni mogla zapleniti vse konje in kočije. A kar je ostalo, je že bilo vse najeto od ljudi, ki so trumoma zapuščali rivijero. Vendar se mi posreči tik pred nočjo iztakniti prost voz. Hvala Bogu. sem notri in pred polnočjo, če kaj ne pride vmes, bom na meji. Tekom vse ceste je bilo videti kar cele procesije ljudi, ki so peš s culico na hrbtu hiteli na mejo. Kočija je sledila kočiji in v nepregledni vrsti so se iste vračale z meje. In povsod prah. tako gost kot dim, da ni bilo videti par korakov naprej. Na meji je bilo strašno vrve-i nje. Tu so se vozovi ustavljali, ker čez mejo ne smejo, a do postaje je še dobre ure z vozom. Izstopim s prtljago sredi največje zmešnjave. Od vikanja voznikov. od drdranja vozov sredi neprodirnega oblaka prahu, kričanja žensk in otrok boli glava, moja prtljaga stoji sredi ceste in ne znam, kam bi se dejal. Francoski žnndar pregleda moje papirje. Vse v redu! Ni še polnoči! Vlečem eno za drugo svoje prtljage onkraj ceste — na Laško. Hvala Bogu, sem na nevtralni zemlji! Kako da pridem naprej, mi je sedaj vseeno in se oddahnem. Ozrem se po laških voznikih. Zahtevali so nesramne cene: nekoliko vozov je šlo kar na javno dražbo za nevrjetne cene. Tu zagledam priprostega kmetica s predpotopnim vozičkom na dve kolesi. No, ta pa vendar ne bo zahteval premoženja. Ga lepo pozdravim in se spravim ž njim v političen pogovor. Bila sva na mah dobra prijatelja, pomagal mi je spraviti prtljage na voziček in za par lir sem bil konečno na laški postaji Ventimiglia. Tu treba menjat denar. Pa kaj, ko nihče noče francoskega papirnatega denarja. Nekateri tujci so se ga iznebili za vsako ee-„no. celo za 30odstotno izgubo. Iščem kakega Francoza, ki se vrača v domovino. Na srečo mi da laški denar, jaz pa njemu francoski in za ažio sva se zmenila na 12^. Bil sem še srečen, ker vsi drugi so izgubili veliko več. Na postaji je kar mrgolelo ljudi. Tu gre mimo posebni vlak na Francosko, poln francoskih duhovnikov, ki se gredo borit za domovino kot navadni vojaki. Njihov patriotizem vzbuja spoštovanje. Drugo jutro smo v Genovi. Vsi hoteli so prenapolnjeni tujcev. Zlasti polno je Amerikancev, ki so prišli sem. da, dokler je še čas. zapustijo vroča evropska tla. Vihar, ki razsaja po Evropi, jih je zagnal iz krasnih evropskih letovišč in zdravilišč. Pa še koliko njih. ki so se obotavljali, so ostali tu ali tam oddeljeni od sveta, radi prek i njen j a vseh zvez. Italijanska vlada, ki zaporedoma mobilizira, je zaustavila od hod mnogih parnikov. Vse hoče na edini parnik. ki sme zapustiti iuko, parnik "Taormina". Na razred ni niti misliti; človek je še srečen, da dobi tretjega. Mnogo elegantnih amerikanskih dara dela kisle obraze; a kaj se hoče. boljše tako. ko ostati bogve do kedaj v Evropi.. Imam tako v tretjem razredu precej finih sopotnikov: bogatih trgovcev in industrijalcev iz New Yorka in Chicaga, profesorja bostonskega konservatorija in profesorja baltimorskega vseučilišča. tarja nismo srečali nikakega znaka vojne. Zato so pa nam Angleži pripravili na ožini krasen prizor Bilo je ponoči. Več silnih reflek torjev je brskalo po celi ožini. Za črno skalo močne trdnjave je bilo videti luči angleške eskadre. Izmenjavajo se signali; naenkrat* o-kolo ladije je videti neštevilo črnih pošasti, ki brez šuma in v polili temi švigajo okolo ladije — angleške torpedovke. Hipoma, tik parnika, razsvetlijo svoje reflektorje, kakor bi hotele prodirati v najmanjši kotiček ladije. Nato vse skupaj izginejo v tmino in mi odpotujemo dalje, spremljani še daleč od reflektorjev močne trdnjave. Drugo jutro zagledamo na obzorju gost dim. Francoska križarka je to, ki se približuje. Na njeno povelje se naš parnik ustavi. Križarka plove okolo nas in ko konstatira, da gre za laški parnik. daje signal: "Nadaljujte vožnjo!" in pridene še karakteristični