Poštnina plačana т gotovini.
Leto XI., št. 98
Ljubljana, torek 29. aprila 19)0
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon
it. 3122, 3123, 3124. 3123 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoč: 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. bseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Fodružnica Celje: Kocenova ulica
_ št 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 7S.1S0; Wien št. 105.241.
Jugoslovenska Matica raipuščena
Banska ustava je včeraj razpustila Jugo-slovensko Matico in Orjem v Ljubljani
LJubljana. 28. aprila, d. Včeraj .ie izvršila policija v društvenih prostorih Jugoslovenske Matice v Ljubljani, v hibi Jadransko podunavske banke, hišno preiskavo. Danes popoldne je posebna policijska komisija izročila predsedniku oblastnega odbora Jugoslovenske Matice g. dr. Janku Pretnarju dekret banske uprave, s katerim se Jugoslovenska Matica razpušca. Policijska komisija je obenem popisala društveno premoženje in nato zapečatila društvene prostore.
Razpustitveni dekret, datiran z današnjim dnem tn podpisan po g. banu Inž. Sernecu, pravi m. dr.:
»Policijska uprava v Ljubljani je izvršila % Vaših društvenih prostorih nenadno hišno preiskavo, kjer je našla in zasegla inozemske tiskane predmete, katerih uvoz je oblastveno prepovedan.
Društvo jc s tem postopanjem prekora-
čilo svoj statutarični delokrog. Zato odrejam na osnovi 24 in 20 društvenega zakona z dne 15. nov. 1867, drž. zak. št. 134 razpust Vašega društva.
Zoper ta odlok je dopustna, pritožba na ministrstvo notranjih poslov v 60 dneh po dnevu dostave. Pritožba pa zaradi varovanja javnih interesov nima odložilne moči.«
Ali se nanaša razpust samo na ljubljanski oblastni odbor ali tudi na krajevne organizacije Jugoslovenske Matice po deželi, iz razpustitvenega dekreta ni razvidno. Ravno tak0 momentane še ni znano, ali so bile razpuščene organizacije Jugoslovenske Matice tudi po drugih banovinah.
Istočasno z Jugoslovansko Matico je bila v Ljubljani razpuščena tudi Organizacija jugoslovenskih emigrantov (ORJEM). Razpustitveni dekret je enak kakor za Jugoslovensko Matico.
Poset kancelarja dr, Schobra v Parizu
Pr, Schober bo obnovil zveze s francoskimi državniki in
se zahvalil za pomoč pri haaških pogajanjih
Pariz, 28. aprila, AA. Avstrijskega kancelarja dr. Schobra, ki je prispel danes ob 16.40 v Pariz, so pozdravili na kolodvoru zunanji minister Briand. zastopnik predsednika republike Doumer-gua in mnoge osebnosti avstrijske kolonije v Parizu.
Kancelar dir. Schober je pri svojem prihodu dejal, da se je z velikim veseljem odzval povabilu francoske vlade. Svoj obisk da bo uporabi! za to. da obnovi zveze s francoskimi drža v nitki in da se zahvali Franciji za pomoč, ki jo je nudila Avstriji v Haagu. Dodal je, da je prepričan, da mu bo nudil obisk možnost, da razloži francoskim držav- . шкот delo in razvoj Avstrije. Prepfi- 1
čari je, da bo Francija še nadalje razumela avstrijski položaj. To da bo v korist miru v Evropi in v korist ideji evropske kooperacije.
Pariz, 28. aprilla. AA. »Echo de Paris« pravi v posebnem članku o avstrijskem kancelar ju dr. Scholbru. da je imel prav pri svonem delu za cilji, ki so splošno simpatični in da je Francija močno zainteresirana na uspehu Avstrije. List veli nadalje, da vežejo fran-cosiki iin avstrijski narod vezi prijateljstva, ki bo še poglobljeno z interesi med obema državama in da bo delo v prid Avstrije obenem delo za svetovni i mir.
Pred notranjo razorožitvijo v Avstriji
Aystrijska vlada napoveduje, da bo izvedla splošno razorožitev
London, 28. aprila, s. Ženevski poročevalec »Daily Heralda« objavlja v svo-en listu besedilo zaupnega pisma, ki ga je avstrijski zvezni kancelar doktor Schober poslal Ligi; narodov in ki je bilo z datumom od 31. marca takoj izročeno članom Sveta Lise narodov v informacijo.
Pismo veSi med drugim: »Z ozirom na to, da se od časa do časa v političnih krogih inozemstva razmišlja o potrebi popolne notranje razorožitve in z ozirom na dejstvo, da je Avstrija vedno izpopolnjevala vse svoje obveznosti iz mirovnih pogodb, smatra avstrijska vlada za oportuno, da od časa do časa informira Svet Lige narodov o svojih
tozadevnih korakih. Izkušnje Avstrije glede obstoječih pravnih določb o posesti orožja so prepričale zvezno vlado o potrebi, da Pripravi važne zakonske odredbe. Novi zakonski načrti bodo vsebovali ostro prepoved posesti orožja ter splošno obveznost za oddajo orožja, ki se nahaja v zasebni posesti. Zakonski načrt bo predložen Narodnemu svetu na prihodnji seji. Poročevalke »Dailly Heralda« označuje Schobrovo pismo kot zelo važen precedenčni primer. ker do sedai še nobena država od bivših osrednjih držav ni prostovoljno najavila Ligi narodov svojo notranjo razorožitev.
Zasedanje angleške spodnje zbornice
Zbornica bo razpravljala o finančnem zakonu in bolniškem zavarovanju — liberalci podpirajo vlado
London, 28. aprila AA. Jutri se sestane ansieški parlament po velikonočnih počitnicah To zasedanje bo trajalo do konca
meseca juliia. Spodnja zbornica ima obsežen program. Med drugim bo razpravljala o finančnem zakonu, ki ga je že pri prej-šniih sejah napovedal zakladni minister Snowden. Dva dneva tega tedna bosta posvečena proračunski razpravi in kakor se čuje, bo liberalna stranka v vseh vprašani vh glasovala za vlado.
Jutri bo poročal minister za zdravstvo Arthur Grenvood o bolniškem zavarovanju. Na jutrišnji se* spodnje zbornice je
na dnevnem redu razprava o upravi bolni-Gških blagajn. Kakor poročajo smatra Greenwod položaj bolniškega zavarovanja za dovoli resen, da upravičuie strogo preiskavo s strani države stanja zdravniških udruženj in drugih sličnih ustanov.
Več interesa vzbuja jutrišnja razprava v lordski zbornici o premogovnem zakonskem načrtu. O tem načrtu bo govoril lord Sankev, ki je bil leta 1919 predsednik kraljeve premogovne komisije. Kakor pri, čakujejo, ne bo lordska zbornica odklonila premogovnega zakonskega načrta Pač pa bo odobrila več izpreminjevalnih predlogov.
Gradnja strategičnih cest v Avstriji
Dana,J, 28. aprila. A A. Korbiro poroča: Glasilo krščanskih socijalistov »Wiener MoTgenblatt<í piše o tem, da je avstrijski načrt o izgradnji cest izzval vznemirjenje v državah Male antante. List ponatiskuje v tej zvezi vest, da so baje neke države celo protestirale pri avstrijski vladi. List smatra, da take intervencije ni bilo, da pa je avstrijska vlada bila prisiljena pristopiti k ustvaritvi takega cestnega načrta zaradi neugodnih prometnih zvez na Štajerskem in Koroškem, kar je posledica mirovnih pogodb.
Stavka v sovjetski tovarni
Moskva, 28. aprila. AA. V državnih metalurgrč-f#i tvornicah v StaHngradu so delavci začeli stavkati, ker prejemajo premalo hrane. Stavkajoče delavstvo zahteva ponovno dopustitev zasebne prodaje živil.
Samomorilska epidemija na Dunaju
Duna}, 28. aprila, d. Samomorilska psihoza, ki je nastopila s prvimi pomladanskimi dnevi na Dunaju je zahtevala samo včeraj sedem človeških žrtev. Za prostovoljno smrt so se odločile tri žene in štirje možje. Poleg tega pa je bilo še pet slučajev poskusa samomora, ki so bili pravočasno preprečeni.
Drzni podvigi kitajskih ronarjev
Šanghaj, 28. aprila, g. Po vesteh iz Nan-kinga je 500 oboroženih roparjev napadlo in sežgalo mesto Kingsentšu. Roparji so priredili krvoprelitja med prebivalstvom ter pobili približno 1000 oseb. Okoli 900 oseb so vzeli s seboj kot jetnike. Odposlan je bil 1 bataljon vojakov za zasledovanje roparjev,
LEP USPEH NAŠIH OBRTNIKOV
Na včerajšnji vsedržavni obrtniški anketi je bilo v celoti osvojeno stališče obrtnikov dravske banovine glede novega obrtnega zakona
Beograd, 28. aprila, р. V beograjski občinski dvorani se je vršilo danes zborovanje delegatov obrtniših organizacij iz vse države, da zavzamejo končno stališče do novega obrtnega zakona. Konferenca je bila sklicana na podlagi sklepa obrtniških zbornic. V imenu obrtništva dravske banovine so se udeležili zborovanja predsednik Zveze obrtniških zadrug g. Josep Rc-bek, nadalje gg. Milko Krapeš. Leopold Pičman. Ivan Bricelj. Ivan Mihelčič in Karel Vidmar. Konfcrenco je otvoril predsednik obrtniškega saveza g. Kosta Ginovič; za podpredsednika konference .ie bil izvoljen g. Josip Rebek iz Ljubljane. Konferenca je najprej odposlala brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju in ministrskem predsedniku, nato pa je pričela razpravo o načrtu novega obrtnega zakona. Razpravo je otvoril z daljšim referatom predsednik g. Ginovič, ki je poudarjal, da po mnenju velikega dela obrtništva novi zakon ne ustreza popolnoma zahtevam obrtnikov. Zlasti
prevladuje mnenje, da ne nudi do voljnih garancij za svoboden razvoj in napredek obrtništva.
V	imenu beograjske obrtne zbornice, katere okoliš se razteza na vso Srbijo, je podal daljšo izjavo zbornični tajnik g. Dostanič. ki je prečital obširno spomenico beograjske obrtne zbornice. Srbski obrtniki se izrekajo proti zakonu, naglašajoč, da ie docela nesprejemljiv. zlasti smatrajo, da je pomanjkljiv v tem, ker ne vsebuje nikakih določb glede obrtnih zbornic. Izjavljajo se za sistem samostojnih obrtnih zbornic.
V	imenu obrtništva dravske banovine je nato podal izjavo g. Josip Rebek, k;i je obrazložil stališče slovensikäh obrtnikov. Svoja izvajanja je opiral na resolucijo. ki je bila sprejeta na konferenci obrtnih zadrug dne 23. t. m. v Ljubljani in ki je v celoti osvojila predlagani načnt zakona, zahtevajoč nekatere izpopolnitve, nanašajoče se na poostritev doiloöb o šuinarstvu. o dokazu usposobljenost' in o točnejši opredelitvi pojma obrti. V smislu skflena konferen-
ropolnoma zahtevam obrtnikov. Zlasti pojma obrti. V smislu skflena konteren-
Deset tisoč čsl Sokolov na beograjskem zletu
Številne prijave čsl. sokolskih žup - Težkoče s prevozom Zastopstvo češkoslovaške vojske
Praga, 28. aprila, h. Na vprašalne po- ali v manjših skupin
ce se je g. Rebek odločno izjavil tza sistem združenjih zbornic, ker se je izkazal za najboljšega.
O tem se je razvila obširna debata, v katero so posegli zastopniV skoraj vseh pokrajin. Končno je vendarle zmagalo stališče slovenskih obrtnikov in .ie bila v celoti osvojena resolucija obrtništva dravske banovine, izvzemši do-5oob o skupnih Zbornicah. Ob 13. je predsednik zaključil konferenco, ki jc bila lepa manifestacija solidarnosti tu-gos love n sk ega obr tn i š t va.
Po konferenci se je deputacija obrtnikov, v kateri so bili tudi slovenstkj delegati, podala k ministru trgovine in industrie ter mu pojasnila sklene današnje konference. Minister trgovine in industrije g. DemetroviiČ je л* celoti osvojil stališče slovenskih obrtnikov in sorejel tudi njihov predlog o skuornh zbornicah. Delegati so nato poseti^i še šefa kabineta in tudi njemu obrazložili svoje mneme. Slovenski delegati so se zvečer vrnitři v Ljubljano.
Praga, 28. aprilla, h. Na vprašalne pole Ceškoslovenske Obce Sokoteke glede udeležbe češkoslovaških Sokolov na vsesokoMcem zletu v Beogradu je prispelo že 60 odst. vseh odgovorov. Do sedaj se je prijaivfflo nad 5000 češkoslovaških Sokolov. Ker največje češkosilo-vaške solkolske župe do sedaj še niso odgovorile, se more računati, da se bo beograjsfkega zleta udeležilo približno 10.000 češkoslovaških Sokolov. Za prevoz bi bilo potrebnih .'0 ^akov. Najbr-že pa bodo Scikoii potovali posamezno
i v manjših skupinah. Češkoslovaške državne železnice so jim dovolile 50 odst. poipusta, avstrijske zvezne železnice pa 30 odst. popusta.
Češkoslovaška vojska se do sedaj še ni otficijelno prijavila, ker še ni dobila ofioijöinega povabila. Gotovo pa je, da bodo poslane na zlet delegacije. Zlasti bosta prišli delegaciji 30. tako imenovanega jugoslovensikega oolka iz Benešova in 28. praškega polka, ki ima na svoji zastavi jugosloveiTske trakove.
Borba s smrtjo med nebom in zemljo
Tragičen potek letalskih akrobatskih produkcij v Diisseldorfu
Letalo pristalo na pokopališču
Düsseldorf. 28. aprila d. Na diisseldori-skem letališču se ie pripetila včeraj popoldne v navzočnosti tisočglave množice težka letalska nesreča. Na letališču se je namreč vtršil letalski datn, zvezan z različnimi akrobatskimi produkcijami. Proti koncu prireditve ie bila napovedana kot glavna točka prehod v zraku iz enega letala na drugega. Letalec Hundertmark se ie dvignil z letalom letalske šole. katerega ie pilotiral šef-pilot Pescbke. in poskusil prestopiti na nad njim leteče letalo s pomočjo vrvne lestve, ki jo .ie spustilo vrh-nie letalo. V tem hipu. ko ie zagrabil v zraku nihajočo vrv vrvne lestve, se mu ni več posrečilo iz nepojasnjenih vzrokov zagrabiti prvega klina lestve ter je tako nihal v zraku zapleten v konec vrvi. Poskus pilota letala, da bi potegnil lestvo k sebi v letalo s pomočjo nadomestne vrv.;, se ie ponesrečil.
Ker je bilo vsak hip pričakovati, da bo Hunderbmark omagal in treščil na zeml.io, je policija razprostrla velike olahte. na katere naj bi ea vlovili pri padcu. Letalo, ki je že nad 20 minut krožilo nad letališčem, ie zavozlo počasi proti razprostrtim plahtam. Hundertmark, ki ie bil zakopčan na koncu vrvi. je poskusil prerezati v tistem hipu vrv na lestvi, da bi padel na plahte. To pa se mu ni posrečilo ter je potem, ko ie letalo letelo kakih 20 m visoko nad zem-
ljo, treřčil na zemlio in ga je letalo vleklo nad 100 metrov daleč po tleh. Nato se je letalo zopet dvignilo. Na vrvi pa ie še vedno visel Humdertmark že težko ranjen. Ko ie poiici.ia videla, da ie rešitev nemogoča, se ie umaknila. Nato ie voditelj letala še enkrat pristal in storil vse. da bi bil pristanek kar najbolj miren. Prihiteli so bol-nčarji, ki so prenesli. naool mrtvega Hun-dertmarka v bolnico. Poškodbe ponesrečenega akrobata so tako težke, da jim bo podiegel.
Fayettevil!e. 28. aprila AÄ. Pri prireditvi z zračnimi predvajanji je strmoglavilo letalo v «rručo občinstva. 7 gledalcev je bilo ubitih. 20 pa ranjenih.
Leoben, 28. aprila d. V bližini Leobna ie tresc'o na zemlio dvokrovno letalo Feni-ksovih tovarn za letala. Letalo se ie popolnoma razbilo, dočim ie pilot K5p£> težko poškodovan, njegov spremljevalec Stelzer pa se ie samo močno prestrašil.
Pariz. 28. aprila d. Na planoti pri St. Denisu ie moralo pristati letalo na nekem pokopališču. Pri pristanku se ie letalo razbilo. Plot in dva potnika pa so bili hudo ranjeni.
Pariz, 28. aprila. AA. Javkajo iz Moretepellier-sa, da se ie ponesrečil vodni a vajo n ter padel na skalo, pri čemur, sta se oba pilota u.biia.
Nov upor v ameriški jetnisnici
Columbns, 28. aprila, g. Skupina jetnikov v državni jetnišnici v Ohiju je skušala nasilno pobegniti. Uporniki so s silo odprli vrata celic ter so z njimi hoteli predreti velika vrata v spalni dvorani. Službujoči nočni dežurni uradnik je bil seveda brez moči. Mobilizirali so nacijonalno gardo, ki je bila v pripravljenosti. Postavljeni so bili ostri strelci s strojnicami, 500 stražnikov skuša premagati upornike. Oblasti menijo, da bodo obvladale položaj.
Krožni polet angleških letalcev
London, 28. aprila. AA. Snoči se je srečno končal polet 20 privatnih lastnikov letal, ki so pošetili s svojimi letali pol ducata kontinentalnih držav in preleteli v celem 3000 milj. V Heston so se vrnila, razen dveh vsa letala, katerih lastniki so podaljšali počitnice v Berlinu. Letalci so pošetili severno Francijo, Belgijo. Kolin, Fried-richshafen, Solnograd, Dunaj, Prago, Berlin, Dessau. Hannover in Amsterdam. Letalci so bili povsod zelo ljubeznivo sprejeti. Slično turo bodo priredili letalci v jeseni.
Nemški turisti v Dalmaciji
Sušak, 38. aprila, n. Danes je odpotovala iz Splita slcupina 30 nemških izletnikov, ki se vrača v München. Dne 7. maija prispe к Leipziga zop&i uečja akaguma pemSkiü tümstoVa
Italijansko-albansko prijateljstvo
Tirana. 28. aprila. AA. Admiral italijanske eskadře, zasidrane pred Dračem, ie priredil na admiralski ladji »Andrea Doria« kosilo na čast albanske vlade, diplomatskega zbora in italijanske kolonije. Italijanski poslanik v Tirani grof Sola je takisto priredil svečano recepcijo v prostorih italijanskega poslaništva in povabil nanjo vse polno dostojanstvenikov. Italijanski listi pri-občujejo članke o italijansko-albanskem prijateljstvu.
Seja arbitražnega odbora liře narodov
ženeva, 28. aprila. AA. Danes se je sestal v ženevi odbor za arbitražo in varnost. Na dnevnem redu tega zasedanja so tri vprašanja:
1.	vprašanje o načrtu obče konvencije radi pojačanja sredstev proti vojni,
2.	načrt konvencije o podeljevanju finančne pomoči napadenim državam;
3.	vprašanja olajšav v kritičnih časih za uradne ladje, ki naj omogočijo zveze in stike z Društvom narodov.
Fašistični nabori
Rim. 38. aorila. АЛ. Četrti fašistični nabori so bili proslavljeni PO vsej Italiji i>enavadno svečano. V trstu je bila ta proslava združena s •krstom pravkar do.grajene brze kri žarke »Fitime*. Temu si ďvýu .'»e prisostvovala ixrinccsa Qiovamia m deževni шогвдг&к! роскадик RL&XX.
„Železni general" umH
Beograd. 28. aprila. AA. Nocoj ob 2. те umrl za pljučnico v 75. letu starosti popularni »železni general« Mihajlo Živkovic. *
Pokojni general Mihajlo Živkovic ie bit rojen 2!8. avgusta 1856 v Beogradu. V vojno akademijo je stopil z 11. razredom 12. septembra 1874. za podporočnika je bil imenovan 10. decembra I. 1876, za polkovnika 6. aprila 1901, za generala pa 29. junija 1907. Za aneksijske'krize 1. 1906. je bil minister vojske.
General Živkovic je bil tudi upravnik vojaške akademije. Sodeloval je v vseh naših voinah za osvoboditev in sicer 1. 1876. 1877., 1885., 18S6. in 1912. V balkanski vojni proti Turkom je bil poveljnik ibarske vojske in je zavzel Novi Pazar in del San-džaka. L. 1913. je bil med vojno z Bolgari poveljnik prizrenskih čet, ki so branile mejo proti Albaniji, 1. 1914. in 1915. pa poveljnik obrambe Beograda. L. 1916 ga je vrhovna komanda poslala v Rusijo kjer je organiziral korpus dobrovoljcev, ki jih ie pripeljal na solunsko fronto I. 1<>!7. in 1918. Dne I. julija 1918. je bil general Živkovic „na lastno prošnjo upokojen.
Nova pravila UJU
Beograd. 28. a-pri'a. r. Na nedavni sei: gV<«» nega odbora Udružeuja jugoslovenskih uččuijev, ki se je vrš;la v Beogradu, so bila sprejeta n-i-va pravila. Po teh pravilih ostane udruženje še nadalje enotoa stanovska organizacija učkijev. Dosedanja poverjenišfcva v posameznih pokra -nah se reorganizirajo v sekcije z istim okr':-šem, kakor so ga imele dosedaj. Sckcje bodo torej obstojale še nadalje v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Spi 'u in Skoplju. Glede na lokalne potrebe in razmere pa se bodo po potrebi na sedežu ostalih banovin osnovala po"-er-jen.ištva teh sekcij. Interne organizacijske določbe so ostale v glavnem neizpremenjene. U druženje predstavlja in vodi glavni odbor, njegov izvršni organ pa ie izvršni odbor, ki ima svoj sedež v Beogradu. Upravni odbor tvorijo izvoljeni čiani \г Beograda in vsi predsedniki sekcij. Mandati v glavnem o-dfboru so razdeljeni tako, da so proporcijonalno zastopane vse banovine. Z novimi pravili ie končno rešeno tudi vprašanje pristopa drugih učiteljskih organizacij, ki doslej niso bile včlanjene v jugoslovanskem učiteljskem cdruženfjn. Največ sporov in ovir ie v tem pogledu tvorilo vprašanje imovine teh društev. Z novimi določbami pravi! je odločeno, da ostane v primeru, da pristopi celo društvo, njegova imovina še nadalje v popolnoma ločeni upravi prizadetih učiteljev do-tične pokrajine. Udruženle samo pa bo svoje ustanove v Beogradu in drugod izgradilo in izpopolnilo v korist celokupnega učite bistva.
Podpis dogovorov o vzhodnih reparacijah
Palz, 28. aprila s. Nocoj ob, 18.15 so bift v dvorani z uro na Quai ď Orsayu svečano podpisani štirje dokumenti glede ureditve vzhodnih reparacij. Zastopniki Francije. Anglije. Italije. Rumunije. Češkoslovaške. Jugoslavije in Madžarske so podpisali pogodbe, na katere so se po dolgotrajnih pogaian.iih sporazumeli zastopniki interesi-ranih držav.
Praga, 28. aprila g. Danes dopoldne se fe vrnil v Ргаго s konference o vzhodnih reparacijah zunanji minister dr. Beneí. Posetá ie takoj predsednika republike Masaryka. Jutri dopoldne se vrši izredni ministrski svet. na katerem bo dr. Beneš podal svoje poročilo. Takoi nato od,potu ie dr. Beneš s pariškim brzovlakom v Ženevo k seji razorožitvene komisije.
Truplo utopljene NovoraešČanke najdeno
Zagreil, 2S. aprila, č. Pred nekaj dnevi srno (javili, da je sikočila v samomorilnem namerni v Savo mlada Slovenka Ana Karas, -doma iz Novega mesta. Truplo pokojnice ie Sava šele danes vrgifca na suito pri Dobrovčaku, občina Posavski breg'-.
Vlak je iztiril
Beffhi, 28. aprila, d. Včeraj dopoldne se ie dogodila Pri positaii Basdorf težja železniška nesreča, ker je iztiril zardj napačno postavljenih kretnic osebni vlak. Dva va<gona sta s« pre-VtftHja jp ic bik> 1J B-letnikov itež(jc ranjeni.
TRETJI DAN PROCESA
PROTI ZAGREBŠKIM TERORISTOM
Končano zasliševanje prvega in pričetek zasliševanja dragega glavnega obtoženca — Tudi Hadžija se ne čuti krivega
Beograd. 2S. aprila, p. Na današnji razpravi proti zagrebškim teroristom je bilo zaključeno zasliševanje glavnega obtoženca Ivana Bernardiča ter je pričelo zasliševanje drugega voditelja tajne teroristične organizacije, absolvi ranega jurista Cvetka Hadžije. Današnja razprava je imela evojo senzacijo v tem, da je obtoženi Hadžija priznal ne samo to, česar ga dolži obtcžnicá, marveč tudi razne podrobnosti, ki jih je Bernardič tekom svojega tridnevnega zasliševanja trdovratno oporekal in zanikal.
Zanimanje za proces se je med tem že znatno poleglo. Celo odvetniki, ki so prevzeli zagovorništvo obtožencev ln ki so se toliko potegovali za to, da bi se število zagovornikov še povišalo, ne prihajajo več vsi redno k razpravi. Današnja razprava se je pričela ob 8. Po opravljenih formalnostih je predsednik prešel na
nadaljevanje zasliševanja Ivana Bernardiča
Kljub temu, da so mu bile prečitane izpovedi soobtožencev, ki ga zelo obremenjujejo, Bernardič vztrajno zanika vsako krivdo in priznava le malenkosti, ki pri vsem procesu ne 'grajo nikake uloge. Njegovo priznanje se omejuje le na lo, da je imel prijateljske, ne pa zaroiniške sestanke z obtoženci, da je enkrat prenašal revolverje in jih razdelil med svoje znance in da je prejel od Jelašiča denar, toda ne za teroristično akcijo, marveč za podpiranje siromašnih omladincev. Pri tej taktiki je Bernardič vztrajal tudi danes ďo konca svojega zasliševanj:!, ki je trajalo že tretji dan
Zasliševanje Bernardiča se Je pričelo danes f čitanjem izjav, ki jih je podal soobto-ženi Filip Paver pri konfrontaciji z Bernardi če m. 1'aver v teh izjavah obširno razlaga, kako ie prišlo do posameznih podvigov zarotnikov. Uvodoma opisuje dva sestanka v Kustosih, kjer so bili navzoči Bernardič. Margetič, Arnšek. Glušac, Levnaič in neki Kič Na teh sestankih je Bernardič predlagal. naj se češče sestajajo. Sprva ni povedal, zakaj, pozneje pa je izjavil, da bodo ža dobili nadaljnja navodila. Naglašal je, da mora biti omladina zbrana in pripravljena za primer, da pride v državi do kakih perturbaci]. \a drugi sestanek je prinesel seboj revolverje sistema Walter. Na vprašanje, čei ui bodo revolverji, ie izjavil, da bodo potrebni v borbi za svobodo. Pri tej priliki je tudi naroči! udeležencem sestanka, naj ugo-tove. kje stanujejo general Belimarkovič. g<-M)f>ra! Tomič, župan dr. Srkulj in policijski sei (ir. Bedekovič.
