Ptuj, petek, 18. maja 2007 letnik LX • št. 38 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR (280 sit) Natisnjenih:
V
Štajerski
kakovost
Ponudba velja do 29.5.2007 oz. do prodaje zalog.
395,41 SIT
Dobrodošli v hipermarketu
€0,23
€ 5,79
™ 1 591 C") CIT
1.387,52 SIT
00 8 Œ i— OL Č0
PAR
® ORMOŽ na Opekarniški c. 2!
Dominico d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj
02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
Islje C02: 135 - 194g/km. Število vozi je om
TRGOVINA. M0KTAZA
•vodovod
•	centralna kurjava
•	plinske instalacije
•	kopalniška oprema _ • keramične ploščice
d.o.o. L..
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
Šport Nogomet •
Za Dravo dosegljivo celo 2. mesto; v soboto s Celjani doma Stran 15
Rokomet •
Darjan Ivanuša v Gold Club, kam pa Marko Bezjak?
Stran 16
Ptuj • Puhov most pred odprtjem
Beli lepotec se bohoti čez
Danasnjipetek, 18. maja,bo v zgodovi svečano ' odprli 2300 m dolg odsek hitre
r."	. °	>
čez Dravo. Mnogi so prepričani, da gre Ko boste na njem tudivi,se boste lahko
lifan kotzgodovinski dogod Katerega del je tudi mostov, saj se ga je ž« ko.
nov, 430 m&ogPuhovmG@a i
Foto: Martin Ozmec
Po naSih občinah Sv. Andraž • Zaposlenim bodo izplačali plače
Stran 2
Ptuj • Ptujsko mestno jedro živi ali umira?
Stran 3
Po naših občinah Po naših občinah
MajSperk • Organizatorji sejma zadovoljni
Stran 5
Sv. Trojica • Le-
narški župan je delal po svoje
Stran 5 Pt. polje • V Moš-kanjcih ne bo več železniškega prehoda Stran 7
izbirati ..."
Po naših občinah Po naših občinah Sv. Tomaž • Bil je Gorišnica • Ruše-čas, ko nismo mogli nja in novogradnje v
centru
Stran 8	stran 9
Ptuj • Nove ugotovitve v sodnem procesu Erhatič
Stran 32

Sv. Andraž • Župan izvršuje proračun kljub nasprotovanju svetnikov
Zaposlenim bodo izplačali plače
Kljub temu da svetniki občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah na šesti redni seji niso sprejeli predloga sklepa o podaljšanju začasnega financiranja in osnutka proračuna za leto 2007, se je župan Franci Krepša odločil, da začne izvrševati proračun. Odločitev za to potezo je predstavil na torkovi novinarski konferenci.
O težki situaciji, s katero se spopadajo v občini Sveti Andraž, smo že poročali. Naj spomnimo, da so prvi osnutek proračuna svetniki obravnavali na seji že februarja. Tej sta sledili še dve redni in ena izredna seja, a kompromisa do danes župan in svetniki niso uspeli doseči.
Po mnenju svetnikov je neustrezen tudi županov predlog sklepa o podaljšanju začasnega financiranja, zato ga prav tako trikrat niso sprejeli. Potem ko so zavrnili drugi osnutek predloga sklepa o podaljšanju začasnega financiranja, je župan prenehal izvrševati proračun. Največ škode je nastala situacija prinesla delavcem občinske uprave in vrtca, saj kar dva meseca niso prejemali plač,
Uvodnik
ter občini, ki bo morala poravnati stroške opominov in obresti.
S prvim aprilom je tako občina, ki ni imela zakonske podlage za plačevanje, prenehala plačevati materialne stroške za vrtec in plače vzgojiteljic, osnovno zdravstveno zavarovanje za zavarovane občane, šolske prevoze otrok, denarne pomoči ob rojstvu otrok ter ostale obveznosti. „Zaradi nastale situacije nastaja velika gospodarska škoda, zaradi neplačevanja se kopičijo zamudne obresti, opomini ipd., kar bo dodatno obremenilo občinski proračun. Da se izognem nastajanju še večje škode, sem se odločil, da začnem izvrševati proračun, čeprav brez pravne podlage," je na
Majska nostalgija
Upam, da ste prebrali torkov uvodnik moje novinarske kolegice, ki seje čudila nad izjemno moško strastjo, prelito in izkazano (predvsem) na naših časopisnih straneh. In „prmoj-duš", daje točno zadela bistvo današnjih moških in njihovih strasti.
Včasih so svojo moškost z vso strastjo in adrenalinom izkazovali zelo drugače; v konkretnih bitkah, z odsekanimi glavami, jasnimi poraženci in zmagovalci. Ali pa z osvojenimi ženskami oziroma velikimi košarami ali dolgimi nosovi. Nekoč so se meje držav, imperijev in carstev spreminjale zaradi žensk; bile so razlog največjih zgodovinskih bitk, mitov, junakov in umetnin. Danes pa jih je čisto zamenjala politika in flancanje. Se sprašujem zakaj. Ker smo ženskepo-stale malo drugačne, ker ne čepimo več na travnikih in trgamo cvetove marjetic z vprašanjem, ali me ljubi ali me ne ljubi, ker ne čakamo več pobožno in mirno svojih vitezov na belih konjih? Ali pa je razlog v tem, ker so se vitezi spremenili v navadne prepotene jezdece na kljusetih, ki komaj še zmorejo pokopitljati čez kakšno nezorano njivo, potem se pa nemočno zvrnejo za prvim senikom? Ali pa smo ženske začele jahati bele konjiče, moški pa trgati cvetove marjetic?!
Dejstvo je, da smo se spremenili, eni in drugi. Pogrešam pa vseeno malo več tistega majskega vzdušja, kresničk in visokih trav, pa velikih in lepih besed, ležanja na hrbtu in opazovanja oblakov ali pomladnega zvezdnega neba. Na to smo vsi pozabili, čeprav navsezadnje ni važno, kdo jaha in kdo trga marjetice... Očitno pa se moški v drugačni vlogi ne znajdejo; da bi trgali liste marjetic in se spraševali, ali jih njihova izbranka ljubi ali ne, jim ne gre od robustnih prstov (večinoma odtrgajo cel cvet, pa se romantično spraševanje kar konča), ekskluzivnost ježe jim je tudi odvzeta, pa pač rešujejo svoj ponos v - politiki, dokler še imajo prevlado in dokler še lahko. In v njej potem pač tudi puščajo vso svojo strast in adrenalin, ženske pa jahamo po svoje naprej...
Simona Meznarič P. S.: Odkrito pa priznam, da sem še vedno toliko romantika, da bi razjahala takoj, ko bi videla moškega z marjetico v rokah ...
novinarski konferenci dejal Krepša. Kot je dejal, je tak bil tudi nasvet Ministrstva za finance.
Krepša je namreč zahteval sestanek, na katerem se je 7. maja srečal s predstavniki Ministrstva za finance mag. Andrejem Šircljem in Slavkom Tekavčičem. Kot je dejal, so mu predlagali, da na seji ponovno predloži v obravnavo in sprejem predlog sklepa. Krepša pravi, da je tako tudi storil, sejo so imeli 10. maja, a kljub temu niso uspeli uskladiti razhajanj, in dodaja, da je mnenje Ministrstva za finance podobno njegovemu in da ne razume, zakaj svetniki ne sprejmejo sklepa, v katerem je opredeljeno zgolj plačevanje obstoječih obveznosti za že izvedene investicije.
Na vprašanje, zakaj že prej ni začel izvrševati proračuna, odgovarja: »Transakcij nisem izvrševal, ker sem se hotel zavarovati in si prej pridobiti mnenje Ministrstva za finance. Danes sem dobil dopis tudi v pisni obliki,« je še dejal Krepša, ki trdi, da govori to mnenje v prid temu, kar je on pojasnjeval občinskemu svetu.
Foto: Dženana Becirovic
Franci Krepša
Zneska zamudnih obresti in opominov na občinski upravi še niso izračunali. Dejstvo pa je, da jim bo samo Telekom za uporabo stavbnega zemljišča zaračunal približno 40 tisoč evrov več, kot bi jim
sicer, če dolga ne poravnajo do 20. maja. V ponedeljek pa je župan začel plačevati obveznosti; med drugim bodo, pravi, te dni nakazali delavcem plače, ki jih že dva meseca niso prejeli. Sicer pa
bodo o sklepu in proračunu občine za leto 2007 razpravljali tudi na naslednji seji, kjer bodo četrtič predstavili oba predloga. Datuma naslednje seje še niso določili.
Dženana Becirovic
Sedem (ne)pomembnih dni
Kdo greši

ÉXÉ
Slovenijo so zadnje dni pretresla najrazličnejša »odkritja«. Vladna komisija, ki je pod vodstvom pravosodnega ministra Lovra Šturma raziskovala domnevna sumljiva dejanja znotraj državne varnostno - obveščevalne službe Sove, zaradi katerih naj bi, po napovedih premiera Janeza Janša, marsikoga bolela glava je sporočila, da so nekomu (sumljivo) podarili uro, ko je odhajal v pokoj in nekemu indijskemu zdravniku (sumljivo) kupili letalsko karto za polet iz Indije v Ljubljano. Neka TV postaja nam je sporočila, da se minister za javno upravo Gregor Virant, razvpiti bojevnik za red in varčevanje v državni upravi, »zasebno« na veliko ukvarja s honorarnim delovanjem na neki zasebni fakulteti tudi tako, da v te svoje »privatne« posle vključuje tajnico in druge administrativne moči z ministrstva. Zvedeli smo tudi, da se profesorja pravne fakultete v Ljubljani - Jerovšek
in Trpin - ukvarjata z delom na neki privatni (Jambrekovi) fakulteti, kar naj ne bi bilo kompatibilno z aktualnimi predpisi ljubljanske univerze, na kateri sta oba zaposlena.
Kakorkoli so si vsa ta »odkritja« med seboj različna, imajo vendarle tudi nekaj značilnih skupnih točk. Vsa naj bi bila povezana s skrbjo za red in pravno državo, v resnici pa so ravno primer narobe razumljene odgovornosti za javno delovanje in za normalno funkcioniranje posameznih državnih inštitucij. Vlada ima seveda pravico (in dolžnost), da kontrolira (in ocenjuje) delovanje varnostno-obveš-čevalne službe Sova. To mora biti sestavni del normalne dejavnosti (brez vnaprejšnjih premierovih ali kakšnih drugih bombastičnih napovedi o »presenetljivih odkritjih«). Hočem reči, da bi moralo iti pri tem (in podobnih aktivnostih) za neko normalno dejavnost, ki ne bi vnaprej (in z ničemer) vzbujala občutka, da gre za nekaj posebnega in konflik-tnega. Vsekakor si je težko predstavljati (in pojasniti), da
je bilo treba ustanoviti posebno vladno komisijo samo zato, da bi ugotovil, da so v Sovi nekomu (nedopustno?) kupili uro in letalsko vozovnico. Ali za to ne obstajajo veliko bolj preproste in enako učinkovite poti, ne da bi pri tem s tiskovnimi konferencami in velikimi izjavami kar nekaj dni vznemirjali vso Slovenijo?
Sodelovanje ministra Vi-ranta s privatno fakulteto je lahko vprašljivo tedaj, če minister takšno sodelovanje kakorkoli prepoveduje (ali drugače onemogoča) ljudem, ki opravljajo njemu primerljive funkcije v državni upravi. Seveda je povsem nesporno, da za svoje »privatne« posle ne more zavezovati uslužbenk z ministrstva, še zlasti, ker je prav on - po navedbah televizije - zaukazal njim in drugim uslužbencem v javni upravi, da je takšno njihovo delovanje nedopustno.
Ljubljanska univerza ima očitno zelo jasna (in nedvoumna) določila, ki njenim profesorjem prepovedujejo hkratno delovanje na podobnih inštitucijah. Tega se očitno dobro zavedata tudi profesorja Jerovšek in Trpin. Oba sta namreč v javnih izjavah opozarjala na »neživljen-skost« in nesmiselnost tega določila - in kljub temu, da
gre za dva priznana pravnika, v primeru dr. Jerovška pa tudi za nekdanjega sodnika ustavnega sodišča - padla na izpitu iz pravne države.
Ali ne bi bilo edino normalno, da bi oba predpisa, četudi je še tako neživljenjski, dokler je v veljavi dosledno spoštovala. Pač v skladu s principi pravne države?
Po svoje ni nič slabega, če skušajo različne politične opcije druge drugi pokazati in dokazati, katera je bolj dosledna pri zaznavanju in odpravljanju različnih nepravilnosti. Seveda pa je tudi pri tem potrebna mera, ker se lahko sicer vse skupaj spremeni v farso, še zlasti, če se tisti, ki se pojavljajo kot najbolj dosledni bojevniki za »red« in proti kakršnimkoli zlorabam, s takšnimi svojimi vrlinami ne morejo tudi v resnici potrjevati.
Zadnjič je bilo tako na televiziji prav mučno gledati predstavnike neke stranke, kot je hotel za vsako ceno opravičiti vnaprej sumljiv komercialni posel snega izmed vplivnih članov njegove stranke, čeprav bi bilo pričakovati in edino prav, da bi kategorično zatrdil, da bo stranka zahtevala dosledno preiskavo - in po njej ustrezno ukrepala.
Jak Koprive
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Mestna občina v mednarodnem projektu ADHOC
Ptujsko mestno jedro živi ali umira?
V prostorih velike dvorane Narodnega doma na Ptuju je bila 15. maja prva delavnica v okviru projekta ADHOC, katerega namen je priprava, vzpostavitev in vpeljava inovativnih pristopov za trajnostno oživljanje zgodovinskih mest oziroma zgodovinskih mestnih četrti na območju centralne in vzhodne Evrope. Na njej so predstavili zaključke posvetov s predstavniki posameznih ciljnih skupin (zavodov in institucij, društev, prebivalcev, verskih skupnosti, interesnih združenj) in analizo stanja na območju starega mestnega jedra. Ob tej priložnosti so tudi začeli razpravo o vsebinah, ki naj bi v bodoče polnile oziroma oživile staro mestno jedro.
MO Ptuj je uradno od 13. julija lani partner v mednarodnem projektu ADHOC, ki je v bistvu projekt, prilagojen posebnostim razvoja zgodovinskih mest v srednji in vzhodni Evropi. Pogodba o partnerskih razmerjih je bila podpisana v Trnavi na Slovaškem. V projektu sodeluje deset mest, ob Ptuju še nemška mesta Bamberg, Bautzen, Ravensburg in Zittau, poljski mesti Jelenia Gora, ki je tudi vodilni partner projekta, in Plock, glavno mesto avstrijske pokrajine Spodnja Avstrija St. Polten, slovaško mesto Trnava in hrvaško mesto Varaždin, nemško združenje za stanovanjsko, urbanistično in prostorsko načrtovanje, ministrstvo za okolje nemške zvezne dežele Saške, Tehnična univerza v Kaiserslauternu in Fakulteta za regionalno ekonomijo in turizem Univerze v Wroclawu.
Za učinkovito mestno središče
V projekt je MO Ptuj pristopila, da bi si zagotovila strokovne osnove za sistem ukrepov, ki bi staro mestno jedro privedli do tega, da bi do leta 2015 funkcioniralo kot učinkovito središče mesta po vzoru srednjevelikih srednjeevropskih mest, bodoče regionalno središče in kot središče mesta,v katerem je turizem prevladujoča gospodarska panoga. Analiza različnih vidikov stanja stavbnega fonda in infrastrukture v mestnem jedru bo osnova za pripravo sistema ukrepov za dosego učinkovite podobe mestnega jedra. Za njegovo vitalnost pa je ključnega pomena struktura njegovih prebivalcev, uporabnikov.
Že v začetku je potrebno razbiti ptujski stereotip, ki ga nekateri vztrajno ponavljajo in po katerem staro mestno jedro umira in se mesto prazni.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan temu ostro oporeka; za vsak objekt, lokal, ki je v lasti MO Ptuj, se zanima najmanj 10 potencialnih najemnikov, prazni so samo tisti lokali, za katere tečejo sodni postopki oziroma so prazni zaradi denacionalizacije. Prepričan je, da zgodba ADHOC ni samo zgodba na načelni ravni, temveč tudi razvojna zgodba in bo osnova za kandidaturo za sredstva v letih 2007-2013 v okviru evropskega proračuna. Projekt podpira tudi ministrstvo za kulturo, je na Ptuju 15. maja povedal dr. Damjan Prelovšek, z veseljem bo mestu pomagalo v okviru ADHOC projekta in pri črpanju srestev iz strukturnih skladov, saj ima ministrstvo v tem okviru na voljo kar 60 milijonov evrov. Če bodo projekti Ptuja dobri, jih bodo z veseljem podprli. V tej fazi projekta gre v bistvu za zasnovo videnja, kaj pomeni učinkovito mestno jedro, in pripravo metodologije, kako staro mestno jedro narediti učinkovito. Sodelovanje v mednarodnem projektu je MO Ptuj zastavila zelo ambiciozno, čeprav je Ptuj med vsemi sodelujočimi mesti najmanjši.
Panorama - del mestnega tkiva
Ob in na hribu Panorama se nahaja najkvalitetnejša arheološka dediščina, hribu, ki ga od leta 1983 zaseda sadovnjak, je potrebno spremeniti namembnost. Stroka je prepričana, da mestno središče ne bo učinkovito, če hrib ne bo integriran v mestno tkivo. Potrebno je opraviti raziskavo tega območja z nedestruktiv-nimi metodami, raziskava naj bi bila opravljena tudi za sejemsko dejavnost.
Za veliko površin bo potrebno najti boljše rešitve, Prešernova ulica je na primer dovolj široka, da bi se na njej lahko
kaj dogajalo, ob omejitvi prometa, opozarja Marija Lubši-na Tušek iz Zavoda za kulturno dediščino - Območne enote Ptuj, predlaga pa tudi, da bi bolj poskrbeli tudi za ureditev dvorišč v starem mestnem jedru. Tudi pri prenovi posameznih objektov bi morali biti bolj pozorni; streha in temelji so tisti, ki pogojujejo učinek prenove.
Za stavbni fond bi samo za prenovo potrebovali 220 milijonov evrov, prenove je potrebna polovica tega fonda. Na območju starega mestnega jedra je visok delež stavb v lasti MO Ptuj, 100-odstotna lastnica je na 130 objektih od skupaj 408. Solastnica pa je v različnih deležih še na drugih objektih.
Dejan Zorec iz Umarha, d. o. o., je predstavil stavbni fond glede na lastniško strukturo, klinično stanje, socialno strukturo in rabo. Po rabi prevladujejo v mestnem jedru stanovanja, v strukturi poslovnih objektov prevladujejo terciarne dejavnosti, vedno močnejši je tudi finančni sektor. Znotraj mestnega jedra ni pomembnejših cestnih povezav državnega pomena, razen državne ceste proti Vurberku. Vseh parkirišč, ki so pomemben element v prometni infrastrukturi, je med 1400 in 1500, od tega je 750 brezplačnih. Na področju vodovodnega omrežja bodo potrebne temeljite prenove, zlasti tam, kjer so še vedno napeljane azbestno-cementne cevi. Tudi starost kanalizacije je obremenjujoča, pri telekomunikacijskem omrežju pa podatkov niso posredovali, ker so poslovna skrivnost Telekoma.
Za ptujsko mestno jedro velja, da ima nizek delež mladih do 15 let in zelo nizek delež starejših od 65 let. Tudi izobrazbena struktura je nižja, delež ljudi brez izobrazbe je zelo visok, stopnja nezaposlenosti
Foto: Črtomir Goznik
Udeleženci prve lokalne delavnice v okviru projekta ADHOC (od leve): Zdenka Ristič (MO Ptuj), Marija Tušek Lubšina (Zavod za kulturno dediščino Maribor - Območna enota Ptuj), dr. Dušan Mlacovič (zunanji sodelavec projekta), Marjan Berlič in Dejan Zorec (Umarh, d. o. o.). V imenu ministrstva za kulturo je na delavnici sodeloval dr. Damjan Prelovšek, generalni direktor direktorata za dediščino, sodelovala pa je tudi Urša Berlič (Umarh, d. o. o.), ki je predstavila izkušnje iz nemškega mesta Bamberg, primerljivega s Ptujem, ki je že od leta 1993 na seznamu Unescove kulturne dediščine.
je po podatkih iz leta 2002 30-odstotna. V ptujskem mestnem jedru naj bi živelo kar 20 odstotkov ljudi iz tujine.
V	Bambergu, ki naj bi bil primerljiv s Ptujem, se s projekti revitalizacije ukvarjajo že od leta 1972, doslej so sanacijo stavbnega fonda vložili 400 milijonov evrov. Parkirišča ima mesto pod zemljo, nad njimi so poslovni prostori, uspešno se združujeta stara in nova arhitektura, mesto je zelo prijazno do starejših, kolesarjev, invalidov, tudi zelo dobro označeno, z odlično gostinsko ponudbo, je povedala Urša Berlič.
Ptuj dobiva ali izgublja na račun okolja?
Marjan Berlič iz Umarha, d. o. o., je govoril o umiranju starega mestnega jedra, to ugotavljajo vsi. Za zagotovitev oživljanja in trajnostnega razvoja mesta je potrebno ponovno zagotoviti mesto po meri človeka. Srednjeveško mesto s svojim modelom v veliki meri ustreza današnjemu človeku. Mesto mora zagotavljati bivanje, delo, izboraževanje, kulturo, oskrbo, zdravstvo in dodane vrednosti, sejemsko dejavnost, obrt in trgovino. Meščanske hiše srednjega veka so zagotavljale bivanje in delo.
V	prostorskem pogledu mesto premalo izkorišča dvorišča in ulice. Dvorišča bi morali prestaviti v funkcijo podaljšanega bivalnega dela hiš, ulice pa bi morale delovati kot podaljšane dnevne sobe. Če želimo v mestno jedro pridobiti družine srednjega sloja, bo potrebno »izseliti« nočne lo-
kale, poiskati nova stanovanja za okrog 1600 oseb, zagotoviti 600 stacionarnih parkirnih prostorov. Opredeliti je potrebno, kaj pomeni učinkovito mestno središče in kaj je potrebno storiti za to; na MO Ptuj je, da pripravi ukrepe, da se bodo stvari začele odvijati v tej smeri, je med drugim skušal dopovedati Marjan Berlič.
Tudi tokrat se je oglasil ptujski župan, ki je trdno prepričan, da mesto živi, ne umira, da bo zelo težko nekoga izseliti iz mesta, potreben bo temeljit premislek o spremembi lastniške strukture, »vroča« je po njegovem tudi trditev, da od sejemskih in drugih prireditev mesto nima nič, da smetano pobirajo drugi. Po njegovem je Ptuj tipičen primer mesta, katerega razvojne priložnosti temeljijo na simbiozi s podeželjem. Če ptujski gostinci ne znajo izkoristiti svojih prednosti ob različnih prireditvah, to ne more biti problem okolice. Mesto je največ izgubilo leta 1957 z izgubo pokrajine - en izgubljeni proračun, najmanj 140 delovnih mest, od tega 70 do 80 z visoko izobrazbo. To
so tudi ljudje, na katere lahko računamo, da bodo sodelovali pri odkupu stavbnega fonda v starem mestnem jedru. To skuša sedaj povrniti.
Celoviti interdisciplinarni analizi ptujskega mestnega jedra bo sledila priprava strateškega načrta, ki bo vseboval vizijo projekta učinkovitega ptujskega mestnega središča, v celovit sistem izoblikovane ukrepe MO za dosego vizije, konkretiziran predlog rabe in funkcioniranja območja Slovenski trg-Mestni trg-Novi trg s tržnico ter koncept, kako v Mestni hiši predstaviti zgodovino Ptuja, da bo ta postala sestavni del ptujskega turističnega proizvoda. MO Ptuj želi v okviru projekta priti do študije, ki bo pokazala, kako naprej v revitalizaciji mestnega jedra, nakazala pa bo tudi že prve poti potencialnim domačim in tujim vlagateljem. Konsenz med politiko in stroko pa bo tisti, ki bo »gradil« učinkovito revitalizacijo. V tem trenutku so mnenja deljena, za ene mestno jedro umira, za druge je živo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V okviru projekta ADHOC bodo izvedli tudi raziskavo o sejemski dejavnosti.
Ptuj • Zahvala sponzorjem in donatorjem 47. kurentovanja
Za srednjeevropsko prepoznavnost projekta
Zgodba 47. kurentovanja se je uspešno končala, čeprav je Konzorcij kurent, ki je vodil letošnjo zgodbo kurentovanja, začel delati tik pred zdajci. Za projekt, vreden okrog 600 tisoč evrov, je bilo potrebno zbrati dobrih 300 tisoč od sponzorjev in donatorjev. Tem se je ptujski župan dr. Štefan Čelan zahvalil na priložnostnem sprejemu, ki ga je zanje pripravil v gostilni Ribič 15. maja.
Čeprav letošnja zgodba še nima pravih komercialnih učinkov, je prepričan, da bodo vsi vpleteni na Ptuju naredili vse in pripravili možne produkte, v okviru katerih se bodo tudi v bodoče donatorji in sponzorji sami prepoznali, znotraj katerih pa bodo videli tudi svoj ekonomski interes. V zahvalo za letošnje uspešno sodelovanje jim je podaril kristalni krožnik, ki ga bogati slika akademskega slikarja Jernejeja Forbicija s podobami vseh devetih izvirnih etnografskih likov s Ptujskega. Skozi profesionalno organizacijo, katere pravni status bodo dorekli v kratkem (dosedanji zgodbi GIZ-a, za katerega še potekajo sodni spori, in LTO-ja, ki ga bodo likvidirali, se nista dobro iztekli), želijo doseči srednjevropsko prepoznanost projekta. To pravno-osebno potrebujejo tudi druge ptujske prireditve: Dobrote slovenskih kmetij, Poletni festival, Festival doma-
če zabavne glasbe, Poli maraton. Kurentovanje nima samo namena zabavati, temveč je njegovo osnovno poslanstvo skrb za ohranjanje tradicije oziroma dediščine, da skrbi za srečo in zadovoljstvo, odganja vse slabo, je še poudaril ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki se je v torek zahvalil ne samo sponzorjem in do-natorjem, temveč tudi vsem Ptujčankam in Ptujčanom, ki so se pri letošnjem kurento-vanju izredno izkazali. Brez njih in skupin od drugod, ki se jim bo ptujski župan še posebej zahvalil, uspešne zgodbe letošnjega kurentovanja, ki pomeni tudi kvalitetni zasuk pri organizaciji in izvedbi te prireditve, ne bi bilo.
Dr. Roman Glaser je ocenil, da je bila odločitev Šolskega centra, da omogoči postavitev karnevalske dvorane na prostoru nekdanje vojašnice na Vičavi, zelo pomembna. Želi si, da bi vsi dojeli, da je kurentovanje prireditev, h
kateri smo vsi zavezani. To ni samo dogodek župana, njegovih sodelavcev in še koga. Kurentovanje je dogodek, ki daje identiteto temu prostoru, ki je pomembno tako za Ptuj kot Slovenijo. Da ga Slovenija pripozna kot takega, je naša naloga, je še poudaril in se podobno kot župan zahvalil vsem, ki so pomagali k uspešni zgodbi 47. kuren-tovanja, v kateri je sodelovalo kar sedem tisoč aktivnih udeležencev; prireditve pa si je ogledalo okrog 100 tisoč ljudi. Tudi Andrej Klasinc, ki je bil skupaj s ptujskim županom dr. Štefanom Čela-nom in direktorjem Perutnine dr. Romanom Glaserjem med podpisniki za ustanovitev Konzorcija kurent, je poudaril nujnost nadgraditve te enkratne zapuščine. Janez Ujčič (RTS) pa je napovedal, da bo 48. kurentovanje imelo sliko in ton kar na sedmih TV postajah.
MG
V Društvu prijateljev mladine delujejo člani, ki so večinoma zaposleni v vzgoji in izobraževanju - učitelji, učiteljice, vzgojiteljice. Kot je povedala predsednica Aleksandra Bratuša, so pri njih dobrodošli tudi vsi novi člani, saj si želijo, da bi se društvo okrepilo in obogatilo z idejami in novimi pobudami. Društvo v prvi vrsti organizira počitniške delavnice za otroke, ki so zelo lepo obiskane in priljubljene pri otrocih. Enkrat jim je uspelo organizirati tudi zimovanje na Po-
horju, s katerim so bili zelo zadovolji. Tudi odziv otrok je bil zelo dober, zato si želijo zi-movanje ponoviti. Razmišljali so tudi o kakšnem letovanju na morju. Sredstva za takšne akcije si med drugim pridobivajo tudi z dobrodelnim koncertom. V minulem letu so s tem denarjem plačali tudi zimsko šolo v naravi enemu od učencev 5. razredov.
Dobrodelni koncert je bil letos prvič v Domu kulture. Vodil ga je Marjan Nahberger, nastopili pa so Nataša Madjar, Dolores, Mili, Ivo Radin,
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • Dobrodelni koncert DPM
Zbirali denar za zimovanje
Društvo prijateljev mladine Ormož deluje nepretrgoma že 52. leto. Minulo soboto so pripravili že 5. dobrodelni koncert; z izkupičkom le-tega delno pokrivajo svoje dejavnosti.
Špela Huzjan, ansambel Kompromis, Miklavževski oktet ter Harmonikarski orkester Glasbene šole Ormož. Žal je bil obisk zelo skromen, zato bodo zbrana sredstva zadostovala le za pokritje organizacijskih stroškov koncerta. Kljub dokaj pobitemu vzdušju pri članih DPM Ormož je predsednica Aleksandra Bratuša povedala, da tudi v prihodnje ne bodo obupali in bodo pri svojem delu vztrajali naprej. Če bo le šlo, bodo tudi drugo leto pripravili koncert.
vki
Dolores in Ivo sta zapela v duetu.
Ptujski župan dr. Štefan Celan je ob uspešnem zaključku 47. kurentovanje pripravil sprejem za sponzorje in donatorje. Na fotografiji v družbi z Andrejem Klasicem, direktorjem Term Ptuj, dr. Romanom Glaserjem, direktorjem Perutnine Ptuj, in Janezom Ujčičem (RTS).
Ptuj • Sprejem za Viktorja Gojkoviča
Stroka na prvem mestu
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je s sodelavci 16. maja v ptujski mestni hiši pripravil sprejem za akademskega kiparja in restavratorja, specialista Viktorja Gojkoviča, letošnjega prejemnika Steletovega priznanja za življenjsko delo v letu 2007.