pozdrav: "Srečno pot!" Da, ta nevtraliteta! Na poti ne srečamo niti ene ladije. Ocean, ki je drugače vedno križan od vseh parnikov, je sedaj prazen. Čutimo se zapuščene. Šest ur pred prihodom v New York se nam vojna zopet predstavi v obliki vojnih ladij. Dve angleški križarki ploveta semter-tja. To so angleški biiiči pred newyorsko luko, kjer počiva v dokih silno nemško trgovinsko brodovje. Približujemo se luki, hrepeneč po vesteh iz Evrope. Kako bo? Bog daj, da bi kmalu končal ta strašni vihar, ki naj očisti zrak za dolgo in vedno in tla skoro napočijo boljši Časi tam v naši domovini. Ubogi moj narod! SLOVENKA išče službo v kuhinji, v saloonu ali pa pri otrokih. Vajena sem vsakega posla. Kdor potrebuje služkinjo, naj mi piše. M. L., 1461 Cambell Ave., (2-3—9) Detroit, Mich. lseem svojega prijatelja FRANK SMITHA. Zadnje leto se je nahajal v Johnstown, Pa. Prosim cenjene rojake, da mi naznanijo njegov sedanji naslov, za kar bom zelo hvaležen, ali naj se pa sam javi. - Math. Baytik, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. (28-8—3-9) LEPA PRILIKA ZA ČEVLJARJA. Vsled preinembe stanu prodam po nizki ceni vse čevljarsko orodje s šivalnim strojem vred in dobro obiskano mesto, kjer se dela že 7 let. Dela je obilno in zaslužek dober. Slovenski jezik zadostuje. Rojaku, ki ga veseli ta posel. svetujem, da se oglasi in prepriča o resničnosti mojih besed. Vladimir Cvetko, Box 617, Chisholm, Minn. (1-3—9) NAZNANILO. Cenjenim rojakom v državi Ohio naznanjamo, da jih bode obiskal naš potnik Mr. ALOJZIJ SKULJ, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. Sedaj se nahaja v Clevelandu, Ohio. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. Bilo je preko polnoči. Konecnolnotarja iz Montreala, odvetnika je dobiti prenočišče. In to se ima[jz \ew je] prenočišče zgoditi v 1 j iz mew tjcrseva, župnika iz Buffa-la, inženirje itd. ter mnogo elegantnih dam. POZOR POŠILJATELJEM DE NARJA! ay Cue, ki žele poslati domoi fltiT* denar, obveščamo s tem W DA POD NOBENIM. PO GO JEM ne odpošiljamo DO PREKLICA denarja * staro domovino. Nobeni banka v New Torku ne de la kupčij in raditega sme TUDI MI USTAVILI PO 8L0VAJUE. KAKOR H* no SE RAZMERE IZ BOLJŠAJO/ BOMO OB VKSTUJ ROJAKE PO TOK ČASOPISJA. Polk zdravlju, moči in kreposti, Želodčne bolezn Revmatizem L^SlIf *etra ,n r"®»*urn® bolezni, zguba mogke kreposti, nervoznoat, gubitok žlvijenskega soka, _ ___ ___' zastrupljene kri, nalezena ali podedovana, merteno«, trlpor, nočni gubi tek, atrofija, atrlktura, varicocele In vse daj že šest let ter je kupilo več kot 120 Slovencev in Hrvatov farme. Pridite pogledat farme in lemljo tedaj v mesecu avgustu Ta mesec dozorevajo namreč raznwrstna žita. prottjolji. sadje, ter je sploh vse v najboljši rasti. Sedaj se lahko najlažje na lastne oči prepričate. dc ne morete dobiti nikj^rdrujrod bo!j?e zemlje in bolj M prilike. Radi trs: a n« izgubljajte časa ter pridite čimDreje mogoče, dokier ne bo vse žit<>poZeto. Pišite po pojasnila in na^ list "Good's Colonist', katerega pošlji mo vsakemu brez razlike, ki ieli kupiti farmo ali je ne :'eli. Videli b.. = te slike slovenskih in hrvaških t arm in čitali do-pite, kako se živi tukaj. Naslovite na: The James W. Good Company Dep. 54. Ashland, Wis. S Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI STIKI MESECE. "Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne. vesti iz stare domovine in zani mive povesti. Vse osobje lista je organizirano ln spada v strokovne unije. NAŠIM SLOVENCEM! Dobili sme Iz starega kraja veliko zalogo importiranih zdravil? zdraTilnih rož, olja, tiaktare, maiilo itd, za vsakovrstne bolezni. Ta zdravila se našim rojakom topi« priporočajo. Pišite po cenik! DOM. LEKARNA West Aiiis Sta. MILWAUKEE. WIS. Kadar je kako draStvo namenjeno knpit> bandero, zastavo, regal i