CilJi. »mladinske organizacije
Paver nato slika sestanek pri »Mokosu«, kier ie Kremzir po nerodnosti ranil Bernardiča v nogo
Bernardič: To ni res. Ranil sem se sam Vse drugo, kar pravi Paver, je laž.
Predsednik: Vi pa pravite, da so bili to prijateljski sestanki, ne pa sestanki zarotnikov.
Bernardič: Tako je. To sem ze ponov.io
povedal.
Sodnik Petrovič: Pravite, da ste videli pry Sfpfnncu samo nož. Revolverja niste nikdar
videli?
Bernardič (malo pomišija): Pač, onega, ki sem mu ga poprej dal.
Sodnik Jankovic: Biji ste član omladinske organizacije HSS. Kaki so bili cilji vašega letovanja? Sami ste rekli, da ste bili vodilni član in znan po svojih demonstracijah.
Bernardič: Cilj organizacije Je bil nacijo-nalna in politična vzgoja. Jankovic: Toda kaj je bil vaš ideal? Bernardič: To vse je povedano v programu.
Jankovic: Ali vam je bilo znano, katere osebe delajo "-zunaj«? Bernardič: O vsem tem ne vem ničesar. Jankovic: Slišali ste, da izpoveduje Hadžija. da sta oba dobro vedela za cilj svojega početja in da sta hotela s tem opozoriti inozemstvo. Bernardič: To pravi Hadžija. ne jaz. Jankovic: Potemtakem ste se vi popolnoma ločili od ostale hrvatske omladině?
Bernardič: Nikakor. Saj nisem imel nobenega cilja, ki bi ne bil izražen v programu.
Državni tožilec dr. Ucovnč: Pravite, da ni res. kar pravi Jelašič.'Razložite nam potem, kake razloge ima Jelašič, da govori vam v škodo, ko sta vendar bila prijatelja in sta se sestajala na prijateljskih sestankih.
Bernardič: Tega tudi jaz ne vem. Jelašič je slabega zdravja, pa morda zaradi tega govori proti meni.
Dr. Ucovič: Hadžija pravi, da site mu na prvem sestanku v Jaški priznali, da vas je Jelašič angažiral za akcijo. Vi pa to zanikate. Kako si tolmačite, zakaj Hadžija tako govori?
Bernardič: Hadžija je izvedel od F ra nek i-ča, da sem s Prpičem pobegnil. Zato je gotovo mislil, da najlažje reši sebe, če zvali vso krivdo na mene. Pozneje svojih izjav ni upal več preklicati. Prpič mi Je povedal, da je imel pri sebi peklenski stroj, ko so ga aretirali. Spoznal sem nevarnost situacije in vedel sem, da pridem tudi jaz v zapor. Zaio sem se s Prpičem dogovoril, da morava za vsako ceno pobegniti, tem bolj, ker sem vedel, da me nadzira policija.
l>r. Ucovič: Priznali ste. da ste bili v Jaški.
Bernardič: Da.
Dr. Ucovič: Da pa ste pii tej priliki govorili o peklenskih strojih, tega ne priznavate. Potovali ste s potno košaro, v kateri je bil spravljen peklenski stroj. (Glej sliko v nedeljskem »Jutru ! Op. ured.) Ali ste vedeli za to?
Bernardič (izogibajoče): To že . . . I)r. Ucovič: Begič izjavlja, da ste se vi razburjali napram njemu zaradi pasivnosti vodstva HSS in govorili, da se mora končno pričeti aktivni odpor.
Bernardič: Begič me obremenjuje pred policijo. Pred šefom policije dr. Bedekovi-čem je trdil, da mi je dal 5000 Din, a pri konfrontaciji sem mu dokazal, da govori neresnico.
Dr. Ucovič: To, kar pravi Štefana«, potrjujeta tudi Margetič in Paver.
Bernardič: Oba sta pod vplivom Štrtaka, Med njimi vlada sporazum.
Dr. Ucovič: Štrtak pravi, da ste vi večkrat pripovedovali, da je v inozem?bvu mnogo * naših ljudi«, bi delajo in da boste od tam dobili m uniči jo in bombe. Bernardič: Vse to ni refi. Na zahtevo drž. tožilca so bile prečilane izpovedi Štefanca, ki bremeni Bernardiča.
Dr. Ucovič: Vidite, nanj ste se sklicevali, a baš on dokazuje, da ste prinesli kabel v njegovo stanovanje.
Bernardič: To pravi tudi Paver.vSicer pa so to sami lajiki, ki so prvič pred sodiščem in so zato podvrženi vplivom.
Zagovornik dr. Ilrvoj: Obtožnica pravi, da ste organizirali v Zagrebu neko teroristično akcijo, da bi opozorili inozemstvo. Vi ste bili prietaš Stj?pana Radiča. Kako dolgo?
Bernardič: Od prvega početka. Dr. Hrvoj: Ali vam je znano, da določa program HSS. da se za dosegэ programa ne smejo uporabljati teroristična sredstva? Bernardič: To vem.
S tem je bilo zasliševanje. Bernardiča končano. Predsednik je narekoval zapisnikarju zaključek z ugotovitvijo, da Bernardič zanika vse svoje prejšnje izpovedi in vztraja pri svojem zagovoru, ki ga je podal na razpravi.
Zasliševanje Cvetka Hadžije
V dvorano so nato privedli drugega glavnega obtoženca in voditelja teroristične akcije Cvetka Hadžijo, absolviranega jurista, ki je bil v zadnjem času odvetniški pripravnik v Jastrebarskem. Star je 32 let, dokai šibke postave, bled in suh. K razpravi je prišel v črni obleki. Napravi vtis inteligentnega. malo fantastičnega človeka, üovorj gladko in vidi se, da se je na svoi zagovor dobro pripravil. Trudi se, da bi napravil dober vtis. cesto se obrača k odvetnikom, pa zopet k državnemu pravdniku in k predsedniku sodišča. Za odgovor ni nikdar v zadregi. Na vsako vprašanje ima odgovor takoj pri rokah.
Ko ie Hadžija stopil v dvorano, sta se naiprvo spogledala z Bernardičem, nato pa je Hadžija mirno stopil pred sodni dvor in se priklonil. Pred prehodom k zasliševanju je predsednik objavil, da je sodišče odklonilo zahtevo obrambe, nai bi se zapisniki o zaslišanju na policiji ne črtali. Četudi ti zapisniki niso pravni dokument faktičnega zaslišanja, vendar predstavljajo sestavni del obtožnice in imaio informativni značaj za nadaljno preiskavo.
Predsednik: Cvetko Hadžija. sedaj boste zaslišani.
Hadžija: Gospod predsednik, na razpolago sem vam. Toda prosim vas, da mi dovolite kratek razgovor z mojim zagovorni-ko dr. Hrvoiem.
Predsednik je nato pristal. Hadžija in dr Hrvoj sta se par minut po tihem razgovar-jala, nakar je Hadžiia zopet pristopil k predsednikovi mizj z besedami: Pa pričnimo.
Predsednik: Slišali ste obtožnico in veste, za kaj gre. Ali se smatrate krivega?
Hadžija: Obtožnico sem razumel, krivega pa se ne smatram.
Predsednik: Obtožnica vas dolži, da ste skupno z Bernardičem organizirali udruže-nje, ki je imelo za cilj, da s terorističnimi dejanji v Zagrebu, z atentati na javne funkcionarje in javne objekte spravi v nevarnost javni mir in red v državi, vse to pa s končnim ciliem, da se spremeni obstoječe stanje.
Debata o značaju sodišča
Hadžija: Kriterij subjektivne krivde je motiv, odnosno svrha dejanja, zaradi katerega se kdo obtožuje. Obtožnica mi impu-tira krivdo, toda motiv bo postal jasen šele tekom moje nadaljne podrobne razlage. Sedaj samo na kratko in principijclno izjavljam in naglašam, da so motivi dejanja, zaradi katerega me obtožuje državni tožilec, najbolj vzvišeni in najbolj idealni. Visoko izjemno sodišče!
Predsednik: To ni nikako izredno in izjemno sodišče.
Hadžiia: To je moje mnenje o tem sodišču zaradi tega. ker je bilo ustanovljeno pod izrednimi okoliščinami. Predsednik: Ni tako. Hadžija: Preden preidem na svojo meritorno obrambo, odnosno na zgodovino onega, česar me dolži obtožnica, smatram za svojo pravico, da protestiram proti temu, da se mi ni dovolilo večje število zagovornikov.
Predsednik: To je že rešeno. O tem ne bomo več izgubljali časa.
Hadžija potegne iz žepa šop papirjev s svojim; beležkami ter začne čitati svoi oo-rambni govor, ki je bil neke vrste politično predavanje in kritika obstoječega režima v državi. Ko je ta govor prešel svoie dopustne meje, ga je predsednik prekinil, a Hadžija mu je izročil svoie beležke, češ naj jih priključi sodnim aktom.
Hadžijin zagovor
Predsednik: Povejte sedaj, ali ste bifr član zagrebške teroristične organizacije? Hadižija: Nisem.
Predsednik: Ali ste delali skupno г Bernardičem ali ne?
Hadžiia: Počakane, da maio zberem svoje misli, ker ste me prej prekinili. Potrudil se bom, da ne bom zopet prekoračil zakonov, kajti moja obramba je v mojem interesu.
Predsednik: Vprašam vas še enkrat, ali ste bili član udruženja, aH ste delali skupno z Bernardičem in z drugimi obtoženci, kakor „to slika obtožnica.
Hadžija: Obtožnica mi imputira razna dejanja :n trdi, da sem postal v drugi polo-
vici 1. 1929 član nekega udruženja v Zagrebu jn da sva Bernardič in jaz organizirala to udruženje у svrho teroristične akcije. Ko sem prečital to točko obtožnice, sem dobil vtis, da si državni tožitel.i sam ni na lasnem, ali more to kvalificirati po zakonu o zaščiti države. Taka organizacija ni obstojala. Bil sem predsednik raznih organizacij in društev n. pr. Hrvatske omladině na zagrebški univerzi, medklubskega odbora itd. in sem na ta način imel mnogo znancev.«
Tu je predsednik odredil 20 minutni odmor in ob 11. razpravo zopet otvoril. Hadžija je nadaljeval svoj obrambni govor naglašajoč, da med organizacijami, pri katerih .ie sodeloval, nj bilo nobene teroristične organizacije. Na temelju same obtožnice ie jasno, da nisem obtožen zaradi kakega atentata na vojaške ali civilne osebe. Res je, da sem izdal neke ljudi, toda ne kot člane ali celo inicijatorje. Obtožnica državnega tožilca me obremenjuje za dejanja, a v obrazloženju se sklicuje na moje izjave. Tako n. pr. na iziavo. ki sem jo podal policiji, da sta bila glavna inicijatorja Begič in Jelašič. Odločno in kategorično oporekam, da bi bil sploh kdo glavni ini-cijator te akcije. Inicijativa in vse nagovarjanje ni nič drugega, nego naša individualna zavest. Ne samo mene. nego nas vseh, zavest, da se moramo braniti.
Kdo je bil inicijator ?
Predsednik: Na kak način ste mislili, da se morate braniti? Ali s temi peklenskimi stroji, revolverji in bombami?
Hadžija: Naš neumrljivi prosvetitelj in učitelj Stjepan Radič je osnoval svojo stranko na načelih pacifizma. Mi vsi, prav posebno pa še jaz sam, smo bili prežeti pacifisti. Samoobramba pa nam je narekovala, da kljub temu ne izbiramo sredstev. Samoobramba je dovoljena v vsaki obliki.
Predsednik: Pa vendar je moral nekdo dati za to inicijativo.
Hadžija: Žal mi je, da vam moram oporekati, toda še enkrat izjavljam, da ni govora o kakem inicijatorju. Pri tej stvari ni nihče dal inicijative, niti hujskal. Predsednik: Nihče?
Hadžija: Kakor sem rekel: inicijativo nam je dala naša vest.
Predsednik: Pojasnite nekoliko podrobneje. v čem je bila vaša skupna akcija.
Hadžija: Skupne akcije, kakor jo predstavlja obtožnica, ni bilo.
Predsednik: Pa vi vendar govorite o nekaki skupni zavesti.
Hadžija: To je bila zavest vsakega izmed nas in zato naša skupna zavest.
Predsednik: Da se branite z vsemi sredstvi brez izbire?
Hadžija: Karkoli ■ nam pride pod roko. Predsednik: Ugotoviti moramo, ali je obstojala organizacija v obliki kakega društva, ker govorite vi o nekaki zajednici. Kako ste prišli do prepričanja in do dogovora za tak način borbe?
Hadžija: Do nikakega dogovora. Naša zajednica se je pokazala šele pri dejanju. Predsednik: Pri kakem dejanju. Hadžija: Pri aretaciji. Predsednik: Vi govorite o koncu akcije, ne pa o začetku.
Proti poklonitveni deputaciji
Hadžija je nato začel pripovedovati o sestankih ter je dejal: Kakor se spominjam smo se sestali večkrat. Ne jamčim pa, da je bilo prav tako. Spominjam se tudi sestanka v mojem stanovanju. Bili so Prpič. Močnaj, Štefanac in Bernardič. Tu smo se razgovarjali in izmenjavali svoje misli. Predvsem smo govorili o poklonitveni deputaciji. Govorilo se je, da bi jo bilo treba onemogočiti, da bi bilo treba prirediti proti njej demonstracijo. Ne vem, ali se je na tem sestanku govorilo tudi o peklenskem stroju. Bilo je pa vsekakor govora o tem, kaj bi se moglo ukreniti proti nameravani poklonitveni deputaciji. Ne spomin iam se, ali je bil že takrat govor o peklenskem stroiu, kategorično pa oporekam, kar trdi obtožnica, da je bilo tedaj sklenjeno porušiti most. Že iz tega, ker se ne spominjam, da je bil sprejet ta sklep, je razvidno, da nismo mogli takrat govoriti kdo bo in kje bo postavil peklenski stroj.
Predsednik: Pa ste se le dogovarjali, da se ta čin izvrši.
Hadžija: Razgovarjali smo se. toda nismo odločili, da se izvrši.
Predsednik: Toda podvzeli ste ukrepe za nabavo potrebnega materijala.
Hadžija: V tem trenutku se ne morem spomniti. Dopuščam možnost, da se je govorilo o eksploziji, ki naj bi dala svetu zunanji znak našega protesta, ker na drug način nismo mogli dati duška svojemu nezadovoljstvu.
Hadžija nato pripoveduje, kako so imeli i drugi sestanek v hotelu Esplanade. kamor ; ie poleg gori navedenih prišel tudi Veselic, j Sestanki so bili večinoma tovariški in gotovo ie. da se kai posebnega ni dogovarjalo. Zlasti trdi. da ve. da se v kavarni •»Trilbi« ni govorilo o eksploziji bombe na Zrinjevcu.
Bomba na Zrinjevcw
Predsednik: Kaj mi morete o tem povedati?
Hadžija izpove, da so hoteli na vsak način demonstrirati proti delovanju jugoslovenske akademske čitalnice, ki je bila naslednica političnega kluba Davidovičevih demokratov. Ta organizacija, ki je priklenila k sebi elemente rz raznih «trank, je pokazala gotovo aktivnost, zaradi česar so prišli na misel, da bi osnovali dijaško pro-tiorganizacijo. Na ta način ie prišlo tudi do osnovanja dijaškega kluba Reunion, čegar pravila je nob'ciia potrdi'a.
Predsednik: Kdo ie predlagal, naj se postavi bomba na Zrinjevcv*
Hadžija: Obtoženi Mocnai ie sam priznal, da ie prinesel bombo. Kako je dos'o do položitve stroja, ne vem. Margetič ie na polici"' priznal, da je položil bombo, ki jo je dobi! od Mocnaja.
Predsednik: Od kod to veste?
Hadžija: Vem od tedaj, ko se je o tem govorilo v Esplanadu, kjer smo se sestali.
Predsednik: Ali ste se s tem strinjal:?
Hadžiia: Svojega mnenja nisem izrekel, ker me nihče ni vprašal.
Predsednik: To vam ie bilo znano samo iz pripovedovanja Mocnaja.
Hadžiia: Da. Bila sva prijatelja.
Obtoženec ie nato pripovedoval, kako je bil aretiram in kako so ga odvedli na policijsko ravnateljstvo. Protestira! ie. ker ie moral plačati za prevoz od kolodvora do policijske centrale v Petrinjski ulici 30 Din za avtomobil, češ. avtomobila ni naroči! in 30 Din predstavlja zanj že precejšnjo vsoto, s katero b mogel priti do samega Karlov-ca. Pri šefu policije se ie zaradi tega tudi pritoži!.
Nevarna demonstracija
Predsednik ic prečita! zapisnik zasliša-nia Hadžije pri policii , nakar mu je rekel: Obtoženi ste. da ste v družbi s Franekičem « in ostalimi sklenili, da poru'-ite s peklenskim strojem most v Zagrebu, in sicer v trenutku, ko bo privozil posebni vlak z de-putaciio mestnega zastopstva.
Hadžiia: To ne drži.
Predsednik: Drži pa. da ste se dogovorili. naj se peklenski stroj postavi in da se stroi pripravi.
Hadžiia: Oporekam, da bi se eksplozija na Martinovk- imela dogoditi v trenutku, ko bi imel priti vlak z deputacijo. To trdim ne samo iaz. temveč vsi obtoženci.
Predsednik: Ali m; hočete povedati, da ni šlo za to . . .
Hadžija: ... da se povzroči nevarnost za živHentje . . .
Předsedu k: . . . temveč samo. da se —
Hadžiia: . . . demonstrira . . .
Predsednik: Ali niste vedeli, da se lahko pripeti izprememba voznega razporeda in da bi eksplozija vendarle mogla povzročiti žrtve.
Hadžija. vse smo predvidevali. Zato pa stroj ir bil temni ran. ker smo hoteli izvršiti eksplozijo z električnim zažigom. tako da hi bili vedno gospodarji trenutka.
Predsednik: Kdo bi ime! kontrolirati. kdaj pride v!ak?
Hadžija: To b: imelo biti kasneje določano.
Sodnik Dobokovič: Ali niste imeli namena. da poženete vlak v zrak?
Hadžija: Nismo imeli niti namena porušti most.
Predsedwik: Po čem ste smatrali, da ste vi im vaši tovariši imeli pravico zastopati hrvatski narod?
Hadžija: Jaz nisem imel formalnega mandata.
Predsednik: To ie druga stvar.
Hadžiia: Jaz sem bil tega prepričanja sam. ker sem bil po usmrtitvi Schlegla preganjan.
Sodnik Jankovič: Vi ste obtoženi kot vo-diiteJi skupíme, ki nai bi rušila objekte. Bernardič pa kot voditelj skupine, ki bi napadala osebe. Recite, ali ste bii v položaju, da ste se mogli smatrati za vodjo skupine, ki bo rušila objekte?
Hadžiia: Kar se tiče Bernardiča. nc vem za njegovo vlogo. Kar se tiče moje vloge, sem že prei dejal, da nisem bil niti član te organizacije, niti n.ie.n organizator. Reke! sem. da so bili to liudie. ki so bili vezani z ideološkimi vezami, ki obstojajo tudi še danes.
Sodnik: Ali so vas tedaj smatrali kot vplvmo osebo.
Hadžija. Kot takega so me smatrali, ne pa kot voditelja.
Sodnik Jankovic: Ali ste dobivali kakšne instrukcije in od koga?
Hadžija: Nobenih, nisem jih mogel dobivati, zato ker sem bil izven Zagreba.
Sodnik: Vi torej zanikate, da ste prejemali od kogarkoli bodisi v državi ali izven nje instrukcije.
Hadžija: Zanikam.
Predsednik: Dejali ste, da je imelo biti kasneje odrejeno, kdo bo zažgal stroj. Kdo je bil ta oseba?
Hadžija: To bi se bilo šele kasneje določilo.
Predsednik: Kdo bi odredil to osebo?
Hadžija: Tudi to bi se šele pozneje odredilo.
Branilec Rankovič zahteva, da se vrnejo Hadžiji zapisniki, ki jih je zjutraj sprejel predsednik. Po odklonitvi tega predloga, je bila razprava ob 13.05 prekinjena in se nadaljuje jutri zjutraj.
„Prisega o polnoči" na ljubljanskem odru
150. uprizoritev najbolj priljubljene slovenske narodne igre, ki se je je v režiji Vala Bratine lotila dramska sekcija J,NAD »Jadrana«, je (privabila snoöi v Ij-ubljansko dramsko gledatóče veliko maso občinstva k vseh slojev. Naša Ma-.nica je ta ve сет doživela pravi triumf, vihar aplavzov in veliko tož, pač lepo (priznanje njenemu skromnemu in zaslužnemu delo-vaniu na polipu slovenske touMure. Tudi izvajalci mi ene 'Prisege. so bili deležni odobravanja. Posamezni med njirni so se odrezali prav častno. Morda je bilo igranje v celoti malo preveč salonsko in takšnih kmetekib tipov bi srečati v življenju bolj malo, toda stvari pač ne gre soditi z vidikov stroge umetniške kritike. Glavno je, da jc bila »Prisega« Eamiškjena z dobrim namenom, da ima mnogo zdravega jedra, ki ga mora priznati najbolj resna kritika in da je končno v •poldrugem letu dosegla 150 upTPzoritev, kakor še nobeno slovensko dek). Ta številka kot meri'o tvd-i nekaj ipomenL
Krvav pretep
Novo mesto, 28. aprila.
Danes okoli 6. je pila v gostilni pri Sedlarju večja družba, v kateri so bili 27-letni Anton Vidic iz Smolejeve vasi, posestnik Janez Derganc iz Potoka, njegov sin Jože, posestnik Rudolf Senica iz Praperč ter neki 30-letni Jože iz Ločne. Mešetarili so za konje; ker je bil Dergančev sin Jože najmanj dovzeten za to mešetarjenje, je proti njemu nastopil Vidic ter mu ukazal, naj molči, pri čemer ga je opsoval z »zelencem«. Prišlo je do dejanskega spopada. Janez Derganc je hotel priskočiti na pomoč sinu Jožetu. V tem trenutku pa je Jože iz Ločne strnil Derganca z nožem v levo roko ter mu přeřezal kazalec. Nekdo drugi ga je ob enem udaril z nekim topim predmetom. Dergancema je priskočil na pomoč posestnik Janez Senica iz Praperč, ki je začel obdelovati Vidica s kozarcem po glavi, da se je ves krvav zgrudil na tla. Vidica in Derganca so pripeljali k zdravniku dr. Ro-pasu, ki jima je rane za silo obvezal, nakar ju je policija z avtomobilom odpeljala v . bolnico. Proti pretepačem bo uvedeno kazensko postopanje.
Jubilej treh mariborskih novinarjev
Kakor smo poročali že v nedeljski šte»-vilki, so v soboto zvečer mariborski novinarji na prijateljskem večeru proslavili 25-letnico novinarskega delovanja zaslužnega kolege Vekoslava Spindlerja, rednega sotrudnika »Mariborskega Večernika« in našega lista. Istočasno so obhajali tudi 20-letnico novinarskega dela dveh drugih mariborskih kolegov, Frana žebota in Josipa Dolanca. Lepega večera, ki ga je priredil mariborski novinarski klub v hotelu »Pri Orlu«, so se udeležili vsi mariborski novinarji s svojimi ženami. Prisotni so bili tudi soproga jubilarja Spindlerja in štirje njegovi odrasli otroci.
Prijateljski večer se je začel z izrednim občnim zborom novinarskega kluba, na katerem se je predsednik, glavni urednik Kasper, v toplih besedah spominjal plodo-nosnega delovanja glavnega jubilarja gosp. Spindlerja in mu izrekel prisrčne čestitke tudi v imenu Novinarskega društva v Ljubljani. V imenu mariborskega novinarskega kluba je potem izročil jubilarju v spomin umetno izdelano usnjeno tobačnico z vdelanim monogramom. Enako je predsednik Kasper pozdravil tudi oba druga jubilarja in jima izrekel tople čestitke.
čestitkam se je priključil urednik Prunk, ki je prisostvoval slavju kot zastopnik direkcije in uredništev listov konzorcija »Jutra«, naglašujoč, da je jubilant Spindler, katerega šteje sJutrova« družina s ponosom za svojega člana, ob vsem svojem težkem delovanju kot novinar in obenem kot politik, kulturni delavec, predavatelj in pisatelj ohranil vsekdar svež optimizem in neizčrpen idealizem. Sporočil je obenem vsem trem jubilantom pozdrave in čestitke ljubljanskih tovarišev.
Izrednemu občnemu zboru je sledil banket, ki se je razvil v prisrčen prijateljski večer. Urednik Eržen je v lepih besedah očrtal trpko novinarsko pot, ki jo je v dolgih 25 letih moral prehoditi tovariš Spindler, katerega je vedno dičila kremenita značajnost, požrtvovalnost, izredna pridnost in točnost. Urednik dr. Vatovec, ki je obenem zastopal »Slovenca«, je orisal delovanje Frana žebota, urednik Golob pa delovanje Josipa Dolanca. Vrstile so se še druge zdravice. Med drugimi se je oglasil tudi jubilantov sin, uradnik bančne uprave v Nišu, in je imenom družine izročil očetu-jubilarju v spomin zlato uro. Po vrsti zdravic so se zahvalili jubilanti, ki so naglašali, da bodo iz izkazanih simpatij svojih kolegov črpali življenski pogum v svojem na daljnem delovanju.
Ves prijateljski večer je potekel izredno kolegijalno in prisrčno ter pokazal lepo harmonijo, ki vlada med mariborskimi novinarji.
Velike tatvine državnega premoga
Liub!iana, 28. aprila
Organi mestnega dehodarstvenega urada na gorenjskem kolodvoru so žc skozi nekaj let ugotavljali, da primanjkuje premog v vagonih, dirigiranih v kurilnco. Vsebina teh vagonov oogostoma ni odgovariala navedeni količini, ni se oa dalo ugotoviti, kako in kie ie primanjkljaj nastal. Ko pa so sedaj natančneje preiskoval1 neki vagon, ki je prevažal premog dvakrat pod eno in isto številko, so naznanili zadevo načelniku kolodvora, ki ie uvedel preiskavo.
