Poučilo šolskim oblastim in šolskemu nadzorništvu. (Dalje.) Pri zvršitvi sklepnega odstavka 17. §. postave, ki zadeva pouk v drugih živih jezikih v meščanskih šolah, naj se v vefijezičnih deželah ozira na deželne jezike, kateri niso učni jezik zadevnim meščanskim šolatn. S tem, da so se ustanovile odločene meje olajšavi o šolskem obiskanji (izpeljavni ukaz V. k §. 21.) zavira se samoliotnim terjatvam, ki se ne edinijo z nalogo ljudske šole; nova uredba pa, da se namreč dve višji starostni stopinji za šolo ugodne mladine celih občin na deželi v posebnih, od drugih šol odločenih oddelkih sniejo poučevati, ustreza željam ljudstva po znižbi šolskih bremen (§. 11., odstavek 4.) in po olajšavi šolske dolžnosti še dalje kakor do zdaj. Z napravo takega oddelka za učence, v katerem se otroci le neposrednje poučujejo in z določbo, da ima šest spodnjih starostnih stopinj za iolo ugodne mladine en del šolskega leta več šolskih ur, kakor do zdaj, ogne se uže večkrat poudarjanim pedagogično-didaktičnim neprilikam, ter varuje, da se splošno predpisanim učnim smotrom ne zavira. Spredaj omenjena postava se ne dotika naprave izobraževališč za učitelje (izpeljavni ukaz k §. 29., 30., 32.), katere tako zelo vplivajo na to, da se vzreja učiteljstvo za ljudske šole in da se razvija ljudsko šolstvo. S tem, da za vzprejem v učiteljska izobraževališča terja prvo obrazovanje in postavna določba, da podučitelji le potem, če dejanski šolski službi zadovoljujejo, pridejo k sposobnostni preizkušnji in da se tako v službi za trdno nastavljajo (§. 38. te postave in VIII. izpeljavnega ukaza) s tem se le pospešuje obrazovanje in veljava učiteljskega stana. Določilo, izrefieno v §. 54. postave, da se ustrahuje vedenje učiteljskega osobja,, ki podkopuje veljavo učiteljskega stana ali delovanje vzgojnikovo in učiteljcvo zunaj šolc, bode le neposrednje pripomoglo, da se bode pri tem enakomerno ravnalo, in da se bodo zadrževale mnoge pritožbc, ki o tem dohajajo do naučnega ministerstva, da so se kot dolžnostne napake imela tudi taka dejanja, ki se stanovske dolžnosti in stanovske časti ne dotikajo. Vestni učitelj je uže do zdaj pri svoji službeni prisegi: ,,šolski mladini v vsem z lepim vzgledom svetiti, ter po vseh svojih raočeh vzbujati in širiti ne le vednosti, temuč tudi čut za verstvo, postavo in nravni red" spoznal svojo veliko dolžnost, da se je v šoli in zunaj šole tako vedel, da ni izgubil zaupauja in veljave, kar zahteva vsaka javna sliižba posebno pa učiteljski stan. (Konec prili.)