je god bene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete aro, verižico, privesek, pntta itd,v no kopito prej nikjer, da tudi meno ta cene vprašate. Upraf/nje Vaa stane le Sc. pa ai bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrjt pošiljam brezplačno. Piiite ponj. IVAN PAJK, Conesaugh, Pa. Box 328. GLAS NARODA, 2. SEPTEMBRA, 1914. [ (Nadaljevanje.) časa bo cesar Upam, čudili, da si ti Strong se je zasmejal. — Zakaj ravno cesarja T I** počakaj, za nekaj ment* oponašal. Preoblekel sem se zato, da bi me ne spoznali, da Vas nis«'in preveč prestraši'. — Ti me nisi, gospod Gormau me je. Vsi ljudje so se ko me je poklical na stran in mi začel pripovedovati, tuksj. — Hvala ti, ljubica, da si prišla, neizrečena hvala! Ko sem šel v hišo, sera -rečal Ludovika Silvsnskega. Tako me je razjezilo, da je malo manjkalo, da ga nisem udaril. Deklica je globoko zasopla in ni odgovorila. — Tako rada bi Ti nekaj povedala. — Kaj vendar? Na dan z besedo! — Le potrpi, še vse boš zvedel. Pred par minutami sem videla Ludovika, ki je prišel k očetu. Stisnila sta glave skupaj in se začela o nečem pogovarjati. Sama ne vem, kaj sta imela. Ko sta se razšla, sta bila oba zelo razburjena. »Strong si je začel od veselja meti roke. — Sam ne vem, kaj bi storil, da bi ne bila Ti nič prizadeta pri celi stvari. Vrjemi mi, da bi prav rad malo govoril s Tvojim kraljevskim očetom. Zdi se mi, da je bil zadnja dva dni zelo za-posljen. Zase se ne bojim. Zrakoplov je gotov, in Tebi na čast sera mu dal ime *'Di Nobena stvar na svetu se ne more primerjati žnjim. Žnjirn si bom osvojil svet, in šele potem se bova videla, moja ljuba Diana. Deklica ga je pazljivo poslušala. — Ljubica, ali bora smel še Tebe ukrasti, če bora ukradel «vet T Dekle se je zasanjalo. — Najprej ukradi svet, potera bova pa govorila naprej. — To bom tudi storil. Ukradel ga bom, brez skrbi si lahko. — Rečem Ti, ljubica, da bo po preteku šestih ali sedmih me secev svet moj in tudi Ti boš moja. Vsak bo proti meni in jaz bom proti vsakemu. Zaradi Tebe, Diana, bora postal največji tiran, kar jih je bilo kedaj na svetu. Položila mu je roko na prsi in ga nalahko odvrnila od sebe rekoč: — Kakšen si vendar! Saj se Te že sedaj bojim. Kaj takega ne bom nikdar zahtevala od Tebe. — Vera, da mi ne veruješ popolnoma, toda prišel bo čas, ko mi boš morala vrjeti. Ukradel Te bom. S tem je povedano vse. — Kaj boš pa s tistimi napravil, ki me čuvajo? Mojega oče ta menda poznaš in princa silvanskega tudi. Zarudela je in se naslonila nanj. — Ludovika bom obesil na prvo drevo, z očetom bora pa raa lo milejše postopal. — Kdaj boš pa začel to veliko tatvino? ^ . — Mislim da kmalo. Vse sem že uredil in če hočem, lahko ži jutri začnem. Pravzaprav je pa "Di" nekoliko premajhen za tak< velikansko podjetje. Sklenil sem si po tem uzorcu zgraditi večji zrakoplov. — Da, težavna stvar je to — je pripomnila deklica. — Zgradil si bom zrakoplov, na katerem bora imel lahko tudi orožje. Hanglev mi bo pomagal s vsojo pametjo, lord Bellinghani pa s svojim denarjem. Saj poznaš "Kaj-Kaj-a?" Diana je nekoliko pomislila, nato se je pa zopet zasmejala. — Ubogi "Kaj Kaj!" Ali bo tudi 011 postal ropar? — Saj je že. Jutri zjutraj bora že več sto milj od tukaj. — Jaz tudi. Jutri ponoči odpotujeva z očetom v Bamberg — Ljultezen ne pozna nobenih razdalj, posebno te ima človek zrakoplov. Tudi jaz bom kmalo v Bambergu. Takrat ne bora več tako ponižen kot sem nocoj, takrat se me bodo že tisoči in tisoči bali. Ce se bom kraljestev naveličal, jih bora dal nazaj, samo Tvo je srce bom obranil za vedno zase. — Ne vem, če se Vam bo posrečilo? — Ne bojte se, meni se bo vse posrečilo. Sedaj bo pa že čas kaj ne, da se vrneš nazaj v dvorano. Gotovo Te bodo pogrešali Idi toraj, jaz bom pa še nekoliko počakal. Kmalo bom prišel za Teboj in