Ta preiskava ie hitro dognala, da se ie med vožnjo med kolodvorom in dohodar-s t ve nim uradom krade! premog v večjih količinah. N? tatinskem poslu je bila večja družba. ki ie raztovarjala kar po 5 do 7 ton premoga. Aretirali so že večje š-tevilo oseb. podrobnosti oa ie treba zaradi preiskave še prikriti.
Smrt otroka pod avtomobilom
Celie, 28. aprila
Včeraj popoldne okrog 16.30 se je pripetila na cesti med Celjem in Laškim poleg gostilne Lipovšek v Tremeriu težka nesreča, ki .ie zahtevala nežno življenje štiriletnega otroka. V omenienem času ie vozil celjski avtoizvošček g. M. P. v svojem avtomobilu nekega celjskega gospoda v Laško. Ko ie pripeljal med hiše v Tremeriu. je dajal pogoste predpisane onozorilne si-enale s hupo. Voz i je pravilno po desni strani ceste, dasi precej naglo. Nenadoma se ie pojavi! v skoku na levi strani ceste izza neke hiše 4-!etn; sin služkinje Julija ne Zdovčeve Stanko iz Petrove. Plani! ie naravnost k avtomobilu in v následném trenutku obležal negiben na tleli. Z glavo ie zadel v levi avtomobilov blatnik, ki rrra je zdrobil lobanjo. Šofer je v Tiitcu. ko ie opazil dečka in neizogibno nesrečo, kreni! z avtom na desno, tako da ie zavozil v hišo in poškodoval desni blatnik, vendar пеяге-če ni mogel preprečiti. Tudi če b möge! avto ustaviti dobesedno na mestu, kar pa ie absolutno nemogoče, bi se zgodila nesreča. ker se ie otrok sam s silo zalete! pod avto.
Potnik je takoi izstopil iz avta in peš nadaljeval svojo pot. dočim je šofer nemudoma obrnil avto. naložil malega ponesrečenca in ga odpeljal v celjsko bolnico. Tam ie službu i oči zdravnik pregleda! otroka in ugotovil smrt. ki ie nastooila takoj zaradi zloma lobanjskega dna. F>ečck ie jTie! tudi zlomljeno desno nogo v stegnu. Šoferja krhxia na nesreči ne zadene, ker je vozi! popolnoma pravilno no desni strani ceste in ie daia! opozorilne signale. Sicer pa je g. M. P. splošno znan kot skrajno previden, izurjen m zanesljiv avtomobilist. V zadniem času smo že ponovno opozarjali starše, nai vendar boli pazijo na svojo deco. Pa tudi odrasl; ljudje nai bi se naučili pravilnega izogibanja, hote in obna-šamda na prometnih avtomobilskih cestah.
Neur je v hrvatskem Zasroriu
Zagreb, 28. aprila, n. Včeraj popoldne je divjala v klanj§kem srezu v hrvatskem Zagorju silna nevihta. Utrgal se je oblak in je voda v Kraljevcu na Sotli rušila plotove ter odnašala les. Utonilo je tudi mnogo domačih živali. V selu Žabnjak je strela udarila v hišo nekega seljaka in jo zažgala. Burja je bila tako močna, da je prevrnila neki avtobus, v katerem je bilo polno potnikov. K sreči se potnikom ni pripetilo nič hudega. Zapustili so kraj nesreče z malimi praskami in velikim strahom.
№i kraji in ljudje
Češkoslovaški strojevodje v Jugoslaviji
Stiki med češkoslovaškimi organizacijami in iu.goslovensk mi iste stroke postajajo od leta do leta vedno tesnejši Ko so 1. 1927. napravili jugosiovenski strojevodje velik izlet na češkoslovaško, so bili tako nri-srčmo sprejeti od njihovih češkoslovaških tovarišev kakor soirejema le brat brata. Letos pa vrnejo poset Čehosi ovaki. Število prijavljenih je zelo veliko ter presega že sedai okrog 260 oseb pripadajočih strojno tehniški stroki železniške službe.
Gostje prideio v Maribor že 2. maia m se podaio po kratkem odmoru preko Zidanega mosta in Zagreba v Beograd, kjer ostanejo dva dni. ki jih bodo Porabili za ogled mesta. Nato Da jih bo vodila pot preko Bosanskega Broda v Sarajevo in od tam v Dubrovnik na Jadram. Na posebnem parníku se bo nato nadaljevalo potovanje po moriu. in sicer v Boko Kotorsko in nazal mimo otoka Korčule in Hvara v Split m Sol n. Parnik »Triglav« Jadranske plovidbe bo popolnoma na razpolago gostom. Iz Splita se podaio izletniki z brzim vlakom v Zagreb. kjer bodo ostali cn dan. nakar bodo pošetili Ljubljano in odidejo 12. maja na Bled. da vidijo tudi najkrasnejši košček naše Jugoslavije. Povratek na Češkoslovaško se bo vršil preko Ljubljane in Maribora 13. maia.
Vse priprave in priprema vsega izleta le v rokah oblastne uprave Udružetiia jugoslovanskih strojevodij v Ljubljani, ki se že sedaj obrača na našo javnost z apelom, da stori vse za naioriietnešše bivanje dragih nam češkoslovaških crostov med nami. Uver-Jeni smo. da nam bo v tem oziru olajšano delo po vseh v poštev prihajajočih mero-daini.h činiteli i h in da bo spreiem dragih tovarišev in gostov častno uspel in znova potrdil priznano jugoslovansko gostoljubnost.
Milanu Schiffrerju v spomin
Spomladi vse se veseli...
Ti na. dragi prijatelj, ležiš nem v grobu, težke grude savskega kamenja lože na strehi tvoiecra poslednjega bivališča, uvelo cvetie_ vencev in šopkov leži vrh tvoie gomile. Škrianček se zaletava pod ias.no nebo i>n žvrgoli poln življenja in nemira v tej rrelestni pomladi. Ničesar več ne slišiš, dragi Milani, ničesar več ne vidiš, zaorl si oči, tako trudne in zmučené po težki, šestmesečna bolezni. Mirno spiš. nič te ne drami in sani večnega nebitia.
Medtem pa letaio tvoie čebelice — s;iro-tice iz Dani a do cvetiu. ki ga ie pomlad poklicala v novo življenje. Kolikokrat si sedel tam ob čebelnjaku, gledal za niimi in poslušal ni i h brenčanje! Kako si 1 i ubil cveť-ce na šolskem vrtu. s koliko ljubeznijo sijih gojil, kako rad si znanca razveselil s šopkom cvetia s šolskega vrta!
Je li narava morda slutila tvojo bližajočo smrt? Težki sneg pretekle zime ie na vrtu zlomil naibolio hruško: a ťk nred sobo. kier si ležal bolan, ie sneg v šolskem parku prelomil ogromno, vitko brezo. Žalosten
Ы1 tega doo-odka: si li sam slutil bližajoči koncc lastnega bitia?
Sv. Troiica. Cankar leva »bela golobica«, te ne bo več videla. V spomlad nih in Polet-ii h nedeljah si romal po njenih stezah, poznal ^i vsak grmiček, pa si io ubral čez
Tičnico na Sdíco, Planino, v Zanlano--
gozd jn polja — to ie bil tvoj svet.
V srcu svojem si nosil plamem iskrene liubezmi do mladine. Poznali so te mali in velik in zanie si imel vedno dobro besedo:
daial si malim cvetia. iabolk. pomaranč. Radi so te imeli vsi. tudi oni. ki iim ni bilo dano. da si iih učil Staršem si bi umen svetovalec, hrabril si matere, ki so prihajale k tebi. da te orašaio za napredek svojih otrok.
Otrromno Požrtvovalnost si poklonil vrhniškemu Sokolu. Bila so leta. ko ie bil obstoj Sokola močno ogrožen, a ti si s svoio odločnostjo pokazal, kai zamore mož. Vež-bal s- deco. naraščaj, člane: vcepil si v njih mlada srca narodno zavednost ter vzgojil Dodmladek. ki si ie svest velike nacionalne naloge.
Bil si zvest prijatelj, blag tovariš, obziren upravitelj.
Kmet te ie spoštoval. Radi so te vidsli v svoiih domovih, saj s- znal s šaljivo besedo pridobiti srca vseh: spoznal si niih težave in tegobe ter pomagal povsod z besedo in dejanjem.
Pol življenja si prebil na Vrhniki. Postala ti ie mila — a kruta bolezen te .ie pr;morala, da si jo zapustil.
Ne bomo te pozabili, Milan! Hvaležni srno ti za vse dobro in blago, kar si nam dal in spomin tvoj bo živel med nami. dokler tudi nas ne popelie steza po tvoji sledi.
Občni zbor Zveze državnih nameščencev
Ljubliana. 2S. аиг',1а.
V nedelio dopoldne se je vršil v Uniiomu občni zbor Zveze državnih nameščencev. Po nagovoru predsednika dr. Josipa Fer-iančiča. ki se ie v toplih besedah spominjal preminulega podpredsednika Zveze rač. direktoria v p. Antona Svetka ter razmer v pokretu državnih nameščencev pred kraljevim manifestom in njih vidnega zboljšanja po 6. januarju 1929. je podal obširno tajniško poročilo g. Joža Bekš. Poročilo se v podrobnosti bavi z vsem; važnejšimi akcijami. ki iih ie poduzela Zveza v Preteklem poslovnem letu za izboljšanje gmotnega položaja članov, bodisi pri centralni oblast j direktno ali potom glavnega saveza. Zveza ie imela 31. decembra 1929 29 včlanjenih strokovnih in stanovskih organizacij s 7300 člani. Odbor ie bil zelo agilem ter ie imel v celem 15 sej. načelstvo pa 17. Zvezi ie pripadalo prav tako sedem okrožnih skupin. V glavnem ie Piripřsovati uspelim akcijam Zveze: prevedbo kronskih pokojnin na dinarske. zboljšanje materiiejnega stania' tobačnih upokojencev, likvidacija državnih obveznost iz prejšnjih let. o mili eni e izvestnih pridržkov za izplačevanje drag. doklad našim v inozemstvu živečim uPoko'etncem. izo>lač'lo razlik za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maia 1924 kakor tudi vsa zaostala izplačila na selitvenih im notnih strorkih za čas od 1. dec. 191S do 31. dec. 1926. Zveza je kot tradicionalna ustamova in združenje vseh državnih nameščencev in upokojencev sedanje dravske banovine zastonala že od vsega Dočetka stališče, da ie treba zbolišati gmotni ooložai vsem državnim nameščencem brez izjeme, pa nai t; pripadajo wvi. drugi ali tretji uradniški kategorii ali pa zva nični kom. služiteliem ali dinevničarjem. Zato pa smatra, da so sneciiaimi zakon', ki iih ie vlada izdala ob priliki reorganizaciie državne uprave, le nekakšen prehod do splošnega z v tkanja službenih prejemkov. Zvezina stara težnja ie bila. da obsegai finančni zakon samo one določbe, ki spadajo dejansko v njegov okvir, ne pa tud: i zořeme mb Dožiti vinili zakonov, ki so bile na kvar državnim nameščencem. Takšne določbe so v finančnem zakonu za leto 1929/30 v resnici prvič izostale. Zaradi dosege permanentne 50% vozne ugodnosti na državnih železnicah in parobroďli za upokojence, se
Nemški zvočni velefilm športa, velikih senzacij in ljubezni!
4, 7 in 9.!
Die Nacht gehört uns!
Govorita in pojeta v nemškem jeziku
Hans Albers in Charlotte Ander
Senzacija! Izven sporeda: Pariški koncert ljubljanske Glasbene Matice v zvočnem filmu!
Naši znanci in prijatelji govore in pojo slovensko pesem »Zdravo Marijo« v v filmu!
ßltttff íctttft •Matica
Tel. 2124
ie Zveza Dri vseh odločilnih mestih z ute-melienimi spomenicami ponovno angažirala. Kot pozitiven uspeh ie pripisovati Zve-zitiemu udeistvovanju tud uvrstitev Ljub-liame v Drvi draginiska razred. Zveza se je naiživahneie udeistvovala za podaljšanje stanovanjske zaščite ter ie pri ministrskem predsedniku in ministru za socialo politiko ukrenila vse potrebno. Centralnim organ-zaciiam in tudi naši Zvezi ie pripisovati, da ie izi";el meseca marca 1929 zakon, ki ustanavlja pravico do pridobitve oenzrie im od-pravn ne iz državne službe odpuščenim nameščencem s službeno dobo do 10 let. Ker so državni uslužbenci morah po zakonu о državnih im samoupravnih cestah prispevati tridnevno plačo kot odkupnino za osebno delo. ie Zveza na to daiatev. ki ie bi'a v bistvu redukcija službenih prejemkov, meseca avgusta opozorila glavni Savez. Odtegljaj se ie izvršil za mesec oktober 1929. povračilo pa koncem februarja 19.30. odnosno za upokojence 1. aprila 1930. Zvezino ela-silo »Naš Glas« ie v preteklem poslovnem letu zelo napredovalo. List se ie izbolišai. Novi urednik dr. Karel Dobida ie rxridobil listu lepo vrsto novih sotmdnikov, ki so onsoevali mnogo temeljitih razprav im člankov. List sicer še ni popolno in toimi zr-c?'o vsega državnega uslužbenstva. vendar na ie niegova dostojna reprezentanca, ker sa ie naklada v problem naslovnem letu zvišala za 35 %.
Akcijo za zgradbo Uradniškega doma je Zveza zaradi počasnega zbiranja prispev-'kov preložila na boljše čase ter prepustila Hranilnemu im posojilnemu konzorc:iu. da kot lastnik stavbišča poskusi svojo ^rečo. Vse Dri Zvezi včlanjene strokovne in stanovske organizacije so imele ob vsaki priliki moralno podporo. Kot vmesna instanca im-d Zvezo in vlado .ie funciral v Beogradu g'avni Savez. čigar predsednik ie član kcnrsMe za revizijo uradniškega zakona. Zveza se ie do svoiih predstavnikih udeleževala vseh plenarnih sei glavnega saveza ter ie orisostvovala tudi glavni skupščini v Skopliu septembra 1929. V zaključim besedah poudarja tajnikovo poročilo, da je državnim nameščencem Zveza potrebna prei ko ski in da bo nie obstoj tudi po realizscHi naivitalmeiših zahtev že zaradi podviga socialnega, intelektualnega ter družabnega nivoja še vedmo potreben.
B'againik g. Ignac Rus ie podal Poročilo o zadovoli vem denarnem staniu Zveze. nakar sta bili poročili oo živahni debati odobreni, odboru pa ie bil na nred.log računskega nadrevidemta v p. g Rostana izrečem acsolutorti. Prav tako ie bil sore-let rroM-uin za ooslevno leto 1930. Nebistvene i/r-temembe ic ;.bčni zbor sprejel v pravilnik Zveze. Poslei bo omogočena tudi okrožnim skupinam, da se v odboru na občnih zborih udejstvuiejo z vsemi pravicami.
Volitev novega odbora se je vršila z listki, ker se ie Pojavila ori zastopnikih tiižiih uslužbencev, ki so položili svoio kandidatno listo, močna opozicija. V novi odbor so bili izvoljeni haslednia gospodje (po abecednem redu): Bekš Joža. Bydlo Ivam. Fakin Anten, dr. Feriančič Josip. Franetič Anton. Gruden Martin. Gvardiiiamčič Ivan. Tlovar Ivam. Kek Josip. inž. Mencinger Leon. inž. Novak Leon. dr. Pečovmik Adolf. Petrovčič Fran. Raiič Slavko. Rus Ignac, Jkulj Andrei. Spende Anton, Stavec Ivan. Šega Josip im Volčič Ivan: za namestnike (po wsímem redu izvolitve, kakor bodo zasedli iwrazmjena odbomiška mesta): Mat-iašič Mirko. Golob Fran. Greporič Vinsko. Mahkovec Fran in Stritar Jos.tp: za pregledovale- računov: Skalar Josip. Grum Rado in Perko Lovro: za njihove namestnike Pa: dr. Kozina Pavel. Čeh Joso in Debelak Antom.
Zan:m'vi ohčni jábcw. ki se ga je udeležilo 152 delegatov£maiiirazhonei4b sfnkov-niih in sta/novs-k'h organizaci'!, je trajal brez prestamka od 10. do 13. mre.
Izgredi in pretepi v radovljiški okolici
Radovljica, 27. aprila.
Nekaj dni se že vrstijo fantovski pretepi, kakršnih pri nas že dalje časa ni bilo. Na Črnivcu v občini Mošnje sta napadla pred neko gostilno dva pretepača posestnikove-ga sina Franca Vovka in hlapca Antona Stareta iz Vrbenj. Napadalca sta z noži navalila na mirni žrtvi ter prizadela Vovku dve, hlapcu Staretu pa 7 ran, od katerih so tri težje narave.
V Zg. Gorjah pa so se sprli in spopadli fantje v neki gostilni. V gostilni so se zbrali po nekem pogrebu in povod prepira je bilo vprašanje, kjlo je dal več za pogrebni venec. Na bojišču sta ostala dva najhujša nasprotnika France J. in Janez S. iz Grabe. France je dobil rane po glavi s čašo. Janez pa je bil močno opraskan.
Tudi ob praznikih so bili izgredi, kakor že dolgo ne.
Moderniziranje borovskega letovišča
Kraniska srora. 28. aprila
Spor med občinskim odborom in tuisko-nremetnim društvom se ie zdai popolnoma Doravnal. Imel pa ie svoie posledice. Dolgoletni predsednik tuisko-Drometnena društva. g. Daniel Šefinan je na splošno obžalovanje odstopil in i с prevzel nieirove posle podpredsednik g. Lavtižar. Posledica tega spora ie bila tudi. da se bo vendarle nadalievala zgradba upravnega Doslopja v kopa!.i"ču in se bo naiela za poletno sezono godba in sicer zaenkrat onemi kvintet iz Ljubljane, ki ie znan pod imenom »Jonny-Jazz-Opera«.
V Kraniski grri obstojata prostovolino rasiino društvo in tujsko - prometno društvo. razen tega še gospodarska skupina takozvamih »upravičencev«. Te korporaciie. ki iim načelujeio iako delavni ljudje, bi bile občini lahko v naivečio korist, posehno pri iavinili delih, zlasti Da Dri gradit\i vodovoda. kanalizačně, iavnega Darka itd., če bi se iih pritegnilo k sodelovanju. A vsa ta društva,so vendar malo preveč omalovaževana. Na pomoč se iih kliče samo v primerih. ko so neizbežno potrebna. V kratkem se DrГте graditi nov vodovod in kanalizacija. Človek bi mislil, da so v vodovodnem odboru vsai zastopniki imenovanih drnštev. A temu ni tako.
Če bi se pritegnilo te korporaciie k sodelovanju. bi se prihranilo mnogo časi in denarja. ker b; te korporaciie eotovo prispevale svoie naiboliše moči. Nočem kratiti uvidevnosti in razsodnosti občinskega odbora. a menim, da bi bilo vendarle prav. če bi sedel v vodovodnem odboru zastopnik gasilcev, ki bo gotovo naiboli'e svetoval v vseh primerih, ko nai vodovod služi or gašenju požariev. Razentega bi se morala k delu pritegniti tudi inteligenca: Pogrešilo ie. če nekateri menijo, da izobraženci ne po-znaio naših razmer in uril k im ie prav odveč. če se vtikalo v borovské razmere. Naša inteligenca ie izšla iz kmeti«",kili hiš in ■pozna vaške potrebe prav tako dobro kot vaščani sami.
Naivažneiše vprašanje pri graditvi vodovoda im kanalizacije ie brez dvorna vrra'a-rrie stroškov in amortizacije ter na kak način se bodo vsa ta bremena razdelila. Treba bo na iti kliuč. do katerem se bodo bremena prizadetim pravično naložila. Vnra-šanie. v katerem obsegu se bo izvršila kanalizacija. ie tudi iako zamotano in nujna potreba ie. da se ga premotri od vseh strami.
Po moicm skromnem mneniu ni v tem vprašanju kompetenten sedanji vodovodni odbor, ki ga ie izvolil občinski odbor, torej tudi občinski odborniki iz Podkorena in Rut. interesenti — h i'ni posestniki iz Kraniske gore im Loga. ki edini brdo morali moriti vsa bremena, bi storili dobro, če bi sklicali zbor. ki nai iz svoie srede izvoli vodovodni odbor, ki bi mu predsedoval žu-man sam. Kakor se vidi. niso interesenti dobro poučeni o vsei zadevi, zoper vodovod v sclošnem ni nobenega odiaora. ker vsak Posameznik uvidevn nuimo potrebo modernega vodovoda. Pač na ie treba že zdaj m'sjiit.i na to. da se že zatre pozme-iča kri-tika. To Da sc doseže edino na ta način, če se interesentom nrePiisti. dji rešiio zadevo sam; po svo.ii uvidevnosti. Živinorejci n. pr. imaio zdai vodo skoro zastonj, od sedaj nainirei io bodo morali nhičevati.
Kar se kanalizac'ie tiče. ie mnenje tukajšnjih kmetov, da iim ie odveč, ker brdo itmf'M od nie koristi le tuisko-nrom. intersemii in brdo kmetom bremena veliko večja nego korist. Vodovodni odbor s t m. i i naravnost •nred itako zamotanimi vprašanji, da i h bo le to/,k o reši'. A vseeno mu nc bo pre-osta-ialo nič dnigeiga. kakor da na vso moč išče ipravjilen in pravičen kliuč za razdelitev vseh teli b-emen. Unaimo. da ga res n-ijde. če ga bo nesebično podpirala vsa občina.	—t.
;e! sem. da se javim sam
Liutomer. 28. aorila.
Tako ie de'al mlademič. ki .ie prišel na tukaišnie sodišče k íctničar.iu g. Beziaku. *Jaz sem Ivan Celan er. saj me že poznate iz Gornje Radgone. Ubil sem v Šoštanju svoio ljubico, tovarniško delavko Marijo Cavnik. toda ne namenoma, ampak po nesreči«.
In mrimovedova! ie g. sodiniku. kako se je vse zgod lo. Šla sta — on in Mariia — zvečer na sprehod. Ze večkrat so mu crnrli njegovi tovarlM. delavci v Woscbnaggovi usniarmi. da ga bodo počakali in nabili, ker si ie znal pridobiti srce lene Marije. Zato ie že deli časa nosil pri sebi samokres in tudi tisti usodmi večer. Mariia ga .ie med potr-rn vrrašala. ali ima revolver ori seb. Ko ic pritrdil, ga ie hotela videti: vze'a mu ga ie iz roke in namenila sprožiti. On se ie zbal. io priiel za roko — v tem trenutku pa ie že ročilo in deklp ie omahnilo na zemljo. Hotel i ie pomoči ogledoval rano, pritiskal na nio robec, da bi ustavil krva-venie — zaman. Mariia ie bila mrtva.
Ves zbegan ie stekel domov ?,n drugo jutro se ie odpelial v Hercogovščak pri G<.r-
Največja do^ broia ki jo moremo nudiii zobovju in
ustom je, ako jih redno in trajno sna-žimo z Odolom.
nii Radgoni k svojim -staršem. Tu ie ostal samo en dan. potem ie odšel v Prekmurie ter nekje pri Dolnji Lendavi prestopil madžarsko meio. Nekai drn- .ie biva: pri nekem priiateliu na Madžarskem, potem se mu ie strah polegel, lotil se ga .ie tudi dolgčas in zato se ie 25. t. m. vrnil zopet v Prekmurie ter se danes pripeljal v Ljutomer, da se sam iavi oblasti. Cehner trdi. da on ni pokril Mari.iine.ga trupla s stelio. kakor so poročali listi, ker na licu mesta sploh ni bilo listia. Sodišče ie Celmaria. ki je rojen v Policah pri Gornii Radgoni, poslalo takoi v tukaišnii zapor, drugi dan pa so ga odvedli orožniki k okrožnemu sodišču v Celju, k-cr ie svoi zločin zagrešil v tega območju.
Ljubljana. Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši
Prihodnje sokolsko predavanje v ljubljanskem radiju se vrši danes ub 18. uri in po'. Predava brat župni prosvetar ing. Lado Bevc o temi: Prosvetno delo v Sokolu.
Predsedstvo Češkoslovaške Obce Sokolské je izdalo obširen oklic na vse članstvo za čimvečjo udeležbo na vsesokolskcm zletu v Beogradu. Kakor sodijo, se bo udeležilo tega zleta nad 10.(KH) češkoslovaških Sokolov in Sokolic. Mnogi izmed njih pa ostanejo nato v Jugoslaviji šc na oddilui na Jadranu. Nekateri pa bodo nadaljevali vožnjo še naprej v Sofijo, kjer se vrši 14 dni pozneje velik zlet bolgarske junaške organizacije, ki se že marljivo pripravlja na svoje slavje.
Prijave za vsesokolski /,let v Beogradu bodo te dni zaključene. Zato je dolžnost vsega članstva, da se zadnje dni prijavi, da ne bo kasneje zmešnjave in pa premnogih reklamacij za ra/ne vstopnice, znake itd., kakor so vedno. Čim točneje bo članstv o sodelovalo pri zletnih pripravah, tem uspešneje bodo zletni odbor in njegovi odseki vršili njihovo dokaj obširno nalogo.
Pokrajinski zlet ČOS se bo vršil v Kladnu, kakor smo že svoječasno poročali. Zlet prične že 1. junija, ko se vrši dan sokolské mladine, kjer se bo zbralo okrog 5000 sokolské dcee in naraščaja iz kladenské in sosednih žup. Vršil pa se bo tudi posebni naraščajski dan. ki se ga udeleži preko 5000 naraščajnikov in 4000 naraščajnic. Glavni /.letni dan pa bo 15. junija, ko se bo zbralo v staros'avnem gorskem in rudarskem mestu Kladno okrog 7400 telovadcev, ki bodo vežbali beograjske proste vaje.
NESMRTNI POTEPUH
»Der unsterbliche Lumpк PRIDE!	PRIDH!
Ljudje, ki trpe na otežkočenl telesni potrebi in ki .iili radi tega mučijo krvím prenapolnenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah. liemoroidalnem zámotku. fistulah iemlieio za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po čefcrtinko »Franz Josefove« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnili zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in .špecerijskih trgovinah.
KULTURNI
Repertoar!!
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20.
T'or^k, 29.: Ljubimec evoje žene. D. »reda. 30.: Vdova Rošlinka. R. Četrtek, t. maja: Konec poti. E. Petek, 2.: Vihar. C.
LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Torek, 29.: Hasnnaginica. C. Sreda, 30.: Zaprto. Četrtek, 1. maja: Črne maeke. A. Petek, 2.: Zaprlo.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob pol 21. 1'orek, 29.: Carjevič. Gostovanje beograjske operete.
Sreda, 30.: Paganini. Gostovanje beograjske operete.
Četrtek, 1. maja ob 20.: Adieu Mimi. C. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Ponedeljek, 5. maja: Netopir. Gostovanje Mariborčanov in gdč. šuitarjeve.
CELJSKO GLEDALIŠČE.
Nedelja, 4. maja ob 16.: Herman Celjski. — Ob 20.: Caričine Amazonke. Gostovanje Mariborčanov.
»Vdova Rošlinka« zopet v ljubljanski drami
Člani ljubljanske drame pripravljajo za letošnje počitnice turnejo po vsej državi Ija do Bitolja. Njih hvalevredna zamisel je bila zlasti v Šumadiji in Južni Srbiji prav simpatično sprejeta, o čemer pričujejo topla pi sma, ki eo iih že prejeli organizatorji turneje iz mnogih krajev, katere so bili vxeli v svoj potovalni načrt. Izmed izvirnih slovenskih del «o si izbrali v ta namen Golarjevo * Vdovo Rošlinkoc in Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentnorjanski«.
V nedeljo zvečer so nam pokazali »Vdovo Rošlmko« z nekaterimi novimi igralskimi
silami in režijskimi izpremembami _ tako,
s kakršno nameravajo kreniti na pot. V/.Iic vsem ugovorom se Gola r jeva komedija trdno drži na repertoarju in prodira počasi celo v inozemstvo. Trditev, da ne kaže v lepi luči slovenskega kmečkega ljudstva, takisto ne velja, ker so .jo uprizorili ob velikem odobravanju občinstva že mnogi dileiantski odri na kmetih. Povprečen gledalec se naslaja na čisto individualni pustolovščini klimakte-rične Rošlinke in vidi v Balantaču zgolj iztirjeno vernost kmečkega ljudstva; oboje oseb, ki bi se edini lahko razlagali v kak-?ne.m nepovolinem smislu, ^odgovarja dejanskim razmeram, sai lakih žen. !n takih >romarjev« — religioznih sleparjev najdeš vsa
polno ne samo med našim ljudstvom, marveč tudi drugod. Vse ostalo pa po svoji svěžesti in resničnosti prav prikupno označuje naše kmečko življenje. Zato je režiser g. Lipah v svoji sedanji »Vdovi Rošlinki močneje podčrtal zlasti folkloristične momenle. Tako je osobito začetek 2. dejanja močno razgiban s sodelovanjem harmonikarja in s petjem dveh karakterističnih narodnih pesmi; večja skrb je posvečena tudi plesu in pa interieru. Takisto je efektnejši kon?c, ki izzveni v veselem in hrupnem rajanju; le nujna »poravnavar Balantačeve krivde je izostala, tako da je deležen veselja tudi :,svei i mož", ki je pravi krivec Rošlinkinega razočaranja. Menimo, da bo iako prirejena »Vdova Rošlinka« dosegla pri bratih Hrvatih in Srbih velik uspeh ter da po nji ne bo nihče krivično presojal našega ljudstva. Tudi usode Koštane (B. Stankovic) ni nihče istovetil s karakteristiko srbske žene in vendar je to delo postalo najbolj priljubljena srbska igra. Slej ko prej jp treba Golarju priznati, da je njegova komedija odrsko efektno narejena, čeprav ni komediografsko globoka niti k d ove kako samonikla. Relativno potemtakem izbera ni bila slaba. Z »Vdovo Rošlinko' bodo naši Igralci zanesli v srbske in hrvaške kraje kos slovenske domačnosti nai humor in našo ревет ter bodo s tem izrazito popularnim komadom najbrž lažje dosegli svoj namen, nesro s Cankarjevim umetniškim, vendar pa znatno manj umljivim in zlasti Srbom težje dostop.iim komadom-
V nedeljski uprizoritvi je bila prva in
najbolj opazna novost to. da je Rozmanovega Janeza igral namesto g. Cesarja g. Lipah. Lipa hov Janez je seveda izborilo izdelan, njegov šolani glas pride do veljave zlasti v drugem dejanju, ko Janez poje. Vidi so, da je po igralskih izrazitih bogatejši zlasli v momentih pretvarjanja, vendar bi dejal da je bil Cesarjev Janez v naivnosti za spoznanje pristneiši. k čemer menda največ pripomore razlika v barvi glasu. Vsekakor pa je I.ipahov Janez lak. da bo ta naš umetnik pokazal tudi v tej kmečki ulogi značilne odlike svoje igre. ki jih najčešče izživlja v herojskih in salonskih ul gab. Temperamentna in prikupna je Mariica ge. Mire Danilove. nad vso шго pa seveda dom i ni ra 2a. Ju-vanova kot Rošlinka. To ie brez dvoma ena najboljših lotik. če ne najboljša v vsem njenem repertoarju; uspeh, ki ga je imela pri našem občinstvu, ne bo nič manjši drugod. Takisto ima Balantač g. Kralja vse tiste vrline dobre igre. ki mu bodo pripomogle do uspeha pred neslovensko publiko. Naposled še gdč. Vida Juvancva ter gg. Skrbinšek, Lipah in Jan — vsi igrajo s polno silo, igra teče cd začelka do konca neprisiljeno, sveže, učinkovito; kolikor ima v sebi. je v tej režiji in v tej igri približno izčrpano.
Nedeljski obisk ni bi! slab. aplavz zlasti na koncu igre velik. »Vdova Rošlinka г ima aristofansko lastnost in namen: nasmeje publiko. In tudi smeh je često pot do srca.
bb.
Kai pripravljajo jugosiovenski skladatelji? -Muzčki informator« poroča: Krešimir Bara-
novič piše komično opero Střiženo košeno?, Blagoje Bersa dovršuje tri scenska dela m komponiradve simfonični skladbi, Boris pa-pandopulo pripravlja kompozicijo za violino in klavir.
Iz beograjskih revij. V 8. številki Srp^ke-ga književnega glasnika so izšli razni zanimivi prispevki, med njimi novela Nike Bar-tuloviča Križ i tri grijeha , odlomek marionetne igre Todcra Maaojloviča >piedro nad-realisla ili svadba na mesecu«, več člankov in prevod iz Vergila. _ V s.Misli r, ki ji mnogo škoduje neredno izhajanje, je objavil Niko Barlulovič daljši članek o Masaryku. Zanimivo je poglavje iz študije o velikem Boškovicu, ki jo pripravlja Branimir 1rubelka. Zvezek obsega tudi nekaj dobre proze (P. S. Petrovič, Jevtič), enodejanko V. Massuke »Rogjen za činovnika« ln več lir-skih pesmi, preglede in kritiko.
Pota številka »Naše dobe«, ki izide koncem tega tedna, bo priobčila med drugim zelo interesanten načelni članek g. A. Ilovica Nekaj misli o izobrazbi naše inteligenčen. V tem daljšem članku se je pisec polotil problemov, ki segajo globoko v naše narodno življenje in ki jih ni še nihče ana-bziral in označil tako ostro, brezobzirno in odločno, kakor g. Lajovic. Opozarjamo že sedaj na to številko, ki bo prinesla tudi več drugih zanimivih člankov in informacij.
Mednarodni mimkalni festival bo septembra v Benetkah. Na sporedu bodo trije orkestralni koncerti, trije večeri komorne glasbe in koncert zborov.
Domače vesti
*	Vojaške vesti. V vojni mornarici so opravili izpit za čin aktivnega kapetana korvetc poročniki bojnega broda 1. razreda Vladimir Andoljšck, Mirko Bleiweis, Ivai Lcvec, Baltazar Kovaček in Metod Pire. Upokojen je Franjo Rak, poslovodja pri pomorskem arsenalu v Tivtu.
*	V imenik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino sta bila te dni vpisana dr. Vasilij Popov, sanitetni poročnik v Ce lj u in dr. Henrik Heierle, zdravnik ženske bolnice v Ljubljani.
*	Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo kraljevine Jugoslavije sta sprejeta: Anton Berce, učitelj na Viču, skupno z ženo Amalijo in maloletnimi otroci Dušanom, Gorazdom, Nado in Borisom, ter bančni uradnik Janko Ambrožič v Travni ku.
*	Uradni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« objavlja v 54. številki zakon o ureditvi ministrstva za zunanje posle in diplomatskih ter konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu, pravilnik o službeni obleki za uradnike v resoru ministrstva za notranje posle, uredbo o razdelitvi oddelkov ministrstva za gradbe in poštnih ter telegrafskih direkcij na odseke in razdelke ter pravilnik o tečaji]! za zdravnike.
*	Novi odbor SPD. Na občnem zboru osrednjega SPD je bil izvoljen za predsednika dr. Fr. Tominšek, v ostali odbor pa: Janko Mlakar, Alojzij Knafeljc, Makso Hro-vatin, dr. Jos. Tičar inž. Rudoli Škof, Iv. Šabec, Janez Kveder, Emil Podkrajšek, Jvo Marzeli, Franjo Vilhar, dr. Alojz Vrtač-nik, Jože Cesar, dr. Viktor Vovk in Jože Jeretina. Za preglednika računov sta bila izvoljena Emerik Ferlinc in Franc Lenarčič.
*	Statistika tujskega prometa. Društvo za tujski promet v kraljevini Jugoslaviji *Putnik- objavlja v svojem letnem poročilu statistiko tuiskega prometa v naši državi v preteklem letu. Po tej statistiki je pošetilo razne tuJsko-prometne centre v naši državi lansko leto okrog 400.000 tujcev, ki so pustil; v naši državi 350 milijonov dinarjev. Največji promet izkazujeta Slovenija in Dalmacija. Iz te statistike je najbolj razvidno, kako velike gospodarske važnosti je za našo državo tujski promet. Zato bi bilo želeti, da posvečajo odločevalni činitelji tej panogi narodnega gospodarstva prav posebno pažnio
*	Glavna skupščina Rdečega križa kraljevine Jugoslavije se je vršila v nedeljo v Zagrebu. Po svojih delegatih so bili zastopani vsi oblastni odbori. Skupščine so se udeležili zastopnik kralia armijski general Matic, savski ban dr. Šilovič, zagrebški nadškof dr. Bauer, mestni župan dr. Srkulj ter zastopniki raznih organizacij in društev. Rdeči križ šteje 52.184 članov. Rdeči križ je sodeloval pr; vseh večjih podpornih akcijah, zlasti v pasivnih pokrajinah in pri raznih elementarnih nezgodah. Skupščina jc soglasno odobrila poročila in proračun za tekoče leto. k; znaša 3.7 milijona dinarjev. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik prof. Marko Lcko Po skupščini je priredila zagrebška mestna občina na čast udeležencem banket v sGradskem podrumu.«
Pod pokroviteljstvom g. ing. Sernečeve soproge bana Dravske banovine
Skavtska razstava
Velesejem, paviljon L 27. aprila do 4. maja dopoldne in popoldne
Vstopnina Din 4.— in 2.—
*	Zveza jugoslovenskih dobrovoljcev je
imela v nedeljo svojo redno letno skupščino v Beogradu. Na skupščini se je razpravljalo zlasti o novem zakonu o dobrovoljcin ter je bila sprejeta resolucija, ki predlaga nekatere korekture zakona, zlasti v določbah, ki se nanašajo na dodeljevanje zemljišča. Sklenjeno je bilo, da se v septembru 1931. svečano proslavi 15 letnica ustanovitve prve jugoslovenske dobrovoljske divizije v Rusiji, ki je uspešno sodelovala v borbah za osvoboditev. Pri tej priliki bo posvečena zastava jugoslovenskih dobrovoljcev. Za kumovanje bo naprošen Nj. Vel. kralj. V širši glavni odbor sta izvoljena med drugim dr. L.iudevit Pivko za Maribor in Vladislav abjančič za Ljubljano.
*	Zveza odvetniških zbornic. V nedeljo se je vršila v Beogradu konferenca zastopnikov vseh odvetniških zbornic, na kateri je bilo soglasno sklenjeno, da se osnuje Zveza odvetniških zbornic. Za predsednika ie bil izvolien beograjski odvetnik Obrad Blago.ievič. Sedež zveze bo v Beogradu. V imenu ljubljanske Odvetniške zbornice se je udeležil konference ljubljanski odvetnik dr. Janko Žirovnik. Na konierenci se je razpravljalo tudi o vprašanju ustanovitve pokojninskega fonda odvetnikov in с sodelovanju v Mednarodni zvezi odvetnikov v Parizu.
*	Udruženje strojnikov kraljevine Jugoslavije. V nedeljo se je vršila v Beogradu konferenca strojnikov in upraviteljev parnih kotlov. Konferenca je sklenila, da es osnuje enotno udruženje za vso kraljevino. Namen ndruženia je predvsem, da skrbi za strokovno izobrazbo in za zaposlenost domačih strojnikov, da se na ta način vzgoji primerni naraščaj in da odpade nadal.ina potreba po inozemskih kvalificiranih delavcih te stroke.
*	Smrtna kosa. Preminul ie v Ljubljani g. Franc Kune, poštni poduradnik v pokoju. Bil je vedno dober tovariš in zato priljubljen pri vseh poštnih nameščencih. Stal je vedno v narodnih in naprednih vrstah. Pogreb se bo vršil v sredo Э0. t. m. ob 16. — V Ljubljani je umrl g. Anton Z a b n-k o v e c. bivši gostilničar. Pogreb bo danes ob 16. — Po kratki bolezni je preminula v Ljubljanskem Leonišču učiteljica gdč. Iva Örlova. Pogreb bo v sredo ob
14. — V Stožicah ie izdihnil g. Andrej Peršin. Pokopali ga bodo v sredo ob 16. na pokopališču pri Sv. Juriju. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Današnji številki »Jutra<< smo priložili vabila za naročbo »Slov. Naroda«. Ob tej prilik; opozarjamo, da dobi pretežna večina naročnikov v Dravski banovini list še istega dne popoldne. Ker je »Slov. Narod-.< izpopolnilo dnevnika »Jutro« in ker znaša mesečna naročnina samo 12 Din, za inozemstvo pa 25 Din mesečno, vljudno vabimo na njega naročitev.
*	Krematorii v Beogradu. Društvo »Oganj« v Beogradu, ki si je stavilo nalogo da zgradi v naši prestolnici modern krematorii, je v to svrho nedavno kupilo primemo stavbišče ter bo, kakor poroča »Vreme«, v bližnji bodočnosti zgradilo prvi krematorii na Balkanu ter obenem tudi ar kade, kier se bodo čuvale žare s pepelom sežganih pokojnikov. Na čelu pripravljal nega odbora je znani beograjski zdravnik dr. Kujundžič.
*	Zračni promet v Jugoslaviji. S 1. majem bo uvedena aeroplanska vožnja med Skopljem-Beogradom- Zagrebom-Gradcem
-in Dunajem dnevno ter med Beogradom-Sarajevom in Podgorico dvakrat na teden.
*	Nalezljive bolezni v Dravski banovini. Po izkazu zdravstvenega inšpektorata so bila v dobi od 22. do 31. marca 1930. v Dravski banovini prijavljena 403 obolenja za nalezljivim; boleznimi in sicer: za ošpicami 183, za škrlatinko 108, za davico 60, za mumpsom 29. za šenom 12, za tifuznimj boleznimi 8, za nalezljivim vnetjem možganov 2 in za odrevenelostjo tilnika 1.
*	Zadušnica za generalom Vranglom. Ob obletnici smrti ruskega generala Vrangla se ie vršila v nedeljo v ruski cerkvi v Beogradu ob mnogoštevilni udeležbi ruske kolonije zadušnica za pokojnim voditeljem ruskih beguncev. Zadušnici je prisostvovala tudi pokojnikova vdova, ki je nedavno prispela iz Belgije, kjer je stalno naseljena.
*	Izseljeniški nadzornik v Ljubljani javlja interesentom: Zavarovalna družba Al-gemeine Maatschappy van Levensverzeke-ring en Lijtrente v Amsterdamu je likvidirala Zaradi sklepa apelacijskega sodišča v Amsterdamu dne 30. oktobra 1926. je izplačana naši državi gotova vsota za zavarovance iz bivše Avstrije, ki so sedaj naši državljani. Izselienieki nadzornik v Ljubljani zbira potrebne podatke onih zavarovancev, ki dosedaj še niso zahtevali svoje odškodnine. V tozadevnem seznamu je mnogo zavarovancev iz Dravske banovine, n. pr. Balen S., Celje: Bogovič L, Gor. Radgona: Cerjak I., Leskovec; Cerne A., Ljubljana; Dobrovoljec I., Šenčur; Di-mitrovič, Konjice; Gregorinčič, Maribor; Gol, Maribor; Guzeli A., rojena Deisinger. in M. A. Hafner, Škofja Loka; Kalan, Stara Oslica; Hribar, Rožna dolina; Bohinjec I., Maribor: Kačin F., Savodenj; Kramar F., Ljubljana; Klobčič I., Trebelno: Klun I., Ljubliana; Oblak M., Smlednik, Ogrizek I., Sv. Katarina; Pausch V., Gornji grad: Pret. nar F., Ljubljana; Petochar, Moste; Petrov-čič I., Hotederšica; Pirnat I.. Ljubljana; Puhar L., Sp. Šiška; Šivic A", Ljubliana; Škof Maribor; Škulj, Ljubljana; Šušteršič J., Ljubljana; Zaje A.. Ljubljana; Wieder-woll, Kočevje, Vogrinec, Braslovče itd. Prijave naj se pošliejo izseljeniškemu nadzorniku Francetu Finku v Ljubljani in naj
sebujejo: točno ime, priimek in naslov, dan zavarovanja, zavarovano vsoto in število police ter ime koristnika zavarovanja. Prijavi naj se priloži tudi polica ali pobotnica o vplačanih prejemkih.
*	Samomor zaradi živčne bolezni. V Si-sku je v nedeljo zjutraj skočila v domači vodnjak in utonila Josipina Berberieva, že. na privatnega uradnika. Dvainpetdeset let stara žena je že dalje časa bolehala na živcih ter iskala zdravniške pomoči doma in na tujem. V nedeljo ob treh zjutraj ji je mož dal hladne o'okladke. potem pa .is zopet zaspal. Ko se je prebudil, ni bilo žene nikjer. Šel ie na dvorišče, kier je opazil, da je vodnjak odkrit, na površini vode pa so plavale ženske copate. Alarmirani sosedi so potegnili iz vodnjaka truplo nesrečne žene. Bila je že mrtva.
*	Materinski dan v maju. Pišejo nam: Glede na plemeniti namen je treba, da se na dan, k-j je posvečen našim materam, vsakdo spomni na niihove velike žrtve in jim pokaže vsaj skromno hvaležnost v tej ali oni obliki. V zapadn;h državah :e češčr-nje matere tako razširjeno, da skoro ni človeka, ki se ne bi zavedal pomembnosti takega dne. V večjih mestih na zapadu ni dobiti na materinski dan popoldne v cvetličarnah nikakih cvetlic izpod 80 Din. ker so dopoldne že skoro vse razprodane. Vsakdo rad žrtvuje čim več, samo da počasti spomin matere. Želeti bi bilo, da se tudi pri nas prične še z večjim delom za materinski dan. ki naj bo praznik nas vseh.
*	Ciril Metodovi družbi je poslala ženska podružnica v Novem mestu čisti dohodek velikonočnih butar v znesku 155 Din.
Iskrena hvala I
*	Dar. Društvu »Atena«, Ljubliana, je darovala ga. Pipa Arko-Tavčarjeva, Zagreb 500 Din namesto cvetja na krsto pokojne gdč. Šegove.
ITO — zobna pasta najboljša!
Radiomanacijsko termalno kopališče
DOLENJSKE TOPLICE
(Pri Novem mestu). Zdravi traijno in sigurno revmatizem, nevralynd, ženske bolezni itd. Edino kopališče, v katerem so vse kopatíščne naprave nad izvirki 37—38° C topline. Železniška postaja Straža - Toplice. Zahtevajte prospekte. Cene znižane, posebno v pred in po sezoni.	119
I
Gozdna semena
SAŠA STARE, Mengeš.
Zahtevajte cenik.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva. pHsira in lika tovarna Jos. Reich.
*	Priporočam svojo lepo zalogo modernih čevljev. Ivan Mihevc, Vrhnika.
Iz Ljubljane
u— Petkov klavTski koncert pianistke Karmele Kosovelove, članice profesorskega zbora na ljubljanskem konservatoriju in šob Glasbene Matice prinese poleg Brahmsové sonate v fis-molu Schumannove »Etudes S3-mphoniques«, sijajno kompozicijo, napisano v formi etude, v kateri je vsaka vari-jacija mala, prelepa simfonična pesnitev. V to delo je položil skladatelj vso svojo strastnost in ognjevitost značaja ter me-hkobnost in sanjavost. Skladba ie pisana v orkestralnem slogu, je zelo velikopotezna in stavi na izvajalca ogromne zahteve. Ne velja zaman za naibravuroznejše Schuma-novo delo. Koncert, ki ima na programu še dve Chopinovi Baladi in Lisztovo detnonič-no Fantasio quasi sonato, bo 2. maia v Filharmoniji. Vstopnice se že dobe v Matični knjigarn
u— Seja ljubljanske občinske uprave. Za sredo 30. t. m. jc sklicana redna javna seja ljubljanske občinske uprave, ki se bo vršila ob 17. v mestni dvorani. Na dnevnem redu bodo poročila finančnega odseka in perso-nalno-pravnega odseka in samostojni predlogi; končno tajna seja.
u— Magoličeva umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu bo odprta še do ponedeljka 5 maja. Doslej se ie prodalo 51 slik. Nekai slik je prodanih v Celje. Novo mesto in druge slovenske kraje. Z obiskom in prodajo je dosegel Magolič rekord, dasi se pogreša med obiskovalci in itupci še prav mnogo odličnih imen, ki bi ne smeli prezreti te kulturne prireditve. Magoličeve slike splošno ugajaio in se obiskovalci o njih zelo pohvalno izražajo. Dasi avtodi-ilakt, obvladuje tehniko, zlasti z lopatko, prav mojstrsko. Njegove slike so pestre v barvah in vendar niso vsiljive. Globočina in plastika nekaterih pokrajin je čudovita. Ker so cene slikam zelo zmerne in plačilo eventualno tudi na obroke, si lahko okrasi svoje domove z originali tudi manj povolj-no situirana inteligenca. Vse slike, tudi že prodane, ostanejo v razstavi do zaklmčka.
Pristna štajerska in dolenjska vina ter
rebula iz Oslavija in teran iz Tomaja
-________ se točijo v -—
restavraciji »Slon«
u— »Bremen« se bo predvajal še danes nepreklicno zadnjikrat. Ker je za film »Bremen« še vedno ogromno zanimanje med našim občinstvom, se je odločila ZKD film predvajati še danes v kinu Ideal ob 4.. ob pol 8. in 9. zvečer. Pred našimi očmi se prikazuje gradnja ogromnega preko-oceanskega parnika od prvega začetka do končne dovršitve. Nato sledi splav, ogled notranjosti in prva vožnja v Ameriko. Krasne slike, katerih ni mogoče popisati z besedami temveč jih ie treba pogledati. Priporočamo vsakomur, da si ogleda to krasno fi'msko delo.
u— Poroka. V nedeljo se jc poročil v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Anton Rebol, graščak na Zduši pri Kamniku z gdč. Olgo Tramtétovo. posestnico v Kamniku.
u— Predavanje o Palestini. V sredo 30. t. m ob 20. bo predaval v dvorani evan-geljske cerkvcne občine na Gosposvetski cesti misijonski ravnatelj dr. Lierau iz Jeruzalema o življenju in obnovi Palestine.
u— Iz gledališča. Drevi se bo pela v operi Šafrauek-Kovičeva opera »Hasanagi-nica« za abonma С. V četrtek bodo Kogojeve »Črne maske« — V drami se uprizori drevi »Ljubimec svoie žene« za D. v sredo pa »Vdova Rošlinka« za B.
u_ Pevsk0 društvo »Liubljanski Zvon« obvešča članstvo, da bo redni letni občni zbor v nedeljo 4. maja ob pol 10. dopoldne v društvenih prostorih
u— Drekcija pošte in brzojava oddaja v zakup prevažanje pošte na progi Polhov gradec-Dobrova-Vič-Ljubljana 1. za dobo enega leta ali za dobo treh let, počenši od 1. julija 1930. Več ie sazvidno iz razglasa, ki je nabit na mestni deski.
U_ Hišnim posestnikom ljubljanskim in okoliškim. Glede na razglasa davčnih uprav v Ljubljani obvešča hišne posestnike iz Ljubljane, Viča. Most in Zg. Šiške, da je Prvo društvo hišnih posestnikov v Liublia-ni preskrbelo prepise razporeda zgradarine za leto 1930 in da se dobe od danes dalje ,-sa" potrebna pojasnila v društveni pisarni Salendrova 6.
Pri tvrdli
62Љ
В. Notou, LJubljana
Vodnikov trg 5, podaljša se prodaja kave z velikonočnimi darili (oglašeno v časopisu dne 13. aprila) do 5. maja.
u— Pevski zbor slovenskega učiteljstva
se je pred nedavnim časom vrnil s svoje znamenite turneje po Češkoslovaški. Prvi njegov koncert po povratku iz tujine v domovino bo v Ljubljani v soboto 10. maja ob 20. v dvorani Uniona. Poleg rednega večernega koncerta bo priredil zbor tudi še mladinski koncert v nedeljo, 11. mainika ob pol 11. v veliki dvorani Uniona. Opozarjamo na ta dva koncerta velezaslužnega učiteljskega zbora.
u— Staršem v vednost Na podlagi dolgoletnih izkustev je prišla uprava društva Atene do prepričanja, da bodo otroška igrišča. katerih k že več v našem mestu, le tedaj napolnjena, ako se omogoči staršem da na enostaven način izroče otroka za ce! dan pod nadzorstvo. Štirikratno dnevno spremljanje na igrišče in z igrišča pomeni za delovnega človeka čas in trud. Načelni-
štvo otroškega igrišča Atene se je zato odločilo, da bo oddaialo posetnikom igrišča opoldansko kosilo v novourejeni šolski kuhinji Atene v Prečni ulici v šole prostih mesecih. Mesečni prispevek za nadzorstvo in obed enega otroka znaša 180 Din. V pri. meru dežja ostanejo otroci v prostorih šolske kuhinje. Vse one. ki bi se radi prijavili, prosimo, da store to čimprej, da vidimo, koliko bo odziva in v kakšnem obsegu nai si uredimo kuhinjo. Pri ,'ave sprejema dnevno pisarna Atene. Dunajska cesta 1 a-V., in načelništvo v dneh vpisovanja na igrišču Atene v Tivoliju 30. aprila, 1. in 2. maja od 14. do 16. ure.
u— Stavbne nasvete, načrte za novogradnje in adaptacije. Telriičn biro Tehna Ljubliana. Mestni trg 25-1. Telefon 25-80 u— Nesreče in poškodbe zaradi pretepov. V splošno bolnico so pripeljali pred-snočnjim in včeraj več poškodovancev z dežele. Najhujše ie bil ranien posestnikov sin France Anžič iz Zgornjega Tuhinja, Močno -pa je poškodovan tudi njegov brat Ivan. Brata sta dobila poškodbe v boju s fanti iz sosedne vasi. Pretep je nastal zaradi nekega dekleta. — Iz Doba pri Litiji so pripeljali hudo poškodovanega Ivana Klemenčiča, ki ga ie napadel neki slaboum-nik, mu zdrobil levo ramo in zlomil desno roko. — Josipa Lenarčiča, sina posestnika iz Notranjih goric, je brcnil v glavo konj in ga močno ranil. — Pomoči v bolnici je moral iskati tudi Matija Francelj iz Brezovice, ki mu je hlod zmečkal desno roko.