Čestital mu je za najnovejše priznanje in njegovo delo, ki je zelo vidno povsod, kjer se ga loti. Doslej je za svoje poklicno in umetniško delo prejel že več priznanj, letošnje Steletovo priznanje je že drugo, ki ga je prejel. Ob tej priložnosti mu je podaril faksimile ptujskega statuta iz leta 1376. Gojkovičev prispevek k ohranjanju kulturne dediščine Ptuja je neprecenljiv, ptujski župan tudi pričakuje, da bo umetnik sprejel izziv in nakazal rešitev za Mestni trg, kjer naj bi mesto dobilo svojo prvo pravo fontano. V tem trenutku odgovora še ni dobil, saj je predlog potrebno strokovno temeljito obdelati. Mesto si želi, da bi fontano postavili v roku dveh let. Fontana v Prešernovi pa potrebuje še končno rešitev, je povedal Viktor Gojkovič, ki je tudi ob tej priložnosti ostal skromen v besedah, ker kot sam pravi, za svoje delo potrebuje predvsem mir. Steletovega priznanja je zelo vesel, jemlje ga kot priznanje za strokovno opravljeno delo.
Tudi direktor PM Ptuj Aleš Arih govori o Viktorju Gojko-viču v superlativih, saj je malo takih ljudi, ki bi obvladali stroko in prakso hkrati. Gre za univerzalnega človeka, ki ga bo mesto v prihodnje še bolj potrebovalo, če bo šel proces kulturne prestolnice Evrope leta 2012 v tej smeri kot doslej. Viktor Gojkovič je precej prispeval k temu, da je Ptuj postal eno najlepših mest v Sloveniji in da v mestnem jedru ni nekih strokovnih spodrsljajev, kar zadeva obnovo.
V Galeriji Boem v Miklavžu pa je od včeraj na ogled razstava portretov Viktorja Gojkoviča. Na ogled bodo do konca junija.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je pripravil sprejem za akademskega kiparja in restavratorja, specialista Viktorja Gojkoviča.
Sv. Tomaž • Likovna kolonija
Slikanje za mir
Sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ormož v povezavi s Kulturnim društvom F. K. Meško Sv. Tomaž, je razpisal letošnjo likovno kolonijo na temo Slikanje za mir. Kolonija je se bo pričela jutri, 19. maja, in bo potekala še v nedeljo od 9. do 18. ure v osnovni šoli Tomaž pri Ormožu.
Okvirna tema kolonije je zapisana, ker organizatorji načrtujejo, da se bodo vključili v projekt svetovne razstave, ki bo leta 2010 v Egiptu, kjer bodo slikarije vsega sveta razstavljene tako, da bodo ovile največjo piramido sveta. Obstajala pa bo tudi možnost individualnega slikanja. Strokovna spremljevalka kolonije bo Jasna Kozar, akademska slikarka, specialistka. Avtorji, ki se bodo odločili za skupinsko sliko, bodo ustvarjali na veliko platno z akrilnimi barvami. Tisti, ki pa bodo delali individualno, pa so pri izbiri tehnike neomejeni. Organizator bo poskrbel za prehrano, strokovno spremljanje in razstavo.
Slikar na razstavi sodeluje z dvema slikama, ki ju izbere strokovna spremljevalka. Udeleženec kolonije je dolžan eno delo pustiti organizatorju kolonije. Odprtje razstave bo v petek, 1. junija, ob 19. uri v prostorih OS Tomaž pri Ormožu. (vki)
Foto: vki
Majšperk • Drugi mednarodni glasbeni sejem
Organizatorji sejma zadovoljni
Podjetje Albin promotion, d. o. o., je minuli konec tedna v Majšperku organiziralo drugi mednarodni glasbeni sejem. Predstavilo se je deset ponudnikov z glasbeno opremo, obiskovalci pa so jo lahko tudi kupili po sejemskih cenah.
Vso razstavljeno opremo so obiskovalci lahko preizkusili, poučno-zabavno prireditev pa so popestrile raznolike glasbene skupine. Program je bil razdeljen v dva prostora: v dvorani so se predstavljali razstavljavci, v šotoru pa je potekal glasbeni del prireditve. Zraven podjetja Albin Promotion, d. o. o., so pri organizaciji sodelovali tudi Občina Majšperk, Gastro, Interexpo in Gasilsko društvo Maj-šperk-Breg.
Sejem so svečano odprli v četrtek, 10. maja, ob 11. uri. Prisotne sta najprej nagovorila županja občine Majšperk Darinka Fakin in poslanec Branko Ma-rinič. Z duetom kitare se je kasneje predstavila Glasbena šola Karola Pahorja, sledila je predstavitev razstavljavcev, meh pa je raztegnil tudi evropski prvak v igranju harmonike Klemen Roselj. V petek so sejem odprli ob 10. uri zjutraj, ko so gostili nekatere eminentne goste, med njimi tudi Petra Lanzingerja, Lea Rohana, Branetta Klav-žarja in Denisa Navato.
Ob 16. uri se je v šotoru pričela seja županov občin, na kateri je sodeloval tudi minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar; govorili so o pokrajinah in regionalnih vzpodbudah.
Ob 19. 30 so Štajerski baroni predstavili novo zgoščenko, za-brenkal je tudi najboljši sloven-
Foto: Dženana Bečirovič
Razstavljeno opremo so obiskovalci lahko tudi preizkusili.
ski kitarist Bor Zuljan, zapela je skupina Šank Rock, večer pa so zaključili z nastopom skupine Drugo Dugme.
Zadnji dan sejma, v soboto, so se na glasbeni delavnici srečali učenci, predstavili pa so se tudi tamburaši KUD Majšperk.
Za konec
Orfejčkova gostilna
Tridnevni glasbeni sejem so zaključili z Orfejčkovo gostilno, ki je šotor napolnila do zadnjega kotička. Goste sta zabavala simpatična voditelja Luka in Pepi, predstavilo pa se je tudi veliko glasbenih skupin, med njimi skupina Skuter, Alfi Ni-pič, ansambel Ekart, mini godba Pepi krulet, Mlade zapeljivke in še nekateri izvajalci.
Z uspehom in obiskanostjo sejma je organizator, direk-
tor podjetja Albin Promotion, d. o. o, Albin Brencl, zelo zadovoljen. »Pšenica je posajena, želi jo bomo naslednje leto,« je dejal Brencl in pohvalil kolektiv podjetja, ki mu je pomagal pri izvedbi. Obenem je tudi poudaril, da že načrtujejo tretji glasbeni sejem. Tudi prihodnje leto se nam torej obeta še ena odlična poučna glasbeno obarvana prireditev.
Dženana Bečirovic
Foto: Dženana Bečirovič
Foto: Dženana Bečirovič
Luka in Pepi sta skrbela za dobro voljo obiskovalcev.
Mlade zapeljivke so navdušile občinstvo.
Sv. Trojica • Šesta redna seja občinskih svetnikov
Lenarški župan je delal po svoje
V četrtek, 10. maja, so se svetniki občine Sv. Trojica sestali na 6. redni seji.
Najprej so se lotili sprejemanja zaključnega računa občine Lenart. V razpravi so poudarjali, da je iz razvidno, da izvrševanje proračuna ni potekalo v skladu s sprejetim proračunom in veljavno zakonodajo. Župan občine Lenart bi moral predlagati rebalans, a je s sredstvi razpolagal po lastni presoji, tako da so bili občani občine Sv. Trojica prikrajšani za investicije, ki so bile v lanskem letu načrtovane. Le-te bi morale biti izvedene, saj so bili prihodki v proračunu občine Lenart v lanskem letu bistveno višji od planiranih. Svetniki so po dolgi razpravi z omenjenimi pripombami zaključni račun sprejeli.
V nadaljevanju seje so sprejeli osnutek letošnjega proračuna občine Sv. Trojica. V njem prihodki znašajo 1.830.000 evrov, odhodki pa 2.000.260 evrov. Predvidenih je 173.000 evrov dodatnih sredstev iz državnega proračuna, od tega 125.000 ev-rov za dograditev in adaptacijo šolske stavbe in telovadnice. V investicijska sredstva, ki znašajo 62 odstotkov proračuna, pa je všteta tudi predobremenitev proračuna v višini 110.000 ev-rov. Omenjena sredstva so bila še v skupni občini porabljena za modernizacijo treh odsekov cest.
Sprejeli so tudi odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižni-
ca Lenart v prvi obravnavi in se odločili za soustanoviteljstvo zavoda. Župana Darka Frasa so pooblastili, da podpiše pogodbo o ustanovitvi Razvojne agencije Slovenske gorice, ki jo skupaj ustanavljajo občina Lenart, Sv. Trojica in Destrnik, Območna obrtna zbornica Lenart ter Zavod RISO - Zavod za razvoj in izboljšanje infrastrukture ter socialnega okolja iz Ptuja. Pooblastili so ga tudi, da podpiše pogodbo o pristopu k projektu obnove ter sklenitvi pogodbe o izgradnji in obratovanju in skupnem upravljanju regionalnega projekta celovite oskrbe severovzhodne Slovenije s pitno vodo. Gre za obnovo vodo-
voda od Maribora do Lenarta, ki je star preko trideset let in zgrajen iz cementno-azbestnih cevi. Celoten projekt, ki je vreden 70 milijonov evrov in v njem sodeluje sedemnajst občin, se bo izvajal od leta 2007 do 2013. V tem času mora občina Sv. Trojica k investiciji prispevati 258.000 evrov ali letno 36.900 evrov.
Sprejeli so tudi pravilnik o dodeljevanju finančnih spodbud novorojencem. Tako staršem novorojenca pripada 150 evrov. Do denarja bodo upravičeni tudi starši novorojencev, ki so rojeni od 1. septembra 2006 do 31. marca 2007.
Zmago Šalamun
Od tod in tam
Videm • Letni koncert MPZ
Na sobotni večer je Mešani pevski zbor KD Franceta Prešerna iz Vidma v domači cerkvi sv. Vida pripravil redni celoletni koncert. Ženski del pevskega zbora se je predstavil s štirimi ljudskimi pesmimi, celotni mešani pevski zbor pa seje nato poslušalcem predstavil še s petimi skladbami; tremi ljudskimi, priredbo Simona Gregorčiča Znamenje ter z znano pesmijo Mojmirja Sepeta Med iskrenimi ljudmi. Kot gostje so na tokratnem letnem koncertu nastopile članice ženskega pevskega zbora DPD Svoboda Slovenska Bistrica, ki so v svoj večerni repertoar uvrstile pet skladb. Pevski večer med oboki stare cerkvice je predsednik KD Franceta Prešerna Jože Šmigoc izkoristil še za podelitev bronastih, srebrnih in zlatih Gallusovih značk, ki so jih za 5, 15 in 25 let petja prejeli člani domačega zbora. Zbor je sicer že pred leti praznoval 50-letnico obstoja, zadnja štiri leta pa ga vodi mlada zborovodkinja Mateja Purg.
SM
Ptuj • Globalni štafetni tek s plamenico
Foto: Črtomir Goznik
V okviru projekta Zdrava šola so bili 15. maja gostje OŠ Breg predstavniki društva Tek svetovne harmonije. Gre za globalni štafetni tek s plamenico, ki poudarja pomen mednarodnega prijateljstva in razumevanja. Na dvorišče šole so učenci in delavci pritekli po Rogaški cesti, potem ko so jim plamenico predali učenci OŠ Hajdina. Predaji je sledila zabavna prireditev. Kot so poudarili v OŠ Breg ob predaji plamenice, s predajanjem le-te iz rok v roko dajejo soljudem možnost izraziti svoja upanja in sanje o boljšem in svetlejšem svetu.
MG
Ptuj • Obnova fasad in streh
Foto: Črtomir Goznik
V okviru projekta ADHOC, v katerega se je lani vključila MO Ptuj, so prišli do izračunov, da bi samo za obnovo stavbnega fonda v starem mestnem jedru potrebovali 220 milijonov evrov. Ptujski mestni proračun ima za te namene skromna sredstva, zato se bo moral vse bolj ozirati tudi po tujih virih, da bo izboljšal stanje svojega stavbnega fonda. Lani so se obnovitvena dela izvedla na Slovenskem trgu 7 in 9, Slomškovi 24, Miklošičevi ulici 2 in 4, obnovili so tudi leseni balkon na Mestnem trgu 4 ter stavbi v Krempljevi ulici 10 in 8. V letošnjem letu se bodo obnovile fasade v Vošnjakovi ulici 1, Jadranski ulici 18, Prešernovi ulici 25, kjer bodo obnovili tudi streho, streho pa bodo ob fasadi obnovili tudi na Prešernovi ulici 9 (na fotografiji), kjer pa dela že potekajo. Za vsa ta dela, v teku je tudi obnova Vošnjakove 1, kjer dela tudi že potekajo, so pogodbe za izvedbo gradbeno-obrtniških del že sklenjene.
MG
Ptuj • 23. praznik Vrtca Ptuj
Ponosni zmagovalci na številnih področjih
V okviru leta kulture se v Vrtcu Ptuj posvečajo knjigi, književnosti in pisani besedi za najmlajše izpod peresa slovenskih avtorjev. V tem duhu je potekal tudi letošnji 23. praznik.
Skozi celoletne aktivnosti šolskega leta 2006-2007 otrokom približujejo zgodbice, pravljice, pripovedke, basni, pesmi, uganke, ilustracije. Otroci so spoznali knjigo, številne vsebine, v različnih izraznih govoricah podoživ-ljali usode glavnih in stranskih junakov in junakinj, vse to pa prenesli v gib, pripovedovanje, igro, v različne likovne stvaritve, ki jih je bilo mogoče občudovati tudi na priložnostni razstavi v re-fektorju minoritskega samostana na Ptuju pod naslovom Slovenska pisana beseda za predšolske otroke. Osrednja prireditev otrok v letu kulture, s katero so letos počastili praznik Vrtca Ptuj, pa je potekala pod naslovom V čudovitem svetu pisane besede. Ob glasbi so otroci z gibi vodili v svet devetih prelepih vsebin, tega pa ne bi mogli, če ne bi dobro poznali vsebine, je povedala ravnateljica Božena Bratuž. V kostumih, ki so jih sešile vzgojiteljice in starši, so nastopili 303 otroci. Dvorana Center je bila tudi ob letošnjem prazniku nabito polna. Ob starših so se prireditev ob 23. prazniku Vrtca Ptuj udeležili tudi številni gostje, med njimi generalna
Foto: Črtomir Goznik
V imenu direktorata za vrtce in osnovne šole pri ministrstvu za šolstvo in šport je na 23. prazniku Vrtca Ptuj govorila generalna direktorica Mojca Škrinjar.
Foto: Črtomir Goznik
Na letošnji prireditvi ob prazniku Vrtca Ptuj so povezali v skupno predstavo devet zgodbic, v katerih so nastopili 303 otroci. Na fotografiji prizor iz Petra Klepca.
direktorica za vrtce in osnovne šole pri ministrstvu za šolstvo in šport Mojca Škrinjar, sekretar republiškega sindikata delavcev vzgoje in izboraževanja Bojan Hribar, predstavniki mnogih vrtcev iz cele Slovenije, predstavnica Zavoda za šolstvo za področje predšolske vzgoje Fanika Fras Berro in ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Letošnji praznik Vrtca Ptuj sovpada z 63-letnico uspešnega dela. V tem šolskem letu deluje 52 oddelkov, ki so zapolnjeni do zgornjega možnega normativa, zaradi povpraševanja so uporabili tudi fleksibilni normativ, od tega je 13 oddelkov izmenskega vrtca in en oddelek za otroke s posebnimi potrebami, v katere je skupaj vklju-
čenih 932 otrok. Za vse, kar potrebujejo otroci, v Vrtcu Ptuj skrbi 185 zaposlenih. V tem šolskem letu so pridobili tudi nov vrtec Zvonček, ki je po 30 letih prva novogradnja v prostore predšolske vzgoje v MO Ptuj. Kot prvi vrtec v Sloveniji si je Vrtec Ptuj pridobil certifikat kakovosti, naslednja presoja je blizu,
ravnateljica Božena Bratuž, ki ob letošnjem prazniku začenja svoj sedmi mandat vodenja, je prepričana, da bodo spet uspeli združiti vse moči, znanje in izkušnje.
Na svečanem zboru in srečanju delavcev ter gostov ob letošnjem prazniku so že po tradiciji podelili tudi pet priznanj. Kot zunanji sodelavec ga je prejel Franc Kozel, od zaposlenih pa pomočnica vzgojiteljice Blanka Žižek, vzgojiteljici Štefka Kosta-njevec in Gordana Jovic ter celotni kolektiv kuhinje za stalno skrb za zdravo in
pestro prehrano predšolskih otrok. Podelili pa so tudi jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let dela. Delo ptujskega vrtca je ob tej priložnosti pohvalila tudi Mojca Škrinjar z direktorata za vrtce in osnovne šole pri ministrstvu za šolstvo in šport. Pohvalil jih je tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je tudi povedal, da upa, da bo v tem mandatu prišlo tudi do gradnje novega vrtca ob Osojnikovi ulici na Ptuju.
MG
Gorišnica • Lepi uspehi osnovnošolcev
Zlata, zlata, zlata ...
V OŠ Gorišnica so lahko učitelji in mentorji, gotovo pa veliko bolj še starši, nadvse ponosni na svoje mlade učenjake. Uspehi, ki so jih na najrazličnejših tekmovanjih dosegli nekateri izmed njih, gotovo segajo precej nad povprečje.
Trije učenci 9. a in 9. b ter trije iz 8. a in 8. b razreda so se namreč z vseh tekmovanj, kamor so se uvrstili, vrnili kar z zlatimi priznanji. Pa si jih poglejmo pobližje: na državnem tekmovanju iz matematike si je zlato priznanje priborilo vseh šest učencev: Jožef Ostroško iz 9. a razreda (dosegel je celo vseh možnih 50 točk), Luka Žnidarič iz 9. a in Simon Ranfl iz 9. b. Iz obeh oddelkov osmega razreda pa so se z zlatim priznanjem vrnili Jernej Fric, Ana Reberc in Jernej Vajda. Njihovi mentorici sta Iva Trop in Patrici-ja Krameberger. Ampak to še niti približno ni vse. Ana Reberc je v letošnjem letu dosegla tudi zlato priznanje iz logike na državnem tekmovanju pod mentorstvom Jožice Ranfl Roškar.
Simon Ranfl si je poleg „matematičnega zlata" prinesel še naslednja zlata priznanja na državnih tekmovanjih: zlato iz poznavanja sladkorne bolezni, zlato iz logike in zlato ter Preglovo priznanje iz kemije, prav na dan našega obiska pa je izvedel še za
prvo mesto na čebelarskem državnem tekmovanju, kjer si je že eno zlato priznanje izboril tudi Jožef Ostroško. In kot je bilo slišati med mentorji, je pričakovati še kakšno podobno veselo novico z državnega tekmovanja iz Vesele šole, kjer sta svoje znanje dokazovala Ana Reberc in Jernej Vajda, ki se bo pomeril še na državnem tekmovanju v fiziki, kamor se je uvrstil na podlagi rezultatov področnega tekmovanja. Njihova mentorja, poleg omenjenih, sta bila še Zdenka Zver in Zdravko Roškar.
Vseh šest učencev je povedalo, da državna tekmovanja, kjer se je pomerilo po 300 in več mladih talentov, niti niso bila hudo zahtevna, vsaj za njihov nivo znanja ne, in da je bilo menda težje na področnem tekmovanju.
In kaj nameravajo goriš-niški prvaki znanja početi v svojem življenju? Čisto odkrito, popolnoma se ni odločil še nihče med njimi, ko pa je treba še toliko vsega doživeti in preizkusiti. Luka Žnidarič se je že vpisal v 2. gimnazijo v
Mariboru, kjer je tudi sprejet: „Po končani srednji šoli pa še ne vem, kaj bo. Zaenkrat me vleče medicina, a ne vem razloga zakaj, imel sem pa že več različnih želja, od učitelja do biologa, zdravnika ali pa gledališkega ali filmskega igralca. Zelo me zanima narava, zgodovina in igralstvo!"
Tudi Simon Ranfl je tudi že med bodočimi dijaki 2. gimnazije Maribor: „Po srednji šoli pa bom še videl, kakšen študij bom izbral, zdaj me zanima delo znanstvenika, blizu pa so mi področja kot je vesolje, fizika, kemija in nuklearna fizika."
Za razliko od sošolcev se je Joži Ostroško vpisal na športno gimnazijo: „Imam zelo rad šport, še posebej nogomet, za naprej pa še res ne vem, kaj bom počel. Verjetno, če si ne premislim, se bom odločil za poklic profesorja matematike ali športne vzgoje."
Prijatelji iz osmega razreda imajo glede bližnje izobraževalne prihodnosti še nekaj več „manevrskega" prostora. Jernej Vajda je tako povedal: „Za srednjo šolo sem si izbral
gimnazijo, ne vem pa še katero. Potem, za naprej, pa me zelo zanima medicina, skoraj enako pa še arhitektura. Mis-
lim, da bom izbiral med tema dvema poklicema." Podobno razmišlja Jernej Fric: „Jaz se bom pa vpisal na ptujsko gimnazijo, nato pa bom videl kam naprej. Če bi se moral danes odločiti, bi bil to poklic arhitekta, ampak za naprej še zdaj res ne vem, še bom imel čas o tem razmišljati."
Edina deklica med fanti, Ana Reberc, pa je povedala tako: „Jaz bom najprej dokončala gimnazijo na Ptuju, potem pa se bom odločala med študijem na AGRFT ali pa med študijem matemati-
ke!"
No, saj je res, da imajo ti mladi še dovolj časa, preden si zakoličijo svojo poklicno pot. Do takrat se bodo, ob učenju, ki jima ne dela preglavic, posvečali predvsem svojim hobijem, kjer pred-njačijo nogomet, šah, rokomet, jazz balet, glasbena šola, vaterpolo in celo učenje japonskega sabljanja, ki si ga je omislil Jernej Fric. Vsi pa tudi zelo radi posedijo pred računalnikom, jasno ...
SM
Zlati talenti gorišniške Oš: sedijo Jernej Vajda, Ana Reberc in Luka Žnidarič, stojijo pa Simon Ranfl, Joži Ostroško in Jernej Fric.
Foto: SM
Dornava, Gorišnica • Posodobitve železniške proge
V Moskanjcih ne bo vec zelezniskega prehoda!
Da se je država oz. ministrstvo za promet skupaj z agencijo za železniški promet letos končno lotila že dolgo časa napovedane celovite prenove železniške povezave med Pragerskim in Ormožem, je zdaj vidno že po delavcih in delih, ki se opravljajo.
Prenavljajo se štiri železniške postaje (kidričevska, ptujska, moškanjska in ormoška), urejujejo se tudi same tirnice, za občane zlasti Dornave in Gorišnice pa bo gotovo najbolj zanimivo slišati, kje bodo poslej sploh lahko še prečkali „železno cesto". V programu cestno-železniških križanj oz. prehodov, ki so zdaj vsa po vrsti nivojska, je namreč marsikaj novega, še zlasti v Dornavi.
No, prav v tej občini, kjer z ureditvijo železniške povezave urejajo hkrati tudi obsežno komasacijo, je točna in nesporna določitev prehodov oz. njihova ukinitev še kako pomembna, saj predvideno zaprtje sedanjih križanj ne more biti približno določeno; že zaradi nujnosti ureditve obželezniških cest, ki bodo potrebne ob ukinitvi nekaterih prehodov. Se je pa prav v tej občini glede bodočih prehodov zelo zataknilo; AŽP je namreč v svojem prvem načrtu predložila nekoliko drugačno različico v prihodnje ohranjenih in ukinjenih prehodov kot pa ministrstvo za promet s svojo odločbo, ki jo je občina prejela aprila letos.
V Dornavi bodo zaprti trije železniški prehodi
Prav v teh dneh pa je na občinsko upravo prišla nova zasnova ureditev cestno-že-lezniških križanj med dornav-skimi polji. Po tem zadnjem načrtu oz. pregledni situaciji nivojskih prehodov, ki so ga pripravile SŽ - Projektno podjetje, d. d., je zaenkrat določeno tako: ukinejo se trije sedanji nivojski prehodi; in sicer prehod na javni poti
Dela na železniški progi v območju občin Dornava in Gorišnica so v polnem teku.
„Zloglasni" prehod v Moškanjcih, ki je za cestni promet večkrat zaprt kot odprt, bo v prihodnje ukinjen; namesto njega pa bo zgrajen nadvoz nekoliko nižje, na cesti Moškanjci-Tibolci v občini Gorišnica.
cih, nekoliko pred železniško postajo; sicer znan po tem, da je za voznike večkrat zaprt kot odprt (podobno kot nekoč Pragersko). Dornava bo po tej situaciji izgubila tri prehode; dva manjša in enega velikega. Ostal pa naj bi sedanji prehod na cesti od krožnega križišča v Dornavi proti Borovcem, kjer naj bi se uredil celo nadvoz - prehod bo torej izvennivojski, s pol-zapornicami pa naj bi se uredil nivojski prehod na cesti „mimo kapele v Mezgovcih" proti Prvencem.
Na zadnji načrt AŽP bo sicer občina lahko še podala svoja mnenja in pripombe, čeprav posebnih sprememb ne kaže pričakovati. Zagata, v kateri se je pa občina zdaj znašla in jo bo potrebno še razčistiti, pa je odločba mi-
Jože Munda, tajnik v občini Dornava, pravi, da se po zadnjem načrtu SŽ v občini ukinjajo trije prehodi, eden bo zavarovan z zapornicami, na mestu drugega naj bi se gradil nadvoz, vendar pa odločba prometnega ministrstva (še) ni usklajen s tem planom.
„pri križu", to je po cesti od Mezgovcev proti Prvencem, prav tako iprehod na javni poti mimo ribnika iz Dorna-
ve, kot največja in dokončno potrjena zanimivost pa je dejstvo, da se bo ukinil danes še „glavni" prehod v Moškanj-
nistrstva za promet, po kateri naj bi se ukinil predvideni nadvoz v smeri od centra Dornave proti Borovcem. Kdo je tu kaj narobe zakuhal, še ni jasno, očitno pa bo potrebno usklajevanje med obema institucijama, torej med prometnim ministrstvom in železnicami, in šele potem bo možno z gotovostjo potrditi vsa načrtovana zaprtja prehodov in ohranitve dveh obstoječih.
Namesto prehoda v Moškanjcih nadvoz na cesti v Tibolce!
Očitno pa ni več dvoma o zaprtju prehoda v Moškanj-cih, s čimer bo na nek način od matične občine Dornava „odrezanih" nekaj občanov, ki živijo na drugi strani prehoda. Predvidena pa je cesta na obeh straneh tik ob železniški progi. Namesto prehoda v Moškanjcih se bo nov nadvoz postavil nekoliko nižje v Gorišnici, konkretno na sedanjem prehodu na cesti iz Moškanjcev v Tibolce. S tem se bo spremenil tudi
potek glavne ceste skozi Do-rnavo do Gorišnice, ki se bo na mestu sedanjega železniškega prehoda v Moškanjcih zasukala v smeri proti letališču, nato nadaljevala ob robu gorišniške industrijske cone in med železniškim tirom ter se nato na lokaciji novega nadvoza usmerila proti centru Gorišnice (ali proti Tibolcem). Občina Gorišnica bo tako ohranila vsa sedanja križanja z železnico; ostaja ni-vojski prehod v Zamušanih, zavarovan z zapornicami, že zgrajen nadvoz proti Tibol-cem ter novo zgrajen nadvoz Moškanjci-Tibolci. Kot je še povedal župan Jožef Kokot, so vse tri prehode uskladili z vodstvom železnice na treh skupnih sestankih, težav ni bilo, odločba ministrstva za promet pa je v celoti usklajena z načrtom AŽP.
Vsa dela na železniški progi, vključno z modernizacijo železniških postaj in z zaprtjem nekaterih prehodov ter posodobitvijo preostalih, naj bi bila dokončana do leta 2013.
SM
Kidričevo • Odgovor na sestavek
Vroče zaradi gramoznice in ravnateljskega stolčka 2
V članku, ki je bil objavljen v Tedniku, dne 4. maja 2007, pod naslovom Vroče zaradi gramoznice in ravnateljskega stolčka je novinar Martin Ozmec napisal določene povzetke iz seje, ki je potekala v Občini Kidričevo, dne 26. maja 2007, ki so napačno interpretirani ali celo neresnični.
Po razlagi podjetnika Albina Brenclja o aktivnostih, ki se vršijo v gramoznici v Lovrencu, in podanih informacijah strokovnega sodelavca občine Kidričevo za gradbene in komunalne zadeve Igorja Premužiča sem dobil besedo s strani podžupana Jožeta Medveda in sem resnično izrazil veselje in zadovoljstvo, da se je okoli dogajanja v gramoznici končno javno spregovorilo. Vendar pa bi tukaj rad poudaril, da manjkajo nekatera pomembna dejstva in podatki, ki sem jih na seji tudi jasno in glasno povedal vsem
prisotnim. Namreč, na drugi redni seji občinskega sveta občine Kidričevo sem pod točko vprašanja in pobude postavil vprašanje, kaj se dogaja v omenjeni gramoznici. Ker na naslednji, tretji redni seji nisem dobil zadovoljivega odgovora, sem prosil župana, da točko o gramoznici uvrsti na naslednjo redno sejo. Kljub moji prošnji tega ni storil, ampak smo to točko uvrstili na sami četrti seji ob sprejemanju dnevnega reda. Na seji sem tudi predlagal, glede na to, da ima to podjetje že pridobljeno soglasje
s strani občine, da podjetnik Albin Brencelj pripravi obvestilo za javnost o namerah dogajanja v sami gramoznici. Nato sem ob dejstvu, o pridobljenih dovoljenjih, ki jih ima podjetje AP - Albin Promotion (dovoljenje za mletje gum in začasno skladiščenje gum ter postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja) in dejstvu, da je inšpektorica za okolje in prostor izdala občini odločbo za sanacijo drugega dela gramoznice in datumske roke za ureditev le-te, predlagal omenjenemu podjetniku, da z občino Kidri-
čevo sklene pismo o nameri javno-zasebnega partnerstva in podjetje sanira tudi drugi del jame. Predlagal sem tudi to, da bi si omenjeno podjetje pridobilo dovoljenje za odlaganje gradbenih odpadkov in bi tako omogočili vsem občanom občine, da bi gradbene odpadke lahko brezplačno odlagali v omenjeno jamo. Z mojim predlogom se je strinjal tudi gospod Brencelj in obljubil obvestilo za javnost ter sodelovanje z občino glede same sanacije jame.