se nekaj pogovoril s Tvojim očetom. Diana ga je prijela za rokav. Samo nekaj Te prosim: Naj se zgodi, kar se hoče, obljubiti rai moraš, da ne boš*šel v vzpenjačo, Mladenič jo je objel in vzkliknil: — Meni je vse znano. Veni. kaj je tista strašna vzpenjača in prepričana bodi, da si ne bora iskal zavetja v njej. vali tudi princezinjo Diano. Večje nesramnosti si človek skoraj misliti ne more. — Ni moj namen — je rekel Strong — da bi se prepiral s svojim bodočim tastom. Pred vsem ne smete pozabiti, da se nahajam tukaj po opravkih, ki imajo zame ravnotako velik pomen kot za Vas. Po teh besedah je stopil za par* korakov naprej in odprl vrata, ki so vodila v prostoren salon. Ljudje so ravnokar odhajali domov. Kralj ga je prijel za roko rekoč: — Zal mi je, gospod Strong, toda za enkrat Vas še ne morem pustiti. To je rekel tako glasno, da so ga slišali vsi gostje. Nato je pa malo tišje pristavil: — Kakorhitro se bova pogovorila, imate prosto pot. — Ce bom mogel — je odvrnil Strong in ga pogledal ostro v oči. Kralju so zatrepetale ustnice. Le s težavo se je premagal. — Ali hočete iti za nekaj trenutkov v mojo privatno sobo? Tam naju ne bo nikdo motil. Nalahko se mu je priklonil in mu dal z roko znamenje, da naj* mu sledi. — Junak — je zamrmral Strong in šel za njim. Šla sta skozi salon in dospela na bogato opremljen hodnik. V desnem kotu je bila vzpenjača. — Aha! Vzpenjača! — je zamrmral Strong — sedaj je pa treba skrajne previdnosti. — Moja soba — je rekel kralj — se nahaja v prvem nadstropju. Prosim vstopite. Vzpenjača je komodnejša kot so stopnice. (Dalje prihodnjič.) HAZHAHILO. Rojakom t Gilbert, 10 okolici astnanjsmo. da je V kraljevi pasti. Cvetoči obraz lepe deklice je postal bled in resen. Strojngu je bilo težko pri srcu. Diana se je obrnila proti njemu in ga gledala z žalostnim pogledom. Nato mu je položila obe roki na ramo rekoč: — John! — Vprvič ga je poklicala s krstnim imenom. — John. prosim Te. obljubi mi. da ne boš storil kaj takega! Ne išči nevarnosti, ker že sama tako rada pride. Saj ne boš storil, kaj ne ?... ' Strong se je vgriznil v ustnice. Oba sta molčala. Zdelo se jima je, da ne i?ra godba v dvorani ampak nekje daleč. Strog je vstal in se zasmejal. — Ali misliš, Diana, da se bo mož, ki bo ukradel svet, bal vzpenjače ? Po teh besedah jo je objel in jo začel strastno poljubovati. Skoraj nevidno je prikimala z glavo, se nekoliko nasmehnila in odšla. Strong je obstal in gledal za njo. Pri vratih se je vstavila in ga še enkrat pogledala. V njenem smehu je bilo nekaj prose- čega. Mogoče je slutila, kaj se bo zgodilo. Sel je skozi zimski vrt in stopil na vrt v svetlo noč. Globoko je zasopel. Nehote se je odpravil v nasprotno stran. V kuhinji je bila tema. Ko je stopil na prvo stopnico, je rekel nekdo: — Ah, tukaj je toraj! Strong se je stresel po vsem životu. Te besede je bil izpregovoril princ Ludovik Silvanski. Predenj pa ni stopil sam on, ampak tudi njegovo veličanstvo, kralj Balkanski... » Vsi trije so molčali. Strong je stopil nastran, misleč, da bosta šla mimo njega. Ludovik Silvanski se je znova oglasil: — Zdi se mi, gospod, da Vas poznam. Strong si je strgal brke z gornje ustnice in vzkliknil: — Saj ste res uganili! Takrat se je pa obrnil tudi kralj in ga pogledal. Toda samo za trenutek. C « — Ta ;grs je malo preresna, da bi se smela imenovati igra. Več važnih stvari imamo urediti Najprej Vam moram povedati, da ste poste pali skrajno nesramno in brezobzirno. — Vem; za vsak svoj prestopek sem sam odgovoren. T" O si mislim — je nadaljeval kralj — da ste nadlego- NAfil ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati aaroenino za "Glas Naroda" in knjiga, kakor tudi za vse droge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lin d, Ark. in okolica: Michael Cirar. San