Večerne koncerte
li v а I i vsa publika v restavraciji EMOXA
u— Številne tatvine na vlakih. Zeparska sodrga na kolodvorih in vlakih ie postala zopet predrznejša. Pred par dnevi je neznan dolgoprstnik ukradel na glavnem kolodvoru trgovcu E. Metzgerju iz Trsta baš pri vstopu v vlak listnico s 600 lirami, 200 šilingi ter 300 Din. V listnici je imel trgovec poleg denarja tudi razno trgovinsko korespondenco. — V vlaku je bila okradena Olga Šornova iz Ljubljane, kateri je izmaknil neznan tat 400 Din vredno srebrno zapestno uro. — Žrtev žeparjev je postal dalje še Avgust Janežič, ki mu ie nekdo ukradel iz žepa suknjiča 350 Din gotovine. — Vseh teh tatvin so osumljeni trije moški, starj od 20 do 30 let. Mlajša dva sta napravila umetno gniečo. dočim ie starejši stikal po tujih žepih.
Za trajno in rse druge ondulacije
ter vsa v to stroko spadajoča dela se priporoča
Eng. Franchetti, frizer za gospode in dame, LJUBLJANA. Dunajska cesta štev. 20,
nasproti kavarne »Evropa«.
Iz Celja
e— Slavnostna proslava 100 lctnice rojstva dr. Benjamina Ipavca. Celjsko pevsko društvo bo priredilo v soboto 31. maja v veliki dvorani Celjskega doma slavnostni koncert v proslavo 100 letnice rojstva dr. Benjamina Ipavca in 50 letnice Stanka Premrla. Ostala celiska društva se vljudno naprošajo, naj ta dan ne prirejajo prireditev.
e— Sprememba repertoarja. Celjsko mestno gledališče ho uprizorilo v soboto 3. maja ob 20. Novačancvega »Hermana Celjskega« za abonma. V nedelio 4. maia se bo ob 16. ponovil »Herman Celjski- za okoličane. Istega večera ob 20. se bo pela opereta »Caričine Amaconkc« za abonma. Predprodaia vstopnic v trgovini Goričar бс Leskovšek.
e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici sta umrla 57 letni voznik Ignac Senegačnik z Ilovce pri Višnji vasi in 42 letni tesar Ivan Lovko z Št. Pavla pri Preboldu.
e— Uradni dan Zbornice za TOI v Celju bo v torek 6. maja od 8. do 12. v Razb-govi ulici 8.
Iz Maribora
a— Ljudska univerza v Mariboru. V torek in petek bo predaval univ. prof. dr. Strzygowski z Dunaja na podlagi krasnih skioptičnih slik o najznamenitejših nizozemskih slikarjih renesančne in baročne dobe. Blagajna se odpre vsakikrat ob 7.30 zvečer.
a— Proslava Materinskega dne v .Mariboru. V nedeljo 11. maja ob 16. bo priredila II. dekl ška meščanska šola (Cankarjeva ul.) pod vodstvom gdč. Jele Levstikove slavnostno predstavo v Narod, gledališču.
a— Ustanavljanje vinarskih zadrug. Vinarska zadruga v Mariboru ie v zadnjem času razvila zelo živahno delovanje. Poleg tega, da je ustanovila svoio lastno klet v Gradcu in da skuša dobiti tudi zveze na Dunaju in v Pragi, je pričela ustanavljati svoje podružnice tudi po vseh okrajih kjer je razvito vinogradništvo. V poslednjih dneh je bilo ustanovljenih več takih podružnic in vršila so se tudi predavanja, katera je priredil urednik »Naših goric«, g ravnatelj Žmavc. V zvezi s tem se je uvedla med vinogradniki tudi akcija za sajenje najboljših izbranih trsnih vrst, za skrbnej-še sortiranje vin, ker je v splošnem prodrlo spoznanje, da bodo mogla naša draga vina obstati in napredovati na našem in tujem vinskem trgu samo, tedaj, če bodo po kvaliteti res prvovrstna in neoporečna.
a— Gledališko občinstvo vljudno opozarjamo, da se predstave beograjske operete začno vse tri dni izjemoma ob pol 21.
a— Za palačo OUZD v Mariboru ie bilo že lani poleti kupljeno stavbišče nasproti sodišča. Takrat je bilo tudi obljubljeno, da
bo palača letos zgrajena. Toda o pričetku gradbe še ni ne duha ne sluha
a— Smrtna kosa. V nedeljo ie umrl v Mariboru ravnatelj mariborske podružnice prevozne družbe Schenker, g. Edvard Krenner. Pokoinik je vžival med občinstvom splošen ugled ter je bil ljubeznjiv družabnik. navdušen lovec in ribič Dolga leta je bil marljiv odbornik in podpredsednik Ribarskega društva. Pogreb bo danes, ob 4. popoldne izpred pokopališčne kapelice na Pobrežju — V Kocenovi ulici 10 je v nedeljo zjutraj umrla posestnica Apoloniia Malek. stara 80 let, v splošni bolnici pa včeraj gospa Neža Gradnar, žena žel. uradnika v р., stara 40 let.
a— Film »Tarzan« v prid pogoreleem v Zaluki prireja zveza kulturnih društev šc danes popoldne v Grajskem kinu, kojega vodstvo je dalo prostore za včeraj in d;i-nes brezplačno na razpolago.
a— Zaradi obremenjevanja javne milo-darnosti sta bila ob veliki noči deložirana Albin Ermenc in Terezija Domiter izgnana za tr; leta iz območja mesta Maribor. Odlok se utemeljuje s tem. ker je bi! Ermenc že dalj časa brez stanovanja. Tako se je rešilo vprašanje brezdomcev pod mariborskim mostom.
a— Ceneno meso se bo prodajalo v sredo, od 8. zjutraj naprej na stojnici pri mestni klavnici za konzumente. Na razpolago je 80 kg svinjskega mesa po 12 Din kilogram, največ po 2 kg za osebo.
a— Trgovec Koražija ponesrečil v Avstriji. Avtomobil, v katerem se je pelial mariborski trgovec I. Koražiia se je v nedeljo zvečer med Kalsdorfom in Abtissen-dorfom pri Gradcu, ko je hotel prehiteti nekega kolesarja; zaletel v neko drevo s tako silo, da se je težko poškodoval, trgovec Koražija pa si je pri padcu zlomil levo nogo. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico usmiljenih bratov v Gradec. V Gradec so poslali kasneje v popravilo tudi težko poškodovani avtombil.
a— Težka nezgoda v Dervvuschkovj opekarni. V znani Derwuschkovi opekarni v Lajteršperku se je pripetila včerai dopoldne težka nesreča. 29 letni delavec Ivan Topo-lovec iz Pekla je prišel med delom po nesreči z desno roko v stroj za mešanje gline Stroj ga je zgrabil in mu roko do lakta popolnoma zmečkal. Težko poškodovanega delavca so takoj z rešilnim avtomobilom odpeljali v splošno bolnico.
a— Zagonetno smrt trgovskega potnika iz Maribora. V bližini Ptuja so potegnili v nedeljo iz Drave truplo trgovskega potnika Karla Raverja iz Maribora, zastopnika različnih mesnih in sirarskih tvrdk. Ali se mu je zgodila nesreča, ali pa je izvršil samomor, še ni ugotovljeno. Pokojnik ie bil med svoiimi tovariš; zelo priljubljen.
a— Otrok pod vlakom. V Slivnici pri Mariboru sta se včeraj popoldne pripetili dve težki nesreči, od katerih je ena zahtevala življenje 3 in pol letnega Janka Škr-geta, sinčka železniškega delavca. Otrok je očividno stal tik železniške proge, po kateri je prihajal stroj, ki ga ie vrgel z vso silo na stran. Pri silovite sunku si je dete razbilo lobanjo. Z rešilnim avtom so malega Janka pripeljali v mariborsko bolnico, kier pa je čez pol ure izdihnil.
a— Kolesarjev karambol z avtom. V nedeljo popoldne se je na klancu Pobreške csste 50 letni posestnik Dragutin Mraz s kolesom zaletel v osebni avto. Pri tem je tako nesrečno padel, da se je močno poškodoval na glavi, dočim se ie kolo razbilo Šofer avtomobila je ponesrečenca naložil na avto in prepeljal v blnico.
a— Toča med nedeljsko popoldansko nevihto. V nedeljo popoldne je v Mariboru in širši mariborski okolici divjala precei huda nevihta z grmenjem in kratko ploho. V okolišu Slov. Bistrice in Zg. Poljskave pa je tudi padala debela toča, ki ie na drevju iu vrtovih in na posevkih napravila precej škode.
Iz Braslovč
br_ p v ihr и jev al ni tečaj. V petek sc je otvoril prikrojevalni tečaj za krojače in šivilje. Njegov namen je, da si obrtniki oblačilne stroke izpopolnijo svoje znanje. Tečaj, ki ga vodi strokovni učitelj iz Ljubljane g. Knafl, bo najbrže trajal pet tednov. Prostor za tečaj je dal iz prijaznosti na razpolago tukajšnji krajevni šolski odbor.
br— Skavtke iz Maribora. Zadnje čase postaja Savinjska dolina zaradi svoje lepote in dobrih podnebnih razmer privlačna točka letoviščarjev. V mesecu juliju bodo taborile tukaj tudi skavtke iz Maribora. Javljenih je dosedaj 20 članic. Utaborile se bodo na desni strani Savinje v malem gozdiču pri jezu, ki je prav prikladen za to svrho.
br— Dirjanje a\'tomobilov. Avtomobili dirjajo skozi trg s tako brzino, da se dvigajo za njimi oblaki prahu Zaradi avtomobilske nadloge moramo imeti zaprta okna ves dan. Prosili bi, naj se zamenjata sedanji svarilni napisni tablici z večjima ter naj se postavita na vidnih mestih, ne pa. kakor dosedai. na obcestnih drevesih tako visoko, da jih zakrivajo veje dreve-
br_ Propagandni sokolski pešizlet na
Gomilsko se bo vršil 25 maja. Izlet bo združen 7. javnim nastopom mladine — dece iz Braslovč, Orle vasi in Gcmilskega.
Iz Gor. Radgone
•*r— Liccnciranje plemenskih bikov r ««dnem okraju Gornja Radsona bo: 15. maja ob 15. v Radencih pri tehtnici za občine Radenci, Kapela, Murski vrh. Zasadi. Stane-tinci Ribtarovci, Hrastje, Mota in Šratovci; 16. maja ob 8. v Gor. Rajoni na sejmišču za občine Gor. Radgona. Boračova. Črešnjev-ci. Orehcvci, Plitvički vrh. Police in Zhigov-oi; istega dne ob 11. v Apačah na sejmišču za občine Apače, Črnci. Lutverei N asova, Plitvica in Segovci ter nato ob 15. v Dr«b-lincih pri šoli za občine Drobtinci. Grabe, Konjišče, Podgorje, Vratja vas, Vratji vrh. Žepovci in Žiberei; 17. maja ob 8. v Ivanj-šovrih za občine Ivanjci, Ivanjiovci, Negovo in Stavnico; isti dan ob 11. prt Sv. Juriju ob ščavnici pri gostilni Matije Domajnko za občne Sv. Jurij, Galuiak, Grabonoš Kra-Ijevci. Očeslavci. Okcslavci. Terbegovci, Bo-lehueci in Slaptinci. K licenciranju se morajo prignali vsi nad 15 mesecev stari biki.
GOSPODARSTVO
Beograjska obrtna zbornica proti načrtu obrtnega zakona
Kakor je bilo pričakovat; so sc med jugoslovenskwn obrtništvom pojavila na.vj-rotstva glede stališča napram načrtu obrtnega zakona. Obrtništvo diavske banovine je nedavno na konferenci delegatov obrtniških zadrug sprejelo resolucijo, ki ugotavlja, da črt obrtnega zakona osvaja v glavnem večino načel, k; j«h je zastopalo jugoslovensko obrtništvo na lanskú konferenci obrtniških u draženj v Brodu, čeprav so potrebne nekatere izpopolnitve odnosno sprcmeirJbe načrta. V tej resoluciji se ie slovensko Obrtništvo tudi odločno zavzelo za sistem skupnih zbornic z avtonomijo odsekov, ki pa naj se uredijo s posebnňm zakonom o
zbornicah.
Slovensko obrtništvo je torei v glavnih potezah odobrilo ta zakonski načrt, nasprotno pa ga je beograjska Obrtna zbornica na nedeljski plenarni seji skoro рол-sem raztrgala, češ da n:,so upoštevani principi, sklenjeni na ^ konferenci jugoslovenskega obrtništva v Brodu, da je predlog slaba kopija av-striisiko-madžarske obrtne zakonodaje in Ja je nesprejemljiv.
Stališče beograjskih obrtnikov je torei povsem v nasprotju s stališčem slovenskih obrtnikov. Zakaj? Ne gre tu 'toliko za posamezne odredbe zakonskega načrta, ki se dajo gotovo popravite, kolikor ne ustrezajo nujnivm potrebam obrtništva, temveč za stara nasprotna naziranja glede sistema gospodarskih zbornic, Slovenski obrtniki so že na konferenci v Brodu odločno zastopali stahšče, naj se v vsej državi uvede sistem skupnih zbornic, kar ;e bilo kot ločeno stališče vneseno tudi v tedanjo resolucijo. Načrt obrtnega zakona ukinja princip starega srbi-.ams'kega obrtnega zakona, po katerem zbornice vršijo poste prvostopne obrtne oblasti in izdajajo tudi obrtne Iiis te, ker t »ko delovanje zbornic ni v skladu s pravilnim pojmovanjem namena in delokroga zbornic. Načrt obrtnega zakona je osvojil povsem pravilno načelo. da morajo funkcije obrtne oblasti vršiti mpravne oblasti, Z likvidacijo delegirane obrtne oblasti pri zbornicah b: Iii! seveda znatno okrnjen delokrog beograjske Obrtne zbornice in bi odpadli tudi znatni finančni viri. Da se beograjska Obrtna zbornica protiví tej iikvidaciäl, je morda razumljivo, vendar ne smejo pri presoji obrtnega zakona samega igrati vloge oziri na posebni? ambicije gospodov okrog beograjske obrtne zbornice, zlasti če so te ambicije v nasprotju s pravilnim pojmov anjem zbornične institucije. Če bi srbijanski obrtniki imeli dobro organizirano obrtniško zadružništvo, z cbvezmlim članstvom in močno zvezo takih zadrug, ki bi imela nalogo varovati posebne obrtniške interese, bi se gotovo ne uprali nameravani likvidaciji ločenih obrtniških zbornic, ki zlasti v naši gospodarsko manj razviti državi brez posebnih privilegijev ne bi bile zmožne, da koristno zastopajo narodno-gospodarske interese obrtniškega stanu. Zato bi bilo želeti, da pridejo tudi; beograjski obrtniški krogi do spoznanja. da jim novi načrt obrtnega zakona z obveznim članstvom obrtnikov pri obrtniških udruženjih daje možnost, da si tudi oni ustanovijo močno in vplivno obrtniško organizacijo, ki bo labko ščitila njihove posebne interese poleg avtonomnega zastopstva, ki bi ga dobili' v skupnih zibornicah,
éjkp Posvetovanje slede trgovinskih pogodb. V
t^rtv Ins kern ministrstvi! sc vršijo že nekaj dni iposvctovarňa predstavnikov gospodarskih nilni-f-rstev pod predsedstvom trgovinskega ministra d-. Demetroviča. in sicer o naši trgovinski po-' : V, zlasti glede revizije naše trgovinske po-C'"d!)o z Avširijo in glede potrebnih pogajanj za
NESMRTNI POTEPUH
»Der unsterbliche Lump« PRIDE!	PRIDE!
Likanje moške ali damske obleke 18 Din
Moško, da.nis.ko garderobo najhitreje zlika, kemično čisti, tem с НИ o pošic, na želijo napravi поло podki.go. t ud: obrne, da .je kot nova
WALLET EXPRESS, LJUBLJANA Stari trg 19.
K23
Vremensko poročilo
meteorološkega zavoda v Ljubljani
(Stsvilke za osnačbo kraja pomenijo- 1. ia» opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo. i. relativno vlago v 5 smer in brzino vetra. 6 oblačnost I—10. 7 padavine v mm")
28. aprila 1930.
Ljubljana: 7. 75S.8, 71.8, 88 —, 10, —. Maribor: 7, 759.0, 13.6. 85. —, 10, dež. 11. Zagreb: 7. 758.6, 15. 75 ENE6. 8, —. Beograd: 7. 758.7, 16, 75. SE4 1. dež. 0.2. Sarajevo: 7, 758.5. 14. 85, —, 10, dež, 1. Skoj?-lie: 7, 758.1. 17, 65, —. 3. —. Split: 7, 756.4 15. 90. —, 3. —.
Solnce vzhaja ob 4.53. zahaja ob 19.2, ki na vzhaja ob 4.57. zahaja ob 20.20. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 19.4, najnižja 10.6. Najnižja temperatura: v Mariboru 12.6, v Zagrebu 14. v Beogradu 12, v Sarajevu 10, v Skoplju 10, v Splitu 13.
Dunajska vremenska napoved za torek: T ju nih Alpah neja-sno, od čaea do časa ád. toplo.
sklenitev tarifnega dela h trgovinski pogodbi s Češkoslovaško.
=r Priprave na diktaturo kovinskih cen.
Prošli teden smo na tem mestu zabeležili znatno padanje kovinskih cen na londonski borzi. Ü vzrokih tega pojava nam piše poznavalec prilik: -Kakor je lani v jeseni veliki polom na aewyorški borzi, ki je nastal brez vidnega zunanjega vvzroka, imel samo namen, da s spretnim aranžmanom s strani finančnih in borznih nmgnatov dovede brez prevelikih žrtev večino ameriške industrije v roke znane petorice ameriškega trusta, 1a-ko tudi sedanje notacije za kovine na ne\v-vrški in londonski borzi ne zasledujejo nič drugega, nego ustvaritev svetovnega kovinskega trusta. Diktatura cen je končno poslednji cilj eh mož. Prehod mnogih držav k zlati valute je povzroči! nagel padec srebiC ki je posebno v ameriških, pa tudi v avstralskih, španskih in soveroafriških svinčenih rudnikih bistvenega pomena, ker sta tu svinec in cink ozko vezana v rudi s srebrom. Pridobivanje srebra iz teh rud je plačalo že samo po sebi tudi pridobitev svinca in cinka, kateri dve kovini, akoravno po svoji količini nerazmerno večji, sta se smatrali le kot nekak postranski pridelek. Po padcu srebra se je torej moral najti izhod in recept je bil dokaj enostaven — povzročiti panike a la Wallstreet. Že preko d^a meseca sedijo v Londonu in Newyorku skupaj odločilni mogotci ali pa njihovi pooublaščenci ter pazno zasledujejo razvoj dogodkov, ki so jih sami povzročili. Izid njihovega dela je nedvomen. Svetovni trust in diktatura ren.i
= Uradni tečaji za maj. Finančni minister je za maj določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 218.— Din, 1 zlata turška lira 247.—, 1 angl funt 274.S0, 1 ameriški dolar 56.50, 1 kanadski clolar 56.20. 1 nemška marka 13.50, 1 poljski zlot 6.35, 1 avstr. šiling 8.—, 1 belga 7.90. 1 madž. penga 9.90, 1 braziljski milra.is 6.36, 1 egpt-ski funt 282.—, 1 turška pap. lira ali lOO turških piastrov 26.85. 100 zlatih frankov 1095.90, 100 francoskih frankov 221.60. 100 švic. frankov 1095.90, 100 ital. lir 296.30, 100 hol. goldinarjev 2275.—. 100 rum. lejev 33.65, 100 bolg. levov 40.90, 100 danskih kron 1513.— 100 švedskih kron 1519.—, 100 norv. kron 1513 —, lOO španskih pezet 706. 100 grških drahem 7330. 100 čsl. kron 167.40. 100 finskih mark 142.40.
POTEPUH
»Der unsterbliche Lump« PRIDE!	PRIDE!
'28. aprila.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji; nekaj več polrebe je bilo v devizah Praga, Perlin in Dunaj. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, le devi-zi Dunaj in Newyork sta se za malenkost dvignili.
Na zagrebškem efektnem tržišču ie Vojna škoda obdržala dosedanje tečaje; za aranžma in za kaso se je trgovala po 421 in za ecember po 426. Investicijsko posojilo je bilo zaključeno po 87, Blairova posojila pa so bila prj nekoliko popuščajoči tendenci brez prometa. Med vrednotami se je Srpska trgovala po 180, Zemaljska po 116 in Union banka po 196 — 198. Med industrijskimi vrednotami pa o bili zaključki v Gutmannu po 170 do 17-3 in v Slavoniji po 200.
Devize in valute
Ljubljana. Amsterdam 22.755, Berlin 18.4825—13.5125 (13.4975). Bruselj 7.8937, Budimpešta 9.865—9.895 (9.SS), Curih 1094.1 do 1097-4 (1095.9), Dunaj 795.9—798.5 (797). London 274.87, Newyork 56.415, Pariz 220.79 do 222.79 (221.79), Trst 296.22.
Zagreb. Amterdam 22 75. Dunaj 795.50 do 798.50. Berlin 13.4850 — 13.5150, Bruselj 787-37 — 791.37, Budiinnešta 987 — 990, Mikin 295.1750 — 297.1750, London 271.47 do 275.27, Newvork 56.4250 — 56.6250, ček 56.HI50 — 56.5150, Pariz 220.79 — 222.79, Praga 167.06 — 167.86, Curih 1094.40 do 1U97-40.
Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.2350, London 25.07875, Newyork 55.80, Bruselj 72, Milan 27.0350, Madrid 64.20, Amsterdam 207.60, Berlin 123.15, Dunaj 72.75. Sofija 3.74, Praga 15.28, Varšava 57.85 Budimpešta 90.20, Bukarešta 3.07-
Dunaj. Beograd 12.52—12.56, London 34.40 do 34.50S75, Newyork 707.65—710.15, Curih 137.15— 137.65; dinarji 12.455—12.515.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 97.50 bi., 7% Blair 86.50 bi., Celjska 160 den., Lj. kred. 120. den., Praštediona 905 den. Kreditni zavod 165 don., Vevče 132 den.. Ruše 260 — 270, Kranjska industrijska 312 den
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 421—422, za junij 421.50—123, za december 426—426.50, investicijsko 87—S7.50. agrarne 54—54.50, S odst. Blair 97—97.50. 7 odst. Blair 85.50—S6; bančne vrednote: Praštediona 900—910, Union 196—19S, Jugo SI—82, Narodna 8500—8750, Srpska 17S—182, Zemaljska 146—148, Ljubljanska kreditna 120 den., Polj« 58—55.12; investicijske vrednote: Nar. šum-ska 20 den., Našička 1500 Ы., Gutmann 168 do 175, Slavek 70—74. Slavonija 200—205, Drava 270—320. бе če ran 370-380, Brod vagon 110 denar, Vevče 125 den., Isis 30—40, Dubrovačka 440 do 447. Oceanija 200 den., Trbovlje 482—487.
Beograd Vojína škoda 426—427 zaklij., za junij 428—429. investicijsko 86 zaiklj, agrarne 55 do 55.50.
Blagovna tržišča
Jajca.
-f S tržišča jajc. Kakor smo že pred kratkim poročali, je na inozemskem tržišču jajc opažati .nekaj več življenja. Zlasti jc živahnejše povpraševanje za blago, ki ga rabijo hladilnice za konzerviranje. Pri nas se je nakupna cena dvignila na 72 in pol pare za komad.
Les
+ Ljubljanska borza (28. t. m.) Tendenca za les nespremenjena. Zaključeni eo bili 4 vagoni, in icer 2 vagona hrastovih pragov, 1 vagon deek, smreka, jelka in 1 vagon borovih" desk. Povpraševanje je za deske (smreka, jelka, 12, 18, 28, 38 in 48 mm) in za smrekove deske (24 mm. I., II-, paralelne, ! uetrorobe, očeljene, 4 m. širine 16, 18, 20, 22. 25, 28, 30, 32, 35 in 40 cm, 150 komadov za j vsako širino). Nudi se večja množina teba- |
nega lesa, ca 200 komadov smrekovih anten (12—18 m) in 4 vag. desk (večina jelka, 18 mm, 4 m, media 22—23 cm).
Žilo.
— Chicago. (28. t. m.) Tekom borznega sestanka jc danes nastopila splošno čvrstej-ša tendenca ter se je pšenica za maj okre-l>ila na 104K-. za julij na l067/e, koruza pa za maj na 815/e centa.
+ Ljubljanska borza (28. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (si. post, nilev. tarifa nlač. 30 dni) baška SO kg po 255 — 257.50. 7ri kg po 250 — 252.50, 77 kg po 245 — 247.50; rž: baška, 72/73 kg po 202.50 - 205; koruza: baška promptna po 142.50 — 145 za maj po 145 — 147.50; ječmen: baški, 63/64 kg po
162.50 _ 165; oves: baški, navadna tarifa pr>
180 _ 185; moka: :Og\ fco. Ljubljana, plač. po prejemu blaga [Ю 400 — 405.