Naslednja delno resnična informacija je glede spre-
jetja novega Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Kidričevo. Novinar navaja, da sem imel največ pripomb na predlagano vsebino. Tu naj poudarim, da ni šlo za pripombe ampak za nove predloge, kar pa je velika razlika. Novi predlogi, ki sem jih kot predstavnik svetniške skupine SDS dolžan predstaviti, so bili pripravljeni na sestanku stranke, kjer smo pravilnik podrobneje pregledali. Moja želja in želja naše svetniške skupine je, da se pravilnik
pripravi kakovostno in v najkrajšem času, da bodo kmetje lahko koristili občinska sredstva čim prej, še letos.
Za konec bi še dodal, da seje nismo prekinili zaradi utrujenosti ampak zaradi nesklepčnosti. Svetniki vladajoče koalicije na čelu s svetniki LDS so kljub še zelo pomembnim točkam dnevnega reda sejo zapustili in s tem povzročili nesklepčnost, saj je na seji ostalo le 8 svetnikov iz vrst SDS, NSi in DeSus-a.
Anton Leskovar,
svetnik občine Kidričevo in vodja svetniške skupine SDS
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Sv. Tomaž • Proračun je pripravljen
Skoraj tretjina za investicije
Prvi proračun občine Sv. Tomaž je težek 1.553.623 evrov. Župan Mirko Cvetko je povedal, da so bili prijetno presenečeni, saj je proti pričakovanju bogat, predvsem po zaslugi spremenjene zakonodaje, ki je pisana na kožo manjšim, nerazvitim občinam. Na podlagi teh kriterijev so največ pridobili.
Foto: vki
Po tej dokaj nevarni poti hodijo šolarji vsak dan. V novem šolskem letu jim bo lažje.
Glavni poudarek investicij je na cestah, zaradi katerih je tudi prišlo tako daleč, da so Tomažani želeli svojo občino, zato želijo na tem področju narediti bistven napredek. V proračun so uvrstili izgradnjo pločnika v centru kraja, investicijo, ki je bila lani z rebalansom črtana iz (ormoškega) proračuna. Župan Mirko Cvetko je povedal, da se gotovo ne bi najprej lotili izgradnje pločnika, vendar se jim je nasmehnila lepa priložnost, da zanj dobijo nepovratna sredstva iz državnega proračuna za neposredne spodbude. Za kandidiranje na ta državna sredstva pa je bilo potrebno že imeti izdelan projekt in edini, ki so ga podedovali od stare občine, je bil projekt pločnika, zato so ga izkoristili.
Pločnik bo potekal od nekdanje gostilne Santa do centra Sv.Tomaža. Ta pot je zelo nevarna in že zaradi šolarjev bo pločnik lepa pridobitev za kraj. Okrog 80.000 evrov bodo zanj dobili iz neposrednih spodbud, 20 % pa bo primaknila sama občina za pokritje davka in javno razsvetljavo. Pred tem bodo pristopili še h gradnji kanalizacije, kjer bodo zgradili primarni vod vse do centra. Na ta način bodo zaključili vse investicije, ki se tičejo cestnega telesa. Za ta namen bodo iz sredstev, ki jih dobijo od vodne takse, v kanalizacijo
investirali 30.000 evrov.
Ceste, vodovod, kanalizacija
Med pomembnejšimi investicijami je tudi izgradnja avtobusnega postajališča pred osnovno šolo. To je že dolga leta pereč problem, saj se ob gradnji šole ni razmišljalo o varnem vstopu in izstopu vo-začev na avtobus in z njega. Sedaj avtobus ustavlja na regionalni cesti, kjer je iz dneva v dan več prometa. Avtobusno postajo načrtujejo umakniti s cestnega telesa in jo zamakniti na prostor ob šoli, ki nudi dovolj prostora. Postaja bo umeščena na zelenico med glavnim vhodom v šolo in vhodom v vrtec. Postajališče bo enostransko, saj je na tem delu prostorska stiska, ki ne dovoljuje obojestranskega. Ob tem nameravajo tudi umiriti promet s cestnimi ovirami, ki bodo voznika prisilile, da bo vozil počasneje. Celotna investicija bo znašala 33.000 evrov.
V Rucmancih nameravajo dokončali izgradnjo vodovodnega omrežja in nanj priključiti 24 novih priklopov. To je zadnja večja investicija na področju oskrbe z vodo v občini, stala pa bo 80.000 evrov.
Po končanju del na vodovodu bodo pristopili tudi k modernizaciji ceste Rucman-ci-Britkovšak. Župan je pove-
dal, da načrtujejo za to cesto zagotoviti okrog 110.000 ev-rov in upajo, da bodo s tem denarjem dokončali polovico ceste. Začeli jo bodo graditi z juršinske strani, da si pri na-vozu gramoza in drugega materiala ne bodo uničevali nove ceste.
V proračunu so svoje mesto našle tudi manjše investicije, od katerih naj omenim le nadaljevanje del pri mrliški vežici. Načrtujejo namreč za-stekliti severni del sprednjega vhodnega dela vežice, ki je
na štirih stebrih. Investicija je vredna 8.000 evrov, sredstva pa bodo zagotovili z naslova najemnin za grobove.
Podpirali tisto, kar
potrebujejo
Proračun načrtuje slabih 30 % sredstev za investicije. Mirko Cvetko s tem ni zadovoljen in pravi, da je njihov cilj med 35 in 40 %, ki bi jih namenili za investicije. »To pa lahko dosežemo le, če bomo varčno delovali na svojem
področju in če bomo dobro premislili, kako, s kom in v kakem okviru do javnih zavodov, ki so danes velik potrošnik proračunskih sredstev, vprašanje pa je, kolikšna je njihova koristnost za občino, ki je nastala. To je debata, ki buri duhove znotraj delitvene bilance. Mislim, da se s podpisom delitvene bilance ne bo rešila. Načeloma da, vendar se bodo podrobnosti reševale s konkretnimi pogodbami. Podpirali bomo vse zavode, ki bodo za nas koristni in zanimivi. Vse drugo, kar
lahko zagotovimo sami tako preko šole kot preko društev, pa bomo poskušali zagotoviti pri nas. V tem je tudi smiselnost naše občine. Vsekakor ni v našem interesu podpirati kupa javnih zavodov, od njih pa imeti malo ali pa nič, kot se je to dogajalo do sedaj.
V letošnjem letu smo sredstva namenili za delovanje vseh zavodov, ki so bili ustanovljeni v občini Ormož. Največja potrošnika denarja sta Muzej Ormož in Javna razvojna agencija. Ta dva zavoda imata zaposlenih precej strokovno izobraženih ljudi, ki za seboj potegnejo veliko stroškov za plače. Kako se dogovoriti, da bo vse skupaj delovalo, je umetnost, s katero se še ukvarjamo. Prepričan sem, da noben zavod ni bil ustanovljen slučajno. Vsak ima določen namen in je v neki lokalni skupnosti potreben, vprašanje pa je, koliko je potreben izven centra Ormoža, koliko za Sv. Tomaž in Središče. Zavedam se, da je za zaposlene to pereč problem, so v veliki negotovosti, zato je treba problem rešiti čim bolj neboleče in ga narediti proračunsko znosnega in obvladljivega.«
Med fiksnimi odhodki bo največji strošek plačilo vrtca. To so v občini glede na splošno socialno ogroženost in slabo gmotno stanje družin tudi pričakovali, saj veliko otrok pade v kategorijo, ki ji v veliki meri stroške vrtca plačuje občina. Kljub temu je župan povedal, da če kje, potem ne mislijo jemati vrtcu in šoli. Že sedaj se dogovarjajo z ravnateljico, da bodo poskušali prevzeti finančno breme pri različnih dodatnih programih, predvsem prevozne stroške ob različnih prireditvah, ki jih šola organizira. Drugi velik izdatek pa je zagotavljanje zdravstvenega zavarovanja za nezaposlene.
Viki Klemenčič Ivanuša
Sv. Tomaž • Organizacijske oblike delovanja občine
»Bil je čas, ko nismo mogli ničesar izbrati ...«
In ta čas je nepreklicno mimo. Samostojna občina Sv. Tomaž se tačas ukvarja s pomembnimi odločitvami glede svoje lastne občinske uprave, sodelovanja v skupni medobčinski upravi in sodelovanja pri financiranju in koriščenju uslug številnih javnih zavodov, ki so bili ustanovljeni v skupni občini Ormož.
»Skupna občinska uprava je eden izmed delov, ki se nam zdi zelo pomemben. Občina Sv. Tomaž je majhna in bi bilo nesmiselno, da bi imeli v svoji upravi vse tisto, kar imajo veliki. Tudi priporočilo ministrstva za lokalno samoupravo jasno podpira skupne občinske uprave in jih tudi sofinancira,« pravi župan Mirko Cvetko. Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž so se namreč odločile za skupno občinsko upravo na področju urejanja okolja in prostora ter inšpekcijskih služb in redar-stva. Občina Ormož je imela na tem področju primeren kader in ureditev, ki lahko zadovolji potrebe vseh treh občin. Mirko Cvetko je povedal, da si lahko predstavlja podobno ureditev tudi na gospodarskem področju, hkrati pa je predlagal, da se prenese obveznosti, povezane s plakatiranjem, na inšpekcijsko in redarsko službo, saj ni
potrebe, da to opravlja nekdo od zunaj.
Samo rozine iz kolača
Zlasti opozicija v ormoški občini je velikokrat očitala, da nove občine pri ločitvi želijo le rozine iz kolača oziroma samo stvari, ki jim ustrezajo, za ostalo pa naj poskrbi občina Ormož. Cvetko na te očitke pravi: »Bil je čas, ko si nismo mogli ničesar izbirati, kar smo dobili, smo imeli. Če bi bili s tem zadovoljni, ne bi prišlo do ustanovitve novih občin. Nikomur ni bilo, da bi zaradi položaja ali koristi, ki jih prinese neka lokalna skupnost posamezniku, ustanovil novo občino. Občani so se zavestno odločili za novo občino, kar je povedal tudi referendumski rezultat, ker smo bili na vseh področjih, ki so bili vitalnega pomena za
Sv. Tomaž, prikrajšani. Zavedamo se, da nam občina Ormož ne bo mogla dati zamujenega denarja nazaj. Vendar je bil ta denar investiran nekje drugje. Tudi na račun tega denarja, ki
ga je občina Ormož dobivala iz naše in središke občine, bi lahko peljala vse tiste zavode, ki nam konkretno ne ustrezajo. Verjamem, da je situacija težka, vendar mi ne pristajamo, da
prevzamemo zavode, ki nas ne zanimajo in od katerih nimamo koristi. Konec koncev teh zavodov v Ormožu tudi ne bi bilo, če ne bi bilo za to možnosti in finančnih podlag, ki sta jih zagotavljali tudi novi občini.«
Pri Sv. Tomažu novih javnih zavodov ne bodo ustanavljali. Kar je po zakonu v občini treba imeti, bodo zagotovili s sodelovanjem. Kakšen bo ta način, pogodbeno ali kot soustanovitelji, je stvar delitvene bilance. O tem pa župani ne govorijo in tako tudi ni jasno, kakšna je usoda posameznih zavodov. Cvetko pravi: »Upam si trditi, da so vsi zavodi na nek način lahko prepoznavni tudi pri Sv. Tomažu. Vendar Mladinski center v Ormožu ne more nadomestiti nekega društva mladih pri Sv. Tomažu. V MCO ne vidim nobenega mladega iz našega okolja. ki bi bil aktiven in bi delal v dobro centra tudi za nas, ves ta čas ni bilo nobenega
projekta, ki bi se navezoval na nas. Zato bomo tovrstno aktivnost organizirali preko šole, kulturnega, turističnega društva in še kakšne organizacije, ki bo mlade v kraju povezala.«
Svetniki občine Sv. Tomaž so nedavno sprejeli tudi sklep o ustanovitvi občinske uprave občine Sv. Tomaž. Ta bo štela tri ljudi. Sestavljali jo bodo direktor uprave, glavni finančnik, odgovoren za proračun, in tajnik administrator. Predvidevajo, da bo mesto direktorja zasedel delavec s sedmo stopnjo univerzitetne izobrazbe pravne smeri, za finančnika bo pogoj najmanj šesta stopnja izobrazbe ekonomske smeri, tajnik pa bo s peto stopnjo izobrazbe. Iz občinske uprave Ormož bodo prevzeli dva uslužbenca, tretjega, finančnika, pa bodo dobili preko razpisa. Občina naj bi v polni zasedbi začela delovati že 1. julija. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Mirko Cvetko, župan občine Sv. Tomaž, ni pripravljen prevzeti obveznosti za vse zavode, ki so bili ustanovljeni v skupni občini, saj dvomi, da so kraju potrebni.
Gorišnica • Kako nastaja trg
Rušenja in novogradnje v centru
Čeprav iz občine Gorišnica zadnje čase ni slišati kaj veliko novic, pa to ne pomeni, da se tudi nič ne dogaja. V zakulisju se namreč vedno nekaj dogaja, to je zlato pravilo, ki še nikoli doslej ni odpovedalo!
Znano je, da so se gorišniški policisti končno rešili nemogočih pogojev dela v stari in dotrajani, sicer večnamenski hiški v samem centru občine (podlehniški bodo na težko pričakovano selitev morali počakati do avgusta ali septembra). V novo policijsko postajo so se preselili že 23. aprila, uradna otvoritev pa bo 23. maja. Ključe izpraznjenih prostorov pa so policisti predali gorišniškemu županu zadnji aprilski dan.
Namesto „policije" poslovno-
stanovanjski objekt
Usoda zdaj večinoma opustele stavbe, v kateri sicer še aktivno dela bar, je že zapečatena: zaradi starosti in dotrajanosti se bo brez dvoma rušila v celoti, skupaj z bližnjimi garažami. Lastnik objekta in zemljišča je, kot rečeno, občina. Župan Jožef Kokot je v zvezi s prihodnostjo zgradbe povedal naslednje: „Objekt je namenjen rušenju, trenutno pa na občini pripravljamo idejne zasnove za novogradnjo na tem zemljišču. Predvidena je izgradnja poslov-no-stanovanjskega objekta z garažami. Po sedanjih načrtih bo občina pripravila vso potrebno dokumentacijo za novogradnjo, nato pa bomo izdali razpis za investitorja, ki bo na tem mestu želel graditi po predstavljenem oz. pripravljenem načrtu. Novogradnja bo imela približno enako obliko in velikost kot sedanja zgradba, spodaj bodo poslovni prostori, zgoraj pa je predvidenih osem stanovanj.
Občina namerava svoje lastništvo zemljišč v centru povečati še z nakupom dela parcele v lasti ptujske KZ (na sliki); kaj vse se bo gradilo tam, pa župan Kokot ni hotel povedati ne zlepa ne zgr-da ...
Ob stavbi se bodo zgradile še garaže. Občina ima interes na osnovi lastništva zemljišča od bodočega investitorja pridobiti nekaj poslovnih prostorov in dve garaži. Vse to je pa seveda že stvar dogovora z izbranim naložbenikom, ki se bo lotil gradnje."
Kdaj in kdo naj bi izvedel rušenje sedanjega objekta, ostaja še odprto vprašanje. Po besedah župana sta možni dve opciji, in sicer lahko rušitev izvede občina, pri čemer si bo seveda stroške tega obračunala v pogodbi z naložbenikom, lahko pa rušenje izvede tudi investitor, ki se bo za izgradnjo objekta odločil. Vsekakor pred jesenjo rušenja objekta še ni pričakovati, saj bodo najprej izdelani in občinskemu svetu predstavljeni PZI in PGD za novogradnjo, nato bo s sklepom občinskega sveta izdan javni razpis in šele z izbiro izvajalca naj bi bilo popolno-
ma jasno, kdo bo stavbo dejansko rušil. Najverjetneje je tako rušenje pričakovati šele v naslednjem letu. Najemnik, ki v zgradbi še vedno opravlja gostinsko dejavnost, bo imel možnost nadaljevati slednjo do same rušitve, sicer pa mu najemna pogodba z občino kot lastnikom prostora poteče prvega junija letos.
S porušitvijo sedanje stavbe bodo svoje prostore izgubili tudi gorišniški kulturniki, ki majo zdaj v pritličju urejen t. i Mali muzej gledališke igre, v katerem občasno pripravljajo razstave ali drugačne kulturne prireditve. Kje si bodo uredili druge primerne prostore, ni znano, obstaja pa možnost, da jih bodo spet dobili v okviru novih poslovnih prostorov, ki jih bo s pogodbo z investitorjem pridobila občina. Za tovrstno možnost sicer tisti, ki poznajo „naklonjenost" občinskega vodstva do kulturnikov, držijo velike
Namesto sedanje opustele in dotrajane zgradbe, kjer je do nedavnega domovala policija, se bo gradil nov poslovno-stanovanjski objekt.
fige v žepu ...
Občina bo odkupila še del zemljišč od KZ
Načrtovana gradnja novega poslovno-stanovanjskega objekta v samem centru občine tik ob novi občinski stavbi pa ni edina stvar, ki bo krojila prihodnjo podobo središča občine. Nobena skrivnost namreč ni več, da je od pisma o nameri, po katerem naj bi uredila svojo novo prodajalno v sklopu novogradnje namesto velikega vaškega doma, odstopila Kmetijska zadruga Ptuj. Občini je tako že poslala pismo o nameri z novo vsebino, iz katere je
razbrati, da bo novo trgovino uredila na lokaciji sedanje, jo sicer nekoliko povečala in modernizirala, namerava pa podreti staro stavbo za trgovino. Občini KZ ponuja v odkup precej zemljišča, gre za okrog 60 arov, saj zadruga v centru občine ne potrebuje toliko zemljišč (neuradno gre za okoli 1,5 hektarja zemljišča v lasti KZ). Pogajanja med KZ in občino bodo gotovo še težka in vroča, o tem ni kaj dvomiti, kolikšno velikost zadružnega zemljišča pa bo občina na koncu odkupila, ostaja skrivnost. Prav tako je glede namembnosti pričakovanega lastništva parcel skrivnosten župan, ki je na naša številna vprašanja in
morebitne opcije, kaj naj bi se tam zidalo, potrdil le, da bo del zemljišča gotovo namenjen parkiriščem, drugi del pa takšni dejavnosti oz. dejavnostim, ki so za občino nujno potrebne. Edino, kar je Kokot popolnoma zanikal, je možnost, da bi se na tej lokaciji gradili izključno stanovanjski objekti ali pa objekti, namenjeni obrtni dejavnosti, saj so za to že uredili obrtno cono. „Sicer pa je že dolgo znano, da bo občina Gorišnica postala trg prav kmalu, in v tej smeri je pripravljena tudi vsa strategija ureditve centra," je na koncu še pribil Jožef Kokot.
SM
Ptuj • Izobraževanje Prospect
Izobraževanje za ljudi z izkušnjo duševne motnje
V Dijaškem domu na Ptuju je od 9. do 11. maja potekalo izobraževanje Prospect za ljudi z izkušnjo duševne motje, njihove svojce in prijatelje. O tem smo se pogovarjali z Bogdanom Dobnikom, koordinatorjem izobraževanja Prospect.
»To izobraževanje je posebno iz dveh vidikov. Pri oblikovanju programa so sodelovali ljudje z izkušnjo duševne motnje, ki so sami povedali, kaj bi radi slišali, o čem bi se radi pogovarjali, učili, in tudi njihovi svojci. Še bolj bistveno pa je, da gre za izobraževanje po načelih vrstniškega izobraževanja, kar pomeni, da ne predavajo strokovnjaki s področja zdravstvenega in socialnega varstva, temveč ljudje z izkušnjo in svojci, kar je tudi za širši prostor zelo zanimiv pojav,« je o izobraževanju, ki je potekalo v prostorih Dijaškega doma Ptuj od 9. do 11. maja v dveh skupinah s po 12 udeleženci, povedal koor-
dinator Bogdan Dobnik.
Med temami, ki so jih obravnavali, je bil tudi stres, ki sam po sebi ni vzrok za duševne motnje, je pa sprožilec. Temo so predlagali svojci. Potrebno je vedeti, da je skrb za svojca z duševno motnjo veliko breme. Stres je potrebno vedeti prepoznati in tudi znati ukrepati, potem ko ga prepoznaš. Praksa namreč kaže, da ga v večini ljudje prepoznajo šele v fazi izbruha, ko že povzroča težave v vsakdanjem funkcioniranju posameznika. Potrebno je biti pozoren na manjše znake, med katerimi so brezvoljnost, kronična utrujenost, razdražlji-vost v medosebnih odnosih,
črnogledost. Stres se odraža tudi telesno. V začetni fazi je zelo pomemben pogovor z
osebo, ki ji zaupamo, če pa že preraste v psihosocialno oziroma psihološko težavo, pa je
Foto: Črtomir Goznik
Bogdan Dobnik, koordinator izobraževanja Prospect
potrebna pomoč zdravnika, psihologa, lahko pa taka oseba išče pomoč tudi v okviru nevladnih organizacij. V začetni fazi si je mogoče pomagati tudi s kakšno literaturo, pravi Bogdan Dobnik.
Svojci in prijatelji so izvedeli tudi veliko novega o težavah v duševnem zdravju ter o prepoznavanju stisk in potreb njihovih najbližjih.V eni od tem so govorili o tem, da morajo tudi svojci poskrbeti zase, ker v skrbi za svoje bližnje pogosto pozabljajo nase. Ljudi z izkušnjo pa so zanimale predvsem teme okrog tega, kje v lokalnem okolju je mogoče najti nekatere oblike pomoči, kako delujejo
mehanizmi podpornega zaposlovanja, ki so novost tudi v slovenskem prostoru, kako poiskati nekatere informacije, ki jih nekdo potrebuje, kako nadaljevati študij kljub bolezni in podobno.
Izobraževanje poteka na ravni cele države, seli se iz kraja v kraj, skupaj jih bodo letos izvedli pet. Pobudnik za nastanek izobraževanja Prospect je Evropsko združenje svojcev oseb s težavami v duševnem zdravju (EUFA-MI). Program se izvaja že v 12 državah Evrope, v Sloveniji ga organizira društvo Ozara, nacionalno združenje za kakovost življenja.
Foto: SM
Foto: SM
Ormož • Predavanje o biološko-dinamičnem kmetovanju
Možnost zdravega življenja in razvoja človeka
Nedavno je bilo v ormoškem hotelu zelo zanimivo predavanje Mete Vrhunc, predsednice društva Ajda, ki se ukvarja z najstarejšo in najučinkovitejšo metodo sonaravnega kmetovanja brez uporabe kemičnih preparatov. Predavanje je bilo organizirano na pobudo in ob pomoči Gibanja za pravičnost in razvoj ter pod okriljem Mladinskega centra Ormož.
■ v.
Meta Vrhunc je zagnana govornica, ki v dvournem predavanju ni izgubila rdeče niti in močnega energetskega naboja, s katerim je pritegnila številne poslušalce, da so kljub pozni uri vztrajali pri poslušanju. Z biološko-di-namičnim načinom kmetovanja, drugačnim pogledom na prehranjevanje, zdravljenje in pedagogiko se je srečala med svojim bivanjem v Nemčiji. Po vrnitvi v Slovenijo si je tudi sama omislila kmetijo. Zadnjih 15 let kmetuje popolnoma brez kemičnih pripomočkov na več kot 10-hektarski kmetiji v bližini Vrhnike, o kateri sama pravi: »Kmetija ima manj sonca, kot bi si ga želela, in preveč vode, toda na njej zraste fantastična zelenjava in žita. Hrana je odlične kvalitete in pridelki so, po mojem mnenju, visoki. Pridelujem praktično vse. V trgovini kupim le olje, sladkor in limone.«
Genetična horor verzija Slovenije
Kljub temu da je zastrupljanje zemlje, vode in pridelkov s pesticidi in drugimi snovmi zelo resen problem, se zdi Meti Vrhunc ta trenutek še hujša in nepopravljiva grožnja svetu, kot ga poznamo, širjenje gensko spremenjenih organizmov (GSO). »Gensko spremenjeni organizmi so komponenta, ki jo bo težko popraviti, ker gre za kombinacijo različnih živih bitij. Znanstveniki na tehnični način vgradijo gen neke rastline, živali ali človeka v nesorodno rastlino, drugo bakterijo ali drugo žival. Tako raziskovalci ustvarjajo nova živa bitja, mešance med rastlino in živaljo, mešance med nesorodnimi rastlinami. To
prinaša grozljiv nered v okolje, posledice pa niso nikjer do konca raziskane in so potencialna nevarnost za ves živi svet.«
V Švici so se državljani na referendumu izjasnili, da ne želijo gensko tehnično ma-nipuliranih proizvodov, zato je tam za naslednjih pet let pridelovanje takšnih rastlin in njihov uvoz prepovedan. Tudi večina prebivalcev Evrope zavrača gensko tehnično spremenjene organizme v svoji hrani. Kar 160 regij, 3500 mest in na deset tisoč kmetov se je razglasilo za območje brez gensko spremenjene tehnike, njihovo število še narašča. Na drugi strani pa agrarni koncerni s svojimi partnerji iz znanosti in oblasti še vedno poskušajo vse, da bi gensko spremenjene rastline uvedli v evropsko poljedelstvo.
Slovenija se ta trenutek nahaja pred obravnavo zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami in namerava uradno uvesti sejanje in pridelovanje gensko spremenjenih organizmov v slovenski prostor. Civilna iniciativa Združenje za zdravo Slovenijo združuje večje število društev, ki si prizadevajo preprečiti sprejetje omenjenega zakona. Njihovo peticijo proti zakonu je doslej podpisalo že več kot 10.000 državljanov. Meta Vrhunc je v spremljajoči brošuri lepo popisala, kaj se zgodi pri genski manipulaciji. »Losos, v katerega je vgrajen človeški hormon, je mnogo večji od svojih genetsko čistih vrstnikov in zraste mnogo hitreje. Toda ali je to dopustno, če na drugi strani pripelje njegova prisotnost že v nekaj letih do izumrtja gensko čiste po-
pulacije? BT koruza, v katero so znanstveniki vgradili gen bacila, proizvaja sama insek-ticid in se lahko sama brani pred koruznim hroščem. Toda ali je dopustno sejati tako koruzo, če obenem ta in-sekticid v nekaj letih pomori vse naše čebele?"
Vrhunčeva opozarja tudi na odvisnost kmetov od mul-tinacionalk, ki izdelajo in patentirajo gensko spremenjene organizme, kot na primer BT koruzo in BT bombaž, nato pa ga skušajo z lažno propagando vsiliti kmetom po vsem svetu. Ameriški kon-cerni imajo patentno pravico že za tretjino vseh kulturnih rastlin v Indiji.
Živeti v sozvočju z energijami kozmosa
Biološko-dinamična metoda kmetovanja je najstarejša sonaravna metoda kmetovanja, razširjena po vsem svetu, po vseh klimatskih conah in povsod dosega izjemne uspehe, je poudarila Meta Vrhunc. „Grozljivo je, da Slovenija kar 80 % vse hrane uvaža, da smo odvisni od tujine, naše njive pa so zapuščene. Programiran je propad potencialov preživetja v tem prostoru in lepe kulturne krajine, s katero se še vedno hvalimo in brez katere Slovenija tudi turistično ne bo več zanimiva. Če začnemo z biodinamiko, s Steinerjevo metodo, po kateri sama delam že 15 let na svoji kmetiji, lahko postane Slovenija raj pestrosti, novega zdravja. Zato je potrebno v tej situaciji, ki je odprta za vprašanja ekologije, prehranjevanja, ljudem približati metodo novega odnosa do narave. Ta metoda zmore spet spraviti stvari v red, vrniti zdravje rastlinam, živalim in človeku."
»Odgovornost za svoje zdravje in hrano bomo morali vzeti v svoje roke.«
Na vprašanje, na kaj se opira biodinamično kmetovanje, je Vrhunčeva povedala, da ljudje raziskujemo molekule, atome, smisel za globalne zadeve pa smo izgubili. Vemo še, da toplota in svetloba prihajata od sonca, tudi luno še kar upoštevamo, saj je statistično verificirano, da je ob polni luna več kaznivih dejanj in podobno. „O tem, da pa na podoben način za življenje potrebne energije dobivamo tudi od Marsa, Venere, Jupitra, Merkurja, Saturna, iz zodiaka, pa moderen človek ne ve več prav veliko, o tem ne razmišlja, kozmosu se je odtujil. Sodobno industrijsko kmetijstvo predstavlja za rastline velik problem. Zemlja, ki je tretirana s kemijo, postane kot gluha. S strupi je dotolčena, zato ji je treba pomagati, da si opomore, in
jo spet senzibilizirati za koz-mos. Dve do tri leta so potrebna, da zemlja ponovno začne slišati kozmos, potem pa lahko z njo spet delamo. Najprej prenehamo uporabljati kemijo, nato začnemo uporabljati Steinerjevo metodo in preparate, ki jih je dodelala Maria Thun. Zemljo energetsko obogatimo. Če rastlinam pomagamo z energijami življenja, rastline same lažje tolerirajo posamezne strupe."
Energije so močnejše od snovi
Na vprašanje o smiselnosti in možnostih takšne proizvodnje v današnjem onesnaženem svetu Meta Vrhunc pravi: „Del strupov vsekakor pride v rastline. Sploh, kjer je veliko sadjarstva in vinograd-
Leskovec • Tradicionalno ocenjevanje vin
Nekoliko manjše povprečje kvalitete
V organizaciji Turističnega društva »Klopotec« Leskovec so 9. maja priredili že tradicionalno ocenjevanje vin, ki ga kot enega osrednjih društvenih dogodkov pripravljajo od leta 2003. Priznanja vinogradnikom bodo podelili avgusta na kmečkem prazniku v Leskovcu.
Ocenjevanje je znova pritegnilo nekaj uspešnih ha-loških vinogradnikov in vinarjev - petčlanska komisija preizkuševalcev je ocenila 30 vzorcev normalnih trgatev in predikatov. Predsednica komisije je bila Terezija Meško iz KGZ Ptuj, pri delu pa so ji pomagali še Edi Hojnik, Miran Reberc, Jurij Cvitanič in Marjan Ivančič - vsi že vešči ocenjevanj. Po končanem delu je Meškova povedala, da je bila komisija zadovoljna z vzorci, trije so bili sicer izločeni, v primerjavi z lanskim ocenjevanjem pa je bilo letošnje povprečje manjše za
nekaj odstotkov. Vendarle je ocenjevanje vin v Leskovcu v primerjavi z drugimi ocenjevanji na širšem Ptujskem po mnenju Meškove zadovoljivo in solidno, zato velja z njim nadaljevati tudi v prihodnje.