Francisco, CaL: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Debeve in A. J. Terbovc. Leadville, Colo.: Jerry Jam- nik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Roitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Louis Costello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saf-tich. Indianopolis, IncL: Alois Rud-man. Depue, HI.: Dan. Badovinac. Chicago, HI.: Frank Jurjovec. La Salle, HI.: Mat. Komp. Joliet, El.: Frank Laurich in lohn Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, HI.: Frank Pet-kovšek in Math. Ogrin. So. Chicago, El.: Frank Cerne. Springfield, HL: Matija Bar )orič. Frontenac, Kans. in okolico: Frank Kerne. Mulbery, Kans. in okolico: Martin Kos. Calumet, Mich, in okolico: Pavel Phaltz in M. F. Kobe. Man isti que, Mich, in okolico: B. Kotzian. So. Range, Mich, in okolico: M. D. Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgone. Duluth, Minn.: Joseph Shara bon. Ely, Minn, in okolico: Ivan Gouže, M. L. Kapsch in Jos. J. Peshel. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibing, Minn.: Ivan PouŠe. Nash wank, Minn.: Geo Manrin Virginia, Minn.: Frank Hro- vatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee Klein, Mont.: Mich. I^rivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceša-rek. Little Falls, N. 7.: Prank Gregor-ka. Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marinčič, Chas. Karlinger in Frank Kovačič. Bridgeport, O. in okolico: Fr. Hočevar. Barbeton, O. in okolico: Alois Balant. Collinwood, O.: Math. Slap- nik. Lorain, Ohio in okolico: John Kumše 1935 E. 29th St. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pie teršek. Burdine, Pa. in okolico: John Keržišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok lich. Broughton, Pa. in okolico: A. Demšar. Export, Pa. in okolica: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Valentin čič. Franklin, Pa., in okolica: Fran R. Drašler. Irwin, Pa. in okolico: Frank Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabre nja. Meadow Lands, Pa.: Georg Schultz. Moon Run, Pa. in okolico: Fr Maček. Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod vasnik, Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pič. Willock, Pa.: Frank Seme m Joseph Peternel. Winterquarters, Utah: Louis Blasich. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob Romsak. Thomas, W. Va. in okolica Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stamp-fel. Milwaukee, Wis.: Josip Trair riik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton Stta^ rieh. West Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh. Q) Q) ® Q) NAJBOLJŠA ® SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena t platmi vezam $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe isto v podranurf Fr. Sakser, 1604 St Clair Ave., N. E. W LOUIS VESSEL nai zastopnik, kateri je poobla-iicen pobirati naročnino za "Glas Naroda" ter izdavati za to ve-sdofsvz ara uq "Vfipjiod «UAvf[ v vseh poslih in zato ga rojakom toplo priporočamo. Uprava. "Glasa Naroda". Izšla je Učna knjiga* "VOJSKA NA BALKANU "i Vsled vsestranske želj« naroU-U smo več iztiaov te knjig« In j« sedaj eenj. rojakom na lafo. Knjiga "Vojska na Balkana' sestoji iz 13 posameznih seiitkov obse gaj očih skupaj na večjem formatu 192 strani Delo je premij eno s 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom j« prideljea tudi večji slovenski aemljevii balkanskih držav. Posamezne zvezk« j« dobiti p 16«, vseh 13 seiitkov skupaj pa stane a poštnino vred $1.81. Naroča se pri: Slovenie Publisttnf Oo, M Cortlandt St.. New York OUy ROJAKI NAROČAJTE SE na "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. drŽavah. *—9—t—r le ixnatditelj najuipcintj i« tinkture na •▼•tu Alpeo-tinkture Alpenpoaa • Ženskam Hikin. h teri jo rabijo. tednih popolno-m bodo in bodo ____Ravno ftedalh brada in brk« ki ne bodo izpadale la na bodo postal« eive. O taka dni popolnoma oodravfan revmatizem. koetibol. trzanje po rokah, nogah ia hrbtenici. Bane. opeklina. bol*, ture. kraste ia korja oCeea. bradavice, potenje nos. »b!ine itd. odstranim ▼ treh daefc. Moja zdravila ao registrirana v Wwhinstona. znamenje, da so čista in najbolj takoi po eanlkJ Pošljem «a zastonj. JAKOB WAHCI6, ION B. Mth St. Cleveland, O. N. B. Onema. U M zabil meja zdravila fesas 9600. Amerika in Amerikaaci POZOR, SLOVENSKI FARMERJI! Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH J H KRANJSKIH KOS s V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. K ase so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajer~ :-: skem. Iste se pritrdijo na kosičee z rinkcami. :-: Cena 1 kose je 1.10. Kdor B B naroči S kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla; b b cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos. Daije imamo tndffine jeklene srpe po 50c Naročilo je priložiti denar ali Postal Honey 82 Cortlandt St, Order. New York, N. Y. m {{(Francoska parobrodna družba.) Direktna Črta do Hane, Pariza, Švice, loomosta in Ljubljane. Foitni paniki so i UCPROVENCE" aa!dra vijaka TASAVOIE** aa dva vijaka "LAJLORRAmr* l vijak. TA PRANCE* Um vU.W. ■spremi pamlil sel "Chicago", "U Toaraine", "Rochambeaa"in "Niagara" Glama agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK eornsr Fearl It, Ohseehronfk SnEdinc. Foitni parnild odplnjejo vedno ob sredah is pristanlife številki IT V.B. rojaki, naročajte se na' "GLAS naroda". NAJ. VEČJI in najcenejši dnevnik. Slovenia Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom ia znano knjigo Rev. J. M. Trunks: asrorga ni V i i i i i t i „ 9 Po asnižarii cent! | Amerika in Amerikanci. % Spisal Rev. «1. M. Trunk Je dobiti^poštnine prostojsa $2.50.fKnjiga|je(Te-zsna^v^Platno in n spominjako prilična. Založnik je!imeI!veliko*8troikov*in se mu nikakor ni isplačals, zato je cena^snižana, jdsjse'vsai delomsgpokH-jejo veliki'stroški. Dobiti je pri: Sloyenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, [New Yoric, N. Y. 'JU » i t i » 4 Ni naš namen izreki na tem mesta kako kritiko, pa$ pa isjavlja-mo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v atari domovini, kjer se gotovo zanimajo starini ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le-marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca is sedanjih ali preteklih dni Čudimo se le, da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo sanjo kričeče reklame, s katero ae spravi v svet marsikatero drn^o, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božii-ni dar, ki ima trajno vrednost Gena elegantno v platno knjigi je HJSO s poitnino Za isto eeno se odpoOje knjigo na katerikoli naslov t stan domovini. |C Denar mečete proč! ^M ako ae podpirate ivejega rojaks. Pri meni dobite izvrstno domaČe vino galon po 75c. in več. Pri odjema kot 10 gsloa dajem pe- pust, lor se popebno pri porotam slavniaa ■lo venski m društvam ob priliki kake vaac-lice, tudi onim sa svatbe. V xalogi imam Uvratae doma£a klobasa In viakovrstno grocerijako blago, katerega ljubi nai narod. Pošiljam denar na vse strani sveta in parobrodne listke ca vse proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam m kupujem avstrijski denar. 8 twdko Frank Sakser sem t trgovski iveii. Upravljam vse v notarski posel spadajoče dela, ker sem javni notar. (Notary Public.) FRANK JURJOVEC' 1SS1 V. 22a4 Stmt. Oicase, OL 92 Cortlandt St. New N.T. PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEQAN, ILL. PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vožne listke'vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJAivse v notarski posel spadajoča dela. "GLAS NARODA" JE EDINI ZDS. DRŽ. .NAROČITE SE NANJ! SLOVENSKI DNEVNIK H