-f Novosaibka blagovna borza (28. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 24 vagonov pšenice. 5 vag. moke, 12 vag. olrobov, 21 vagonov koruze in 2 vagona ovsa. Pšenica: baška. 77 kg 192.50 — 197.50 ; 78 kg 197.50 do 202.50; gornjebaška. 78 kg 200 — 205. banaška. Tisa slep, 78 kg 200 _ 205; gor-njebanaška. 78 kg 195 — 200; sremska, 77 kg 177.50 — 180 Oves: baški in sremaki 125 — 130. Ječmen: baški, 63/64 kg 110 -112.50. Koruza: baška in sremska 95—97.50. baška, ladja Dunav 95 — 97.50; baška in sremska za maj 97.50-100: za junij 100-102.50 banaška 90-92.50. Moka: baška ,Ogg' 335-345; »0g« 330 _S-*-0: r.2 : 295—305,»5« 240- 250,'6: 170 — 180; »7« 125 — 130; »S: 85—95 Otrobi: 75 — 80.
-1- Budimpeštanska tenninska borza (28. t. m.) Tendenca prijazna; promet živahen. Pšenica: za maj 20.22 — 20.24 (obračunski tečaj 20.20). za junij 20.62 - 20.64 (20.60), za
oktober 19.68
19.69 (19.60); rž: za maj
10.52 _ 10.54 (10.60), za oktober 12.48 do 12 50 (12.50): koruza: za maj 11.0S — 12 (11.90), za julij 12.27 — 12.28 (12.20), tranzitna za maj 11.62 _ 11.65 (11.50), za julij 11.72 — 11.73 (11.70).
SPORT
Nedeljski športni drobiž
Stojimo pred koncem spomladanske prvenstvene sezone. Nedelja nam je končno-veljavno dala finalista za letošnje nogometno prvenstvo dravske banovine. Sta to Ilirija, ki si je priborila prvenstvo ljubljanskega, in Maribor, ki si izvojeval prvenstvo mariborskega okrožja.
Seveda je tudi spomladansko srečanje med rivaloma Ilirijo in Primorjem privabila na igrišče Ilirije mriögobrojno množico, skoraj 2000, čeprav tekma ni bila odločilna za končni placement. Ilirija'je imela prvenstvo že sigurno v žepu ter ji tudi poraz ne bi mogel škodovati. Vendar pa naše občinstvo ve, da nudijo tekme med Ilirijo in Primorjem vedno lep športni * užitek in da se vršijo kljub ostri rivaRtefi v mejah fair nesse. Tudi v nedeljo se gledalci niso varali. Tekma je bila izredno zanimiva, na lepi športni višini in polna nad vse napetih momentov. Nasprotnika sta si bila skoraj enakovredna, vendar bi dali Iliriji majhen plus v igri v polju. Neodločnemu rezultatu 2 : 2 (1 : 1) ni oporekati, vendar bi bila eventuelna zmaga Ilirije bolj upravičena, nego morebitna zmaga Primorja. Beograjski sodnik g. Ružič jc ugodno vplival s svojo avtoriteto, sicer pa je napravil precej pogrešk, ki pa niso bistveno vplivale na igro. Ilirija se je s to tekmo kvalificirala za finale z Mariborom. Odigrala je vseh 8 tekem in dosegla 15 točk, vendar pa je bila tekma Ilirija : Svoboda po LNP anulirana. Ilirija se je pritožila proti tej anulaciji. vendar pa njen priziv dosedaj še ni rešen Nikakor pa izid eventuelně nove tekmr Ilirija : Svoboda ne more izpremeniti prvenstvene tabele. — Od rezervnih moštev je zaradi lepše in boljše igre zmagala Ilirija s 3 : 0 (1 : 0).
Tekma v Celju med SK Celje in ISSK Maribor nam jc dala drugega finalista ISSK Maribor je zmagal s 4 : 3 (2 : 1). Mariborčani so v scmifinaln h tekmah s SK Celje precej popustili. Zelo se bodo marali potruditi, da bi nadvladah Ilirijo in s tem dosegli oni cilj, po katerem hrepenijo že tako dolgo — po prvenstvu LNP.
Tudi v II. razredu smo v nedeljo imeli »derbv«, srečanje med Grafiko in Slova nom. Bila je to ponovitev razveljavljene jesenske prvenstvene tekme med imenovanima kluboma, ki zaradi tega ni bila odločilnega pomena. Tudi ta tekma je z 2 ; 2 (1 : 1) ostala neodločena Oba kluba Imata sedaj enako število točk, toda Grafika prednjači s svojo boljšo goldiferenco. Odločilna spomladanska prvenstvena tekma se bo vršila drugi mesec. — Reka je premagala SK Natakar s 4 : 1 (2 : 0).
Od ostalih tekem bi bilo omeniti naslednje: Maribor: Železničar : Atletik SK (Celje) 3 : 0. Novo mesto: Svoboda (Ljubljana) : Elan 4 : 1. Zagreb: Croatia : Sokol
1	: 0, Gradjanski : Sparta 3 : 2 (2 : 1). Beograd: Soko : Obilic 1 : 1, BSK : Jedin-stvo 4 : 1. Praga: Slavija : Admira (Dunaj)
2	: 1, Sparta : Kickers (Stuttgart) 7 : 1. Dunaj: Vienna : Rapid 4 ; 0, Austria : WAC 3 : 2, Nicholson : Hakoah 2:1.
Med tekmama rezervnih in prvih moštev Ilirije in Primorja odnosno v pavzi glavne tekme sta se vršila izbirna teka na 5 in na
3	km za sestavo reprezentančne štafete Ljubljane, ki bo v nedeljo startala v Beogradu. Tekov so se udeležili tekači Ilirije in Primorja. Na 5 km je z lahkoto zmagal talentirani Slapničar (Primorje), k[ je baje celo brez treninga, nad Ilirijanom Špornom, na 3 km pa v krasnem stilu Žorga (Primorje). Reprezentančna štafeta bo sestavljena nastopno: Slapničar. Žorga, Krevs (vsi Primorje). Sporn, Kumer (oba Ilirija).
V hazenskem prvenstvu je TKD Atena v Ljubljani porazila SK Celje z 28 : 3 (9:2).
Tudi motociklisti in kolesarji so se pričeli gibati. Motokol. Ilirija je priredila kolesarske in motociklistične dirke, pri katerih so zmagali naslednji: Triglavski pododbor: prvorazredni (56.5 km): I. Valant 1:48:15; juniorji (30.4 km), Z. Grabeč 59:28 Pododbor Ljubljana: prvorazredni: 1. F. Gjorgjevič 1:51:23.6; juniorji: M. .luh 59:30. Motociklistični kilometer laneč: K. Sovič, BMW 750 cem (I. krv. Motoklub Zagreb) za 1 km 28.4, torej povprečno hitrost 138 km. Motorji s prikolico: B. Klemenčič. Har-lev Davidson 1200 ccm. v 37 sekundah.
Jugoslovenski lahkoatletski savez
(Službene objave.)
V izpopolnilo zadnjih službenih obiav o prvenstvu Jugoslavije za moštva se objavljajo naslednja določila: 1. JLAS priredi v vseh mestih države,
alvaj mora bili
Ölida ?Шо za hrilje $
CSh a v ing Stichr)
Zato
ker da zelo hitro gosto in vodeno peno, omehča v trenutku tudi najtrše kocine, ne draži niti najobčutljivejše kože ter je nadvse izdatno.
v katerih sc nahaja savezni klub, 31. maja in 1. junija prvenstvo Jugoslavije za moštv a v letu 1930. Vrstni red tekmovanja in minimalni rezultati so naslednji:
31. maja: tek 100 m 12.6, met krogle 10.50 m, tek 400 m 58 s, skok v daljavo 5.60 m, tek 5000 m 18:20 m, met diska 28 m, tek 800 m 2:17 m. skok v višino lo0 m, tek 110 m z zaprekami 18.8 s.
1.	junija: tek 200 m 26.2 s, met kladiva 25 m, tek 400 m z zaprekami 1:07 m. tro-skok 11.50 m, tek 10.000 m 38 m, met kopja 42 m, tek 1500 m 4:50 m, skok ob palici 2.70 m, tek 4 X 100 m 50 s.
2.	Tekmovanje se vrši v navedenih dnevih v vseh mestih države, na igrišču in v času, ko to določijo sporazumno klubi istega mesta. Klubi, ki na ta dan ne nastopijo.
izgubijo pravico tekmovanja za prvenstvo moštev v tem letu.
3.	Pravico nastopa imajo vsi pri JLASu verificirani atleti, pomladek poedinih razredov pa sme nastopati v točkah, ki so dovoljene za njih dobili razred m z omejitvami, ki so za njih predvidena.
4.	lin tckmovalec sme tekmovati v največ šestih disciplinah vštevši stafetni tek, za pomladek pa z ozirom na točko 3.
5.	Za placement v prvenstvu moštev velja vsak rezultat enak ali boljši ód najslabšega predpisanega, ki je naveden poleg odgovarjajoče discipline, dočim slabši rezultati ne veljajo.
6.	Klasifikacija se vrši tako, da se vsak rezultat enak ali boljši od najslabšega predpisanega oceni po tabeli za višeboj: na tak način dobljeno število točk vseh tekmovalcev istega kluba v disciplini jc treba sešteti, klub pa, ki ima največje število točk, jc zmagovalec v prvenstvu moštev v Jugoslaviji za leto 1930. Pri stafetnem teku
ocenjuje povprečni rezultat, ki odpade na poedinega tekača.
7.	Vsi klubi istega mesta imajo tekmovati istočasno in na istem igrišču skupno, zato je tekmovanje za prvenstvo moštev v Jugoslaviji smatrati tudi kot prvenstvo moštev za ono mesto ali pokrajino, v kolikor se klubi iz vse pokrajine sporazume v tem.
8.	Tehnična in financijelna vprašanja za poedina mesta ali področja imajo prizadeti klubi rešiti sporazumno. V primeru, da sporazum ni mogoč, odločuje JLAS. V prijavi morajo biti navedene vse točke tekmovanja in po'eg njih imena tekmovalcev. Pri tekmovalcih 'iz pomladka je treba poleg imena navesti leto rojstva. Prijave s prijavnino 100 Din po klubu ie treba poslati na naslov tajnika Zdravka Frančiča. Zagreb. Martičeva 5.
9.	Rok prijave je 24. maja; do tesja roka morajo vse prijave biti v rokah JLASa.
10.	O izvršenih sporazumih je treba sestaviti zapisnik; po en izvod dobijo vsi in-teresirani klubi in JLAS
11.	Od strani JLASa dobijo nagrade najboljši trije klubi v državi, priporoča se pa organizatorjem v poedinih mestih, da preskrbijo darila za prvaka odnosnih mest. Te propozici ie je treba tedaj izpopolniti. Najboljši klub dobi naslov »prvak moštev Jugoslavije za leto 1930.«
12.	Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS in to za desetoboi. V kolikor bi bila želja,
da se v prvenstvu moštev dovoli 6 poizkusov odnosno borba do zmage, tedaj veljajo za prvenstvo moštev samo rezultati, doseženi v prvih treh poizkusih odnosno rezultati pred končno borbo.
13. Zapisnike je treba poslati takoj po tekmovanju priporočeno JLASu.
Z ozirom na gornje objave in na temelju po JLASa danega mi pooblastila sklicujem za sredo, 30. t. m. ob 20.30 v kavarni Emona sestanek po dveh delegatov ASK Primorja in SK Ilirije zaradi dogovora v točkah 7 in 8 teh propozicij. Delegati naj imajo klubová pooblastila. — Savo Sancin, odbornik JLASa.
Službeno iz LNP Danes, v torek ob 20. seja u. o. v palači Delavske zbornicc. — Tajnik I.
NESMRTNI POTEPUH
»Der unsterbliche Lump« PRIDE!	PRIDE!
Zopet požar v Beli Krajini
Metlika. 28. aprila
Na belo nedelio okrog 22. so opazili pod Gorjanci daleč viden odsev ognja ter kmalu ugotovili, da gori v vasi Mačkovec. V tei nesrečni vasi je to že drug Dožar. Prvi ie bil na pustno nedeljo in so zgorela tedaj štiri. sedai Da dve gospodarski poslopji.
Pogorelec ie posestnik Jakob Ancel. Ogenj ie nastal v njegovem skednju ter .iс upepelil poleg skednja tudi Doleg stoječo hišo. kjer pa ni nihče prebival. Kako ie ogenj nastal, se do sedai še ni moglo ugotoviti. Nesrečo so opazili sami domačini ter začeli gasiti. Pri gašenju, ko se .ie sesula goreča slamnata streha, pa sta bila težko poškodovana gospodinja Ana in gospodar Jakob. Gospodinji se ie vsula goreča slama za vrat ter ji zanetila obleko. Nesrečna žena .ie zadobila tako težke opekline. da je njeno življenje v nevarnosti. Tudi njen mož ima težke opekline do vratu in rokah.
Ponesrečencema je nudil prvo pomoč zdravik dr. Pavešič iz Metlike, ki ie kljub pozni nočni uri takoi prihitel z avtomobilom na kra.i nesreče. Nevarno poškodovana Ana Ancel ie sestra bivšega sreske-ga ekonoma g. Konde. Ponesrečenca sta za enkrat še v domači oskrbi.
Pr tej požarni nesreči ie k sreči veter pihal v nasprotno stran od drugih vaških poslopij. To ie bila velika sreča, kajti drugače bi bila vsa vas v plamenih in bi se ogeni razT.iril najbrž tudi na vasi Jugovie. Dole in Škenievec. Ogeni so pridno pomagali lokalizirati gost.ie gostilne Franca Slugi er ja.
Požar na pustno nedeljo ie vaščane iz-modril v toliko, da so se nekateri le dali zavarovati, seveda le za nizke vsote. Tako ie tudi Ancel zavarovan za 10.000 Din. kar bo malo omililo škodo, k ie cenjena na okroglo 60.000 Din. Orožniki vneto preiz-ku.ie.io. kako ie požar nastal.
Naša nadvse d^bra koleginja in vestna učiteljica, gospodična
loa Orlova
nas je danes nenadoma za vedno zapustila.
Posreb dra.ge po ko i nice bo v sredo. 30. t. m. ob 2. u« popoldne iz Ltonlšča, Stars pot 2 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 28. aprla 1930.
Učiteljski zbor osnovne šole v Šmarju 6255	pri Ljubljani.
Naznanjamo, da nam je umrl brat, stric, gospod
^ndrej perlín
Pogreb bo v sredo, 30. aprila ob 4. popoldne iz hiše žalosti v Stožicah št. 14 na pokopališče k Sv. Juriju.
Ljubljana - Stožice, dne 28. aprila 1930.
Žalujoči bratje in sestre.
Iz življenja in sveta
trgovino s specerijs/cini blagom, deli/catesami in azafutricovulnico
Slavnemu občinstva vljudno naznanjam, da sem otvoril v Ljubljani na Poljanski cesti štev. 15 (v novi mestni hiši)
moderno in higijenično urejeno
Najboljše, naftrajnejše. zato и najcenejše!
Pogumna vožnja norveških športnikov
Jadrnica »Roald Amundsen«', zgrajena popolnoma po vzorcu ladij starih Vikingov, je preplula Atlantski ocean. Z Norveškega je jádrala ob evropski obali do španskega mesta Palosa. odkoaer je odpotoval tudi Kolumb v Ameriko, in je po 54 dneh kljub silnim pomladanskim viharjem srečno pristala v Havani. Od tod bo nadaljevala vožnjo po Misisiplju do Mineapollsa. Slina
nam kaže ladjo v havanskem pristanu.
O nizkih cenah, prvovrstnem blagu, in solidni postrežbi blagovolite se prepričati.	6826
Priporočam se z odličnim spoštovanjem	^ f _ e
Vavel Grziii.
Panika na pariški podzemski železnic«
V hinein pariške severno-južne železirce sta trčila na ovinku vozeč in stoječ vlak. OkiM !00 potnikov je bilo ranjenih, od katerih w 13 bori s smrtjo, en vagon pa se je popolnoma razdrobil.
stu. Pred nedavnim je umrl in šele zdaj .ie izldlail Everest njegovo ime .er rešil uganko, k.i jo je zaman raziskovala policija. Angleška banka je kmalu ugotovila zlorabo in pričela iskati ponarejevalca. A kdo bi mislil, da sedi v ječi! Končno je zasačil Everesta pri úc!u njegov tovariš jetnik, elektrotehnik, ki je pozno ponoči stopil k nJemu po neko žico, ker je v kaznilnici ugasnila iuč. Ta mož seveda ni ničesar povedat pazniku/ kli ga je spremljal, a od i: vere sta jc za molk zahteval whiskyja. Paznik Piterson mu je moral nositi žganje v steklenicah za kis. Ravnateljstvo zopet ni vedelo, kako more biti izsiljevalec vedno natrkan. Med tem je prestal Lve-rest svojo 'kazen in je bil oproščen. Piterson, (kli mu je po pogod'bi da) četrtj del pridobljenega denarja, ga je oslepa-riil in mu pri oprostitvi dal samo 75 funtov. Everest je kmalu porabil svoi kapital ter se na prostem znova lotil ponarejanja. Tri mesece pozneje tj ga aretirali in so našli pri njem 4oQ ponarejenih funtov. Zopet je moral v ječo. Med tem je naznanil nehvaležni tovariš jetnik ravnateljstvu Everesta, ker se ;e paznik naveličal nositi mu whisky. Sodniki so široko odprli oči. Še nikoli niso doživeli kaj takšnega, da bi kdo bankovce ponarejal v ječi. Everest je dobil še dve teti zapora. Sedel je zdaj v vlažni kleti, dobival slabo hrano in ničesar ni mogel storiti za izboljšanje svojega položaja. Piterson bi mu rad pomagal, a je kmalu umrl. »A vse slabo ima tudi «vojo dobro stran.« ie sklenil 61 -letni Everest novinarjem svoje poročilo. >V temi sem postal skladatelj in zložil 71 epov. Zdaj sem prodal svojo prvo »Pesmico veselega ponarejevalca denarja« z besedilom: »Vse v ječi mirno spi. jaz pa tiskam, hi-hi-hij« Pravi, da bo odslej pošteno živel, če bo dosti zaslužil pri gramofonskih tvrdkah. Na xlra žal ne more nastopati: postal je presta* in glas mu ie odpovedal.
Športne obleke
za kolesarje, turiste, lovce ter Bajaco preobleke v največji izberi pri tvrdki
Drago Schwab, Ljubljana.
Težkoče z davkom na samce
Florcntinski slaščičar Rafael Gargcb Ii, mož nenavadno grde zunanjosti, sc je odločil, da ne bo plačal novo uvp= denega davka na samce in jc davčne» mu uradu predložil prošnjo za oprostiš tcv tega davka, češ da ni sameč po svoji volji, ampak po nesreči. V svoji pritožbi je navedel nekoliko devojk in vdov, ki so ga säpodile kot snubca sa* mo zavoljo tcg£r. ker ni krasotec. Ako hoče država, nlj mu poišče pripravno družico za življenje, obdavčenje pa je nemoralno. kerf se v tem primeru nc obremeni luksu?, marveč sc nesrečni« ku zada samo |e nov udarec. Nesreča sploh nc sme služiti kot davčni temelj. Gargeiii jc ena,ko nritožbo naslovil tu= di na ,kralja in italijansko javnost je zelo radovedna, kako bodo rešile obla* sti to čudno vlogo.
Berlinska črna kronika
V	preteklem letu je umrlo v Berlinu 3836 oseb nasilne smrti. Skoraj polovica jih je bilo žrtev raznih nezgod. Same prometne nezgode so zahtevale 460 žrtev. Uspelih samomorov je bilo 1676 (vsak dan 4 do б), umorov pa 58. Vsak dan so prijavili povprečno 14 oseb kot izgubljene. Med temi izgubljenci je bilo 184 šolskih otrok. 23 mrtvecev niso spoznali niti do danes. Mrtvih novorojencev je bilo 25.
Boj proti črtalu za ustnice na Nemškem
V	Nemčiji vodijo čim dalje bolj odločen boj proti barvanju ustnic, ki je postalo zlasti med ženskami iz tako žvanili »boljših krogov« prava razvada. Temu boju pomaga tudi trgovinska statistika, po kateri so uvozili samo lansko leto v nemško državo iz Francije okrog 12 metrskih stotov barvila za ustnice v vrednosti 714 milijona mark!
Kako se letalci uče
Pod nadzorstvom izkušenega letalca manevrira naraščajnik v kahiiri, kakor hi bil na letatu. Take »vožnje na slepo« so velikega pomena, ker se letalen često pripeti, da v dežju ali megli ne vidijo, kod vozijo. Kadar zna učenec do najmanjših podrobnosti vse prijeme, šele tedaj ga puste na pravo letalo.
Radi®
IZVLEČEK PROGRAMOV
Torek, 29. aprila LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana giasba.— 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert rad;o-orkestra. — 1S.30: Prosvetno delo v soko;-stvu. — 19: Italijanščina. — 1У.30: Ruščina. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22: Poročila. — 22.15: Koncert radio-orkestra. BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. —
12.40: Koncert radio-kvarteta.
band. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22: Poročila. — 22.15: Koncert radio-kvarteta. — ZAGREB 12.30: Reproducirana g!a:bu. — 17.30: Popoldanski koncert radio-orkestra — 20: Koncert angleških pesmi. — 21: Jugoslovanske narodne pesmi. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — IS.30: Prenos iz narodnega giedai šča: Musorgskega opera Boris Godunov«. — 22.15: Lahka godba. — BRNO 16.30: Koncert ruske glasbe. — 19.30: Operetni večer. — 22: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.-45: Poljska glasba. — 1950: Prenos opere iz gledališča v Poznanj::. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Koncert orkestra. — 20: Koncert Leharjeve glasbe.
—	BERLIN 16.30: 16 saksofonov. — 17.55: Pevski koncert. — 19.05: Lahka godba orkestra. — 20.1.5: Prenos iz gledališča: opereta »Dijak pre-sjak«. — FRANKFURT 17.20: Prenos koncerta iz Stu'tgarta. — 19.30: Prenos vsega programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17.30: Koncert terceta harf. — 20: Koncert operetne glasbe. — 21: Dramski večer. — STUTTGART 16: Orkestralen in pevski koncert. — 19.30: Za radio prirejena opera »Misnoa«. — 20.45: Zabaven program г glasbo in recitacijami. — 21.45: Koncert komorne glasbe. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.40: Orkestralen in pevski koncert. — 20.15: Prenos tontilma. — 21.15: MeSan glasben; program. —Reproducirana glasba. — LONDON 19.45: Prenos Mozartovega »Requiema«
—	21.05: Koncert komorne glasbe. — 22.30: Godba za ples. — RIM 17.30: Mešan program.
Poštno brzojavna unija balkanskih držav
Eden izmed najmanjših, pa tudi nail.i/.je izvedljivih delov balkanske gospodarske linije, o kateri sp v zadnjem času zopet mnogo govori in piše, je gotovo poštuo-brzojavna unija balkanskih držav.
Takoj začetkoma ugotavljamo, da razumemo pod imenom balkanske države one države, ki leže po svojem večjem delu na Balkanu, ki eo imele skoraj isio usodo že od 14. stoletja, ki so robovale Turkom štiri do petsto let in se končno osvobodile izpod turškega jarma. Tako je nastala ista mentaliteta, ista etika, isti folklor, ista socijalna in gospodarska struktura pri vseh teh narodih, ki so že v raznih časih poskušali ustvariti med sabo gotove oblike tesnejšega zbližania.
S politično-geografskega stališča so balkanske te-Ie države: Jugoslavija, Itumunija, Bolgarija, Grčija in Albanija. Nekateri grški publicisti bi želeli, da se sem računajo tudi Turki, katerih država pa je v Mali Aziji, torej na drugem kontinentu. Turki imajo ptič isto gospodarsko strukturo z Balkanci, vse drugo pa je pri njih. ker so bili gospodujoči narod, različno, saj je njih zibelka tekla v Aziji. Oni so danes čisto azijski narod, ki živi v Aziji na za eno tretjino večjem prostoru, kakor ga zavzemajo vse balkanske države skupaj v Evropi (Turki zavzemajo v Aziji 1,253.600 kvadrat, kilometrov, v Evropi pa 27.200, dočim vsi Balkanci skupaj zavzemajo samo 803.000 kvadratnih kilometrov).
Vsaj za sedaj, dokler se Balkan popolnoma ne konsolidira in ne izenači v vseh temeljnih pojmih in dokler se nc ustvari gospodarsko edinstvo, moramo torej Turčijo pustiti ob strani.
Od vseh form balkanskih unij je. kakor smo že poudarjali, najlažje izvesti poštno in brzojavno unijo: uvesti je treba Iste pristojbine za brzojavke, pisma in poštne pakete. Končni cilj tega je, (ia se ustvari neka v rs I a velike balkanske države, enotne s poštno-brzojavnega stališča.
Tako bi lahko bila pošlno-brzojavna unija za Balkance nekak poizkusili kamen, ki bi naj ugotovil, imajo li balkanski državniki in narodi dobro voijo in so li balkanske države že sedaj pripravljene, da prično razpravljati o problemu gospodarske balkanske unije. Ta del gospodarske unije bi se lahko raztegnil tudi na Albanijo. Njegova prednost je dalje, da bi lahko obstojal tudi sam zasp, ako bi tudi ne bili uveljavljeni drugi deli gospodarske unije, kakor isla prometna politika, iste železniške tarife, carinska uirja itd. Balkanska poštno-brzojavna unija bi Lila uvod v gospodarsko unijo, začetek balkanski1 sinteze.
Petero balkanskih držav bi lahko takoj še to leto pričelo s službenimi pogajanji za uresničenje poštno-brzojavne unije. Ustanovitev te unije ,bi pomenjala resno razpoloženje za počete ic razprave, o problemu carinske unije kot temeljnega in najvažnejšega problema gospodarske unije vseh balkanskih narodov.
l.-točasno ko bi sp na prvi medbalkanski konferenci za balkansko unijo privatno razpravljalo o tem vprašanju, bi se vodilni balkanski državniki lahko v istem kraju službeno posvetovali o eno!ni poštnobrzojav ii konvenciji, ki bi naj veljala za vse gori navedene balkajiske države. — Evo, tu je prilika za balkanske državnike, tla se ovenčajo s slavo in izvrše veliko delo, uvodni del v veliko, za Balkan usodno akcijo: v gospodarsko unijo. Naravno je, da je treba prej pripravljati ugoden teron za to ne samo pri vseh balkanskih vladah, marveč tudi v javnosti ter ugotoviti osnovna načela te konvencije, kar pa, kakor se zdi, ne bo težka stvar, ako unajo balkanski narodi v resnici dobro voljo in razpoloženje za sporazum in za balkansko kolaboracijo. Evo, tu je konstruktiven posel za balkanska ministrstva zunanjih del Tu je predlog za oblikovanje prve balkanske unije, ki je nihče ne more smatrali za utopijo, za neizvedljiv problem.