Posebej visoke ocene so letos prejeli: Rozalija in Janez Belšak iz Skorišnjaka za traminec, pozna trgatev, letnik 2006, in za sauvignon, jagodni izbor, letnik 2006, ter Benjamin Vidovič iz Repišč za laški rizling, izbor 2005, in chardonnay, jagodni izbor, letnik 2006, dokaj dobre in povprečne ocene pa so dobili vzorci normalnih trgatev.
TM
ništva, je problem. Vendar naši preparati zmorejo veliko. Wolfgang Schmit, kontrolor za pridelavo Demeter, je imel navado reči, da je biološko-dinamično pridelana hrana v slabih okoljskih razmerah še vedno mnogo boljša kot v dobrih okoljskih razmerah na konvencionalni način pridelana hrana. Skratka, energije so močnejše od snovi. Podobno je pri človeku. Nekoga bo majhna količina strupa uničila, drugi, ki ima več vitalnosti, bo to lažje prenesel. Zato se moramo potruditi, da bo hrana energetsko čim boljša, da bo tudi naša toleranca do strupov, ki smo jim izpostavljeni v svojem življenjskem okolju, čim večja. Sami moramo vzeti skrb za svoje zdravje v svoje roke, nehajmo uporabljati strupe, poskušajmo čimveč hrane pridelati sami po BD metodi. Potem bo naše zdravje iz leta v leto boljše, tudi psihično zdravje; mislim, da se nihče ne počuti dobro, ko razmišlja o tem, da sam pripomore k temu, da se zastruplja zemljo in posledično rastline, živali in človeka."
Prvi korak pri reševanju onesnaževanja in pridelave hrane je, da se problem ozavesti. „Pri tem morajo svojo vlogo odigrati tudi mediji, najti je treba prave modele, ki vodijo v bodočnost, ne se postavljati v službo mul-tinacionalk ali tistih, ki hočejo nekaj prodati, ampak v službo bodočnosti, človeka. V centru mora biti prizadevanje, da imajo ljudje zdrave možnosti življenja in lastnega razvoja." Viki Klemenčič Ivanuša
Petčlanska komisija ocenjevalcev s pomočnikom Jožijem Murkom iz tudi računalniško obdelal.
Foto: TM
KGZ Ptuj, ki je končne podatke
Več o bio dinamičnem kmetovanju in Združenju za zdravo Slovenijo je mogoče izvedeti na www.ajda-vrzdenec.si.
Foto: vki
Hajdina • SDS-ov pogled na občinski svet in razvoj občine
»Rešitve moramo poiskati skupaj, brez strankarskih zapletov«
SDS občine Hajdina je na lokalnih volitvah leta 2006 dosegla drugi volilni rezultat. Glede na rezultat so pričakovali, da bo temu primerna tudi zastopanost v delovnih telesih občinskega sveta in da bodo lahko pri kreiranju bodočega razvoja občine sodelovali tudi nečlani stranke, strokovnjaki s posameznih področij dela. Prav tako naj bi jim pripadlo mesto enega od podžupanov, tako je vsaj nepisano pravilo, tudi v nadzorni organ občine jim ni uspelo priti.
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Marjan Leber, predsednik IO OO SDS Hajdina
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Stanko Glažar, vodja svetniške skupine SDS, ki po novem deluje brez tretjega člana Ivana Veglja
V občini Hajdina tako ni mogoče učinkovito izvajati nadzorne funkcije, ki jo v vseh razvitih demokracijah ima opozicija. V stranki sicer pravijo, da bodo v obdobju občinskega sveta 2006-2010 delovali kot konstruktivna opozicija. O SDS-ovem pogledu na delo občinskega sveta in in razvoj občine smo se pogovarjali s predsednikom IO OO SDS Hajdina dr. Marjanom Leberjem in vodjo svetniške skupine SDS mag. Stankom Glažarjem.
Št. tednik: Kako komentirate neupoštevanje vaših predlogov pri sestavi delovnih teles sveta občine Hajdina v novem mandatu?
Dr. M. Leber: »Ne glede
na to, da smo na lokalnih volitvah 2006 pričakovali še boljši rezultat, smo z vso resnostjo pristopili k uresničevanju obljubljenih ciljev. Želeli smo tvorno sodelovati v delovnih telesih občinskih organov, to potrjuje pisni predlog za člane komisij in odborov občinskega sveta, ki smo ga v uradni obliki pred prvo sejo občinskega sveta v novembru 2006 edini posredovali županu in občinskemu svetu. Pri izbiri predlaganih članov smo upoštevali strokovne kompetence in reference kandidatov na posameznih področjih. Pri oblikovanju predloga oziroma števila kandidatov v delovnih telesih smo upoštevali volilne rezultate. Pričakovali smo, da nam bo kot opoziciji dodeljeno mesto podžupana in da bomo dobili možnost so-izvajanja nadzorne funkcije v nadzornem odboru, kar je običajno v vseh demokracijah. Po večkratnih pogajanjih ter usklajevanjih z županom in vodilno stranko, kjer smo zagovarjali, da mora sestava delovnih teles temeljiti na strokovni primernosti članov in ne na politični pripadnosti, je prevladalo izkazovanje politične premoči vladajoče stranke v občini. Ponujenega kadrovanja, kjer naš predlog ni bil upoštevan, nikakor nismo mogli sprejeti, zato smo v januarju 2007 obvestili občinski svet, da člani stranke in svetniške skupine SDS ne bomo sprejeli ponujenega maloštevilnega članstva v občinskih odborih in komisijah, saj smo ocenili, da glede na izoblikovan dokončen predlog nikakor ne moremo vplivati na odločitve. To pa ne pomeni, da bomo pasivni pri kreiranju bodočega razvoja
občine, nasprotno, na povabilo bomo vedno pripravljeni aktivno sodelovati s katerokoli komisijo ali odborom pri snovanju pomembnih rešitev za našo občino. Kot konstruktivna opozicija pa bomo ob vsaki problematiki podajali tudi naše predloge in poskušali uveljavljati koristne in ustvarjalne rešitve v dobrobit občank in občanov.«
Bo Vegelj vrnil mandat?
Št. tednik: Pri imenovanju delovnih teles občinskega sveta v tretjem mandatu se je dolgo zapletalo, od marca letos pa delujejo v polni sestavi. Od članov svetniške skupine SDS se je za delo v občinskih organih oziroma delovnih telesih takrat »odločil« le Ivan Vegelj.
Dr. M. Leber: »Res je, imenovanje članov delovnih teles se je vleklo kar nekaj časa, tudi zaradi nepravilnega in nezakonitega poteka imenovanja. V občinski svet so bili na osnovi volitev z liste SDS delegirani trije člani, za vodjo skupine in tudi kot zastopnika pri pogajanjih smo imenovali mag. Stanka Glažarja. Ivan Vegelj pravzaprav ni bil član stranke SDS, mandat svetnika je pridobil na osnovi uvrstitve na listo SDS. Za vključevanje v občinske odbore se je odločil samovoljno, naš predlog, po katerem smo ga uvrščali na pomembnejša mesta, ni bil sprejet. V stranki smo ocenili, da nam je s svojimi odločitvami v času pogajanj škodoval pri oblikovanju končne sestave delovnih teles, predvsem pa ni deloval usklajeno s svetniško skupino, zato smo ga na seji IO izključili iz naše svetniške skupine in o tem tudi obvestili občinski svet. Pričakujemo, da bo na osnovi moralnih in etičnih načel iz podpisane izjave in pogodbe stranki SDS vrnil mandat občinskega svetnika. Svetniško skupino SDS sestavljata po novem Stanko Glažar in Franc Krajnc, ki se bosta še intenzivneje in aktivneje vključevala v razprave ter oblikovanje rešitev v občinskem svetu. V kolikšni meri bodo njuni predlogi upoštevani, pa je seveda odvisno od razumne presoje ostalih članov sveta. Morda jima bo kdaj kateri od članov občinskega sveta, ne glede na strankarsko pripadnost, tudi pritrdil, seveda v dobro celo-
tne občine.«
Št. tednik: Kako boste v stranki izkoristili čas do naslednjih lokalnih volitev?
Dr. M. Leber: »Nekoliko smo spremenili sestavo izvršilnega in nadzornega odbora, zato pričakujemo nove, sveže ideje. Pridobili smo tudi nekaj novih članov, na tem bomo delali ves čas. Bistveno želimo povečati našo prepoznavnost z različnimi aktivnostmi na področju športa, druženja, izobraževanja in različnih strok. Aktivno se bomo vključevali v občinske akcije, predvsem pa želimo biti prisotni pri kreiranju razvojnih ciljev v občini z oblikovanjem učinkovitih inovativnih rešitev, odprti smo za kakršenkoli dialog pri uresničevanju razvojnih ciljev občine.«
Št. tednik: Kateri so ključni razvojni problemi oziroma vprašanja, na katere opozarjate?
Dr. M. Leber: »Teh je kar veliko, od enostavnih do kompleksnejših. Predvsem vidimo veliko pomanjkljivost v slabem obveščanju občanov o pomembnih zadevah, o katerih razpravljajo občinski svetniki. Še vedno vztrajamo pri pomembnejši vlogi vaških odborov. Občinska finančna sredstva bo potrebno enako-
merneje in racionalneje koristiti, povečati dotok evropskega in državnega denarja v obliki subvencij, opredeliti vlogo in pomen gospodarskega sektorja v naši občini, izdelati sistematični pristop pri izgradnji infrastrukture, rešiti problem prometa, hrupa in onesnaženja v naseljih ob cestnih prometnicah itd. Problemov je v občini veliko, rešitve pa moramo poiskati skupaj, brez strankarskih zapletov in si na najboljši način zagotoviti svetlejšo prihodnost, v kateri bomo občani lahko ustvarjalno delovali v sožitju ter enakovredni razvojni stopnji vsakega dela občine.«
Občinski svet -
glasovalni stroj
Št. tednik: Kako bi ocenili delovanje občine in novoizvoljenega občinskega sveta po šestih mesecih delovanja?
S. Glažar: »Moram poudariti, da me je delovanje novega občinskega sveta presenetilo v negativnem smislu. Sam sem si predstavljal »vaško politiko« kot skupino ljudi, ki je na volitvah pridobila zaupanje ljudi (mandat), da v njihovem imenu sprejema strateške odločitve o življenju in delu lokalne skupnosti. Po
daljšem zapletanju, nepoznavanju predpisov, je prišlo do formiranja odborov in komisij. Zelo hitro se je videlo, da so predvolilne obljube eno, realnost pa drugo. Vsa županova zagotovila o vključevanju domačih strokovnjakov s posameznih področij v delo občine so se hitro pozabila, saj je bilo pomembneje, iz katere stranke kdo prihaja in kdo ga je predlagal, kot pa njegove strokovnost in kompetence. Občinski svet je v dosedanjih šestih sejah deloval kot glasovalni stroj, ki ne potrebuje razmišljanja in argumentov za sprejemanje odločitev. Komaj sedaj sem ugotovil, da so v svetu nekateri ljudje, ki imajo parcialne osebne interese in jim je le malo mar za prihodnost občine. O pripravi občinskega razvojnega programa, ki je osnova za sistematično delo vsake lokalne skupnosti, se nismo začeli niti pogovarjati. Sprejet je bil dveletni proračun, ki pa je premalo razvojno in investicijsko naravnan, postavka za razvoj gospodarstva pa je celo zmanjšana glede na preteklo leto. Nekateri smiselni predlogi in pobude so naleteli na gluha ušesa. Odgovorov na vprašanja novih svetnikov, ki bi želeli malo razgibati občinsko dogajanje, pa še po petih mesecih nismo prejeli. Kljub temu da je bilo za izdajanje občinskega glasila Hajdinčan namenjenih več proračunskih sredstev, vodstvo občine ni pokazalo interesa za pogostejše izdajanje. Številni dogodki ob izidu niso več aktualni, ker še ni bilo javnih razpisov za različna področja, so naši aktivni klubi in društva ostali brez mesečnih dotacij za svoje dejavnosti. Objavljanje odgovorov na svetniška vprašanja in pobude se uredniškemu odboru Hajdinčana, uradnega glasila občinskega sveta, ne zdi smiselno. Vaški odbori še vedno nimajo večjih pooblastil, pa tudi postavka za delovanje vaških skupnosti se še ni povečala. Za številne smiselne projekte, ki so jih posamezniki predlagali, ni bilo dovolj sredstev, na drugi strani pa si kot majhna občina ob profesionalnem županu lahko privoščimo kar dva podžupana, del preteklega mandata pa podžupan ni bil potreben. Celo nadzorni odbor občine, v njem ni nobenega člana opozicije, je opozoril na načelo dobrega gospodarjenja z občinskim premoženjem, racionalnejše
trošenje davkoplačevalskega denarja in poostreno kontrolo pri izvedbi projektov.«
Št. tednik: Zaradi vztrajanja pri dogovorih izpred volitev vam nekateri očitajo, da ne delujete v interesu volivcev oziroma razvoja občine. Kaj jim lahko odgovorite?
S. Glažar: »Menim, da se vsak, ki vstopa v politiko, močno zaveda, da je njegov rok trajanja odvisen od volivcev. Sam sem se odločil, da želim soustvarjati prostor, kjer živim in delam. V občinski svet prenašam ideje, predloge in pobude, za katere mislim, da bodo prispevale k zagotavljanju boljših pogojev za razvoj lokalne skupnosti in višjo kvaliteto življenja občanov. S kolegi, ki so podobnega mnenja, podpiramo in smo že doslej potrjevali take predloge, ki so pomenili napredek naše občine na različnih področjih življenja. Nikakor pa ne morem biti zadovoljen s proračunom občine, kjer ne najdem nobenih državnih in evropskih sredstev, s proračunom, ki zmanjšuje sredstva za razvoj gospodarstva. Analiza dela zadnjih dveh mandatov nazorno prikazuje, da smo v naši občini realizirali bistveno manj projektov v primerjavi z občinami, ki so imele precej manjše proračune, zato nikakor ne morem biti zadovoljen, nujno potrebno je iskati rešitve za svetlejšo prihodnost.«
Št. tednik: Kakšen pa je vaš odnos do največjega turističnega projekta, ki naj bi se zgodil v občini Hajdina, izgradnjo Mega-laxie?
S. Glažar: »Vladi RS in nekaterim poslancem DZ z našega območaj smo lahko močno hvaležni, da se omenjeni projekt nahaja med prioritetnimi za prihodnje programsko obdobje. Projekt bo pomenil veliko pridobitev za celotno Spodnje Podravje. Sama občina Hajdina pa menim, da je premalo pripravljena oziroma ne izvaja nobenih aktivnosti, ki bi vzpodbujale razvoj projekta in mu ustvarjale pogoje za realizacijo. Župan in nekateri posamezniki, ki si na široko pripenjajo zasluge za omenjeni projekt, razen tega, da so formirali komisijo, ki se še ni sestala, niso storili ničesar. Sam sem pri sprejemu proračuna za leto 2007 in 2008 opozoril na omenjeno dejstvo, vendar ni bilo nobenega odziva.«
Hajdina • 9. medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu
Vzpodbuda za učenje prometnih pravil
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Hajdina in OŠ Hajdina sta prejšnji petek, 11. maja, uspešno izpeljala 9. medobčinsko tekmovanje ekip osnovnih in srednjih šol Kaj veš o prometu za kolesarje in voznike koles z motorjem.
Tekmovanja se je udeležilo 16 osnovnošolskih in 3 ekipe ptujskih srednjih šol, najboljšim pa so tudi tokrat podelili diplome, medalje in pokale. V kratkem kulturnem programu so nastopile plesalke Twirling kluba Hajdina, harmonikar Tadej in mladi glasbeniki iz 5. razreda, tekmovalce pa je pozdravil tudi ravnatelj OŠ Hajdina Jože Lah.
Tekmovanje Kaj veš oprome-tu je izredno priljubljeno vseslovensko tekmovanje, ki ima velik pomen pri vzgoji mladih v prometu in razvijanju njihovih spretnosti, na nek način pa naj bi bila tovrstna tekmovanja tudi vzpodbuda za učenje prometnih pravil. Potem ko so skorajda vse osnovne šole v okviru UE Ptuj že pred časom uspešno izpeljale šolska tekmovanja, so svoje najboljše tekmovalce prijavili še na medobčinsko tekmovanje, najboljše z medobčinske preizkušnje čaka še nastop na državnem tekmovanju.
Na Hajdini so mladi kolesarji in vozniki koles z motorjem znova preverjali teoretično znanje prometnih predpisov, pomerili so se v spretnostni vožnji po poligonu, posebej zanimiva pa je bila praktična vožnja v prometu po Sp. in Zg. Hajdini. Še posebej vožnjo v prometu so nekateri odlično izpeljali, sicer pa so za njihovo dodatno varnost na terenu skrbeli ptujski policisti in člani gasilskih društev v občini Hajdina, ves čas pa so jih spremljali in ocenjevali inštruktorji avtošole Prednost. Bolj zaskrbljujoče kot vožnja na terenu pa je iz leta v leto teoretično znanje o prometnih predpisih, ki se pri mladih vse bolj slabša in tudi letošnje tekmovanje ni izjema, so ugotavljali člani ocenjevalne komisije, potem ko so pregledali vse teste.
Med okrog 90 tekmovalci so na Hajdini po zaključku tekmovanja razglasili najboljše med posamezniki in ekipno, hajdin-ski župan Radoslav Simonič in predsednik organizacijskega odbora Slavko Burjan pa sta vsem udeležencem posebej čestitala in najboljšim razdelila diplome, pokale in medalje.
Med ekipami osnovnih šol je
Ekipa kolesarjev OS Videm pri Ptuju z mentorico Olgo Zelenik je na tekmovanju Kaj veš o prometu zmagala drugič zapored.
Posebej zanimivo je bilo na poligonu, kjer so kolesarji in motoristi morali pokazati še posebej veliko spretnosti.
lanski uspeh ponovila ekipa OŠ Videm pri Ptuju, drugo mesto je zasedla OŠ Ljudski vrt in tretje mesto domačini - ekipa OŠ Hajdina. Nekoliko bolj tesno je bilo prvi posameznih uvrstitvah, kjer je zmagal Niko Obran z OŠ Gorišnica, drugo mesto sta
si delila Jan Meznarič z OŠ Markovci in Boris Breg z OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena, tretji pa je bil Jure Sakel-šek, OŠ Ljudski vrt.
Ekipa Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj je zmagala med srednjimi šolami pred Eko-
nomsko šolo in Gimnazijo Ptuj, Damjan Korošec pa je bil najboljši med posamezniki, na drugo mesto se je uvrstil Uroš Cvetko, tretje mesto pa sta si delila Denis Štuhec in Marko Janžekovič.
TM
Ptuj • 15. regijsko tekmovanje mladih raziskovalcev
Na državno tekmovanje 15 nalog
Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj je konec aprila pripravilo 15. regijsko tekmovanje mladih raziskovalcev iz Spodnjega Podravja in Prlekije.
V petek, 20. aprila, so se v prostorih Šolskega centra Ptuj predstavili mladi raziskovalci iz srednjih šol, dan zatem pa v prostorih Osnovne šole Goriš-nica raziskovalci iz osnovnih šol.
29 dijakov je pripravilo 30 raziskovalnih nalog, šest nalog več pa je prispevalo 62 osnovnošolcev. Za svoje delo so mladi raziskovalci prejeli priznanje bistroum - bronastega, srebrnega ali zlatega. Te so jim podelili recenzenti - na osnovnih šolah je bilo 14, na srednjih pa sedem ocenjevalcev.
Kar enajst raziskovalnih nalog, ki so jih pripravili osnovnošolci, si je po mnenju recenzentov prislužilo zlato priznanje. Najboljši mladi raziskovalci, ki so na regijskem tekmovanju dobili bistrouma z zlatimi lasmi, se bodo prvega junija pomerili z ostalimi raziskovalci na državnem tekmovanju v Murski Soboti. Učenci osnovnih šol Hajdina, JVIZ Destrnik-Trnov-ska vas in Ljudski vrt se bodo na državnem tekmovanju predstavili s po dvema raziskovalnima nalogama, pridružili pa se jim bodo raziskovalci iz OŠ Cirkula-
ne-Zavrč, OŠ Ormož; Ivanjkovci, in OŠ Cirkovce s po eno nalogo. Osnovnošolce so letos zanimala različna področja: od etnologije, slovenščine do zgodovine in ekonomije.
Med srednješolci so bili letos najuspešnejši dijaki Ekonomske šole Ptuj in Gimnazije Ormož. Oboji bodo na državnem tekmovanju predstavili po dve raziskovalni nalogi - Gimnazija Ormož s področja ekologije in biologije, Ekonomska šola Ptuj pa s področja ekonomije in prava.
Dženana Becirovic
Tednikova knjigarnica
O skopuhu, ki se je skril v blagajno
Slikanice, knjige, kjer enakovredno tvorita zgodbo beseda in slika praviloma nagovarjajo najmlajše. Toda prava, likovno in literarno vrhunska slikanica, ne pozna starostnih bralskih omejitev in nudi celosten estetski užitek, kot vsaka druga umetnina. Med takšne slikanice za male in velike sodi tudi pravljica O skopuhu, ki seje skril v blagajno.
Verjetno še niste slišali in ne brali o neizmerno bogatem baronu, ki je trepetal za svoje imetje tako močno, da je odpustil vso svojo služinčad, da je zanemaril sorodstvo in od silnega strahu pred tatovi in drugimi grabežljivci domala ni zatisnil očesa. Pa toliko imetja je imel, da bi lahko mnoga ognjišča revežem ogrel!
Skopuštvo je precej zoprna bolezen, ki nazadnje prizadene predvsem skopuha. Skopost je tema mnogim pravljicam in zgodbam, skopuških peripetij je veliko v ljudskem izročilu, kjer tistega, ki ima preveč k sebi obrnjeni roki, čaka zaslužena kazen ali nemilost.
Grški pisatelj Evyenios Trivizas je skopuha duhovito postavil pred mnoge preizkušnje varovanja imetja. Baron tako razmišlja: »Zna biti, da služabniki kujejo zaroto proti meni. Zna biti, da prijatelji spletkarijo proti meni. Zna biti, da sorodniki, zlasti strici, bratranci in boter, ogrožajo moje življenje!« Po vseh mogočih varovalnih in alarmnih napravah je mislil, da bo svojo skrb za imetje rešil z nakupom »največje, najdražje, najbolj trpežne blagajne na svetu«, toda uštel seje. Misel, da so roparji strašno zviti, mu ni dala spati. Baron se zato odloči, da se bo zaklenil v blagajno s svojimi dragocenostmi in denarjem. Mestoma je pripoved prav poetična in prijazno smešna, ko se z osamljenim skopuhom, ki po lastni izbiri postane sam svoj ujetnik, sreča vlomilec. Kradljivcu, ki je bil obsojen na zaporniško samoto, pač ne gre v račun samota bogatuna! Njun pogovor o osamljenosti je smešen in bridek hkrati, saj gre za odrasla moža, ki se odvežeta svojih samotnih poti z otroško igro.
Baron Flaf fon Fluf, skopuh brez primere, ki ga je ubesedil grški pisatelj Evyenios Trivizas, je odličen pravljični lik, ki ga je slovenskim bralcem ponudilo novo založništvo Lepa beseda iz Ljubljane. Zgovorno ime založbe je povsem opravičeno, saj slikanica v prevodu Klarise Jovanovic in s podobami Vena Dolenca zaokrožuje lepoto besede in slike v pričujoči izdaji. Avtor je v pripovedi ohranil bistvo ljudskega pripovedovanja in ritem zgodbe ter ga dopolnil s ponavljanjem, z medmeti, z verodostojnim dialogom, ki kar kliče po odrskih deskah. Seveda besedilo polno zaživi ob izvirni slovenski ilustraciji, ki ni obremenjena z naslovnikom, torej najmlajšim bralcem, marveč s čistim likovnim jezikom, s skladno risbo in dinamično kompozicijo dograjuje besedilo. Le-to je posebej dragoceno, saj je zgodba o skopuhu eden redkih prevodov za mlade bralce sodobnega grškega avtorja, ki je za navedeno delo prejel državno nagrado za otroško literaturo akademije znanosti in umetnosti v Atenah.
Med mnogimi prevedenimi slikanicami, ki jih ponuja slovenski knjižni trg, pričujoča zasluži posebno pozornostzaradi izvrstnega slovenskega soavtorstva v prevodu in ilustriranju.
Liljana Klemenčič
Foto: TM
Foto: TM
Ptuj • Nov projekt Tadeja Toša
Nocoj premiera Hamleta
V petek, 11. maja, ob 11. uri je v Gledališki kleti potekala novinarska konferenca nove premiere Mestnega gledališča Ptuj. Z avtorskim monologom se bo nocoj (v petek, 18. maja) ob 20. uri v prostorih Stare steklarske s predstavo Hamlet predstavil Tadej Toš.
Avtorski monolog Tadeja Toša zagotovo ne bo klasična uprizoritev Hamleta. Toš je za predstavo sam napisal besedilo, pri čemer je uporabljal dele iz Hamleta. Zgodba ostaja nespremenjena, od ostalih uprizoritev pa se bo
razlikovala po tem, da jo bo uprizoril en sam igralec - Tadej Toš. Projekt, ki je zanj, kot pravi, inspirativen in izzivalen. Želel je narediti igro, ki jo bo odigralo čim manj ljudi. „Številke sem delil in delil ter na koncu ostal sam," se je po-
šalil Toš.
Pravi, da je zanj to, da bo sam na odru, izziv in na nek način preverjanje samega sebe. „Poskušal bom narediti predstavo za ljudi, ki bo tudi družaben dogodek. Ljudem želim prihranit nekaj ur živ-
Tadej Toš, Rene Maurin in Rok Vilčnik
Ptuj • Anketa med dijaki
Prakso vidijo kot dobro priložnost za nadaljnje delo, nekateri izmed naših sogovornikov so si službo že priskrbeli na mestih, kjer so izvajali obvezno šolsko prakso. O tem, kako je potekalo njihovo delo, kaj so se naučili in kakšno je njihovo mnenje o obvezni šolski praksi, smo se pogovarjali s tremi dijaki.
mestu kasneje nikoli ne potrebujemo. Žalostno je, da v trgovski šoli v tretjem letniku nimamo matematike, imamo pa ogromno predmetov, ki so nekoristni. Po mojem mnenju bi nas lahko več učili o stvareh, ki jih potrebujemo, ko se zaposlimo. Sam sem prakso doživel kot zelo pozitivno izkušnjo, naučil sem se prodajati, sprejemati blago ipd. To se je pokazalo tudi na državnem tekmovanju v tehniki prodaje, ki je bilo v Slovenski Bistrici, saj sem dosegel prvo mesto."
Foto: Dženana Becirovic
Foto: Dženana Becirovic
Sandi Žuran, 3. letnik, program trgovec: „Prakso sem opravljal v trgovini Tuš, kjer sem delal 630 ur. Naučil sem se veliko več kot v šoli, pa še plačilo sem dobil za to. Zelo sem zadovoljen s tem, kako sem delal tam, saj so mi dejansko dali priložnost, da se izkažem. Mislim, da je v šoli izobraževalni proces zgrešen. Definitivno bi moralo biti več prakse, ker veliko stvari, ki jih učijo v šolah, na delovnem
Foto: Dženana Becirovic
Tadej Žnidarič, 3. letnik, program trgovec: „Na praksi sem se naučil veliko več kot v šoli. Vesel sem, da sem dobil priložnost, da tudi praktično nekaj delam. Zaupali so mi in lahko sem delal vse, kar delajo ostali delavci v Mercatorju,
ljenja s tem, da ne bom igral predstave pet ali šest ur, ampak bom bistvo strnil in predstavo naredil zanimivo v malo več kot eni uri," je še dejal Toš. Pravi, da je iskal formo, ki bi bila zanimiva, hitra, duhovita in informativna. Želel je ljudi spraviti v gledališče, kjer se
lahko družijo na kvaliteten način. Poudarja, da predstava ni namenjena zgolj starejši populaciji, ampak bo v korist tudi srednješolcem, ki se jim je doslej Hamlet zdel dolgočasen. „Moj cilj je ta material enostavno približati ljudem. Edukacija, zabava, gledališki izziv in revitalizacija mestnega jedra, to je zame Hamlet," je dejal Toš.
Kot je povedal direktor ptujskega gledališča Rene Maurin, so bili te predstave zelo veseli, saj so avtorski projekti pri njih vedno dobrodošli.
In od kod ideja za projekt? Toš pravi, da je idejo dobil pred časom, ko si je šel v galerijo ogledat neko razstavo. Takrat je srečal neko de-
kle, ki je bralo Hamleta, njen komentar na to knjigo pa je bil, da je dolga in zakomplici-rana. In takrat se je v Toševi glavi nekaj premaknilo. Začel je razmišljati o tem, da je ljudem treba pomagati in jim na kratko povedati, kaj je bistvo vsega. „Napisal sem si tekst in se ga naučil na pamet. Dodal še nekaj stvari, ki jih lahko počnem na odru, in to je to. Od tukaj naprej pa je samo še gledališče - dobrodošli!" je zaključil Toš.
Sicer pa si premiero predstave Hamlet lahko ogledate danes, 18. maja, ob 20. uri v prostorih Stare steklarske in si o njej ustvarite svoje mnenje.
Dženana Becirovic
Slovenija • 17. Petrolov likovni natečaj zaključen
Otroci odraslim
Otroci in njihovi mentorji so lahko do 26. aprila pošiljali svoja dela za Petrolov likovni natečaj Otroci odraslim. Letošnji slogan »Zdravo, čisto okolje - da bo tudi jutri življenje« je privabil več kot 1500 otrok iz vse Slovenije. Pretekla leta so se natečaja aktivno udeleževale šole iz po-dravske regije, med drugim so se odlično izkazali učenci Osnovne šole Ljudski vrt iz Ptuja.
Foto: Dženana Becirovic
S prakso do rednega dela
S tem, da je praktično usposabljanje, ki ga izvajajo na nekaterih srednjih šolah, zelo pomembno, se strinjajo tako učitelji kot dijaki. Dijaki Ekonomske šole Ptuj, ki obiskujejo program trgovec, so konec aprila končali prakso. V šolskih klopeh niso bili 630 ur oziroma približno štiri mesece, a menijo, da bi praktičnega usposabljanja moralo biti še več.
kjer sem opravljal prakso. To je bila zame odlična izkušnja, saj sem si priskrbel delo in sedaj zraven šole delam v Mer-catorju. Mislim, da se je treba izkazati na praksi in potem brez težav dobiš tudi redno službo."
Dela, ki so jih pošiljali otroci iz vrtcev, osnovnih šol in drugih vzgojno-izobraževal-nih zavodov, bo strokovna komisija skrbno pregledala, najboljša pa tudi nagradila.