Kamen do kamna palača r pravi jugoslovenski narod in tako je. Treba pa je začeli iu rešilev op bo lahko našla.	Dr. ('. D.i.
Poceni iu vendar najboljša je
Severjeva ©tomana
z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju.
Velikost fSb. "■	Najboljši
185 X 78	materijal.
Cena 570 do 850, po izbiri preobleke.
Zahtevajte vzorce! SEVER RUDOLF, Marijin trg St. 2.
nudi po najnižji ceni, na debelo in 6218	drobno
FRANC ERJAVEC
„Pri zlat! lopati"
Ljubljana, Wolfova ulica 12.
Moška oblačila fzvršufe
okusno, po nepretiranih cenah
JOSIP NOVAK
Breg št. 2 Sprejemajo se tudi obleke v Popravilo, likanje in modernizacijo. 6058
Otvoritveno пщпашСо.
Pot na luno
Tehnična stran vprašanja je že rešena. Strokovnjaki so izračunali, kako je premagati zemeljsko privlačnost, s čim se bo treba opremiti za pot in predvsem, kako je voditi aparat. Izkazalo se ie namreč, da bo lažje priti na luno, nego se vrniti od ondot. Po tehnikih se oglašajo astronomi in trdijo, da bo največji uspeli tega potovanja fotografija na zemlji nevidne polovice meseca. Človeštvo gleda žc tisočletja vedno isti fcunLn bok, in bogve kako izgleda druga plat? Morebiti nam pripravlja presenečenja! Zdravniki pa opozarjajo že sedaj bodoče medplanetne potovalce. da morajo biti pripravljeni na smrt tudi v trenutku odpotovanja! Ni izključeno, da j'm bo odpovedalo srce in jih bo takoj zadela kap. Sai izgubi človek, ki zapusti zemljo, občutek lastne žive teže in ne bo vediel ločiti »vrha« od »niza«. Zato sklepa neki znani berlinski znanstvenik ■svoi članek o medplanetnem prometu s sledečim svarilom: »Ali ste doživeli trenutek, ko se vam zdi., da ste obvi-seli v zraku, če odrine dvigalo iz petega nadstropja rezko in suuikona navzdol? Ali ste se vozili na velesejma z : ameriško železnico,« ki vas nepričakovano meče gor in dol? Srce se vam za trenutek ustavi in to je nevarnejši občutek nego trenutna omotica sredi razburkanega morja ali na vrhu visoke gore. Pomislite zdaj, da je to droben, neznaten del onih občutkov, katere bodo morali prebiti bodoči potniki na progi od zemlje do lune.«
Vstaja v ameriški ječi
Kazenska zgodovina Zedinjenih držav ni še nikoli zabeležila upora, ki bi bil vsaj tnalo sličen uporu 20. t. m. v znani Howardski ječi. Točno opoldne je pridrvel na dvorišče ječe zaprežen avtomobil z zavešenimi okni. Ne da bi zmanjšal brzino, je smuknil na notranje dvorišče, kjer se je sprehajal del kaznjencev. Oblasti še nc vedo, kdo je odprl vrata in spustil avto v ječo. Iz vozila so planili trije do glave oboroženi, zakrinkani možje. S kloroformirano ba-to so v trenutku omamili paznike. Samo eden je pobegnil na prvo dvorišče, a za njim jc zadrdrala strojnica. Razbojniki so postali gospodarji ječe. Takoj so odprli celice in oborožili oproščene zločince z revolverji, puškami in naboji, katerih zaloge so imeli v vozu. Pazniki so utegnili telefonsko obvestiti vojaštvo. To se je moralo po prvem spopadu umakniti, a za seboj je zaklenilo težka vrata. Zločinci so bili ujeti v pasti in so izgubili priliko za skupen beg. V jezi so pričeli streljati na vrata. Vojaki so^zasedli ozidje in jim odgovarjali s puškami. Po dveurni bitki so dospele plinske bombe, ki so povzročile med obleganci splošno kihanje in solze. Vstaši so se morali umakniti v notranje dvorišče. A boj se je razvijal dalje. Šele policija in 1000 prostovoljcev iz mesta je paznikom olajšalo zmago. Po celodnevni bitki so bili jetniki vnovič zaklenjeni. V bitki so padli 4 pazniki in 6 jetnikov. Nedvomno bo umrlo tudi veliko ranjencev. Vodja vstašev Mac Nyle je izjavil, da so neuspeha krivi kaznjenci sami. Oddelek, ki je bil od kraja določen za zasedbo vrat, je bil prestrahopeten, da bi odkorakal pod krogle paznikov. Radi tega so mogli vrata zapreti in s tem se je odločila zmaga.
Pesnik Robert Bridges umrl
Bridges, pesnik angleške klasične síruje, ki mu je kralj podelil naslov »poeta laureatus«. Ta naslov je na angleškem dvoru v navadi od kralja Edvarda IV. iz XV. stoletja.
Ponarejanje denarja v ječi
Te dni so izpustili iz londonske ječe Pankhuirst znanega ponarejevalca angleških bankovcev Ernsta Everesta. Novinarja so ga pričakovali pred vrai-mi, kajti to je ЬТ prav poseben slučaj. Pred leti je ponaredil Everest, -zvrstea grafični delavec, neko menico in e romal za zamrežena okna. Kazniln.ško ravnateljstvo пш je naročil!« tisk uradnih zdravniških izkaznic, računskih poi in siičnega. Everest je dobil v svojo celico stroj, potrebne kovine in barve ter je zelo dobro delal. A naposled mu ie priskrbel paznik Piterson fotografski stroj, kisline in druge potrebščine ter je pričel v svojem tihem zavetišču izdelovati sijajne bankovce po funt šrer-lingov. Izdelal je 600 bankovcev, ki jih je paznik prav lahko zamenjal v me-
Trgovina z dekleti na Kitajskem
Silni glad je v nekaterih kitajskih pokrajinah povzročil, da se je zopet razvila trgovina z deklicami, ki jc zad= nje desetletje skoro ponolnoma prene« hala. Svojih mladoletnih hčera ne prodajajo samo oni Kitajci, ki se hočejo iznebiti nepotrebnih lačnih ust, mar* več tudi one množicc, ki se selijo v Mandžurijo. Na dolgem potovanju so otroci samo ovira, ki se je je treba na kak način rešiti. Berlinski misionarski družbi poročajo iz Kitajske, da so v pokrajini prodajali deklice kar na vo* zovc. Poln voz deklic — na voz jih gre kakih petnajst — stane samo okoli 1500 dinarjev. Nič boljše ni v pokra* jinah Šantum in Hopej. V celem je prizadeto po tej grozni lakoti 32 okra= jev, ki so zopet zapadli v barbarsko šego trgovine z živim blagom.
Emerson Hough:
MOŽJE
Roman
XXXIX. POGLAVJE
»Da, slišal sem o ljudeh, ki živijo dvojno življenje, toda občudoval jih nisem nikoli,« sem rekel.
.-Potem se bom moral odreči vašega občudovanja. Verjemite mi, ca se znam izpremeniti. Židje so trdili, da so neke vrste ljudje obsedeni po vragu. Jaz vam povem samo toliko, da sem študiral v T.ndiji. Moj učitelj je bil Swami Hamadata.«
>-Za vas in za mnogo drugih ljudi bi bilo veliko bolje, če ga ne bi bili nikoli poznali,« sem odvrnil na njegovo presenetljivo odkritje.
>-Morda; a dal sem vam samo pojasnilo, katerega ste si želeli. Radža jogi sem. Predelal sem vseh osem mističnih stopenj. '1 udi v tej deželi sem štiri leta nadaljeval svete vaje z dihanjem, lego in mišljenjem.«
>-Vse to zame nič ne pomeni,« sem priznal.
»Vem. Skratka, bil sem nekaj podobnega kakor adept. Naučil sei' se prenašanja volje na daljavo in načina, kako podjarmim voljo drugih ljudi svoji lastni volji. Ali, je nadaljeval mahoma z vso svojo prejšnjo posmehljivostjo. »najslabše se mi je obnesla učenost Pratjahare, ki navaja človeka k temu, da bi potlačil svoje čuL-. da bi si jih podvrgel in jih zavrgel! Vse veroizpovedi so zame enake, a le s pogojem, da se ne vtikajo v mojo lastno vero. Rajši bi umrl, kakor da bi se prestal zabavati. Moja vera je v tem, da rad za veliko igram — v vseh pogledih — da iščem prigod in pred vsem. da uživam razkošje! Iz tega razloga sem zdaj v tem kraju,
iz tega razloga sem tudi nocoj na tem zemljišču.«
»Ali mar igrate kako važnejšo igro, nego jaz vem?«
»Da, zmerom igram. A kako morete pričakovati, da boste raz-umeli to, česar sem se moral učiti toliko let? Mislim, da vam bo zadoščalo nekaj praktičnih, otipljivih dokazov. Dovolite, da vam jih podam. Dajte, položite mi roko na srce.«
Prisluhnil sem. »Ali čutite, kako bije?« jc dejal. »Zdaj je utrip ponehal, kaj ne?« In res, kakor gotovo sem živ: srce je bilo obstalo.
»Sezite mi na drugo stran prs.« je velel. Ustregel sem mu — in glej! njegovo srce je bilo zdaj na drugi strani in je utripalo kakor poprej.
»Zdaj ga spet ustavim,« je mirno dejal. Prisežem, da je spet zastalo in spet pričelo utripati, kakor je on hotel!
»Položite mi roko na trebuh,« .ie dejal. Storil sem tako. Njegovo telo se je mahoma zazdelo votlo in prazno kakor meh.
»Ves drob sem potegnil v prsa. Ce se je človek učil pri Swamiju, kakor sem se jaz, dobi oblast nad vsem svojim telesom.
Navadne magične umetnije so zanj lahka stvar. On dobi velik vpliv do moških, še bolj pa do žensk, če je to del njegove vere. Pri Swamiju ni bilo tako, pri meni pa je.«
Čuden človek ste, Orme.« sem rekel in globoko zasopel. »Najnevarnejši, najznamenitejši in najnemoralnejši človek, ki sem ga kdaj poznal.«
»O ne,« je rekel in segel po svojo cigaretnico. »Le to je, da sem se rodil brez tistega, kar vi imenujete moralo. V globinah okultnega mišljenja je ni potreba. A vendar se mi še zdaj poznajo nekateri vplivi domače dežele. Laženi na primer enako lahko, kakor govorim resnico, zato, ker mi tako bolje prija; a dasi sem lažnivec, vendar nikoli ne prekršim častne besede. Odpadnik sem, vkljub temu pa še danes ta dan angleški častnik!«
»Da,« sem rekel čez čas, »verjel bi vam, če bi mi dali častno besedo.«
Počasi se je obrnil k meni. »Tako mi Jupitra, stari dečko,« je dejal s čudnim zvokom v glasu, »zelo me zanimate. Podobni ste možem mojega lastnega rodu — nekaj takega zbujate v meni, kar sem nekdaj poznal. Vaša beseda je beseda bojevnika — kakor moja; in to je tisto, zaradi česar sem vas vedno občudoval. Izmed tistih mož ste, ki osvajajo najboljše žene.«
»A vi niste vredni najlepše žene.« sem odvrnil. »Pri Glien Meriwertheirjevi niste imeli nikakega upanja za uspeh.«
»Tega ne, a vsakdo je vreden vsaj tega. da se sme boriti sam s seboj. Hotel sem spet postati gentleman. O. človek se lahko spari z žensko vsake barve — in tako tudi je po vsem svetu. Lahko si najde gospodarico v sleherni narodnosti svoje lastne barve, ali ženo v vsakem sloju, ki je soroden njegovemu — in tako se tudi godi. A ljubljenko, ženo in' soprogo — veste, kadar se celo človek, kakršen sem jaz, zave, da je do ušes zaverovan vanjo — in se prične boriti sam s seboj — stara Indija s staro Anglijo, renegat proti gentlemanu — povem vam, to je strašno bridko — če vidi, da drugi zmaguje. Vi ste dobili igro —«
»Nikakor ne, nisem je dobil,« sem rekel, »in vi to prav dobro veste. Ni ga na svetu načina, da bi jo mogel dobiti. Vse. kar morem storiti, je to. da izpolnim dano besedo — tisto, mislim, ki sem jo dal samemu sebi.«
»Strašno me zanimate,« je spet zamišljeno izpregovoril. »Vi-sokomiselno igrate in fair. Bojevnik ste in obenem gentleman, hkrati pa — oprostite mi to opazko — strašanski osel. Tak strašanski osel ste, da oklevam, ali naj vobče igram z vami to igro.«
»Hvala vam,« sem rekel. »A zdaj sprejmite od strašanskega osla dober svet. Zapustite ta kraj in glejte, da vas tod več ne opazijo, zakaj če bi se to zgodilo, boste ubiti.«
Iz škofje Loke
Zaključek obrtne nadaljevalne šole v škof ji Loki je bil v nedeljo dopoldne na deški šoli. V učni sobi so se zbrali vajenci vseh treh razredov k razdelitvi izpričeval, solo je obiskovalo 74 gojencev iz škofjeloškega šolskega okoliša., poleg vec vajen-ev iz Godešč, ki so prihajali prostovoljno, i čni uspehi so povoljni. 16 gojencev je do_-bilo odhodno izpričevalo. Zaostalo je 15 vijencev. škofjeloška obrtna šola je zaključi letos trideseto leto svojega uspesnega delovanja za povzdigo obrtniškega nara-
"sjl: Koliko alkoholnih pijač se je potočilo v l 1929. Navajamo podatke o alkoholnih pijačah, ki so se potočile lani v skofji Loki pri 22 trgovcih in gostilničarjih , točilno pravico. Statistika, ki je zelo začiniva in poučna, nam kaže kolike vsote so no "rlu. Vina se je potočilo 96.4S9 1 v vrednosti 1,444.335 Din; piva 49.350 I za P3Ť00 Din; špirita 1115 1 za 57.980 Um; ■ iria 709 1 za 34.032 Din: likerjev 336 i za 13 400 Din; ruma 266 1 za 9310 Din in konjaka 86 1 za 6SS0 Din. Skupno se je poto^ ilo 148.351 1 alkoholnih pijač v vrednosti 2.059.477 Din. Ako računamo Škofjo Loko / ЛНХ) prebivalci odpade na posameznika dobrih 74 1 pijače letno, v vrednosti 2(129.74 Din. Ker pa je nad 50 odst. prebi-vaístva, ki pijač nc pije, se zviša izdatek na osebo na 4059.48 Din. Točno pa seveda to ni, ker moramo jemati v obzir precejšen dotok tujcev iz obeh dolin, okoliških hribov in poletnih gostov. Pa kljub temu ic število nad 2 milijona dinarjev dovoli
izročeni svojemu namenu. Obe poslopji staneta nekaj nad 1.000.000 Din in bosta še poznim rodovom pričali, kako so se Lom-ljani več kakor 25 let borili za zidavo lastne šole in kako so nazadnje postavili z največjim samozatajevanjem in požrtvovalnostjo svoji nadarjeni mladini kar dve šoli. Trgovec Zaplotnik v Križah bo povečal svoje trgovinske in gostilničarske lokale. V Bistrici si gradi Gros Janko lično malo hišico, ki bo skoro pod streho. Stavbna dela v tovarni Razboršek lepo napredujejo.
Iz Ptuja
j— Straussov »Netopir« se od godi na ponedeljek 5. maja, to pa zato, ker zaradi nenadnega gostovanja beograjske operete gledališki orkester v sredo 30. aprila ne bo na razpolago.
Iz Zagorja
z— Stavbna sezona. Na polju ob glavni cesti poleg Ljudske kuhinje gradi hišo s trgovskim "lokalom trgovec g. Ivan Premelč z Bizeljskega, poleg pa stanovanjsko hišo rudar g. Matija Kovač. Nad zagorsko postajo bo zgradil rudniški nameščenec gospod Ritter stanovanjsko hišo, malo višje nad Jerinovo gostilno pa rudniški delavec g. Jože Kladvar. V Šklendrovcu gradi trgovec in gostilničar g. Anton Drnovšek novo trgovino. V načrtu je še več novih stanovanjskih hiš na Birolovem travniku, ako bo kupčija med lastnikom in Stavbno zadrugo potrjena. Tudi okolica dobi več novih stanovanjskih poslopij in bo s tem vsaj nekoliko omiljena stanovanjska kriza v zagorskem rudniškem revirju
Iz Ljutomera
lj— Dar. Sorodniki pokojne ge. Lide He-ričeve so darovali tukajšnji meščanski šoli 150 Din namesto zahvale prijateljem in znancem pokojnice za vence in zadnje spremstvo. Ravnateljstvo meščanske šole jim izreka prisrčno zahvalo.
lj— Nezgoda z dobrim koncem. Y soboto 26. t. m. zjutraj je čevljarski pomočnik Stanjko iz Grlave pripeljal na svojem kolesu svojo mater v mesto. Ko je mati pri Katoliškem domu stopila s kolesa, se je sin sam peljal dalje, toda na oglu Senčarjeve hiše mu je nenadoma postalo slabo in zvrnil se je s kolesa na tla. Mati ga jc brez-zavestnega močila z vodo, prihitel je tudi zdravnik, toda fant se je skoro osvestil, nakar so ga spravili v bližnjo hišo Tu si
je Stajnko sčasom docela opomogel. Pri padcu s kolesa se ni nič poškodoval.
Iz Novega mesta
n— Pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice. V nedeljo 4. maja bo konccrtiral pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske v novomeški sokolski dvorani pod vodstvom svojega zborovodje, ravnatelja Mirka Poliča. Izvajal se bo isti koncertni program, kakor ga je izvajala Matica na svoji francoski turneji. Nastopi 60 članov in članic zbora. Predprodaja vstopnic se vrši v trgovini Josipa Koširja na Glavnem trgu v Novem mestu. Opozarjamo vse Novomeščane in novomeško okolico na ta izcedni koncert v njihovi metropoli.
S pogostim umivanjem glave
izperete iz lasišča vso naravno maščobo, ki ie přepotřebná hrana lasnim koreninicam. — Ko ste si umili in osušili slavo, masirajte lasisče z »Inesom«, ki pospešuje rast las, odpravi prhljaj ter takoj prepreči iz-padanie las. —
Lonček stane 38 Din. — Razpošilja po povzetju:
ZASTOPSTVO »I N E S«, LJUBLJANA,
Merosodna ulica 1Д.	12
visoko.
Iz Tržiča
č_ Stavbno gibanje. Poprava škarp ob i iubcljski cesti je skoro gotova. Velika voda je spodjedla tudi oporno škarpo pri kilometru 43 nad Hofbaurovo žago. Popravo te škarpc je poveril cestni odbor zidar-skeniu mojstru Rotarju. ki je s svojim denní že tudi skoro gotov. Lična vila mestnega tajnika Jap!ja na Čegelšah je že pod streho. Glavne zidove so zidarji tvrdke škerjape postavili v enem tednu. Posest-;k Robert Stranskv imetnik tvrdke Pavla Stranskv, je začel s" temeljito popravo Ze-metove hiše, ki jo je kupi! od Marije Verdijeve. Čevljar Podrekar je dogotovil temelje svoje hiše v Zgornji Preski. Jagodi-čeva lrša pri Sv. Jožefu se bliža vrhu. De-,a na obeh šolah v občini Sv. Katarina (v Lomu in v Dolini) so zopet oživela in bosta šoli z novim šolskim letom slovesno
Zahteva se daljša posojil niska ali pa bančna praksa. AbsOlvirani juristi pod enakimi pogoji imajo prednost. Plača po dogovoru. Nastop s 15. junijem, najkasneje pa s 1. julijem t. 1. S potrebnimi prilogami opremljene prošnje se naj vlože pri posojilnici v Mariboru, Narodni dom, do S. maja t. i.
V Mariboru, 28. aprila 1930
L
Po dolgi mukapolni bolezni jc danes preminul naš ljubljeni, predobri oče, tast, gospod
FR4N КШС
poštni poduradnik v pok.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, 30 aprila ob 16. iz Zalokarjeve ulice št. 14 na pokopališče k Sv Križu. Blag mu spomin!
V Ljubljani, dne 28. aprila 1930.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI
DVOKOLESA — teža od ? ki» tianre?
najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški I vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika, šivalni stroji, motom, pneumatika, posamezni deii. Velika izbira, naj nižie cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Rarlovška cesta št. 4.
6234
V	globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš dobri, ljubljeni oče. stric in tast, gospod
nton Zabukovec
meščan ljubljanski hi bivši gostilničar,
dne 27. aprila 1930 ob 19. uri, po kratki, mukepolni bolezni. previden s tolažili sv. vere, boguvdano preminul.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v torek, dne 29. aprila 1930 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Stritarjeva ulica št. 7, na pokopališče k Sv. Križu.
V	LJUBLJANI, dne 28. aprila 1930.	1489
Globoko žalujoči ostali.
Я »«it o i pogrebni zarod obe hi« Ljniblj-ana
Da uničite
molje, muhe, stenice, ko-manje, in ostali mrčes ter niihova jajca uporabljajte
Fl j Tox
(Flaj — Tox)
Siguren učinek! Prijeten duh! Nc maže obleke in nc perila!
Dobi se povsod.
Zahtevajte izvirni višnjevi zavoj s francoskim napisom
Zastopstvo za Slovenijo Dr. A. KANSKY
kemična tovaVna Ljubljana
Gledališka ulica
Zahvala
6237
Vsem, ki ste s svojimi obiski lajšali neznosne muke med boleznijo jn vsem. ki ste prišli od blizu :n daleč, ter spremil: našega brata, strica in svaka, gospoda
Pana Schifjrerja
upravitelja šole na Vrhniki
na njegovi poslední! pod, naša naiprisrčneiša zahvala.
Posebno se zahvaljujemo šolski deci iz Vrhnike za ganljivo petje in v srce segajoč govor, Sokolu, preč. g. dekanu in županu, učiteljskemu zboru. ceni. tovarištvu, vsem č. damam jn gospodom *z Vrhnike, ki so v tako obilnem številu počasiili pokojnika na njegovi zadnji poti, tov a« išem pevcem in govornikoma, darovalcem cvetja in vsem zaizraze soža-
Breznica-Kranj-Ljibljana. dne 2-?. apr
1930.
OB IT EU 1 SCHIFFRER-kOLB.
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da jc naša srčnoljubljena sestrična.
ospodična
dne 27. t
den
I
IVA OREL
učiteljica
t. m. po kratki, mukapolni bolezni, previ-ía s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice se vrši v sredo, dne ДО. aprila 1930 ob 2. uri popoldne izpred mrtvaške veže. Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 28. aprila 1930.
Globoko žalujoči ostali.
Zahvala.
Ob prebrkTk; izgubi našega nepozabnega, predobrega, ljubečega očeta in strica, gospoda
3vana Zakrajška
hišnega posestnika .n čevljarskega mojstra
se na.Mskrcnc.ic zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogoštevilne izraze blagodejnega sožaija, ter vsem. .ki so ga v tako velikem številu spremili na mjegov' zadnji poti.
Nawskreneiša zahvala tudi čast. duhovščini za zadnje spremstvo, hvala požarni bramtoi in čevlj. zadtugi. Prosimo .-sc. da mu ohranite brag m trajen spomin.
Vd. Lašče, dne 27. aprila 1930.
ŽALUJOČI i OSTALI.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce nai pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
tfCdor hoče dpl
att ßaße druge in form a c«; o (tcoce «e matih c|/atcv na; prí/oší r »namßah ^
ficef ne bo prejet o«f|ooora /
lit
C£Af£ MALIM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsake beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
HabCom maíiík ogCasov
ln druge informacije tičoie se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA« v
ftlovem mestu
(Jescniccift
in na
Ljubljanska cesta st. 42	pri kolodvoru št. 100
Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah.

Spretno prodajalko
2.111užek> slovenščine iu nemščine, sprejmem v trgovino modnih in pletenih izdelkov. ponudbe .unie t nem-ičilli na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmožna ГиЮ* 15955
fotografa
dobrega ri-tiišurj-i s|>rejmem takoj — Prt d naviti ie je dnevne od 6. Ho 7 ure zvečer. .Va?! )v pove oglas, oddelek »Jutra«. 16392
Učenca
я primerno šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino z mešan:m blagom. Ponudbe po 11 »Učenec« na oglasni oddelek »Jutra«. 16406
Potoval, uradnika
za propagando in proklaj o kartotek in kartotečnega knjigovodstva iščemo za takoj V poštev pride ваш o gospod z dobro pisarniško r-rakso. Fiksum in provizija. Ponudb» na: »Kartoteka«. d. z o z.. Ljubljana Selenburgova 6Л	16002
Za šoferski izpit
dajem tecret:čen in event praktičen pouk Ponu IV na og'asni oddelek »Jutra i»d »Stro'ni inženjer«.
16443
Klavirski pouk
dam deklicam. Cena n:z ka Odgovor pod i iti »Czerny« na ogl. oddeb »Jutra«.	164'
Vajenca
ш potrebno šolsko
,^ko izobrazbe! je do po-
T>e. ki ima
klica, sprejmem v trgo iii} 7. mešanim blagom, oskrbo ori starših Ponudbe na ogl odd. »Jntra. T*>d »Trgovec v L;ub:jan:« 10244
Trgov, pomočnika
те^ацр etrcfce, perfektnega manufakturbta !n račnnar-ja. agHne^a. dobr -ga m za-ти-sljivega r.-odajalca z «nanju» nemščini- — t učenca in učenk J spn Ti!' ПГ). P. Koren prej štprk. Črnomelj.	16236
Več pomočnikov
Flikarsk:ii i n pleskarskih, »pre'mew tak-«j. Joe. Gre-beníek. elitär, Kranj. 16205
Stenotiplstinw
i> t»*' rfpktшm znanjem slovenskega in nemškega jezi. V» toi obeh stenosrafij, iz 1t>ne «troke, iščemo e čím p-ejšnjim nastopom. Ponudbe í ičačilnimi zahtevki ter prer-i-i #pr'či v:i.i je nasloviti na: Parna žaga. j« zarie, d. z o z., pošta Mozirje.	16211
Dekle
1 ftarosti od 2"—D" ■«.ce gos'">diiijstva № >ma kuhinje sprejmem Znanje nemščine
let. de-ta-in Ponud-
bo
prijetna zunanjost i>e z navedbo dosedanje s Hžbe in starosti na cgl. •n nI. ».Jutra« pod »V Krško«.	16192
Krojaške pomočnike
s.-ejmtui za prvovrstno ■veliko in malo delo pri I". Meško, Ceije. 16173
Starejši industrijalec
z otroci — ki nima žena, sprejme v pisarno gospodično ali vdovo. k.i ni imela otrok. Ženite" ni izključena. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pismena nemščine«.	16013
Izolatorja
za hladilnice iščem. Prosilci z dolgoletno prakso
Francoščino
poučujem ui. Stari
nemščino
peš no in росе
S-II.
desno. 164-:
naj poš!j Fltevki p
jo ponudbe z zapláče pod »Hladilna ogl. odd. Jntra.