Prejeta likovna dela tekmujejo v treh različnih kategorijah, in sicer v kategoriji posameznikov v treh različnih starostnih kategorijah ter v kategoriji kolekcij šol, vrtcev ali drugih vzgojno-izobraže-valnih zavodov. Nagrajenci natečaja bodo znani maja, povabljeni pa bodo na zaključno prireditev s podelitvijo priznanj in nagrad, ki bo 1. junija v Ljubljani. Takrat bodo nagrajena likovna dela prvič tudi razstavljena. V tednu po prireditvi bodo nagrajeni izdelki na ogled v Tivolskem gradu in v vsakoletnem likovnem katalogu, ki ga bodo prejele tudi vse sodelujoče ustanove. V knjižnicah bo ka-
talog na voljo za knjižnično izposojo, vsa dela pa bodo letos prvič na ogled tudi v elektronski obliki, in sicer na Petrolovi spletni strani.
Ocenjevanje prejetih likovnih del je zaupana strokovni komisij v sestavi dr. Tonka Tacol, dr. Beatriz Tomšič Čerkez, mag. Tomaž Gor-jup in Sonja Žižek Fujs kot predstavnici Petrola, ki pri projektu sodeluje že 10. leto.
»Natečaj Otroci odraslim nam daje možnost neposrednega soočenja z likovnimi izdelki, ki nastajajo v učnem procesu likovne vzgoje v osnovni šoli, pri likovni dejavnosti v vrtcu ali kje drugje. Predstavljajo učenčevo individualno združevanje doživljajsko čustvenih, li-kovno-estetskih pa tudi intelektualnih komponent ob samostojnem raziskovanju likovnega izražanja. Otroci od-
dajajo to otroško primarnost in pripovednost, poznavanje likovnih pojmov in zmožnost rešitve likovnih problemov. Predstavljajo veliko homogeno celoto - sožitje likovnih prvin in oblikovalnih načel, likovnih materialov in motivov in kot takšni predstavljajo tudi merilo za kakovostno pedagoško delo v učnem procesu ali v drugi likovni dejavnosti. Odkrivajo pedagoško, didaktično in strokovno usposobljenost učitelja in vzgojitelja« je povedala članica strokovne komisije dr. Tonka Tacol.
Sicer pa je likovni natečaj, ki ga je Petrol prvič organiziral že leta 1990, sprva bil namenjen le osnovnošolcem, kasneje pa so svojo dejavnost razširili tudi na vrtce in druge vzgojno-izobraževalne zavode.
Dženana Becirovic
Ptuj • Monokomedija Evangelij po Čušinu
Cusina bodo ponovno povabili
V torek, 8. maja, ob 19.30 je na Viktorinovem večeru dramski igralec Gregor Cu-šin predstavil svoj avtorski projekt, monokomedijo Evangelij po Čušinu.
Ines Zavratnik, 2. letnik, administrativni tehnik: „Prakso sem opravljala od 26. marca do 6. aprila na Upravni enoti v Ljutomeru. Tudi jaz mislim, da je praksa bolj koristna kot šola. Pokažejo ti, kaj je treba delati na delovnem mestu, in ogromno se naučiš. V šoli je kar nekaj predmetov, ki niso potrebni, na praksi pa se dejansko naučiš komunicirati z ljudmi, kar je zelo pomembno, če želiš kakovostno opravljati svoje delo."
Dženana Becirovic
Sodeč po številu gledalcev in njihovih reakcijah, je monokomedija na Ptuju bila sprejeta več kot odlično. O tem, kaj sploh je Evangelij po Čušinu, avtor pravi: „To je evangelij, povedan na resno neresen način. Ali pa neresno resen. Po Čušinovo. Kot katoličan sem želel spregovoriti katoličanom, vernik vernikom, Jezusu zastaviti nekaj vprašanj, ki morda mučijo še koga. Predvsem pa sem želel na glas povedati svoje mnenje o nekaj bolj ali manj aktualnih dogajanjih - predvsem v Cerkvi, in to na ljudem prijeten, humoren način, saj verjamem v smejočega Boga. Prav tako verjamem, da je bil Jezus
igralec in humorist. Nastopal je pred množicami, torej je bil tudi dober govorec. Znal je pripovedovati zgodbe. Če bi bil dolgočasen govorec, ga množice ne bi poslušale ure in ure, pa če bi imele njegove zgodbe še tako globoko vsebino," je o svoji predstavi zapisal avtor. Čušin je prepričan, da je Jezus moral nekatere prilike in zgodbe pripovedovati z nasmeškom na ustih, kot humorne zgodbe, kot anekdote.
Ko je Čušin imel že približno izdelan koncept predstave, je preveril svoje namene pri duhovniku, profesorju na teološki fakulteti, ki mu je pojasnil, da je evangelij
med drugim tudi literarna, književna zvrst; pripoved o besedah in dejanjih Jezusa Kristusa, kar ga je pomirilo in spodbudilo. Tako je Evangelij po Čušinu avtorjev pogled na Jezusa in njegovo delo.
Nad Čušinovo izvedbo mo-nokomedije so bili Ptujčani navdušeni, kar nedvomno dokazuje nabito poln refek-torij minoritskega samostana. Navdušenja pa ni skrivala niti Veronika Emeršič, ena izmed organizatorjev, ki so Ču-šina povabila na gostovanje na Ptuj. Pravi, da je predstava obenem zabavna in poučna ter da ga nameravajo ponovno povabiti.
Dženana Becirovic
Piše: dr. Ljubica Šuligoj • Pred sedemdesetimi leti
Na Ptujskem med špansko državljansko vojno
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Lahko zatrdimo, da so ton življenju na šoli sicer dajali levičarsko usmerjeni dijaki, toda v šolskih aktivnostih je sodeloval širok krog dijaštva, različno ideološko in politično opredeljen. Oblikovanje enotne dijaške fronte je bilo v času naraščajočega fašizma pomembno dejanje. Nekaj primerov: v sestavkih literarne družine Setev in nato v almanahu Mlada setev so se zlivali izrazi domovinskih čustev, razmišljanja o usodi slovenstva na avstrijskem Koroškem, o socialnih problemih delavstva, viničarjev ipd.
Manifestativno so dijaki izrazili svoja domovinska čustva ob izdaji brušure Hitler-jevci v Sloveniji iz 1937. leta v Ljubljani. Naslovnica brošure simbolično ponazarja nemška imperialistična hotenja po »izgubljenih pokrajinah« (tako tudi Spodnje Štajerske), krvava roka s kremplji pa sega po slovenskem ozemlju, kot delu bodočega nemškega rajha. Knjižica naj bi opozorila demokratično slovensko javnost na obrambo naroda, na odločnejše nastope predvsem v krajih agresivne nemške manjšine (na Ptujskem je ilegalni tisk razkrival početja domačega nemštva). Brošura je dokaj razburila ptujske Nemce, saj je bilo v njej moč prebrati o pošiljanju mladine v nemške šole, o nacistični vojaški prevzgoji mladih na obrobju Ptuja v skladu nego-
vanjem »duha nemške mladine«, o pevskem festivalu v Breslauu in takratni »poklo-nitveni deputaciji« zastopnikov Maribora, Celja in Ptuja pri Hitlerju itd.
Ob izidu brošure je ilustrirani lepak s podobo kljukastega križa in grabežljivimi rokami, ki segajo po slovenskih krajih, v notranjosti gimnazijske stavbe vabil na zborovanje v gimnazijsko
risalnico. Ker je zborovanje šolsko vodstvo prepovedalo, so se dijaki demonstrativno zbrani odpravili v mesto ... Nekaj zaslišanj pri Sreskem načelstvu ni imelo nadaljnjih posledic.
V zadnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja se je ob nacističnih grožnjah začutilo na Ptuju nelagodje, zaskrbljenost. Poraz španske republikanske vojske leta1939 je
vnesel vznemirjenost. Na pobudo »odbora ljudske pomoči« so se zbirali prispevki za španske borce, internirance v južni Franciji. V tej akciji se je zlasti aktivno udejstvovala delavka Marija Hrenič, žena mizarskega pomočnika Franca Peršona, zaupnika ptujske podružnice pri Zvezi lesnih delavcev in zaradi komunizma že obsojenega.
Zaskrbljeno je javnost spremljala usodo zajetih
španskih borcev. Kvedrova družina se je pisno obrnila na francosko ambasado v Beogradu in opozorila »njegovo ekscelenco« na težke življenjske pogoje »najmilejših«, ki so bili že 21 mesecev v internaciji, čeprav »tistih političnih razlogov«, zaradi katerih bi naj bili nekateri še v taborišču, ni bilo več. Toda oblasti so že bile drugače seznanjene. Sresko načelstvo na Ptuju je leta 1940 poročalo Kraljevski
Vir: ZAP, zbirka MD-45.
Dramski odsek Sokola se je 1937. leta predstavil gledališki publiki z Nušicevim Narodnim poslancem v režiji Draga Hasla, učitelja na Državni meščanski šoli.
KOČEVJA
MARIBORA
CELJA
PTUJA
KONJIC
SLOV. BISTRICE HRASTNIKA ŠOŠTANJA GRABŠTAJNA LJUBLJANE ""'JESENIC
p: ifi
Vir: Arhiv Zgodovinskega oddelka PMP.
Naslovnica brošure Hitlerjevci v Sloveniji iz leta 1937 simbolno ponazarja nacistična prizadevanja po slovenskem ozemlju.
banski upravi o Dušanu Kve-dru kot »izrazitemu komunistu«, ki se je v Franciji družil s komunisti in se v Španiji boril v vrstah republikancev.
Iz internacije v južni Franciji so se maloštevilni vračali domov. Od septembra 1939. leta do decembra naslednjega leta je jugoslovanska vlada omogočila repatriacijo po skupinah. Za Dušana Kvedra in Toneta Žnideriča, osumljenih komunizma, zato ni bilo povratka, - strah pred komunizmom je bil za mednarodno reakcijo močnejši.
Poraz republikanske vojske, bridka usoda španskega ljudstva in zmaga frankistič-nih sil marca 1939. leta so bili za demokratično javnost resno sporočilo, da je fašizem na zmagovitem pohodu. Zahodne države so se temu pohodu prepozno postavile po robu, zato se je svet znašel na prepihu nove svetovne vojne. V takih razmerah je za demokratično javnost na Ptuju veljalo le eno sporočilo: v usodnem času, za slovenstvo nenaklonjenem, je potrebno strniti narodne sile ne glede na ideološko in politično pripadnost.
Op.: Sestavek sloni na virih Arhiva Republike Slovenije, Zgodovinskega arhiva Ptuj, Zgodovinskega oddelka PMP, Inštituta za novejšo zgodovino Ljubljana, Muzeja narodne osvoboditve Maribor, na časopisnih in ustnih virih ter ustrezni literaturi.
Hajdina • Slovesen podpis gasilskih aneksov v okviru OGZ Ptuj
Na trg po dodaten denar za gasilstvo
Župani štirih občin: Hajdine Radoslav Simonič, Markovcev Franc Kekec, Cirkulan Janez Jurgec in MO Ptuj dr. Štefan Čelan ter podžupanja Zavrča Marta Bosilj so pred kratkim na Hajdini v prostorih gasilskega doma z vodstvom Območne gasilske zveze Ptuj (OGZ) in predsedniki ter predstavniki vseh 24 prostovoljnih gasilskih društev znova podpisali pogodbe in anekse k pogodbi o opravljanju gasilske javne službe. Slovesnega podpisa se je udeležil tudi predsednik GZ Slovenije Ernest Eory.
Gostitelj slovesnega dogodka hajdinski župan Radoslav Simonič je ob tej priložnosti izrazil željo, da si v prihodnje želi bolj legalen in transparenten način financiranja gasilske javne službe, ki naj bo enak za vsa gasilska društva po Sloveniji, temu razmišljanju pa se je pridružil tudi predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič in dodal, da si želi, da bi imeli enoten sistem financiranja v območni zvezi. Znano je namreč, da je nekaj nejasnosti, povezanih s financiranjem gasilstva; inšpekcijski pregled je tudi nekaterim občinam in gasilskim društvom v ptujski zvezi lani povzročil preveč težav, a naj bi bile v veliki meri zdaj že odpravljene, kot je zagotovil tudi predsednik GZS Eöry. Ob tem je spomnil, da
je za njimi veliko pogovorov in usklajevanj, tudi v samem vrhu računskega sodišča, in da so se uspeli dogovoriti za način financiranja gasilstva po t. i. tripartitni pogodbi, v okviru katere je potrebno posebej ovrednoti tako PGD in kot tudi gasilske zveze.
Predsednik OGZ Ptuj Meglič pa je dejal, da so eni redkih v Sloveniji, ki imajo področje financiranja prostovoljnega gasilstva zdaj urejeno v skladu z zakonodajo, računskim sodiščem in tudi ministrstvi, zato po njegovem ne bi smelo več biti pravno spornih podlag. Meglič je k temu dodal še nekaj številk, kar zadeva financiranje, in posebej izpostavil, da bodo za delovanje območne zveze v letu 2007 potrebovali dobrih 56 tisoč evrov; od tega
bodo 44 tisoč prispevale občine, ostalo pa si bo morala zveza pridobiti na trgu, kar je ena od novosti. Poudaril je še, da je bilo preteklo leto zelo investicijsko naravnano in da so v OGZ Ptuj uspešno zaključili nekatere investicije, katerih slovesne predaje bodo prav kmalu, kot denimo novih gasilskih avtomobilov v Dražencih, Bukovcih in Grajeni, novega gasilskega doma v Markovcih, dokončan pa je tudi gasilski dom v Novi vasi.
Slovesnemu podpisu gasilskih aneksov so dodali še podelitev dveh pomembnih priznanj GZS; dobitnika sta hajdinski župan Radoslav Si-monič in občinski poveljnik v občine Hajdini Janko Merc, ki sta napredovala v višji čin.
TM
Uspel dogovor z župani in gasilske pogodbe ter aneksi so znova podpisani za eno leto vanje gasilskih društev in zveze pa zagotovljen.
Foto: TM
denar za delo-
Rokomet
Uspešna serija Jeruzalema se nadaljuje
Stran 16
Kolesarstvo
Zvone Hasimali v družbi Robiča, Baloha ...
Stran 16
Ples
Daniela Pekič in Jernej Brenholc na SP
Stran 17
Boks
Dober nastop Dušana Rakuša v Puli
Stran 17
Atletika
Potrditev kvalitetnega dela z mladinci
Stran 18
Šolski šport
Naslov državnih prvakinj za OŠ Destrnik
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
RADIOPTUJ
tta. afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Drava Ptuj
»Sedaj branimo 3., napadamo pa 2. mesto!«
Nogometaši ptujske Drave so v sredo ponovno zmagali, tokrat na gostovanj v Črnomlju proti Beli krajini, ki se krčevito bori za obstanek oz. za predzadnje mesto na prvenstveni razpredelnici, ki jim daje možnost za dodatne kvalifikacije. Če so v srečanju na Ptuju dotolkli Dravo in ji prizadejali najtežji poraz v 1. SNL, potem so se Dravaši z dobro, stabilno igro sedaj »maščevali«in osvojili pomembne točke za preboj na tretje mesto.
Časa za slavje pa ni veliko, saj že v soboto na Ptuju Drava igra temo z MIK CM Celjem. Morda bo to srečanje celo eno najpomembnejših v tem prvenstvu: morebitna zmaga bi Dravo obdržala na tretjem mestu, ob tem pa napovedala celo borbo za drugo mesto. Po položaju na prvenstveni razpredelnici so Ptujčani favoriti, vendar Celjani niso nasprotnik za podcenjevanje na gostovanjih; Celjani so za Domžalami druga najuspešnejša ekipa na gostovanjih!
Trener Drave Dražen Besek v soboto ne bo mogel računati na Miljenka Bošnjaka zaradi kazni rumenih kartonov, vprašljiv pa je tudi nastop Roka Kronavetra, ki v Črnomlju ni zaigral zaradi zdravstvenih težav; seveda v klubu upajo, da bo do sobote pripravljen.
»V klubu so si želeli, da bi do konca ostali v boju za visoka mesta, to nam je s serijo dobrih iger tudi uspelo. Trenutno smo na 3. mestu, imamo pa še možnosti celo za drugo. Borili se bomo do zadnje minute, čeprav nam s Celjani ne bo lahko, saj imajo le-ti v svoji ekipi nekaj izvrstnih igralcev, predvsem Čadikovski in Rusič sta nevarna. Da bo nogometno poletje na Ptuju vroče in zanimivo, moramo na tej tekmi pokazati maksimalno borbenost in angažiranost,« je povedal Dražen Besek, Marko Drevenšek pa je dodal: »Gledalci so nas vse skupaj prijetno presenetili na tekmi z Gorico in nas ponesli do zmage. Upam, da bo podobno na tekmi s Celjani, s katerimi imamo sicer slabe izkušnje. Igralci ne čutimo posebnega pritiska, zato na zadnjih tekmah igramo zelo sproščeno.«
DK
PrvaLiga Telekom Slovenije, 34. krog:
Domžale - Nafta 3:0 (2:0); strelca: Ljubijankič 7., 21., Rakovič 86. Maribor - Primorje 1:1 (0:1); strelca: Džinič 75.; Kreft 21. HiT Gorica - Koper 1:7 (1:2); strelci: Nikezic 35.; Volaš 9., 22., Nilton 53., 71., Jakomin 56., Lovrečič 63./11-m, Božičič 90.; R. K.: Cvijanovič 41./HiT Gorica
MIK CM Celje - Interblock 1:1 (1:1); strelca: Rusič 34.; E. Adilovic 9.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 34. kroga: Bela krajina - Drava 0:2 (0:1), Maribor - Primorje 1:1
(0:1), Domžale - Nafta	3:0 (2:0), HIT Gorica	- Koper 1:7 (1:2), Mik CM	Celje - Interblock 1:1 (1:1).
1.	DOMŽALE	34 20	11	3	62:29	71
2.	HIT GORICA	34 16	7	11	64:60	55
3.	DRAVA	34 14	10	10	58:49	52
4.	MARIBOR	34 13	12	9	57:50	51
5.	PRIMORJE	34 13	10	12	47:45	49
6.	NAFTA	34 12	9	13	44:52	45
7.	KOPER	34	9	15	10	47:43	42
8.	MIK CM CELJE	34 10	12	12	49:8	42
9.	BELA KRAJINA	34	5	10	19	38:59	25
10.	INTERBLOCK	34	5	10	19	34:65	25
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV: 22 zadetkov: Nikola Nikezič (HIT Gorica); 16 zadetkov: Sead Zilič (Drava), Ermin Rakovič (Domžale); 13 zadetkov: Goran Arnaut (Primorje); 11 zadetkov: Damir Pekič, Dimitri Ivanov Makriev (oba Maribor), Tim Matavž (HIT Gorica); 10 zadetkov: Sebastjan Cimerotič, Zlatan Ljubijankič (oba Domžale), Jože Benko (Nafta).
Nogomet • 1. SNL, PrvaLiga Telekom Slovenije, S4. krog
Drugo mesto je še dosegljivo!
Bela krajina - Drava 0:2 (0:1)
Strelca: 0:1 Horvat (22), 0:2 Drevenšek (61, z 11-m)
Drava: Murko, Emeršič, Fili-povič, Šterbal, Tisnikar (od. 54. Kelenc), Bošnjak (od 66. Ohun-ta Obi), Prejac, Soska, Drevenšek (od 82. Ogu), Horvat in Zilič. Trener: Dražen Besek.
Rumeni kartoni: Dvorančič, Penica, Panikvar; Soska, Zilič.
Tekma 34. kroga je bila z vidika pomembnosti težja za domače nogometaše, ki si še vedno niso zagotovili obstanka. Ptujčani so tekmo začeli brez najboljšega moža spomladanskega dela, Roka Kronavetra, ki je zaradi bolezni obležal v postelji.
Že v prvi akciji na tekmi so si Ptujčani priigrali prvo odlično priložnost; po strelu iz kota (Tisnikar) je streljal Zilič, a je bil za las nenatančen. Črno-maljci so zelo agresivno pričeli srečanje, velikokrat so na nedovoljen način zaustavljali napade Dravašev, ki so bili precej več pri žogi. Krona tega pritiska je bil zadetek v 22. minuti, ko se je po podaji Ziliča Horvat znašel sam pred vratarjem Pelj-hanom in ga premagal s strelom v daljši kot. Mario Lucas je bil tudi v nadaljevanju veliko pri žogi in je nekajkrat ogrel dlani maloštevilnih gledalcev v Črnomlju. V nadaljevanju je tempo igre nekoliko upadel, v takšni igri pa so še naprej prevladovali gostje. Domačini so se prebudili šele v zaključku prvega dela, ko so izpeljali nekaj nevarnih akcij, a niso bili
Mario Lucas Horvat (Drava, modri del za vodstvo Ptujčanov.
Foto: Črtomir Goznik
dres) je v tej akciji prehitel Leona Panikvarja (Bela krajina) in za-
uspešni pri strelih na gol.
Drugi polčas so odločnejše pričeli domačini, prvo priložnost pa so imeli po strelih Drevenška in Horvata Ptujčani. Trener Drave Dražen Besek je že v 55. minuti naredil zamenjavo Tisnikar-Kelenc, s čimer je želel prekiniti pritisk igralcev Bele krajine. Domačini so
Dražen Besek, trener Drave: »Do našega zgodnjega vodstva je bila to precej živčna tekma. Tudi tokrat nismo znali do popolnosti izkoristiti naše prevlade, smo pa vendarle nadzorovali potek tekme.«
Suad Beširevič, trener Bele krajine: »Igralcem sem se takoj po tekmi zahvalil za sodelovanje in odstopil s položaja trenerja. Beli krajini želim obstanek v ligi. Nerazumljivo mi je, da lahko tako nihamo v igri in odigramo vrhunsko tekmo (z Dravo na Ptuju, Domžale), nato pa nanizamo serijo slabih tekem.«
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Bele krajine so na začetku tekme odigrali precej agresivno; v tej akciji sta dva domača igralca ustavljala Boruta Tisnikarja.
kljub temu v 60. minuti izvedli hiter protinapad, ki pa ga je z odličnim posredovanjem ustavil vratar Murko. Že v naslednjem napadu pa so Ptujčani povedli z 2:0. Podajo proti Bošnjaku je v kazenskem prostoru Bele krajine z roko zaustavil Leon Panikvar in sodnik Vehar je upravičeno pokazal na najstrožjo kazen. Le-to je zanesljivo izvedel Marko Drevenšek. V nadaljevanju je Ohunta Obi vstopil namesto Bošnjaka, Drava pa je bila še naprej odlična v obrambnih nalogah, kjer so igrali praktično brez velikih napak. Pri tem delu so jim veliko pomagali tudi igralci zvezne linije, ki so odlično pokrivali nasprotne igralce, tako da so le-ti zelo težko organizirali napade. Do konca tekme ni prišlo do spremembe rezultata, čeprav je imel Ogu John, v igro
je vstopil v 82. minuti, odlično priložnost, na drugi strani pa je Murko v zadnji minuti tekme odlično ubranil strel Dvoranči-ča iz bližine.
Nogometaši Drave se iz Črnomlja zasluženo vračajo s tremi točkami, saj so pokazali zelo zrelo predstavo, s katero so se še za eno mesto povzpeli na prvenstveni lestvici. Igralci Bele krajine bodo morali točke obstanka iskati v zadnjih dveh tekmah, kar pa bodo poskušali brez trenerja Suada Bešireviča, ki je po tekmi z Dravo nepreklicno odstopil.
Jože Mohorič
35. krog -SOBOTA ob 17.00: Drava - MIK CM Celje
Rokomet • MIK liga, končnica
Uspešna serija Jeruzalema se nadaljuje
Jeruzalem - Rudar 33:29 (18:18)
Jeruzalem: G. Čudič (13 obramb - 2 x 7m), Cvetko; Radujkovic 1, Hali-lovic 1, Bezjak 11, Ivanuša 2, B. Čudič 6 (1), Turkovic 4, Sok, Sobočan 2, Gol-čar 3, Bogadi, Potočnjak in Grizolt 3. Trener: Vlado Hebar.
Rudar: Medved (5 obramb), Glas, Resman (4 obrambe), Madžarevič; Čančar 1, Dobrave 4, Gradišek 6, Habjan, Repar 3 (2), Šmeje 4 (1), Šantl 8, Nahtigal, Klepej 2 in Oljača. Trener: Jani Čop.
Sedemmetrovke: Jeruzalem: 1/1; Rudar 3/5.
Izključitve: Jeruzalem 6; Rudar 4 minute.
Igralec tekme: Marko Bezjak (Jeruzalem Ormož).
Ormožani so tudi proti Rudarju nadaljevali serijo uspešnih rezultatov in zabeležili
novo zmago. »Jeruzalemčki« so proti »knapom« zaigrali nekoliko slabše kot proti Svišu, vendar zmaga ni bila vprašljiva. Do 27. minute so si varovanci trenerja Vlade Hebarja priigrali štiri gole prednosti, 17:13. Blestel je Bezjak, ki je do odhoda na odmor kar sedemkrat zatresel mrežo nerazpoloženih trboveljskih vratarjev - Medveda in Resmana. Bezjak igra v izjemni formi in si prav gotovo
Damir Halilovič, Jeruzalem Ormož: »Ujeli smo pravo formo in pridno zbiramo točke. Z ekipo smo se dogovorili, da pošteno odigramo do konea prvenstva in da ligo za obstanek zaključimo brez poraza. Zmago proti neugodnemu Rudarju smo si pošteno zaslužili.«
MIK liga: Liga za prvaka				
REZULTATI 6. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 43:27 (20:12), Prevent - Gorenje 30:30 (17:15). Srečanje Gold elub - Cimos Koper je bilo odigrano pozno sinoči.				
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 6	6	0	0	50
2. GORENJE 6	2	1	3	41
3. CIMOS KOPER 5	1	2	2	41
4. GOLD CLUB 5	2	0	3	37
5. TRRIMO TREBNJE 6	2	1	3	26
6. PREVENT 6	1	2	3	25
Liga za obstanek				
Rezultati 6. kroga: Jeruzalem Ormož - Rudar EVJ Trbovlje 33:29 (18 :18), Slovan - Ribniea Riko hiše 24:24 (14:10). Prosta je bila ekipa Sviš.				
1. JERUZALEM ORMOŽ 5	3	2	0	22
2. RUDAR TRBOVLJE 5	2	2	1	22
3. SLOVAN 5	0	3	2	20
4. RIBNICA RIKO HIŠE 5	1	3	1	17
5. SVIŠ PEKARNA GROSUPLJE 4	0	2	2	17
Prijateljska tekma:
Mercator Tenzor Ptuj - Koka 36:27 (17:13)
Mercator Tenzor Ptuj: Marinček, Kelene, Majeen, Prapotnik 10, Ciora, Ramšak 2, Volarevič 6, Brumen 4, Murko 3, Levstik 1 in Puš 10. Trener: Mišo Toplak. (DK)
Nogomet • Pokal UEFA
Sevilli pokal Uefa
Na spektakularni uverturi v finale Lige prvakov, ki bo prihodnjo sredo v Atenah, so zasluženo slavili nogometaši Seville, čeprav je potrebno poudariti, da so do zmage prišli tudi s pomočjo sreče in preeej težje kot so to pred tekmo napovedovali nogometni strokovnjaki.
Sama tekma je imela preeej nepričakovan potek. Vsi so nekako napovedovali prevlado in ofenzivo Seville, ki pa je začuda ni bilo nikjer. Še več; ko so Katalonei uvideli, da rdeče-beli niso ravno pri strelu so postajali vse »pre-drznejši« in vajeti igre prevzeli v svoje noge. Tudi v drugem polčasu, potem ko se je prvi končal z rezultatom 1:1 nismo videli prav veliko od Sevilline prepoznavne igre kratkih pasov. Da do tega ni prišlo, je v veliki meri kriva izjemno agresivna igra Espanola na sredini igrišča, na čelu z izvrstnim Ivanom de la Peno. Jeziček na teht-niei v korist Andaluzijeev je bila šele nespametna izključitev Moisesa. Pričakovano so od tega trenutka naprej začeli prevladovati nogometaši v rdeči opravi, ki so si nato ustvarili kar nekaj zrelih priložnosti, toda izid se vse do konea devetdesetih minut ni več spremenil. V podaljšku smo spremljali pravo srhljivko; skratka vse, kar nam no-
gomet lahko ponudi: igro preobratov, veliko priložnosti predvsem na strani številčno močnejše Seville ter borbo do zadnjih atomov moči. Ko je Kano-ute zadel za vodstvo igraleev z juga Španije, se je tekma zdela odločena, »blesteli« so nekateri igralei Seville z neresnimi in podeenjujočimi vložki do igraleev Espanola. Taka lagodna igra se jim je maščevala in mlajši brat slovite Bareelone je zasluženo izenačil. Ko je napočil čas enajstmetrovk, je bil marsikdo prepričan, da se bo ekipi iz prestolniee Andaluzije maščevala ležerna igra, toda to se na srečo njihovih privrženeev ni zgodilo, saj so Katalonei kot po tekočem traku streljali slabo in lovorika je že drugič zapored vendarle zasluženo romala v roke ka-petanu Seville Navarru.
V zadnjih letih je tudi v tem »dru-goligaškem« evropskem tekmovanju viden napredek, kar se tiče kvalitete igre in tudi organiziranosti, vendar še vedno preeej zaostaja za prestižno Ligo prvakov. Toda Uefa se trudi zmanjšati ta razkorak in tekmovanje približati čim širšim množieam, zato se obetajo še nekatere spremembe v pokalu Uefa.
Tadej Podvršek
Foto: Črtomir Goznik
Darjan Ivanuša (Jeruzalem Ormož, z žogo) bo kariero nadaljeval v Gold Clubu, usoda Marka Bezjaka (v ozadju) pa še ni dokončno znana.
zasluži poziv selektorja mladinske reprezentance Janeza Ilca v izbrano vrsto, ki bo od 12.-26. avgusta zastopala barve Slovenije na SP v Makedoniji. Zaključek 1. polčasa pa je popolnoma pripadel Rudarju, ki je po zaslugi zunanje linije Gradišek-Šmejc-Šantl z delnim
izidom 5:1 vrnil goste v igro. Omenjeni trio je do odmora dosegel kar dvanajst zadetkov.
V 33. minuti je prvi strelec gostov, Šantl, povedel Rudar v vodstvo z 20:19, pri tem pa so zasavski rokometaši zapravili še napad za povišanje prednosti. Ormožani so odgovorili
s serijo 4:0 in vodstvom 23:20. Rudar se je še zadnjič vrnil v igro in v 43. minuti (23:23), nato pa je tehtnico v korist Jeruzalema nagnila daljša klop in odličen vratar Gregor Čudič, ki je v 2. polčasu zbral kar deset obramb, od tega dve sedem-metrovki. Gostiteljem je uspe-
la serija s 6:0 in po enajstem golu Bezjaka pobeg k vodstvu 29:23. To je bilo dovolj za novo zmago Ormoža.
V soboto ob 19. uri pri Jeruzalemu na Hardeku v tekmi 7. kroga lige za obstanek gostuje Slovan iz Ljubljane.
Uroš Krstič
Rokomet • Jeruzalem Ormož: prihodi, odhodi
Marko Bezjak v Gold Club ali ...
Rokometna sezona 2006-07 prehaja v sklepni del in ekipe že pridno urejajo svoje vrste za novo sezono. Tisti bolj bogati in s tem urejeni klubi imajo sestavo ekip za prihodnost že bolj ali manj urejene, manj bogati (kot je npr. Jeruzalem Ormož) pa šele sestavljajo mozaik bodoče ekipe. Vsakdanja zgodba malih, vendar toliko bolj srčnih klubov.
Pri Ormožanih so nam potrdili odhod krožnega napadalca Darjana Ivanuše, ki se mu je iztekla pogodba in je podpisal dvoletno razmerje s hrpeljskim Gold Clubom. V taboru Gold
Cluba po raznih medijih trdijo, da so podpisali tudi pogodbo z najbolj vročim rokometašem Jeruzalema Markom Bezjakom. Slednji je po pogodbi z »jeru-zalemčki« vezan še eno leto in je oz. bo prost le ob plačilu odškodnine Gold Cluba Ormoža-nom. Zaenkrat pa s strani Gold Cluba na ormoški rokometni klub ni prispelo nobeno uradno potrdilo ali povpraševanje o Bezjaku, kar je skrajno neresno za klub, ki želi v novi sezoni nastopati v Ligi prvakov. Po trditvah Gold Cluba bi tako Bezjak v tem trenutku imel podpisani dve pogodbi, kar pa ni po zako-
nu in upamo, da na pomolu v slovenskem rokometu ni nova afera (v podobni zgodbi se je znašel slovenski reprezentant Gorazd Škof, ki je imel veljavno pogodbo s Celjani, ob tem pa je še podpisal pogodbo o prestopu z nemškim Magdebur-gom). Pri Jeruzalemu svojemu najboljšemu rokometašu v zgodovini kluba ne želijo povzročati težav, želijo pa, da se Gold Club do Ormožanov obnaša korektno in v skladu s pravili oz. zakoni. Tretja stran v tej zgodbi je portugalska Madeira, ki se prav tako zanima za Marka in ga spremlja že dalj časa.
Kolesarstvo • DOS RAS Extreme 2007
Zvone v družbi z Robičem, Balohom ...
Minuli konec tedna je potekala prva ultramaratonska kolesarska dirka po Sloveniji DOS RAS Extreme 2007. Dirka se je pričela in končala v Postojni. Večji del je potekala ob mejah Slovenije, dolžina dirke je bila 1146 km z 12.000 m višinske razlike.
Med znanimi imeni ultra-maratonskih kolesarjev, kot so Jure Robič, Marko Baloh, Rob Kish je bil tudi član kolesarskega kluba Bike-ek Haloze 2002 Zvone Hasemali. Dirko je začelo 19 kolesarjev, končalo pa zaradi izrednih naporov samo 14. Zvone je dirko končal na 11. mestu z rezultatom dva dni 10 ur in 49 minut. Ta rezultat je sad večmesečnih priprav, treningov in odrekanj. Na dirki ga je spremljala šestčlanska spremljevalna ekipa z dvema spremljevalnima voziloma, ki imajo tudi zaslugo za dosego njegovega rezultata. S
tem rezultatom se lahko Zvone udeleži, če želi, dirke preko Amerike - RAAM. Zvone Hasemali in njegova ekipa se ob tej priložnosti zahvaljujejo vsem, ki so verjeli v njih, v ta projekt,
ter jih ob tem podprli moralno in finančno. »Zelo sem zadovoljen z doseženim, saj sem prišel v cilj prej, kot smo načrtovali. Vesel sem, ker sem bil v tako eminentni družbi, kot sta Mar-
EXTBEME 2007 „s«
Želja vseh tistih, ki imajo radi ormoški rokomet ter Bezjaka pa je, da bi »Marč« kdaj v prihodnosti zaigral v kakšnem slovitem evropskem klubu španske, nemške, francoske lige ... Glede prihodov pa v taboru Jeruzalema še ne želijo odkrivati kart. Novinci v dresu Ormoža-nov za novo sezono pa bodo večinoma iz naše rokometne okolice - torej Velike Nedelje, Gorišnice, Ptuja, ... Nove obraze bodo »jeruzalemčki« predstavili na tiskovni konferenci, ki bo takoj po koncu prestopnega roka.
Uroš Krstič
ko Baloh in Jure Robič in drugi ter seveda s tem, da sem kot najstarejši slovenski udeleženec osvojil enajsto mesto. Sicer pa je bilo naporno, saj je trasa bila zahtevna,« je po prihodu v cilj dejal Zvone Hasemali.
Danilo Klajnšek
Zvonko Hasemali na cilju preizkušnje
Sponzorji: Talum, d. d, Petlja, d. o. o., Občina Rače-Fram, Kolesarski center Bike-ek, Kolesarski klub Bike-ek Haloze 2002, Smm, d. o. o., Bencinski servis BB, Mo-bitel, d. d., Cestno podjetje Ptuj, d.d., Profarmakon international, d. o. o., E-plast Alojz Požgan, s. p., Nomea, d. o. o., Scorpion team, Avtoprevozništvo Drevenšek Janez, s. p., Mesoizdelki Jože Fingu-š,t s. p., Bar Miha Pečke - Mako-le, Teleskop, d. o. o., Avtoprevozništvo Grušovnik Jernej, s. p., LKW Jack - Janko Malinger, s. p., Unuk transport, s. p., Avtoprevozništvo Heričko Peter, s. p., Prevozništvo Majer Ivan, s. p., Mesarija in predelava mesa Danilo Skodič, s. p., Microtronic, d. o. o., Emg, d. o. o, Varnost. d. o. o., Antikorozija in barvanje kovin Miran Farazin, d. o. o., Bauman Igor, Muenchen, Kukovec Jernej, Cerkvenjak.
Foto: dk
Športni ples • Jernej Brenholc s soplesalko na SP v Nemčiji
Letos prvič med profesionalci
Mariborčanka Daniela Pekič in Ptujčan Jernej Brenholc že vrsto let sodelujeta na tekmovanjih v športnem plesu, pred letošnjo sezono pa sta se odločila za prestop med profesionalce. V začetku tega meseca sta že prvič nastopila na svetovnem prvenstvu profesionalnih plesnih parov.
S soplesalko Danielo Pekič sta prestopila med profesionalce? Kakšna je razlika?
J. Brenholc: »Od 1. 1. letos tekmujeva med profesionalci. Razlika niti slučajno ni v denarju, ampak v sistemu tekmovanja, organizacija je na drugačnem nivoju, na tekmah je živa glasba, medijska pokritost je boljša, več je gledalcev. Med amaterji je bila v ospredju tekmovalnost, tukaj pa je tega manj, v ospredju je ples, med pari pa vlada večja kole-gialnost. Nama to dosti bolj ustreza. V samem treningu ni
Katere vrste plesov vadita, kateri vama je najbolj pri srcu?
J. Brenholc: »Pleševa standardne in latinskoameriške plese, vsak od njih vsebuje pet kategorij. V kategorijo standardnih spadajo angleški valček, tango, dunajski valček, quickstep in slowfox, med latinskoameriške pa samba, cha-cha, rumba, jive in passo doble. Midva sva sicer bolj uspešna v standardnih, vendar rada pleševa oboje.«
bistvenih razlik, čeprav med profesionalci želi vsakdo razviti svoj slog.«
Kako dolgo že sodelujeta z Danielo?
J. Brenholc: »Skupaj pleševa že od jeseni 1998, torej bova naslednje leto imele že deseto obletnico.«
Pred kratkim sta nastopala na SP. Kako vama je to uspelo?
J. Brenholc: »Norme so takšne, da lahko na SP pride tisti, ki je prvi ali drugi v državi. Ker je bilo SP v kombinaciji (vseh deset plesov se ocenjuje skupaj), je bilo potrebno osvojiti naslov državnega prvaka. V Sloveniji je sicer zelo malo profesionalnih plesnih parov, zato državnih prvenstev v klasični obliki še nimamo.«
Kako je potekalo samo tekmovanje, koliko je bilo udeležencev?
J. Brenholc: »V petek je potekalo tekmovanje v standardnih plesih, drugi dan je bila tekma v latisnkoameriških plesih. Na koncu so vse skupaj sešteli in dobili smo novega svetovnega prvaka. Midva z Danielo sva osvojila na koncu zelo dobro 13. mesto, razlike med 7. in 15. mestom pa so bile zares minimalne. Vsega skupaj je tekmovalo 28 parov, saj je iz vsake države nastopal samo en par. Svetovna prvaka sta postala Nemca, ki sta po mojem mnenju zasluženo zmagala. Za naju je zanimiv podatek, da sva samo v kategoriji dunajski
Športne novičke
Motokros • Kristjan Tadič dvakrat sedmi
V	Lembergu je potekala tretja dirka za državno prvenstvo v motokrosu. V razredu do 125 ccm sta nastopila tudi brata Kristjan in Peter Tadič.
V	prvi dirki je Kristjan Tadič zasedel sedmo mesto, mesto za njim je bil brat Peter. Slednji je na žalost padel ob zaključku dirke in ni mogel dokončati vožnje, nastopil pa ni tudi v drugi dirki. Kristjan je v drugi vožnji ponovno zasedel sedmo mesto. Tudi v skupnem seštevku treh dirk za državno prvenstvo je starejši brat sedmi s 57. točkami, Peter pa osmi s 47 točkami.
Ta konec tedna bosta mlada in nadarjena motokrosista nastopila na dirki v nemškem Stuttgartu.
Danilo Klajnšek
Boks • Dober nastop Dušana Rakuša v Puli
V	hrvaški Puli je potekal močan mednarodni boksarski turnir, katerega se je udeležil tudi član BK Ring Ptuj Dušan Rakuš, ki je nastopil v kategoriji do 75 kilogramov. Njegov nasprotnik v polfinalu je bil Hrvat Ante Beko,
Utrinek z nastopa na SP v Nemčiji.
valček osvojila odlično šesto mesto, v seštevku vseh petih standardnih plesov pa sva bila osma.«
Kako sta bila zadovoljna
Foto: Langerholc
Dušan Rakuš, BK Ring
ki je na koncu slavil zmago po točkah. Sicer pa je bila borba zelo lepa, atraktivna, saj sta oba boksarja izmenjala številne udarce.
Dušan Rakuš naj bi konec meseca junija boksal na prvenstvu evropske unije. Člani BK Ring se bodo 26. 5. udeležili boksarske revije v Celju, 23. junija pa bodo v avstrijskem Celovcu udeleženci troboja med ekipami ekipe iz Munchna in Celovca.
Danilo Klajnšek
Streljanje • Srečko Majcenovič zmagal v Franciji
Po štirinajstih dnevih odsotnosti se je domov vrnil znani ptujski strelec z zračnim orožjem med invalidi Srečko Majcenovič. Nastopil je na dveh turnirjih in sicer v Franciji in Nemčiji. Po desetih letih se je ponovno znašel v mestecu Dieuz, kjer je prvič slavil zmago s 595 krogi. Očitno je, da mu ta država odgovarja, saj je v stoječem položaju tokrat nastreljal 598 krogov in za krog izboljšal svoj osebni rekord. V ležečem položaju pa je imel nekaj smole in je z 592 nastreljanimi krogi zasedel sedemnajsto mesto.
Za veliki pokal Hessena v Nemčiji je v stoječem položaju s 593 krogi zasedel deveto mesto, leže pa je bil boljši, saj je se je z 596 krogi uvrstil v finale kot šesti in končno s finalnim izidom 104,1 krog tudi na koncu zasedel šesto mesto.
Naslednja dva turnirja, ki se jih bo Srečko udeležil, sta na sporedu v Krškem in prvi vikend v juniju odprto prvenstvo Zagreba.
Danilo Klajnšek
Karting • Ekipna zmaga AMD Moste
V Čedadu (Cividale) je bila dirka v kartingu za Pokal Sportstil in dirka za državno prvenstvo. V organizaciji
športnih delavcev Sportstila je v 16 dirkah nastopilo 96 voznikov, med njimi tudi 9 Ptujčanov, ki pa razen Sta-menkoviča in Klobase niso zabeležili vidnejših uvrstitev, kar je tudi vplivalo na ekipno uvrstitev AMD Ptuj.
V	posameznih razredih DP so bile uvrstitve ptujskih voznikov naslednje: R 3: 8. Mister; R 4: 2. Stamenkovič, 4. Dominko, 5. Zabret, 6. Božak; R 6: 2. Klobasa, 8. Švajncar-Butinar; R 9: 6. Oman, 8. Levstek. V uvrstitvah za pokal Sportstila pa so uvrstitve naših za mesto nižje.
V	ekipnih uvrstitvah so največ točk zbrali vozniki AMD Moste 74 točk, sledijo Gorica 69, Lamko 47, AMD Ptuj 46 ...
Kolesarstvo • Črnila do prvih točk svetovnega pokala
Kolesar mladinskega pogona Perutnine Ptuj Igor Črnila je prejšnji teden v dresu hrvaške reprezentance nastopal na dirki za svetovni pokal - Dirka miru na Češkem. Letos je nastopilo 20 moštev iz Evrope in ZDA. V 42-letni zgodovini so zmagovali številni znani kolesarji, kot so Fabian Cancellara in Denis Menčov, letos pa
je bil najboljši poljski kolesar Michael Kviatkovski. Črnila je osvojil skupno enajsto mesto in s tem svoje prve točke za svetovni pokal. Mladi Varaždi-nec je bil na 499 kilometrov dolgi dirki najboljši v tretji etapi, posamičnem kronometru, kjer je osvojil 14. mesto. Med mladimi kolesarji, ki šele prvo leto nastopajo v kategoriji mladincev, je Črnila osvojil skupno tretje mesto. Najboljši Slovenec na dirki, Blaž Žun, je bil osemnajsti.
UG
Rokoborba •
Čiričeva spet na najvišji stopnički
Člana ljutomerskega rokoborskega kluba sta prejšnji teden uspešno nastopila na turnirju na Slovaškem, kjer so se v grško-rimskem slogu pomerili člani in mladinke. Skupaj je nastopilo 161 tekmovalcev iz 14 klubov, ki so prišli iz Madžarske, Slovaške, Češke, Gruzije in Slovenije.
Med člani je bil Milan Plemenitaš v kategoriji do 96 kg tretji, na najvišjo stopničko pa je v mladinski konkurenci stopila Mihaela Čirič, ki je v kategoriji do 55 kg premagala vse nasprotnice.
Miloš Horvat
Planinski kotiček
Pohod po ekološki poti
Turistično društvo Žetale in restavracija Gastro organizirata v soboto, 19. maja 2007, tradicionalni pohod po ekološki pohodni poti.
PROGRAM:
1.	Ob 9.30 pred bifejem Dobrinček kratek kulturni program s pozdravi in obvestili.
2.	Prvi postanek pri Beletovi lipi.
3.	Pri Furmanovi kleti topla malica in pijača, ki jo poklanjata restavracija Gastro, družina Furman in Turistično društvo.
4.	Vinogradništvo Plajnšek in Izletniška kmetija Darinka Kodrič tržita svoja dobra vina.
5.	Od 13.00 naprej živa glasba in gostinska ponudba pri restavraciji Gastro v Kočicah. Podmladek pri TD Žetale vam bo delil domača jabolka in izvirno vodo.
Vabljeni!
Plesna predstava The 50's
J. Brenholc: »V lanskem letu nas je sedem najboljših plesnih parov (14 plesalcev + eden, ki vse skupaj povezuje) začelo ustvarjati predstavo, ki se imenuje The 50's. S tem smo postali prvi na svetu, ki smo športni ples postavili na odrske deske. V predstavi je na svojstven način predstavljenih vseh deset plesov. Zgodba sama govori o življenju Newyorčanov v 50 letih prejšnjega stoletja; na eni strani so bili bogataši, na drugi pa ljudje, ki so se ukvarjali s prekupčevanjem. Predstava traja dobro uro in je bila med gledalci zelo dobro sprejeta. Doslej smo imeli že štiri predstave v Cankarjevem domu v Gallusovi dvorani, vse so bile razprodane. Svetovno premiero smo imeli v Bolgariji; v Sofiji je predstavo spremljalo 5000 ljudi! Letos bomo nastopili tudi na festivalu Lent, jeseni pa načrtujemo gostovanje v SNG v Mariboru.
Spletni naslov predstave je http://www.the50s.dancestars.info/
--f- -
Foto: Črtomir Goznik
Jernej Brenholc: »Z Danielo skupaj pleševa že od leta 1998, med profesionalce pa sva prestopila 1. januarja letos.«
z vajinim nastopom?
J. Brenholc: »To je bila za naju nova izkušnja; nikogar nisva poznala, nisva poznala načina tekmovanja. Kljub temu sva
pokazala precejšen napredek v samem plesu. To je posledica dobrega treninga v zadnjega pol leta, ko nisva nastopila na nobeni tekmi.«
Katere države so vodilne v svetovnem plesu?
J. Brenholc: »Na začetku lahko povem, da Slovenija velja za svetovno velesilo kar se tiče osvojenih medalj na velikih tekmovanjih. Kar se pa tiče odnosa do tekmovalnega plesa, pa smo precej nizko na tej lestvici. V tujini se tega lotijo precej bolj profesionalno, tudi denarja je bistveno več. Svetovne velesile so tako Anglija, Nemčija, Rusija, Italija, ZDA, vse bolj pa se v ospredje prebijajo vzhodnoevropske države kot so Ukrajina, Češka, Poljska.«
Kakšno je stanje v slovenskem plesu?
J. Brenholc: »Aktivno nastopa približno 100 parov (v Rusiji npr. 20 tisoč!), kar je zelo
malo. Problem je v tem, da imamo zelo malo mladih parov, kar lahko čez nekaj let postane resna težava. Za razvoj plesa je zelo dobro, da se pojavlja na TV; takšen primer je oddaja Spet doma z Mariom.«
Kakšni so vajini nadaljnji načrti?
J. Brenholc: »Na leto se bova udeležila 6 do 10 tekem, ostalo bova posvetila specifičnim pripravam na posamezno tekmo. V naslednjih nekaj letih se želiva prebiti med npr. prvih pet plesnih parov v kombinaciji, tudi v posameznih plesih pa želiva osvojiti kakšen naslov. Drugi načrti so povezani s proučevanjem plesa, morda pa bomo naredili še kakšno podobno predstavo, kot je The 50's. Upam, da bomo s takimi projekti uspeli privabiti še več sponzorjev, ki bi lahko v tem našli svoj interes za oglaševanje.«
Jože Mohorič
Mali nogomet
Društvo malega nogometa Lenart
A-liga
Tekme 16. kroga so bile odigrane v nedeljo, 13. maja, v Vitomarcih, organizator je bila ekipa ŠD Vitomar-ci. Rezultati: ŠD Vitomarci - KMN Legija 4:6 (2:4), KMN Benedikt - ŠD Zavrh 7:4 (5:1), Orfej - KMN Amicus-Gostilna 29 5:4 (3:3), KMN Remos -ŠD Trnovska vas 3:1 (1:0), KMN Zavrh Bar Maist. Klet - ŠD Torpedo 05 4:0 (1:0), ZGD Slik. B. Goričan - DMNR Sandberg-Sinekat 7:1 (2:0).
1.	KMN ZAVRH	16	14	0 2	92:52	42
2.	KMN REMOS	16	11	2	3	81:60 35
3.	TORPEDO 05	16	10	1 5	80:47	31
4.	BENEDIKT	16	9	3	4	83:58 30
5.	ŠD VITOMARCI	16	7	1 8	74:71 22
6.	ŠD ZAVRH	16	7	1 8	54:53	22
7.	SLIK. GORIČAN	16	7	0 9	54:70 21
8.	KMN LEGIJA	16	6	2	8	55:68 20
9.	TRNOVSKA VAS	16	5	2	9	69:60 17
10.	AMICUS 16 5 2 9 63:84 17
11.	ORFEJ 16 5 0 11 59:87 15
12.	SANDBERG 16 3 0 13 53:107 9
Naslednji, 17. krog se igra 20. maja v Lenartu, organizator je ekipa ŠD Torpedo 05.
B-liga
Tekme 14. kroga so bile odigrane v nedeljo, 13. maja, v Cerkvenjaku, organizator ŠD Lotus ml. Rezultati:
ŠD Lotos ml. - ŠD Pernica I 2:4 (1:2), Pizz. Vin. trta Voličina - M-trgovina
Lormanje 9:3 (4:0), KMN Sv. Trojica ml - ŠD Žerjavci 2:3 (1:0), KMN Cerkv. G. Pri Ant. ml. II - KMN Sv. Ana ml. 4:1 (1:1), KMN Mitmau - Old boys st. 10:4 (3:1).
1.	CERKV. ml. II 14 13 0 1 95:36 39
2.	PIZZ.VIN. TRTA 14 12 0 2 126:41 36
3.	KMN MITMAU 14 9 1 4 80:53 28
4.	ŠD ŽERJAVCI 14 6 2 6 47:56 20
5.ŠD	LOTOS ml. 14 5 3 6 79:84 18
6.	OLD BOYS - ST. 14 5 1 8 44:91 16
7.	SV. ANA ml.(-1) 14 4 3 7 53:72 14
8.	SV. TROJICA ml. 14 4 0 10 49:75 12
9.	PERNICA I (-1) 14 4 0 10 39:82 11
10.	M. LORMANJE 14 3 0 11 46:68 9
Naslednji, 15. krog se igra 20. maja 2007, v Sv. Trojici, organizator je ekipa KMN Sv. Trojica ml.
C-liga
Tekme, 15. kroga so bile odigrane v nedeljo, 13. maja, na Destrni-ku, ŠD Destrnik-Virtuozi. Rezultati:
ŠD Destrnik Virtuozi - ŠRD Urban 5:3 (5:0), Old boys ml. - ŠD Pernica II 3:5 (2:4), ŠD Zavrh ml. - ŠD Selce 4:6 (2:2), Prosta ekipa KMN Benedikt ml.
1. ŠD DESTRNIK 15 9 0 6 86:69 27
2.	ŠRD URBAN
3.	ŠD SELCE
4.	ŠD ZAVRH ml.
5.	ŠD PERNICA II
6.	OLD BOYS - ml. 14
7.	BENEDIKT ml. 14
14
15 14 14
8 2 8 1 7 3 5 2 4 1 1 3
57:46 77:80 64:41 72:74 57:68 42:82
Naslednji, 16. krog se igra 20. maja na Destrniku, organizator je ekipa ŠRD Urban.
Zmago Šalamun
anc
Atletika • Ekipno mladinsko državno prvenstvo
Potrditev kvalitetnega dela z mladinci
Minulo nedeljo je na osrednjem slovenskem atletskem stadionu v Spodnji Šiški potekalo ekipno prvenstvo Slovenije za mladince in mladinke. Po več kot desetih letih se je tekmovanja z obema ekipama udeležil tudi Atletski klub Keor Ptuj.
Dekleta so se med dvanajstimi ekipami uvrstile tik pod zmagovalni oder na četrto mesto, fantje pa so med enajstimi ekipami končali mesto nižje na petem mestu. Obe ekipi sta izpolnili pričakovanja in se uvrstili tik pod vrhom slovenske mladinske atletike, kar pred-
Živa Sabo
Foto: UE ^	Foto: UE
Štafeta 4 x 400 metrov
Nuša Turk
stavlja dober obet za naskok na najvišja mesta v naslednjih letih. Upoštevati je treba namreč dva pomembna dejavnika, na katerih temeljijo optimistični obeti. Obe ekipi sta še mladi, jedro predstavljajo mlajši mladinci in nekateri pionirji, ki bodo barve kluba v mladinski konkurenci branili še vrsto let. Po drugi strani pa Ptujčani tokrat niso imeli zastopstva v nekaterih disciplinah (3 pri fantih in 4 pri dekletih) od skupno devetnajstih v vsaki kategoriji, kar se je pomembno poznalo pri skupnem zbiru točk. Za
obe ekipi je skupaj nastopilo 27 atletinj in atletov, dekleta so na četrtem mestu zbrala 10.190 točk po tako imenovanih madžarskih tablicah, fantje pa na petem mestu 9457 točk.
Pri dekletih je največ točk prispevala Laura Pajtler v teku na 800 metrov, kjer je tudi rutinirano zmagala s časom 2 minuti in 15,18 sekunde. Sledijo ji: Urška Škrget (60,68 sekunde na 400 metrov), štafeta 4 x 100 metrov (51,41 sekunde), Tea Holc (13,17 na 100 metrov in 27,39 na 200 metrov), Nina Zupanič (5,27 metra v daljino
in 10,74 metra v troskoku), štafeta 4 x 400 metrov (4 minute in 12,19 sekunde) in Živa Sabo (16,91 sekunde na 100 metrov z ovirami. Pri fantih je največ točk prispeval Mitja Horvat v teku na 200 metrov (22,81 sekunde). Sledi mu štafeta 4 x 100 metrov (44,70 sekunde), David Klajderič (52,66 sekunde na 400 metrov, Aljoša Vajda na 2000 metrov z zaprekami, Domen Černivec v skoku v daljino (588 centimetrov) in Rok Grdina v skoku v višino (180 centimetrov).
UE
Nogomet m 1. SML, 1. SKL, U-16, 2. SML, 2. SKL
i. SML
Rezultati 25. kroga: Aluminij
-	Svoboda 2:1, HIT Gorica - Domžale 2:0, Triglav - Koper 0:1, MIK CM Celje
-	Rudar Velenje 2:1, Maribor - Železničar 3:0, Dravograd - Britof 2:0.
1.	KOPER	25 19	2	4	39:19	59
2.	MARIBOR	25 16 5	4	80:25	53
3.	DOMŽALE	25 15	4	6	53:24	49
4.	RUDAR (V)	25 12	8	5	55:38	44
5.	HIT GORICA	25 13	3	9	55:37	42
6.	TRIGLAV	25 12	4	9	38:35	40
7.	FACTOR	24 12	3	9	44:35	39 1 CELJE 25 10 8	7	52:41	38
25 8 4 13 29:49	28
10.	BRITOF 25 8 3 14 46:64	27
11.	ŽELEZNIČAR 25 6 6 13 36:43	24
12.	DRAVOGRAD 25 7 3 15 25:61	24
13.	SVOBODA 25 6 3 16 34:53	21
14.	KRKA 24 1 2 21 17:79	5 Aluminij - Svoboda 2:1 (1:1) Strelci: 0:1 Djermanovič (17),	1:1
Furek (44. z 11m) in 2:1 Justinek (74).
gona 2:1, Dravograd - Mura 05 1:2, Železničar - Ljutomer Oxlgen 1:3.
1.	MARIBOR 24	18	2	4	66:10	56
2.	MIK CM CELJE 24	17	3	4	82:15	54
3.	MURA 05 24	16	5	3	56:18	53
4.	G. P. ŠAMPION 24	13	6	5	64:23	45
5.	NŠ POLI DRAVA 23 12	4	7	43:27	40
6.	RUDAR (V) 24	10	6	8 34:30	36
7.	ALUMINIJ 23 9	6	8 33:38	33
8.	DRAVOGRAD 24	8	7	9	41:35	31
9.	D. H. RADGONA 24	7	5	12	289:50	26
10.	L. C. SPORTIF 24 8 1 15 38:67 25
11.	LJUTOMER O. 24 6 6 12 26:41 24
12.	NAFTA 24 6 1 17 24:80 19
13.	ŽELEZNIČAR 24 5 1 18 31:74 16
14.	BISTRICA 24 5 1 18 17:81 16 Get Power Šampion - Aluminij
3:1 (1:0) Strelci: 1:0 Kotnik (19), 2:0 Hor-
vat (42), 3:0 Felicijan (56. z 11m) in 3:1 Vindiš (70).
NŠ Poli Drava - Le Coq sportif 2:1 (0:0)
Strelci: 1:0 Skurjeno (39), 1:1 Kos (49) in 2:1 Roškar (55).
2. SML - vzhod
Rezultati 23. kroga: Nafta - NŠ Poli Drava 3:1, Slovenj Gradec - Get Power Šampion 0:7, Bistrica - Šmartno 1928 0:1, Trgovine Jager - Ljutomer 5:2, Zreče - Pohorje 0:0, Nissan Ferk Jarenina - Mura 05 0:1.
1.	NAFTA 23	18	4	1	115:15	58
2.	MURA 05 23	19	1	3	66:25	58
3.	FERK JARENINA 23	16	2	5	69:25	50
4.	TRGOV. JAGER 23	13	4	8	70:38	43
5.	NŠ POLI DRAVA 23	14	0	9	74:40	42
i. SKL
Rezultati 25. kroga: .Aluminij -Svoboda 3:2, MIK CM Celje - Rudar Velenje 2:1, Triglav - Koper 1:3, HIT Gorica - Domžale 1:0, Maribor - Železničar 1:0, Dravograd - Britof 2:2.
1.	FACTOR	24 16	7	1	54:13	55
2.	KOPER	25 17	4	4	59:30	55
3.	MARIBOR	25 13	7	5	51:20	46
4.	DOMŽALE	25 13	7	5	49:18	46
5.	HIT GORICA	25 13	6	6	49:34	45
6.	NIKCM CELJE	25 11	9	5	47:28	42
7.	DRAVOGRAD	25 11	6	8	41:27	39
8.	TRIGLAV	25 9	9	7	33:26	36
9.	ALUMINIJ	25 9	8	8	53:39	35
10.	BRITOF 25 6 7 12 33:34	25
11.	SVOBODA 25 5 4 16 19:57	19
12.	RUDAR (V) 25 5 3 17 21:61	18
13.	KRKA 24 2 4 18 25:76	10
14.	ŽELEZNIČAR 25 2 3 20 16:77	9 Aluminij - Svoboda 3:2 (1:2) Strelci: 0:1 Nukič (5), 0:2 Nukič
(25. z 11m), 1:2 Pečnik (37. z 11m), 2:2 Hajšek (65) in 3:2 Pečnik (78).