16470
Pekovskega
vajenca
ki bi imel vso oskrbo do nu pri starših, sprejmem 1'laia in drugo po dogovoru. Pekarna J. Meznarčič Ljubljana. Tržaška c. 4.
1647;
Л а Л

Kuharico
gospodinjo
lo sprejmem takoj, puve Ogl. oddelek
na deže
Naslov
•■■Jutra«.
1647
Periektno sobarico
poštene, z večletnimi «pri »vali iščem za takoj.'" — Naslov v ogl. odd. Jut
- •■ :	- . 16457
Pošteno dekle
i d n o. iščem k mali rodni za t. maj. Znanje kuhanja ni potrebno. Nasb 'г!, odi 'Jutra«. 16400
Postrežnico
mlajšo, pridna in snažno, vaj-no vseh del, sprej-m takoj za popoldan za stalno. — Batič, Cesta Kožno dolino 3. 164S0
Sposobno
frizerko
м>г m« snion Tan t z i» Za-Ъ:я i ulk, Maribor. 16046
Gospodično
» pa starejšo samsko žensko, vajeno k u h e. z f.-ebno avji-o. sprejmem takoj v tri na deželi. Na-r»ove oglasni oddelek »Jutra«. '	1612$
Kuharica
s*ar-eiša. poštena. vajena gospodarstva in vrtnih del d' hi službo pod dobrimi рог-оД v graščini v S'ove-Ti*:i. Ponudite z naveilbo (.usedanjema službovanja in r.ah;evkov poslati na ogl. o- i'ieiek »Jutra« pod šifro >0raščina«.	16407
Natakarico
n-я r a č u n »prejme tako! Kat;nka R a j h. M 'ta pri l.jntomern. Predncst imajo take, ki znaju nekaj S vari.	164l>&
Izurjeno šiviljo in učenko
sprejme takoj modni afere Ancrustin. Slcmškova ul. 1-Й.	16449
Šivilja
re« samo prvovrstna meč. dobi stalno nameščenje. — Nas-lov v ogl. odd. Jutra.
16464
Deklk
nco
«draто in pošteno, staršev sprejmem k l"tu;ma otrokoma, takoj. Rud. lliebš. v Kranju.
dobrih S in 4-Nastoi» trgovce 16109
Učenca
t nriir.enet šolsko izobrazbo. га trgovino г mešanim blag' m s i> r e j m e takoj tvrdka Ivan Levstek. S -draživa.	16404
Blagajničarko
■dobro izurjen--, ki se
.M a
• tud и t a I -;Vwtr
klll: II

az-
spre ;-(_ i r e I.. 104S3
Oblastveno koncesijonirana
šoferska š°la
Gojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12
1431S
I. oblas'v. Koncesijonirana
šoferska šola
Camernik. Ljubljana
Dunajska cesta ^tev. 36
.Jugnano). let. 2236. Ponk tn oraktične voinje. 251
Gojitev umetnih gob
Želim stopiti v »t:k s strokovnjakom, ki se razume na. goj'itev umetnih gob in tozadevno razpečevanje. — Dopisie na oglasni cd lelek »Jutra« r>od značko »Gobce 164;;:!
Instrukcije
iz matematike, t.trojpgrad-be. mehanike ter ostalih sirojnih predmetov dajem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Strojni inženjer«.	16442
ti. Th. Rotman:
Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa
51.
Peščina je bila — riba kit! Hitreje. ře<ia-Jje hitreje je plavala velikanska žival proti severu ... Zaj pa zda j >e je potopila pod ■»odo in nato izbrizgnila cel vodomet prše-cih kapelj •. • Jojmene. jojniene, ubogi potniki so bili kmaiu do kože mokri!
Klasično godbo
prvovrstno potrebuje Gran hotel, Smederevo — Ponudbe na upravo hotela.
1642
Italijanska firma
išče producenta, ki bi do bavljal mesečno po 10 vagonov smrekovih in jeio vili paralelnih desk v d beiini: 15. 20. 25, 40 m jn, v širini on 17 cm naprej I., U., III. razred. Obvezne ponudbe z navedbo skrajne cene franco vagon Postojna pošljite na og odd. »Jutra« pod »Stalna dobava«.	16488
Akviziter
sposoben in agilen. « prakso, dobi trajen zaslužek in možnost stalne nastavitve pri upravi »Malega Trgovca;, Gregorčičeva ulic:: št. 23. "	16370
. >
£
Gospodična
zmožna samostojnega vodstva trgovine, išče mesto v fП1 ja 1 kj — lahko tudi letovišču, aH gre v pomoč šefu Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Zanesljiva moč«. 15972
Prodajalka
izurjena v vseb branžah. zmožna kavcije, želi premeniti službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
16343
Gospodična
iz boljšo rodbine, e srednješolsko izobrazbo, govoreča poleg slovenščine in nemščine tudi srbohrvaščino, deloma tudi francoščino, dobra řn hitra računa-a. z -lepo pisavo išče popoldanske službe (3.—7.). Gre tudi event šoloobvezne otroke poučevat Ponudbe na ogl. odd. Jut.ra pod šifro »Zanesljiva 4I.C« 1619-1
Izučena šivilja
■če mesta pomočnice ali re šivat na dom. Naslov oglasnem cddeiku Jutra.
16420
Viničar
rezen. pošten in zanesljiv šča službo. Sprejme tudi ■lužbo preddelavea. Razume vsako delo v vrtnar-tvu. sadjarstvu in splošno vsa dela. Nastopi takoj ali jeseni. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 16414
Prodajalka
dobra začetnica meš. stroke, želi premeniti mesto s 15. junijem — kamorkoli. Cenjene ponudbe prosi na ogla-, oddelek »Jutra« pod »Poštena in zanesljiva-.
16402
Kuharica
stara, išče mesta k Lom ali finančni Ponudbe na oglas
'S let-orožni stanici oddelek »Jutra« »Dobra kuharica.
pod
šifro 16456
Mesto blagajničarko
ščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro
16459
Puhasto perje
kg po 38 D:n razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čist/"- bei o gosje kg po 130 Dia In čist beli oub kg pa 300 Din L. В ozovié Zagrph. [lica štev 82 — Kemična čistilnica perja.
1П
Gramoz
za zgradbe, za tenis dobavlja v pošiljkah, vagon
pesek
vrtove tn vagonskih nakladan
Poljčanah Franc fenik, Toljčane.
Drc-16184
Opravo
za mlekarno
slaščičarno in delikateso, skoro novo predam га polovično ceno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra-:.
16421
Hladilno omaro
noceni proda Mrak. Sv. Petra št. S.	16417
Oblanje za steljo
več voz proda mizar 1'mek na Glincal) XI/12. 16432
Etažero
skoro novo, svetlo, in modrec. dobro ohranjen, pro dam. Kongresni trg 16. levo.	16452
Enodružinsko hišo
prenovljeno. 5 minut od kolodvora škcfja Loka. z zelenjadnim in sadnim vrtom z žlahtnim sadjem takoj prodam. — Stanovanje p-osto. Pojasnila daje lastnica M Hafner, Prlmskovo št. 81. pošta Kranj. 16051
Trgovska hiša
s stanovanjem, zelo dobro vpeljana, na križišču štirih cest v mestu, radi prev«e. ma večjega obrata naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 16411
Naprodaj:
Hotel 30 mebl. sob. dobra restavracija. Din 900.000. gostilna, okoli 6 oralov zemlja. Í0 minut od mesta. Din 300.000. dobra trgov i na in gostilna na deželi. 7 oralov. Din 300.000.-trgov3ka enonadstropna hi ša v lepem trgu z oprav Din IfiO.OOO,—. _ Karel Breznik, Celje.	16492
Večje lokale
v rx-posredm bližini centra Ljubljane, s stanovanjem, pripravno za. manjšo industrijo ali slično, oddam. Ponudbo na og'as oddelek »Jutra« p;d »Ugodna prilika«.	16426
Mlekarno
vnelj'ano. v sredini mesta takoj oddam. Nasicv pove oglasni oddelek »Jutra«.
16423
Trgovina
r. mešanim blagom.
zini šole in farne jako ugodno Dopise pod' trgovina« na oglasni lek »Jutra«
v bli-cerkve naprodaj. — Dobro idoča odde-16405
Lepo garnituro
francoskem slogu, pro dam. Pod Trančo 2-11 desno.	16463
Spargelj
Schneekopf, najboljše vr ste, dobite Poljanska 12.
16476
Mizarski skobelnik
poljsko kovačnico (Feld schmiede) щ ročni voziček prodam. Poizve se: Cernetova ul. 29. Sp. Si ška.	16493
Metern**
Osebni avto
petsedeže-n. malo	rab1 j en,
dobrem stanju	prodam.
Naslov pove ogias.	oddelek
J u-bra«.	15S17
Osebni avto
malo rabljen, štiricilind-er-i, v dobrem stanju ku pim proti takojšnjemu pla-iu. Ponudbe z navedbo znamke na naslov: Struni-bel j, les trgovec. Straža-Topli.ee.	16333
Rudge Whitworth«
torpedo prikolico proda Vidmar, elektrarna Bonač ori Kamniku.	16140
Limuzino
pe ts-e d ež n o. šest с i 1 i n d еглк i motor, voženo 12.000 km p-od-a Ži.rovnik. Ljubljana. Tavčarjeva ulica 6. 16024
Motorno kolo
D K. V., 6 konjskih sil. dobro ohranjeno proda Se-benik. Knezova ul. . 16436
Moško kolo
dobro ohranjeno, poceni aprodaj. Več se izve pri adio prodajalna. Mikloši-eva cesta 5.	16242
Trg. ročnih del
obro vpeljano kupim v Celju, Mariboru ali Ljubljani. Ponudbe brez posredovalcev na oglasni oddelek ».Jutra« pod »Renomi-rana«	16314
СГ
/O
Vpokojen žandar-merijski narednik
let star. išče službe v Mariboru ali oko'iei. Ponudbe na podr »Jutra« Mariboru pod I. G.
10437


j.
Suha drva in premog
nudi tvrdka Pogačnik, Bohoričeva 5.
246
Telefon 2059
Napravo za mletje in šlemanie barv
marmor za grobnico m železno ograjo (ročno delo) proda F. Cvek, Kamnik.
15988
Najcenejši koks
po 85 para kg !e v mastni plinarni ljubljanski. 84
Ročni voziček
na štirih kolesih, г diro ali loj.trcami, ki nosi 300 kg, dobro ohranjen prodam. — Naslov v oglasnem cddelku »Jutra«.	16444
obrestovanje
ega denarja za vsaki znesek od 1000 Din naprej. Pismene ponudbe na poštni predal št. 4,'Maribor.
16163
Zidarski mojster
išče družabnika ali stopi v družbo. event. prevzame tudi akrtrdna deia. ali gre za stavbnega delovodjo.— Ponudbe na oglas, oddeb-k Jutra« pod šifro »Delaven«.	1642У
Družabnika
s 300.000 Din kapitala iščem k prve vrstnemu industrijskemu podjetju v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Družabnik«.	16427
Pentiím
,>3.n m skega slov »Jutra
Parcelo
v bližini Mlad indem a prodam. Napove oglasni oddelek
16401
Malo posestvo
5 en četrt z vinogradom, sadovnjakom, gozdom in poljem naprodaj. Vprašati Reismann. Lajteršperk 245.
16483
Trinadstropna vogelna hiša
z velikimi poslovnimi pro stori in modelnimi stanovanji naprodaj ob promet ni cesti v Ljubljani. Vpra šati v društvu hišnih po sestnikov. Ljubljana. Sa lendrova 6	16Í94
Enonadstropno hišo
novozidano, z novim gospodarskim poslopjem in kozolcem, njivami, travni ki in gozdom wodam. Elektr napeljava, lep sadovnjak. 3 minute od po staje Polzela. — Pojasni! daje J. Rojnik. trg.. Po zela.	16090
Enodružinsko hišo
prenovljeno. * zelenjadnim in sadnim vrtom z žlahtnim sadjem in prostim stanovanjem takoj prodam. Pojasnila daje lastnica M. Hnf Kranj.	16051
Hiša
z dobro vpeljano trgovino mešanega blaga, v bližin mesta na Gorenjskem, «i lepim vrto-m in travnikom naprodaj blizu cerkve -Tn šole. Za prevzeti tukaj ' — tudi brez blaga. Naslov -v oglasnem oddelku »Jutra 16049
LL
JJL
Vsakovrstno zlato
kupuje do najvišjih eenab
Černe — iuvelir
Ljubljana. Wolfova ulica

Nova spalnica
masUna, črešrijeva, politi-rana z-elo ugodno naprodaij elo-Moste, Koroščeva ul. št. 3.	16373
ОЫсъс+Ui
Salonska obleka
га srednje močno osebe, fino predvojno blago, poceni naprodaj. Marijin třg 3-111, levo.	16115
Mesnico
kompletnim inventarjem, na najprometnejš' cesti sredi Ljubljane, zelo dobro vpeljano takoj nrodam radi družinskih razmer. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mesar«.
130S2
Trgovski lokal
in eno sobo. na najbolj prometnem kraju eredi Logatca oddam takoj aii в 1. unijein v najem Interesenti se lahko osebno zglase na naslov: Josip Zupančič, trg. usnja in čevljev. Logatec	16287
Pekarijo
v prometnem kraju mein v najem do i. Dragutin Lach, vatska.
vza-julija. Zlatar. Hr-16235
Špecerijsko
trgovino
manjšo, z enosobnim stanovanjem. oddam v rajem v trgu ob železnici Posebno pripravno za žensk osebo. Obrtni list ni potre ben Potrebem kapital ca 15.000 Din. Ponudbe na o; " odd. Jutra pod »Prevzem« 16226
Sobo in kuhinjo
iščeta mati m sin za takoj ali pozneje Naslov poslati na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka«. I 16306
V bližini Ljubljane
v lepi, solnčni legi ob Sa-1 vi, 5 minut od avtobusne | postaje, bo jesen; dograjeno moderno štirisobno sta-1 nevanje. z elektriko, vodo-dom, kopalnico, pralnico itd. Naslov pove ogiasni I oddelek »Jutra«. 16400 |
1
ali 2 sobi
prazni ali opremljeni, v sredini mesta, g soupjra-bo kuhinje. iš.če za takoj mala družina. Гопш-lbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Rabim za takoj«.
16462
Sobo
z 2 posteljama, s posebnim vhodom s stopnic, v centru. takoj oddam 1 ali 2 osebama Naslov v oglasnem oddelku Jutra 16465
Rabljen motor
za enako>merni tok (Gleichstrom) 1 —2 k. s., 220 voltov kupim. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Franc Praprotnik. Kovor-Križe.	16068
Stanovanje
sobe. kabineta in kuhinje, ali 2 sob išče mirna in točni stranka brez otrok Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Za takoj ali pozneje«.	Í6437
Sezonsko
stanovanje I
v vili blizu Ljubljane. 31 solte, kuhinja, veranda, bujni park. Favska kopelj. I Naslov v ogl. odd. Jutra. | 16477
2 prazni sobi
I svetli, zračni, išče soliden gospod Ponudbe pod »Prijeten dom« na ogl. odd. »Jutra«.	164S1
Lepo meblovano sobo
z električno razsvetljavo in separiranim vhodom oddam s 1. majem. Naslov v ogl. odd. »JtDtra«. 16479
m

Kino obrat
z modernimi stroji, v več jem mestn Slovenije, se proda oziroma odda v na jem. Ponudbo pod »Kino« na podr. »Jutra« v Marl boru.	16221
Vodno žago
samico-venecijanko oddam ped zelo ugodnimi pogoji za daljšo dobo v najem Žaga stoji tik ob glavni cesti, 15 km od postaje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra^.	16112
Travnik oddam
800 m:, oddam kot, njivo 1 najem v Rožni dolini, i minut za »Zgonoem«. Na ov pove oglasni oddelek
»Jut.ra«.
16434
Kolarsko delavnico
ob državni cesti v Novem mestu takoj oddam v na-n Motorni pogon s tremi st.rojn in vsem inventarje.m. Eventuelno ее tudi proda Ponudbe pod »KolaTska de-lavnica« na podružnico Jutra v Novem mestu. 16209
Kovačijo
na prometnem kraju, dobro vpeljane, oddam takoj nají-m Marija Kušl.ia.n. Cerknica (Rakek). 16199
Trgovino
mešanim blagom oddam takoj v najem v večjem kraju blizu Celja. Trgovina se nahaja že p-eko 40 et v isti hiši. Lokal je na najprometnejši točki, ugod no tudi za lesno trgovino Potreben kapital 20.000 Din. Naslov pri podr. Ju tra v Celju.	16489
Češpljev, hruškov in tisov les
kupimo. Ponudbe z navedbo cene pod »Hitra dobava« na ogl. odd. »Jntra«.
16471
ШЧШ
Stanovanje
šestsobno. z vsem komfoe--tom oddamo z novembrom na Miklošičevi cesti v I. nadstr. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »November 1930«. 15970
Brivnico
Mariboru, staro, dobro vpeljano, eksistenčno, radi ->revzetja druge. prodam, onudbe pid »Sigurna eksistenca« na podr. Jutra Mariboi u.	16197
pozor, mesarji!
Mesarijo z vsem inventarjem in opremljenim stanovanjem. na zelo prometnem kraju v mestu, kjer se prav dobro izvršuje mesarska in pnekajevalska obrt., odda .m. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra«.
16116
Lokal
za trgovino
mešanim blagmu. v industrijskem kraju oddam pod ugodnimi pogoji. Naslov pore oglasni oddelek Jutra«.	16043
Obrtni lokal
eobo odda s 1. majem
Kne«, Rožna dolina VT/Í7.
16430
Trgovina
blagom vred na Glavnem trgu Maribora naprodaj. Godina. Tattenbacho-va 19.	16484
Stanovanje
komfort.no. obstoječe i« 3 sob. z v-emi pritiklinami. «a Miklošičevi cesti 34Д1 se odda v najem s 1. majem 19:10. Podrobni pogoji na razpolago pri Pokojninskem zavřelu га nameščence v Ljjubljani.	16345
Stanovanje
treh sob. kompletno, gosposko. oddani. Naslov v
ogl. odd. »Jutira«. 16446 в *
3-Sobno stanovanje
v novi vili med Tivoli jem in Vrtačo, z najmodernejšo ureditvijo, oddam koncem maja Prednost ima'o reflektanti * novim pohištvom. — fstotam oddam tndi izredno lepo
prazno sobo
južno ležečo, z balkonom, kakor tudi lepo, manjšo, opremljeno sobo, in dve manjši opremljeni sobici. Prednost na. sobe imajo ženske reflektantinje. Naslov v ogl. odd. »Jutra« ali ponudbe iefot:a pod šifro »Mir in udobuosU.
16-281
Stanovanje
eo-be in kuhinje oddam v suterenu stranki brez otrek v Einřpilerjevi ulici 33 — Bežigrad.	16416
Sobo z vso oskrbo
oddam nasproti sodniji Naslov pove oglaá. oddelek »Jutra«.	158u3
Prazno sobico
s štedilnikom in elektriko oddam mirni gospodični v f>ruštveni ulici št. 4, Novi Ved mat.	162S4
Opremljeno sobo
(mesečno) veliko in solnčno I e souporabo kuhinje, brez postrežbe oddam stranki brez otrok v Streliški ul. št. 5. Ogledati med 10 in 2. ter 5. in 6. uro. 16099
Osamljena
mladeniča
trgovsko naobražena, želita znanja z dvema gospo dičnama do 20 let, radi večernih izprehodov Taj nost zajamčena. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Die erste Liebe«.
16413
Čevlje
kemično barva s strojem
M. Trebar. Ljubljana. Sv
Petra cesta 6.
15214
Ljubljeni!
Odpotujem v četrtek! Prideš 6? Hrepenim po Tebi! Poljubi jen!	16403
Boljšo gdč.
sprejmem kot sostanovalke j — Istotam sttrejni-em tudi j
ABONENTE na hrano. Nasiov v oglas, oddelku »Juwa«. 1639S I
Čevljarski mojster
in posestnik želi znanja i gospodično, staro 18—25 let primernim kapitalom in dobro gospodinjo. — Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ženitev«.
16410
»Utrip srca«
Blagovolite dvigniti pismo v oglas, oddelku »Jutra«.
15922
Sostanovalko
sprejmem event. e hrano. I Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	16419
3.
Doma. V nekoliko rrern bržkone znova.
dneh
Sostanovalca
mladega sprejmem v čisto sobo z vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
16422
Kondor
p-sma, nismo prejeli šiljajte rekomandirano.
Fo-J. 16463
Sobico
:>cp.m blizu realke. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
16441
Opremljeno sobo
za 1 ali 2 osebi, г elektri-1 ko in strogo eepariranim vhodom takoj oddam — tudi zakonskemu paru brez otrok. Krasen razgled in mir. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16439
Gosp. Alojzij Prek
I knjigovez, zaposlen 1928 pri Babka. Ljubljana, naj j epr.roči svoj naslov pod I »Lepa bodočnost« na ogl. odd. ajutra«.	16447
nedeljskem »Jutru«
Opremljeno sobo
ddam v vili Na Kode'jevo št. 13 — nasproti Leonišču 16435
je bila anonsa: »Kdor posodi 15.000 Din dobi stanovanje takoj.« Ta cglas je bil -pomotoma naslovljen. roizve se Kožna dolina cesta Vni, št. 6 in no pri mizarju Taborjtt.
16460
Maria Neuman
Dvignite pismo pod značko »Koprena«.	16482
Sostanovalca
sprejmem z vso oskrbo | za 550 Din, ali sanic na stanovanje za 150 Din bii- i zu dramskega gledališča. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	16438
Lepa noč!
Blagovolite dvigniti v oglasnem oddelku
pismo Jutra. 16490
Sostanovalko
sprejmem. Naslov v Ogla«, j oddelku »Jutra«. 16440]
Elektromotorje
transformatorje, razne stroje, elektromaterijal. aparate, popolnoma tovarniško nove, iz zaloge bivše firme Transformator prodaja po znatno znižani ceni Vojnovič & Cie. Skladišče Ljubljana - (j llnce 14683
Gonilna jermena
prima in vsa mlinsko-tehničci potrebščine vedno v zalogi pri tvrdki Ca dež & Brca.r. Ljublana, Kolodvorska uiica.	62
Slamnikov
veliko izbiro nudi sa-on »La femme Chic«, šeleu-burgova 6/1. Preoblikovanje 28 Din.	16357
Elektromotor
izdelek AEG Union, skoro nov, 220/380 voltov, 960 obratov, po zelo ugodni ceni proda Fr. Pergleir. Maribor, Mlinska ulica št. 44 16164
□□□□□□□□□□□□□C
Nasipni materijal
par sto kubičnih metrov, nrklobljen pri adaptaciji hiše, je interesentom brezplačno na razpolago. Poizve se v trgovini I. Samec, Mestni trg 21. 16307
Če nujno potrebuješ slike za legitimacije
jih dobiš v 10 minutah pri Ljubljana
dobiš foto Brata
10 S muc.
Wolfova ulica 12.
242
v vse kraje izvršuje z avtomobili po najnižjih cenah brzo-prevozno podjetje
LBöMfiO
Ljubljana VII.
teleton 2663 in 2147
□□□□□□□□□□□□□D
Novosi! ffovejtl Zelema služinska Brozovič« patent postelja z'o5> iiiva, s tapeciranim mai araccm. zelo praktičn* га vsako hižo. hotele, prenočiica, nočne s'uJ* be Jn га potujoče ose» be stane Din. 450.— RaspošMjam oo poŠt-oen» povzetlu.
iKO,
trat&A HOZlMA
Lesen* patent posteči eložliiva. s tapeciranirr» madracom. *e!e р'аК» tična stane Din. 2SQ.—
Lez'aTüa te -sunčanje — fT.?i» jcstubl)inainovijc vrsti t 'J* $c Dia. 15CU-
L. BR0ZQY2C» Zagreb. Zttca 82.
JU
4 i i

Oddam sobo
1. majem, na razpolago
e predsoba s štedilnikom. Podrožnik 1-1.	16467
Sobo oddam
Klavirji in pianini
svetovnih tvrdk po znižanih cenah vedno v zalogi. Oddajem zelo ugodno na mesečne obroke! Vsa popravila in oglaševanje strokovno in po zmernih cenah. M. Ropa«, Cel'e.
14906
solidnemu
podični. »Jutra«.
gospodu a Naslov v
ogl. 16468
Dva gospoda
sprejmem na stanovanje, event.. tudi zajtrk. Na.^ov ogl. odd. »Jutra«. 16466
Cm pianino
amerikanski sistem. eko-Taj nov slov »Jutra-
ugodno naprodaj. Napove oglasni oddeVk 16351
Sostanovalca
nrejmem s trano. Flor-janska ul. 19-11. 16458
Na stanovanje
sprejmem gospodično. Na-lov pri ogl. odd. Jutra.
16451
Sostanovalca
poceni spremem. Gline». Tržaška cesta 23. 16454
Iščem sobo
preprosto, toda snažno, v en trn. s posebnim vhodom iz stopnišča. — Ponudbe na ogl. odd. ».Jutra« pod ifro »Center — soba«.
16448
Lepo sobo
dvema posteljama oddam 1. majem a'i 15. majem zakoncema brez otrok ali boljšim gospodom. Cen-trum mesta. Přizve se v oel. cdd. »Jutra«. 16445
Sobo
predsobo iSče na Bledu Krojno učilišče. Liubljena. Stari trg 19.	16478
Klavir
dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16455
Kratek klavir
črn pianino, prodam na obroke ali posodim na dom Naslov v ogl. odd. Jutra.
16461
Trstle
107
za strope
izdelujem z najmodernejšimi etroji iu iz najboljšega materiala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji ceni.
Jos. R. Puli, X<jubljaiia Gradaška ul. 22. Tel. 2513
Prodam
mlin
pri železniški postaji, v najbolj prometnem kraju, kar se tiče za mlin. Naslov se izve v oglasnem oddelku »Jutra«. 6184
Dieselmotor
30 HP. p" ugodni cec.i wodam. Nařlov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14684
Dynamo
od »Indian« motorja, se je zgubil od Vrhnike do Ljubljane. — Najditelj naj javi na naslov: Lojee Dornig. Mengeš.	16418
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alo.izáj Novak. Vsi v Liubiiani.