LIGA U-14 vzhod
Rezultati 24. kroga: Get Power Šampion - Aluminij 3:1, NŠ Poli Drava - Le coq Sportif 2:1, Bistrica - Maribor 0:3, MIK CM Celje - Rudar Velenje 1:0, Nafta - Davidov Hram Rad-
Foto: Črtomir Goznik
Igralke U-16 ZNK Ljudski vrt (modri dres) in Maribora so prikazale veliko borbenosti.
6.	G. P ŠAMPION 22 13 3 6 48:31 42
7.	KRŠKO 22 11 3 8 48:31 36
8.	ZREČE 23 10 2 11 48:43 32
9.	MALEČNIK 22 8 1 13 49:47 25
10.	ŠMARTNO 23 6 4 13 30:69 22
11.	POHORJE 23 5 5 13 26:58 20
12.	BISTRICA 22 5 3 14 39:87 18
13.	LJUTOMER 23 3 3 17 17:81 12
14.	SLOV. GRADEC 23 0 2 21 10:127 2 Nafta - NŠ Poli Drava 3:1 (3:1) Strelci: 1:0 Šajt (3), 2:0 Boroš
(11), 3:0 Boroš (13) in 3:1 Belšak (32).
2. SKL - vzhod
Rezultati 23. kroga: Nafta - NŠ Poli Drava 1:2, Bistrica - Šmartno 1928 2:1, Trgovine Jager - Ljutomer 2:3, Zreče - Pohorje 0:3, Nissan Ferk Jarenina - Mura 05 2:3.
1.	MURA 05 23 21	2	0	88:12	65
2.	G. P. ŠAMPION 22 14	4	4	59:21	46
3.	NAFTA 23 14	2	7	77:41	44
4.	FERK JARENINA 23 12	6 5	58:27	42
5.	LJUTOMER 23 12	4	7	47:32	40
6.	NŠ POLI DRAVA 23 12	4	7	41:28	40
7.	BISTRICA 22 9	7	8	57:33	34
8.	POHORJE 23 10	3	10	54:39	33
9.	KRŠKO 22 8	3	11	37:36	27
10.	MALEČNIK 22 7 5 10 43:51	26
11.	TRGOV. JAGER 23 6 6 11 38:46	24
12.	ZREČE 23 7 3 11 27:42	24
13.	ŠMARTNO 23 2 1 20 14:77	7
14.	SLOV. GRADEC 23 0 0 23 7:168	0 Nafta - NŠ Poli Drava 1:2 (1:1) Strelci: 1:0 Novinič (15), 1:1 Ha-
uptman (40) in 1:2 Gril (53).
DEKLETA - U-16
Rezultati 16. kroga: Ljudski vrt - Maribor 1:7, Pomurje - Kamen Jerič 5:1, Senožeti Vode - Livar Slovan 4:1, Krka - Škale Inter 9:0.
1.	KRKA	15 13	2	0	71:9	41
2.	POMURJE	14 10	0 4	102:20	30
3.	KAMEN JERIČ	15 9	1 5	44:31	28
4.	MARIBOR	14 7	1 6	57:45	22
5.	SLOV. GRADEC 14 7	1 6	24:37	22
6.	ŠKALE INTER	14 6	1 7	32:44	19
7.	LJUDSKI VRT	14 4	2	8	39:62	14
8.	LIVAR SLOVAN	14 2	0 12	12:75	6
9.	SENOŽETI VODE 14 1	2	11	15:83	5
Ljudski vrt - Maribor 1:7 ( 1:3) Strelka za Ljudski vrt: Martina Potrč v 20. minuti.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 35. kroga - SOBOTA ob 17.00: Drava - MIK CM Celje, Bela Krajina - HIT Gorica, Interblock - Domžale, Nafta - Maribor, Prlmorje
-	Koper.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 26. kroga - NEDELJA ob 17.00: Livar - Aluminij, Krško - Boni-fika, Triglav - Dravija Duol, Zagorje - Mura 05, Tinex Šenčur - Rudar Velenje.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod
Pari 24. kroga - SOBOTA ob 17.30: Zavrč - Črenšovci, Kovinar Štore - Tehnostroj Veržej, MU Šentjur - Pohorje, Tišina - Malečnik, NEDELJA 17.30: Odranci - Stojnci, Koroška Dravograd - Železničar, Trgovine Jager - Paloma.
ŠTAJERSKA LIGA
Pari 2. kroga - SOBOTA ob 17.30: Gerečja vas Unukšped - Peca, Bistrica - Oplotnica, Šoštanj - Šentilj Jarenina, GIC Gradnje Rogaška - Get Power Šampion, Zreče - Šmartno 1928, Tehnotim Pesnica
-	Mons Claudius;NEDELJA 17.30: Holermuos Ormož - Jurovski dol.
1.	LIGA EDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
Pari 20. kroga - SOBOTA ob 17.00: Apače - Markovci, Boč - Cir-kulane, Skorba - Videm, Rogoznica - Gorišnica, NEDELJA ob 17.00: Bukovci - Hajdina, Dornava - Podvinci.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVETE PTUJ
Pari 17. kroga - NEDELJA ob 17.00: Podlehnik - Lovrenc, Središče
-	Pragersko, Grajena - Leskovec, Spodnja Polskava - Zgornja Pol-skava, Tržec - Hajdoše.
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
Vzhodna skupina: Pari 18. kroga - PETEK ob 18.00: Leskovec
-	Grajena, Savaria Podvinci - Gorišnica; PETEK ob 18.30: Markovci
-	Stojnci, Dornava - Holermuos Ormož.
Zahodna skupina: Pari 18. kroga - PETEK ob 18.00: Prepolje
-	Zgornja Polskava, Polskava - Skorba, Pragersko - Apače; PETEK ob 18.30: Boč - Hajdina.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
26. krog - PETEK: Domžale - Aluminij.
1.	SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
23.	krog: Aluminij - Davidov hram Radgona (sobota ob 11.00), Ljutomer - NŠ Poli Drava.
2.	SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod
24.	krog: NŠ Poli Drava - Trgovine Jager (sobota ob14.00).
2. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
24. krog: NŠ Poli Drava - Trgovine Jager (sobota ob 12.00).
ROKOMET
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI Liga za prvaka
Pari 7. kroga: Gold club - Celje Pivovarna Laško, Cimos Koper
-	Prevent, Gorenje - Trimo Trebnje.
Liga za obstanek
Pari 7. kroga: Jeruzalem Ormož - Slovan (sobota ob 19.00), Sviš Pekarna Grosuplje - Ribnica Riko hiše.
Danilo Klajnšek
Kasaške dirke v Ljutomeru
Tretje letošnje kasaške dirke na ljutomerskem hipodromu bodo v nedeljo, s pričetkom ob 14.15. Prijavljenih je 62 konjev iz osmih klubov, ki se bodo pomerili v sedmih dirkah - vse na 1600 metrov, z avtostartom. Med več ali manj znanimi imeni slovenskega kasaškega športa bodo v zadnji dirki nastopili tudi tuji kasači - iz Nemčije (4) in Švedske (1). Sodelovali bodo tudi vsi najboljši tekmovalci iz KK Ljutomer.
NŠ
Šahovski kotiček
Šahovski turnirji v maju
Nadaljeval se je ciklus hitropotez-nih in pospešenih turnirjev za društveno prvenstvo. V mesecu maju sta veterana ptujskega šaha Martin Majcenovič in Janko Bohak igrala kot prerojena, slednji pa je kar na obeh mesečnih turnirjih zmagal.
Rezultati hitropoteznega turnirja, ki se je igral po krožnem - Berger-jevem sistemu in na katerem je sodelovalo 16 igralcev so bili naslednji: Janko Bohak 12 točk, Boris Žlender 10,5 točke, Dušan Majcenovič 9,5 točke, Jožef Kopše, Tomaž Kolmanič, Martin Majcenovič in Igor Iljaž po 9 točk, Branko Orešek 7,5 točke, Ivan
Krajnc, Božidar Mrdja in Miloš Ličina po 7 točk itd. V skupnem seštevku je po petih turnirjih v vodstvu Dušan Majcenovič.
Na turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 19 igralcev, ki so odigrali sedem krogov po švicarskem sistemu. Doseženi si bili naslednji rezultati: Janko Bohak 6,5 točk, Martin Majcenovič 5 točk, Miloš Ličina, Igor Iljaž, Jožef Kopše in Bojan Lubaj po 4,5 točke, Silvo Zajc, Aleksander Podkrižnik, Ivan Krajnc in Martin Skledar po 4 točke, Boris Žlender in Tomaž Bajec po 3,3 točke itd. V skupnem seštevku je v vodstvu Janko Bohak 70 (5 turnirjev) pred Igorjem Iljažem 52 (5) in Martinom Majcenovičem 44 (5) itd.
Janko Bohak
Foto: UE
Šolski šport • Rokomet
Planinski kotiček
Gimnazijci Ormoža državni podprvaki
V športni dvorani vojašnice Franca Rozmana Staneta v Ljubljani je potekal zaključni turnir v rokometu za srednješolce. Kot je že stalnica v zadnjih letih so se med štiri najboljša moštva uvrstili tudi ormoški gimnazijci s trenerjem Antonom Lahom.
Poleg Ormožanov so na finalu nastopali še: Gimnazija Koper, Srednja ekonomska šola Kranj in gostitelji turnirja Gimnazija Ljubljana Šiška. Ormožani so v polfinalu zaigrali odlično in brez večjih težav premagali Koprčane z izidom 26:23 (15:11). Na drugi strani so gimnazijci iz Šiške (katero sestavlja kar 20 športnih oddelkov!) z 19:15 premagali srednješolce iz Kranja. V tekmi za tretje mesto so z zmago presenetili »ekonomci« iz Kranja, ki so si prislužili bro-
■ 1 -- L I.. I I. -........I, -, .- II
iiwmmim—MM81! ■■■■■■■■saisi j wÊm ■■■■■■i ron Bai—s
nnra'.iriinnij ■■■■■■■■■■
■■■■■■B^nn «nana—rs
iBcnr---? ' ====-
J
Inn ■■■si
¡□■■ai ■■■■j
M
Ekipa Gimnazije Ormož, ki je osvojila 2. mesto na zaključnem turnirju za srednješolce.
Rezultati:
Polfinale: Gimnazija Ljubljana Šiška - Ekonomska šola Kranj 19:15, Gimnazija Ormož - Gimnazija Koper 26:23.
Za 3. mesto: Ekonomska šola Kranj - Gimnazija Koper 16:13.
Za 1. mesto: Gimnazija Ljubljana Šiška - Gimnazija Ormož 20:14.
Končni vrstni red: 1. Gimnazija Ljubljana Šiška, 2. Gimnazija Ormož, 3. Ekonomska šola Kranj, 4. Gimnazija Koper.
nasto kolajno. V velikem finalu so razočarali Ormožani, ki so za razliko od polfinala pokazali zelo malo. Od samega začetka tekme so potek igre trdno v svojih rokah držali Ljubljančani, ki so v 9. minuti že povedli s +4, 6:2, kar je velika prednost glede na to, da so tekme trajale 2 x 15 minut. Do odhoda na odmor so si gostitelji na krilih odličnih obramb vratarja Marka Klariča priigrali že prednost s +7, 12:5. Vratar iz Šiške se je na koncu tekme ustavil pri 10 obrambah, na drugi strani sta ormoška golmana Prejac in Borko zbrala le štiri obrambe.
Pri Ormožanih sta pri porazu v finalu (14:20) največ zadetkov dosegla Primož Krabonja (6 zadetkov) in David Bogadi (3 zadetke), ki sta bila ob koncu uvrščena v idealno sedmerko turnirja, Krabonja na poziciji desnega krila in Bogadi na mestu organizatorja igre. Za naj igralca turnirja so organizatorji proglasili Črta Abrahamsberga (Gimnazija Ljubljana Šiška). Po zasluženem porazu je bilo v taboru Gimnazije Ormož čutiti rahlo razočaranje (kako ne bi, ko izgubiš veliko finale), vendar so fante in državne podpr-vake v »normalno« stanje s svo-
VII. odprto DP mažoretne in twirling zveze
Uspeh Twirling plesnega in možoretnega kluba Lenart
Članice in člani Twirling plesnega in možoretnega kluba Lenart so se konec aprila udeležili VII. odprtega državnega prvenstva mažoretne in twirling zveze Slovenije v Novi Gorici.
Že drugo leto je tekmovanje zaradi velikega števila prijavljenih tekmovalk potekalo kar tri dni. Tekmovalke in tekmovalci iz vse Slovenije so se predstavili v treh disciplinah, in sicer v twirling baton sportu, klasični mažoretni dejavnosti in disciplini z rekvizitom.
Z rezultati in nastopi svojih tekmovalk so v Lenartu zelo zadovoljni. Skupaj so dosegli 5 prvih mest, in sicer v disciplini twirling baton sport, v nasled-
njih kategorijah:
-	D nivo (začetni), nivo solo -juniorji - 1. mesto: Alja Žabčič
-	D nivo dance twirl - kadeti - 1. mesto: Lana Žabčič - junior - 1. mesto: Alja Žabčič
-	B nivo (napredni), nivo pari - 1. mesto: Nina Brecelj in Maxime Emeršič
-	skupine D nivo 1. mesto: mala šola II. TPMK Lenart.
Srebrni sta bili:
-	D nivo solo - kadeti: 2. mesto: Lana Žabčič
-	B nivo solo - junior: 2. mesto: Nina Brecelj.
Na tretji stopnički so stale v kategoriji:
-	D nivo dance twirl junior, in sicer Urška Vogrinec
-	B nivo dance twirl junior
Nina Brecelj in
- skupina C nivo: juniorke TPMK Lenart.
Skupina mala šola I. iz lenarškega kluba je na tekmovanju nastopila prvič in dosegla 5. mesto. Predstavili so se tudi začetniki v kategoriji osnove korakanja in so osvojili: 4 zlate, 12 srebrnih, 8 bronastih paličic in 3 priznanja.
Za dobre nastope in uvrstitve je poskrbel trenerski tim kluba: Tadeja Bračko, Tina Dajčman, Leon Omerzu, Petra Rokavec, Lea Vuzem in Anita Omerzu, v spremljevalnem timu pa sta sodelovali tudi Duška Emeršič in Karmen Hadela.
Zmago Šalamun
jim izjemnim navijanjem vrnili navijači Gimnazije Ormož, ki so pred navijači iz ostalih srednjih šol dokazali, kako se navija in živi za svojo šolo. Fante je na turnirju spremljala tudi ravnateljica Sonja Posavec.
Državni podprvaki so postali: Tadej Prejac, Grega Borko, Danijel Petek, Luka Zorli, Klemen Krabonja, Blaž Orešnik, Primož Krabonja, Rok Klemen-čič, David Bogadi, Miha Petek, Tomaž Špindler, Marko Meško, Rok Zidarič, Alen Balas, trener Anton Lah.
UK
16. pohod po haloški planinski poti od Stoperc do Jelovic
Mesec maj je mesec zelenja in ljubezni. Je mesec, ko se ljubitelji narave in pohodništva radi podajamo v gore, v naravo. Prav zato vas vabimo v prelepe Haloze na že 16. pohod po haloški planinski poti in evropski pešpoti E 7 od Stoperc do Jelovic.
Pohod bo v soboto, 26. 05. 2007, ob vsakem vremenu!
Smer poti: pričetek pohoda bo pri Turistični kmetiji Golob v bližini Stoperc (na koncu Stoperc pri leseni avtobusni postaji zavijemo levo in po asfaltni cesti še cca 1km) med 7. in 9. uro. Pohod bo potekal po označeni planinski poti do Rudijevega doma pod Donačko goro (11 KT HPP) in naprej na vrh Donačke gore po Frolichovi poti do KT 1 pohoda (10 KT HPP). Z vrha se bo pot spustila v Završe in naprej na Kupčinji Vrh, kjer bo pri domačiji Bedenik 2. KT pohoda (9. KT HPP). Sledi vzpon na vrh Jelovic (KT 3 pohoda) in spust mimo domačije Novina (KT 8 HPP) do Turistične kmetije Lončarič na Jelovicah (KT 4 pohoda), kjer bo zaključek pohoda s planinsko zabavo, bogatim srečelovom, ob domači pijači in kulinariki. V dolino bo potekal sestop po pešpoti E7.
Na startno mesto se bo možno pripeljati s posebnimi avtobusi, ki bodo vozili z železniške postaje Ptuj (brezplačna parkirišča!) ob 7., 7.30 in ob 8. uri in se vračali iz Narapelj (od odcepa asfaltne ceste na Jelovice) ob 16.30, 18., in 20. uri.
Na startu bodo novi pohodniki prejeli kartonček pohoda, v katerega bodo na kontrolnih točkah odtisnili posebni žig in se s tem potegovali za bronasto, srebrno in zlato značko ter plaketo pohoda. Stari pohodniki bodo doma pobrskali po predalih in prinesli kartonček s seboj! Na startu bo startnina in bo možno kupiti tudi Vodnik dnevnik haloške planinske poti, Vodnik po evropski peš poti ter razglednice in si privoščiti dobro ka-vico ali čaj pri Golobovih.
Pohod bo potekal po urejeni in markirani poti, ki bo še dodatno opremljena s smernimi tablami. Pohodnike bodo spremljali vodniki PD Ptuj. Na poti, se bodo pohodniki ustavili na prej omenjenih KT pohoda zaradi žiga in se okrepili s tekočimi zadevami (čaj na KT 2), na KT 4 pa tudi z enolončnico, domačo pijačo, gibanico in drugimi dobrotami). Ob 15.uri bo pri Turistični kmetiji Lončarič zaključek pohoda s kulturnim programom in podelitvijo značk in priznanj.
Za organizacijo in izvedbo pohoda bodo odrasli pohodniki prispevali 3,50 evra, mladina pa 2,50 evra, s čimer si bodo zagotovili prevoz s posebnim avtobusom iz Ptuja na start in s cilja nazaj na Ptuj ter imeli naslednje ugodnosti: na startu bodo prejeli dnevnik pohoda, na eni od kontrol topel čaj, na cilju pa značke in priznanja za udeležbo in spominski kozarček. Odrasli udeleženci z lastnim prevozom bodo imeli enake ugodnosti in bodo prispevali 1,50 evra, mladi 0,50 evra.
Pridite z dobro voljo in ostanite čim dlje! Z veseljem vas pričakujemo!
Gasiiski posnetek ekipi Twiriing piesnega in možoretnega kiuba Lenart.
Šolski šport • Futsal, dekleta U-15
Naslov državnih prvakinj za OŠ Destrnik-Trnovska vas
Konec aprila smo se udeležili četrtega turnirja državnega tekmovanja v futsalu za dekleta U-15. Četrti turnir je pomenil tudi zaključni turnir in je odločal o naslovu državnih prvakinj. Naše nogometašice so za zmago potrebovale dve zmagi, vendar so suvereno premagale vse tri nasprotnike in prvi naslov državnih prvakinj v futsalu je tako osvojila OŠ Destrnik-Trnovska vas! Ker so se v tekmovanje prijavile samo 4 ekipe, je le to potekalo po štirikrožnem turnirskem sistemu, vsak z vsakim. V 24 tekmah je bilo doseženo točno 100 zadetkov, kar je nekaj več kot 4 zadetke na tekmo.
Vse tekme so odlično sodili sodniki: Sead Nadarevič, Iztok Milošič in Dušan Jambriško. Na zaključnem turnirju, 26. aprila 2007, v Brežicah, sta vsem sodelujočim ekipam pokale in medalje podelila Stane Kokalj, podpredsednik Komisije za mali nogomet pri NZS in Jožefa Antolič, sekretarka sekcije za futsal pri ŠD Mokerc Ig.
Rezultati 4. turnirja državnega tekmovanja v futsalu za dekleta U-15:
četrtek, 26. aprila 2007, Športna dvorana Balon Brežice:
OŠ Ig-ŠD Mokerc - OŠ Destrnik-Tr-novska vas 1:2, NK Brežice - ŽNK Li-
var Ivančna Gorica 1:4, OŠ Destrnik-Tr-novska vas - ŽNK Livar Ivančna Gorica 3:1, NK Brežice - OŠ Ig-ŠD Mokerc 1:2 OŠ Ig-ŠD Mokerc - ŽNK Livar Ivančna Gorica 1:4, NK Brežice - OŠ Destrnik-Trnovska vas 3:5
Končna lestvica:
1.	DEST.-TRN. VAS 12	10 1	1 38:18 31
2.	ŽNK LIVAR 12	7	2	4	34:15	23
3.	IG-ŠD MOKERC 12	3	1	8 9:24	10
4.	NK BREŽICE 12	1 2	9	19:41 5
Lestvica najboljših strelk:
18 zadetkov: Pamela Begič (ŽNK Livar Ivančna Gorica); 12 zadetkov: Katja Nežmah in Nina Podhostnik (obe OŠ Destrnik-Trnovska vas).
Športni pedagogi OŠ Destrnik-Trnovska vas
Zmagovaina ekipa OŠ Destrnik-Trnovska vas
Foto: UK
Piše: dr. Adolf Žižek • O nevarnostih električnih in magnetnih polj (2.)
Strah pred neznanim ima velike oči
Pozanimal sem se, in najprej izvedel, da je v Prištini, kjer so analogno povečali moč radijskega oddajnika s 100 kW na 500 kW, v dveh dneh poginil pes čuvaj, ki je bil priklenjen v neposredni bližini radijske oddajne antene, kar je bil zame pomemben podatek o nevarnosti elektromagnetnih valov, ki jih oddaja radijska antena.
Nadaljevanje iz številke 36
V tistem času v Evropi še ni bilo na razpolago predpisov, ki bi se nanašali na varnost civilnih radijskih oziroma televizijskih oddajnikov, obstajala pa so že priporočila armad ZDA in SZ, ki sta ju obe - v hladni vojni sprti velesili - uporabljali v svojih armadah. Nekako smo uspeli dobiti te standarde, pri čemer so bili ruski mnogo strožji od ameriških, vendar so se oboji nanašali zgolj na radarske valove, ne pa tudi na običajne radijske in televizijske elektromagnetne valove. Iz nekaterih necenzuriranih ruskih znanstvenih člankov je bilo razvidno, da so se na ruskih bojnih ladjah, ki so bile opremljene z radarji, mornarji, ki so se zadrževali v neposredni bližini radarskih oddajnih anten, dobesedno »scvrli«, in sicer na zunaj na njihovih telesih ni bilo nikakršnih opeklin, njihovi organi: srce, jetra, ledvice, ... pa so bili scvrti. To je bila posledica induciranih električnih tokov, ki so jih povzročili radarski elektromagnetni valovi v organih, kar pa je v dalj časa trajajočem izpostavljanju po-
Foto: Dženana Bečirovič
višalo temperaturo teh organov - vse do temperature cvrtja.
Ne bom podrobno opisoval vseh svojih aktivnosti, vendar sem na podlagi ameriških in ruskih standardov, zgornjega opisa notranjih opeklin ter izračunov - iz Maxwellovih enačb izdelal standarde za oddajnik radia Ljubljana v Domžalah. Izračunal sem intenziv-
nosti radijskih valov v vseh točkah okoli oddajne antene, kar smo nato preverili tudi z meritvami. Po tem modelu se je izkazalo, da okoliški prebivalci Domžal, katerih hiše so bile k sreči oddaljene od antene več kot 500 metrov, niso zdravstveno ogroženi. Za vzdrževalce radia Ljubljana, ki so se zadrževali v zgradbi v neposredni bližini antene,
pa smo zahtevali namestitev t. i. »Faradayeve kletke« na zgradbo (izdelane iz železnega valjanca, namenjenega strelovodni zaščiti zgradb), okolico antene pa smo porazdelili na področja, za katera smo izračunali maksimalno dovoljeno zadrževanje zaposlenih vzdrževalcev v njih (v minutah); to dovoljeno zadrževanje je bilo tem krajše,
Sobetinci • O delu Lovsko-kinološkega društva Ptuj
Uspešni na državni ravni
Med področji, s katerimi se ukvarjajo lovci, je tudi kinologija. Lastniki lovskih psov na območju Spodnjega Podravja so združeni pod okrilje Lovsko-kinološkega društva (LKD) Ptuj, ki ga vodi predsednik Janez Horvat.
Upravni odbor in strokovni svet sta v minulem letu dosledno izvedla načrt dela,
ki so si ga zadali na občnem zboru v letu 2006. „Pri vseh preizkušnjah in tekmah, ki
Predsednik LKD Ptuj Janez Horvat (na fotografiji desno) na ocenjevanju lovskih psov
smo jih organizirali v LKD Ptuj, smo si prizadevali za kakovostno izvedbo ter zagotovitev dobrih pogojev za vodnike in njihove pse. Navkljub težavnemu terenu smo vse načrtovane aktivnosti s pomočjo lovske družine tudi uspešno izpeljali. Vodniki - kinologi LKD Ptuj smo s svojimi štirinožnimi prijatelji prepoznavni po vsej državi. Udeležujemo se namreč vseh državnih tekmovanj, na katerih dosegamo vrhunske rezultate in smo seveda na naše vodnike psov še kako ponosni. Kljub temu da dosegamo res dobre rezultate, pa nas skrbi prihodnost kinologije v našem društvu. Zato si upravni odbor in strokovni svet prizadevata za podmladek v kinoloških vrstah. Že nekaj let načrtujemo izobraževanje vodnikov, zlati mlajših. Zato upam, da bo ta pobuda dobro sprejeta in da se bodo vodniki odločili za udeležbo na tečaju in potem opravili še praktični in teoretični preizkus znanja," pojasnjuje predsednik lKd Ptuj Janez Horvat.
V skladu s program dela za letošnje leto so v LKD Ptuj 14. aprila pri lovskem domu v So-
betincih (LD Markovci) organizirali telesno ocenjevanje lovskih psov ptičarjev, šariv-cev in jamarjev. Ocenjevanje zunanjosti je potekalo v dveh skupinah. Skupino ptičar-jev in šarivcev je ocenjeval kinološki sodnik Vlado Bog-danovič, skupino ptičarjev pa kinološki sodnik Stanko Lihtenvalner. Da je lovski pes primeren za izvajanje lova na malo divjad, mora zraven telesne ocene opraviti tudi spomladansko vzrejno preizkušnjo, pri čemer kinološki sodniki ocenjujejo naravne zasnove in ubogljivost ter jesensko vzrejno preizkušnjo, pri čemer pa se ocenjuje delo lovskega psa na polju in v vodi.
„Da se lovskega psa dobro pripravi, da uspešno opravi ocenjevanje, je potrebno veliko doslednega dela vodnikov lovskih psov, česar pa v LKD Ptuj ne manjka. V imenu društva se tako vsem prizadevnim vodnikom zahvaljujem za njihov trud pri razvoju lovske kinologije, zahvala pa velja tudi LD Markovci za pomoč pri izvedbi telesne ocene lovskih psov," še dodaja Horvat.
Mojca Zemljarič
čim bližje je bilo področje izvoru elektromagnetnih valov, to je anteni. Če oddajnika pri vzdrževalnih delih ne bi bilo umestno izklopiti, potrebno pa bi bilo daljše zadrževanje vzdrževalcev v bližini antene, smo jim predpisali posebno delovno oblačilo, v čigar tekstil so bile vtkane drobne bakrene nitke - torej zaščitna Faradayeva kletka. Tej raziskavi smo dodali tudi zbornik vseh potrebnih organizacijski ukrepov za vse zaposlene.
RTV SLO je bil s to opravljeno nalogo izredno zadovoljen, plačal je temu primerno visok znesek IVD, dodatno pa naročil tudi analogno raziskavo za koprski radijski oddajnik Beli križ. Tudi tam so povečali moč oddajnika s 100 kW na 300 kW, vendar so tu nastale dodatne težave, ker so ležale zasebne hiše preblizu oddajne antene. Tudi tu smo uspeli vse probleme ustrezno razrešiti, vendar z nekaterimi dodatnimi aktivnostmi. Po več kot 25 letih od opisanih dogodkov pa na nobenem od obeh oddajnikov ni bilo pri zaposlenih nobenih zdravstvenih težav, povezanih z elektromagnetnimi valovi, zlasti pa ne onih, kot jih je doživel pes ob radijskem oddajniku v Prištini. Za to - v Sloveniji pionirsko - raziskavo pa so me takrat ustno pohvalili tudi najuglednejši profesorji na moji matični, to je ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko.
Vpliv visokonapetostnih daljnovodov na zdravje ljudi
Kar pa se tiče nevarnega vplivanja elektromagnetnih valov, ki jih povzročajo na ljudi visokonapetostni daljnovodi, je problem mnogo eno-
stavnejši oziroma manj pereč od onega z radijskimi, zlasti pa še z radarskimi oddajniki. Če bi namreč bile bivalne zgradbe preblizu vodnikom daljnovodov, jih je mogoče varno omrežiti s Faradaye-vo kletko, kar pomeni: pod omet zgradb vgraditi mrežo (na primer s kvadrati 1 m * 1 m) iz železnega valjanca, kot ga uporabljajo pri strelo-vodnih napeljavah, to mrežo pa nato ozemljiti. Opisana mreža predstavlja istočasno odlično strelovodno zaščito. Mreža, ki smo jo opisali, pa bi prišla v poštev zlasti za obstoječe stanje visokonapetostnih daljnovodov. V primeru pa, da se postavlja nov visokonapetostni daljnovod, zadošča za popolno varnost ljudi že, da so vodniki daljnovoda ustrezno oddaljeni od bivalnih zgradb. Znano je, da se intenzivnost elektromagnetnih valov zmanjšuje s kvadratom oddaljenosti od vodnikov - torej hitro pojenja - zato ni velik problem izračunati najmanjše dovoljene oddaljenosti zgradb od daljnovoda; menim pa, da to sploh ni potrebno, saj je ta - najmanjša dovoljena
-	oddaljenost že vsebovana v ustreznih varnostnih predpisih, le uporabiti jih je treba
-	na primer nemške, ki so običajno na vseh področjih najstrožji v korist zdravja ljudi. V primeru pa, da je upoštevano vse, kar smo zapisali, za ljudi ne obstaja prav nikakršna nevarnost za njihovo zdravje! Razumljivo pa je, da so ljudje zaskrbljeni, če jim, žal, nihče zadev ni obrazložil na primeren način.
Dr. Adolf Žižek
Drstelja
Gobarska sezona se začenja
Prvi dež v majskih dneh je očitno dobro vplival na začetek letošnje gobarske sezone, saj pred tem o gobah ni bilo niti sledu, zdaj pa so menda začele kar množično siliti iz zemlje.
Vsaj tako zatrjuje navdušeni gobar Alojz Pšajd iz Drstelje, ki si zgodnjega jutra brez obhoda po domačih gozdovih, še zlasti preko gobarskih skritih ležišč, že leta ne predstavlja več. In, evo, nekaj dni po dežju je poleg lepega gobarskega izkupička našel tudi prvega letošnjega velikana, dobrih 40 dag težkega jurčka. Alojz pravi, da ta teža ni sicer nobena posebnost, ko je gobarska sezona na vrhuncu - njegov gobarski rekord v teži jurčka tehta kar 1,3 kg - je pa precejšnja redkost med prvimi gobami v začetku sezone. Prav tako pa Alojz ve povedati še, da je to dober znak, če bo le dovolj dežja, da zna biti gobarska sezona letos zelo dobra. Sicer so pa
pri Pšajdovih prav vsi člani družine „goboljubci"; največ gob pripravijo v juhah, veliko pa jih tudi posušijo. Prvega letošnjega velikega jurčka so tako hitro po fotografiranju že pojedli ...
SM
Foto: MZ
Nemčija • Štajerski frajtonarji
Štajerski frajtonarji navdušili v Burghausnu
Bavarski Burghausen je priredil v času od 27. aprila do 1. maja projekt Akkordeon 2007, v katerega je povabil glasbenike iz svojih partnerskih mest Hohenheim, Ernstthal in Ptuj. Predstavniki s strani Ptuja so bili Štajerski frajtonarji iz Hajdoš, katerih učitelj je Primož Kelenc, ki poučuje drugo generacijo glasbenih nadebudnežev.
Prva generacija frajtonarjev, ki jo je vodil Silvo Roškar, je pred leti tako navdušila na Razstavi cvetja 2004 ter na gradu, da so glasbeni predstavniki v Burghausnu začeli razmišljati, kako bi spet prebudili željo po igranju harmonike pri mladih Bavarcih. Ko je v lanskem letu prišla pobuda o skupnem projektu, se idejni vodja in oče skupine Alfonz Strnad ni prav nič obiral. Prvomajski prazniki so bili za vse udeležence ustrezen čas in že smo našli skupen jezik.
Glavna organizatorja s strani mesta Burghausen sta bila Dr. Klaus Ulm ter glasbeni profesor in vir-tuoz Wolfgang Dimetrik, ki sta z nami preživela skorajda ves čas projekta. Vedno sta nam bila na razpolago tudi Elizabeth in Gerhard Hübner z družino, stara ptujska znanca, ki sta eden izmed najpomembnejših členov sodelovanja med mestoma in se vedno maksimalno potrudita za dobro počutje Štajercev na Bavarskem.
V sklopu projekta se je skupina Tacct-art iz nemške pokrajine Sachsen, ki jih vodi Jürgen Fügemann, naučila tudi našo znamenito pesem Na Golici, ptujska skupina pa njihovo There's no business like show busines.
Foto M. Brodnjak
Pogled na Burghausen z avstrijske strani, kjer so mladi harmonikarji skupnega projekta pripravili glasbeno presenečenje.
Vsi udeleženci projekta so si ogledali stari del mesta z ogromnim grajskim kompleksom. Temu je sledil ogled rafinerije OMV v predelu industrijsko zelo bogatega mesta Burghausen, kjer se nahaja tudi kemična tovarna Wacker. Gostitelji so nas popeljali tudi v športni park
mesta, kjer domuje drugoligaš SV Wacker Burghausen. Mladi harmonikarji so si lahko ogledali tudi razstavo proizvajalca glasbil Pedra Go-mesa. Nekateri najbolj željni novega spoznanja pa so lahko s pomočjo posebnih pripomočkov harmonike tudi uglaševali.
Imeli smo tudi nekaj prostega časa, v katerem smo se okopali v bližnjem jezeru Wohrsee, ob katerem se nahaja tudi ptujski vinograd; ta je v lanskem letu dal 15 steklenic vina, ki ga skrbno hranijo za posebne priložnosti.
V teh dneh je bilo organiziranih
kar nekaj nastopov, med drugim tudi v domu ostarelih, bolnišnici v Burghausnu in pri postavitvi majskega drevesa, ki ga Bavarci s ponosom postavljajo prvega maja. Osrednji dogodek mednarodnega projekta pa je bil koncert v ponedeljek, 30. aprila, v mestni dvorani v Burghausnu, kjer so nastopili vsi pomembni priznani harmonikarji iz okolice. Najprej je svoj razkošni repertoar pokazal glasbeni vodja projekta Wolfgang Dimetrik, sledili so mu harmonikarji iz skupine Trachtenverein »Almenrausch-Lindach«, učenci glasbenih šol iz okolice Burghausna, skupina Klaviatoniker s klasičnim glasbenim programom ter skupini Štajerski frajtonarji in Tacct-art, ki sta bili deležni ovacij in obveznega glasbenega dodatka.
Vseskozi nas je spremljalo čudovito vreme in ljudje, ki si resnično prizadevajo za ohranjanje stikov tako na kulturni, športni ... osnovi. Veseli me, da je vedno več povezovanja med Ptujem in Burghausnom in kar hitro nas bo pot spet vodila v to prečudovito mesto, kjer bo v začetku julija potekal tradicionalni srednjeveški Burgfest, na katerem bo več kot 1500 nastopajočih prikazalo srednjeveški življenjski stil.
Matija Brodnjak
Nagradno turistično vprašanje
Dobrote si vse bolj želijo tudi drugje
V letošnji poletni sezoni se bo na Ptuju dogajalo marsikaj. V oddelku za gospodarstvo MO Ptuj pripravljajo programsko knjižico, izšla naj bi do konca maja, v kateri bodo navedene prireditve od junija do septembra. V njej bo vsak našel nekaj zase. Ta konec tedna pa bo v znamenju dobrot in odprtja četrtega ptujskega mostu.
V poročni dvorani ptujske Mestne hiše je bila 14. maja tiskovna konferenca, na kateri so Peter Pribožič, Milena Kulovec, dr. Štefan Čelan in Sonja Krajnc predstavili dogajanje na razstavišču tradicionalne razstave Dobrote slovenskih kmetij, ki je že od leta 1990 v Minoritskem samostanu, njen pomen za razvoj dopolnilnih dejavnosti in slovenskega podeželja, pomen za MO Ptuj ter pomen razstave v turističnem pogledu. 18. Dobrote so ena največjih razstav doslej po številu ocenjenih dobrot. 639 kmetij je v okviru 13 skupin izdelkov v ocenjevanje predložilo kar 1034 dobrot. V sredo so ocenili še največjo skupino izdelkov, izdelke
iz žit, bilo jih je kar 395.
Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora razstave Peter Pribožič, so organizatorji Kmetij-sko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj in MO Ptuj pripravili dober program, ki bo imel tudi dober odziv. Razstava Dobrote slovenskih kmetij so krovna prireditev v okviru partnerstva dobrot brez meja, v katerem naj bi se povezale vse blagovne znamke na področju dopolnilnih dejavnosti. Izdelki so iz leta v leto kvalitetnejši, to dokazujejo tudi priznanja, prevladujejo zlata in srebrna, bronastih je nekaj manj. Znak kakovosti za trikrat zapored osvojeno zlato prizna-
Foto: Črtomir Goznik
Od danes do ponedeljka bo na Ptuju dišalo po dobrotah. Kot zadnje so v sredo ocenili izdelke iz žit. Letos jih je bilo 395.
nje naj bi letos prejelo 35 izdelkov. Vseh zlatih, srebrnih in bronastih priznanj pa naj bi bilo okrog 800. Nekaj težav je bilo letos pri suho-mesnih izdelkih, ker je bilo zorenje po naravni poti zaradi mile zime oteženo, je povedala Milena Ku-lovec iz državne svetovalne službe. Od pokrajin se letos predstavlja Po-dravje, ki svojo predstavitev gradi na gibanicah, te so tudi glavni motiv na priložnostnih razglednicah, s katerimi bodo obiskovalci lahko poslali pozdrave svojim prijateljem, znancem in drugim po Sloveniji in v tujino. Na ogled pa bodo tudi tipični krušni izdelki slovenskih pokrajin.V spremljevalnem programu bodo govorili o gastronomiji v turistični ponudbi s predstavitvijo projekta Uživajmo brez meja v organizaciji Turistične zveze Slovenije, več pa bodo tudi povedali o projektu oziroma programu razvoja podeželja Republike Slovenije v obdobju 2007-2013.
Tudi letošnjo razstavo spremlja bogat kulturni program, dneve odprtih vrat pa bo že po tradiciji pripravila Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj. Ob pokušini bo tudi možen nakup dobrot, prodaja bo potekala na dvorišču Minoritskega samostana in pred samostanom.
Ptujske vedute, je povedala Sonja Krajnc, so z razstavo povezane že od vsega začetka delovanja podjetja, izkušnje kažejo, da goste vedno bolj zanimajo domače dobrote. Ptujsko območje je dežela dobrot, kjer imamo kaj pokazati in kjer uspešno
delujejo kmetije z registrirano dejavnostjo, zato jih lahko tudi uradno vključujejo v programe, ki jih pripravljajo na obiskovalce Ptuja in okolice. Letos bo v njihovi organizaciji potekalo srečanje predstavnic društev kmetic, podeželskih žena in gospodinj, Društvo gospodinj Dra-ženci bo v palaciju odprlo razstavo o ajdi, dr. Živa Deu pa bo predavala o ureditvi kmečke kuhinje. Za prihodnje leto pa načrtujejo srečanje turističnih kmetij. Muzejski pedagogi pa pripravljajo muzejsko delavnico, v okviru katere bodo otroci skupaj s starši ustvarjali iz ajdovih luščin.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je
prepričan, da bo razstava z novimi vsebinami postala še zanimivejša, prav tako pa pregnala tudi apetite nekaterih, ki Ptuju želijo "odpeljati" razstavo. Tudi s prodajo izdelkov letos kmetije naj ne bi imele težav. Res pa je, da začetek razstave, ki jo
bo odprl minister za kmetijstvo Iztok Jarc, sovpada z dogajanjem na novem Puhovem mostu, odprtje katerega so v Mestni hiši na Ptuju planirali za 25. maj, žal pa so ga zaradi zasedenosti predsednika vlade Janeza Janše v tistem času morali pomakniti za teden dni, a jim kljub temu ni uspelo, da bi predsednik vlade odprl novi most in si tudi ogledal razstavo Dobrote slovenskih kmetij.
V okviru letošnje razstave Dobrote slovenskih kmetij bodo ocenili 1034 izdelkov, je pravilni odgovor na naše prejšnje vprašanje. Nagrado bo prejela Marija Vozlič, Laše 19 a, Podplat. Danes vprašujemo, kateri rojstni dan praznuje letos 25. maja ptujsko igrišče za golf. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 26. maja.
Kuharski nasveti
Jagode
Čiščenje jagod pod tekočo vodo izvedemo hitro, ker z daljšim pranjem jagode izgubijo del soka, obliko in aromo. Dobre jagode prepoznamo tudi po njihovem posebnem vonju. Pri nakupu pazimo tudi na pecelj in venček lističev, ki obdajajo jagodo, ta mora biti sveži in nepoškodovan.
Jagode so tudi po hranilni vrednosti zaželen sadež. Cenimo jih zaradi visoke vsebnosti vitamina C, ki krepi imunski sistem, zraven tega pa vsebujejo še vitamine A in B1 in B2. Od mineralnih snovi jagode vsebujejo železo, kalij, magnezij in kalcij ter sadne sladkorje. Iz mladih jagodnih listov pripravljamo čaj, ki vsebuje veliko čreslo-vine in ga uporabljamo pri vnetju ustne sluznice. Jagode ohranijo svežost in okus le dva do pet dni, zato jih nabiramo, ko so še popolnoma čvrste in jih nato hitro shranimo v primerne skladiščne prostore. Te dni jagode najpogosteje uživamo kar sveže, po želji jih lahko namočimo v kristalni sladkor, smetano, mešanico rjavega sladkorja in praženih lešnikov, vročo čokolado ali stopljeni sladkor.
S kuhanjem okus jagod po-
Diagnostika je v veterinarski medicini v zadnjih letih močno napredovala. Z uvajanjem diagnostičnih aparatov kot npr. rentgenski aparati, aparati za preiskavo krvi, ultrazvok, EKG lahko tudi pri živalih diagnosticiramo bolezni srca, pljuč, jeter, ledvic, urogenitalnega sistema, krvi, kožne in presnovne bolezni npr. sladkorno bolezen,
'p
. -si,
~ . »m
¿MRS
'--'fes'
Jagode spadajo v skupino mehkega jagodičevja, za katere je značilno, da jih čim hitreje porabimo, saj se hitro kvarijo. Jagode so zelo občutljive na mehansko obdelavo, zato razen čiščenja pod tekočo vodo in rezanja po potrebi ne uporabljamo drugih mehanskih postopkov preden jih ponudimo.
sMtti&cziS&nts
* WS	■
■i i* M ijJ; ifc
tfâ& r-M-
K» . v.
ül £

stane še bolj izrazit in tudi ne povsem zreli plodovi postanejo bolj aromatični. Vrtne jagode vsebujejo dovolj vode, tako da jim pri predelavi v marmelade, džeme, sokove in sirupe vode ne dodajamo, pri gozdnih jagodah, katerih okus in aroma je še izrazitejša, jim pri pripravi dodajamo vodo ali sok druge vrste jago-dičevja. Jagodna marmelada je še bol aromatična, če jagodam dodamo sok rdečega ribeza, sok kosmulje ali malin.
Jagode niso samo okusen sadež, so tudi prava paša za oči, zato so primeren in pogost dodatek na različnih sprejemih. Jagode se po okusu ujemajo z mlekom, skuto, jogurtom, kefirjem in drugimi mlečnimi izdelki. Ljubitelji jagod pogosto jagode uživajo v kombinaciji z vloženim zelenim poprom. Še vedno pa jagode najpogosteje uporabljamo pri pripravi sladkih jedi. Tako pripravljamo različne torte, v kombinaciji s skuto ali jogurtom, ali samo naložene jagode na pečenem biskvitu in zalite s sladko želi-rasto tekočino, tako da so čim bolj vidne, nepogrešljive so tudi pite, jagodni kolački, ko najprej spečemo maslene košarice v katere nadevamo sveže jagode, po želji zalijemo z aromatično sadno tekočino ali tekočo smetano in potre-semo s sesekljanimi lešniki
V'SP W * - - 1 W
• * c- M m I S
- ^ ^ ^ m %
- i®-
iKí • ^
K- .W'.ffi
m m
■î'iiîaEÎi
ali mandlji.
Jagode pa so primerno sadje tudi za pripravo sadnih solat, sadnih kup, okusno pa se podajo tudi z vanilijevim sladoledom in malinovim prelivom. Lahko jih uporabimo tudi pri pripravi slano-slad-kih solat. Tako riževo solato lahko popestrimo z drobnimi gozdnimi jagodami ali vrtne jagode narežemo na male koščke. Zraven kuhanega dol-gozrnatega riža in jagod solati dodamo še na koščke narezani kivi in pečeno ter ohlajeno perutnino. Tako pripravljeno solato ponudimo kot uvodno jed v svečanem jedilniku ali kot samostojni prigrizek.
Tudi drugod po svetu iz jagod pripravljajo številne jedi. Tako so znane jagode Astori-ja, za katere je značilno, da jagode narežejo na kocke, jih prepojijo s sladkorjem in kirščhem, tako prepojene nadevajo v kozarce za peni-no, na vrh položijo kepico vanilijevega sladoleda in vse skupaj prelijejo s pretlačeni-mi jagodami, v katere pomešajo sesekljane mandlje. Tudi kardinalske jagode so jagode, prelite s pretlačenimi malinami in potresene z mandlji.
Iz jagod pa si lahko pripravimo tudi jagodno strjenko,
Tačke in repki
Dietna prehrana
V prejšnjem sestavku smo obdelali prehrano muc in psov, danes pa se bomo posvetili dietni prehrani naših malih ljubljenčkov. Dietna prehrana pomeni, da je hrana prilagojena zdravljenju oz. lajšanju simptomov določenih obolenj. Tu gre predvsem za že pripravljeno dietno hrano v pločevinkah oz. v briketih.
alergije, maligna obolenja in ostale bolezni, ki zahtevajo poglobljeno diagnostiko. Pri zdravljenju teh bolezni in lajšanju simptomov je zelo važna tudi ustrezna in prilagojena dietna prehrana. Navedel bom nekaj primerov:
Naš kužek ali muc ima težave z ledvicami. Ledvička slabo filtrirajo kri in zaradi tega se živalca zelo slabo
ki jo lahko oblikujemo tudi kot jagodno torto. Pripravimo jo tako, da 30 dekagra-mov jagod pretlačimo skozi sito oziroma cedilko, nato jim dodamo 12 dekagramov sladkorja v prahu, malo limoninega soka in dobro premešamo. Posebej v hladni vodi namočimo želatino in sicer uporabimo dva dekagrama želatine. V večjo posodo vlijemo pol litra navadnega jogurta in ga dobro premešamo. Posebej iz štirih beljakov in deset dekagramov sladkorja stolčemo trdi sneg. Prav tako posebej stepemo štiri decilitre sladke smetane. Nad soparo stopimo želatino prilije-mo k jogurtu, premešamo in takoj dodamo še trdi sneg in smetano. Dobro premešani strjenki dodamo pretlačene jagode in deset dekagramov na koščke narezanih jagod. Strjenko vlijemo v rahlo po-maščeni model in postavimo v hladilnik. Pripravljeno kremo pa lahko sipamo tudi na tanko plast pečenega biskvita. Ko je strnjena, jo narežemo na primerno velike rezine, okrasimo s smetano in jagodami ter ponudimo.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
počuti, nima apetita, občasno bruha, ima tudi drisko. Zraven terapije z zdravili je izrednega pomena dietna prehrana. Muce in kužki so mesojede živali, v primeru bolezni ledvic morajo uživati predvsem ogljikove hidrate, ki ne obremenijo ledvic tako kot beljakovine. In v tem je problem. Muce nikakor ne marajo testenin, riža in podobnih stvari, mesa pa ne smejo jesti, kot bi si želele. Rešitev je že pripravljena dietna prehrana, ki jo živali rade jedo. Podobno je pri boleznih jeter. Pri mucih so zelo pogosti kamni v mehurju. Z ustrezno dietno prehrano lahko uspešno preprečujemo njihovo nastajanje, že nastale kamne pa raztopimo in tako celo brez operacije pozdravimo žival. Srčni bolniki zelo potrebujejo dietno prehrano, lahko prebavljivo demineralizirano hrano s poudarkom na ogljikovih hidratih. Pri alergijah na koži je potrebna tako imenovana eliminacijska dieta, to je dieta s hrano, ki zanesljivo ne povzroča alergije. Če
Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: na-biralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
se alergija v času hranjenja z dietno hrano umiri, vemo, da je vzrok v hrani in začnemo iskati povzročitelja.
Segment prodaje že pripravljene dietne prehrane je v močnem porastu. Hrana je na razpolago samo pri veterinarjih, saj se smatra kot del terapije. Vsekakor se zdravstveni problemi pri naših živalcah hitreje in učinkoviteje umirijo oz. ne napredujejo več, če upoštevamo priporočila o dietni prehrani kot sestavnemu delu terapije. Teoretično bi lahko tudi doma pripravljali dietno hrano, vendar to zahteva dosti časa, znanja, ustrezne surovine in ne nazadnje je vprašanje, če bo naš bolnik hrano tudi sprejel in pojedel ali jo bomo vrgli vstran. Tudi dietne že pripravljene hrane žival mogoče ne sprejme takoj, vendar z našo vztrajnostjo in upanjem, da bomo živali pomagali, se je vredno potruditi.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrtna narava v pozni pomladi
Pomlad se je pričela nagibati k poletju. Že po vremenu sodeč, ko so mimo hladnejša vremenska obdobja, zbrstelo vrtno rastje in posevki vrtnin pa prešli v stanje bujne rasti in razvoja, pa naznanja, da se pomladno obdobje približuje poletnemu. Prijetni in prijazni so majniški dnevi, ko nas že v zgodnjih jutranjih urah prebuja ptičje žvrgolenje, na jutranjem sprehodu po zelenem okolju, osvežujoča majniška rosa in vonj po spomladanskem cvetju, popeljejo v delovni dan, ob popoldanskih opravilih pri negi vrtnega rastja, rahlem vetriču s pridihom majniških šmarnic k večernemu počitku. Da, to je majnik v domačem vrtu in zelenem okolju.
V SADNEM VRTU že zorijo zgodnje sorte češenj, nabrati je že mogoče vrtne jagode, po nekaj dneh pa bodo pričele zoreti nekatere vrste jagodičevja, ribeza in malin.
Nasadi vrtnih jagod v tem času, ko so še v stanju cvetenja, doraščanja in zorenja plodov ter nadaljnjo asimilacijo za krepitev rasti, potrebujejo največ rastlinskih hranil. Dognojuje-mo jih z lahko topnimi rudninskimi gnojili skozi korenine ali preko listov. V primeru nastopa vlažnejšega vremena se bo v nasadih pojavljala jagodna plesen in gniloba, pred katero nasade obranimo s preventivnim škropljenjem z ustreznimi fungicidi. Plesnive liste in plodove pred škropljenjem poberemo in odstranimo, škropivu pa lahko primešamo listno gnojilo v priporočenih odmerkih. Pod jagodna socvetja položimo zastirko, da zoreče plodove zavarujemo pred po-blatenjem, pa tudi zdravi ostanejo, če nimajo stika z zemljo. Pod zastirko se je morda vrnil kakšen plevel, ki ga sproti s korenino vred odstranimo. Pazljivo odstranjujemo pritlike, da za svojo rast ne porabljajo hrane na račun rozete, pazljivo pa zato, da ji z otrgavanjem ne povzročimo ran. Iz prtlik lahko v domačem vrtu vzgojimo nove sadike tako, da v majhne plastične lončke z okrog 8 cm premera, napolnjene s substratom za sajenje, pričvrstimo pritlike na vkoreničenje. V lončkih se prehranjujejo iz matične rastline, potrebujejo enako in sočasno nego, od matične rastline pa jih ločimo, ko jih presajamo v novi nasad.
Pri precepljencih s cepilnega mesta odstranimo vezi, da jih ne obraste lubje. Izpod cepilnega mesta oplejemo poganjke iz podlage, da ne ovirajo in zastirajo rasti in razvoja cepiča, če pa obstaja nevarnost ptičev, da bi poškodovali mlade poganjke, jih ustrezno zavarujemo.
V	malinjaku oplejemo grme pregostih novih poganjkov. Pustimo le do pet najbolje raščenih mladik iz panja ali na vsakih 10 cm v medsebojni razdalji zraslih mladik iz korenik za obnovo rastlin v naslednje leto. Stranske rodne poganjke privežemo ob oporo ali vložimo med žice, da jih ne poškoduje in polomi veter.
V	okrasnem vrtu zelnatim okrasnim trajnicam naredimo opore in stebla po potrebi privežemo. Poškodovane in od bolezni napadene porežemo in odstranimo, da zdravemu delu rastline zavarujemo zdravo nadaljnjo rast. Pletev in rahljanje tal cvetličnih gredic je pogosto opravilo. Sejančki enoletnic neposredno posejani na cvetlične gredice so že toliko zrasli, da jih je mogoče razredčiti na dokončno medsebojno razdaljo, oplejemo in izločimo vznikajoče plevele, nasad pa pognojimo z lahko topnimi rudninskimi gnojili in tla plitvo zrahljamo. Vrtne grmovnice so že pričele cveteti. Če so jih napadle listne uši, jih lahko zatiramo tudi med cvetenjem. Nove močnejše poganjke vrtnic, ki so pri večini sort krhke rasti, privezujemo k opori, da jih veter in dež ne polomita.
Po ledenih možeh smo si oddahnili nevarnost hladnega vremenskega vala, zato je mogoče zasaditi in na končna mesta namestiti viseče košare. Korita in druge posode posajene z občutljivejšimi cvetlicami. Vrtni trati opracljamo redne košnje, za enakomerno rast trav pa po enakih časovnih presledkih trate dognojujemo z ustreznimi odmerki dušičnih ali posebnih mešanic gnojil za trate. Gnojila vselej trosimo po košnji tik pred dežjem, da se enakomerno izperejo v tla.
Miran Glušič, ing. agr.
Bkkdedart 18. maja - 24.
18-petek	19-sobota	20-nedelja 0	21-ponedeljek
22-torek	23 -sreda	24-četrtek *	
Ulična pamet proti šolski pameti!
Veliko ljudi se sprašuje: »Če bom uspešen v šoli, ali bom uspešen tudi v resničnem svetu?« Obstajajo štiri poslovne šole:
1.	Tradicionalna poslovna šola
-	univerza; študentje si v večini primerov želijo postati visoko plačani, dobro izobraženi uslužbenci
-	zaposleni, tako kot njihovi predavatelji. Želijo si plezati po službeni lestvici.
2.	Družinska poslovna šola - je odličen kraj za poslovno izobraževanje - če si član take družine.
3.	Korporacijske poslovne šole
-	veliko podjetij ponuja interne programe in obetavne mlade študente usmerja v karieri. V večini primerov podjetje plača šolnino in jim omogoči nadaljevanje šolanja ter si s premeščanjem na različne oddelke podjetja, pridobijo izkušnje.
4.	Poslovna šola ulice - v tej šoli se znajdejo podjetniki, ko zapustijo varno okrilje šole, družine in sveta korporacij. To je šola, kjer si pridobiš znanje ulice. Od vseh je ta šola najtežja. Ulica je strog učitelj in težko je dobiti dobro oceno. Ocene na ulici se ne odražajo s številkami, temveč se merijo z dejansko pridobljenimi in izgubljenimi evri.
Kaj je za podjetnika pomembnejše - šolsko znanje ali znanje ulice?
Če želiš biti uspešen podjetnik, potrebuješ tako šolsko kot ulično znanje. Podjetnik mora poznati razliko med šolsko pametjo in pametjo ulice. Kar pa je še pomembnejše, podjetnik mora imeti tudi ekipno znanje. Najti mora najboljšo skupino ljudi, ki so potrebni za posamezno nalogo. Na koncu v poslu zmaguje ekipno znanje. Vendar se je vedno potrebno prepričati, da imamo na avtobusu prave ljudi in da le-ti sedijo na pravih sedežih. Kar pa je še pomembnejše, je pomembno tudi, da napačne ljudi izkrcaš iz avtobusa. Če želiš okrog sebe zbrati najboljšo ekipo strokovnjakov, moraš biti najboljši le v komuniciranju z njimi. Podjetnik ulice se mora predvsem usposabljati v komuniciranju in razvijati sposobnost družabnega načina mišljenja. Vrhunski podjetniki potrebujejo okrog sebe pametno in napadalno ekipo pravnikov ter vrhunsko računovodsko ekipo, ki skrbi za pritok denarja.
Zatorej, preden pustiš službo, vedi, da je tvoja najpomembnejša naloga razviti samega sebe!!! Če se boš posvetil sebi in delal na tem, da postaneš odličen podjetnik, boš veliko lažje našel čudovite ljudi, da postanejo del tvoje ekipe. Če boš znal zbrati čudovito ekipo, boš lažje uspel, kjerkoli že boš. Zapomni si le, da je zelo pomembno, da si prizadevaš za čim več znanja
-	tako uličnega kot tudi šolskega znanja.
Ne gre le za to, kaj veš, temveč tudi, koga poznaš. Ko se v podjetju soočiš s težavo, je veliko olajšanje, če veš, na koga se lahko obrneš za takojšnjo pomoč.
Kombinacija šolske pameti in pameti ulice ti bo pomagala ustvariti uspešno podjetje. A resnično formulo za uspeh predstavlja »ekipna pamet«. V njej je združeno šolsko znanje in znanje ulice, znanje celotne ekipe. Skupek znanja in izkušenj tvoje celotne ekipe bo zagotovo gnal tvoj posel naprej!!!
Mitja Petrič
Z roko v roki
www.poravnava.si
DEVICA (23. 08.-22. 09.)
Zrela ljubezen - sreča na skupni poti
Ona in dojemanje ljubezni
Ženska, rojena v tem znamenju, je sramežljive in prefi-njene narave. Po stari tradiciji, ki so jo pisali modri ljudje, obstaja teza, da si težko najde pravega moža, kajti ima visoka merila in pričakovanja. Čeprav deluje čustveno hladno, je to le krinka, kajti, ko boste našli način in osvojili njeno srce, se vam bo zazdelo, da od tedaj dalje sonce sreče ne bo nikoli zašlo. Spada med resnobne in dostojanstvene ženske, prav gotovo ne bo iskala sreče med oblaki, ampak realno in delavno stopala naprej po poti življenja. Pogostokrat je zaskrbljena in težave rešuje sama in vedno pride do dna. Med njene odlike sodi tudi resnost, delavnost in ekonomičnost.
Dekle s klasom
Čeprav se vam bo zdela plaha, je resnica ta, da dobro vlada psihologijo in vas bo imela kmalu naštudirane. Zaradi skromnosti bo omenjeno zadržala zase. V ljubezni potrebuje čas in ko bo ugotovila, da ste vredni zaupanja, se vam bo predala. Neka zadržanost bo ostala celo življenje. Ko se odloči za poroko, to naredi nekoliko kasneje kot njene vrstnice, znana je po tem, da je vdana žena, mati in da zna dobro razvajati svojo družino. Seveda na drugi strani spada med nepopustljive osebe in ko enkrat
cTadej ôink
horetml ¿isttalog
Hb^v- mi <723 ses ätm^m i %oí¡!, i-hka
določene stvari zahteva - ne bo popustila in pika.
On in dojemanje ljubezni
Spada med nekoliko bolj komplicirane ljudi, kajti znan je po tem, da ima vse stvari, tako ali drugače, po predalčkih. Ne smemo pozabiti, da je varovanec planeta Merkur in zaradi tega spada med bistre ljudi in stvari lahko razčlenjuje ure in ure. Ženske so zanj nekaj zanimivega in ker so večna uganka mu predstavljajo toliko večji izziv. Spada med nemirne moške in zaradi tega boste od časa do časa potrebovali nekaj potrpljenja, da ga boste lahko razumeli. Mnogi ostanejo sami celo življenje in posledica je, da so zaposleni s svojim delom.
Moški s spominom, kot računalnik
Ljubi neko rutino in stvari, ki jih dobro spozna. Seveda se poraja misel ob tem, da je dolgočasen, ima mnogo drugih ugodnih dejavnikov in zaradi tega je med ženskami zelo cenjen. Med njegove vrline sodita praktičnost in ekonomičnost. Žensko zna presenetiti in je precej pozoren, dobro si zapomni, kaj ji
je všeč in kaj ji ni. Ravno zaradi tega nekoliko odstopa od drugih povprečnih moških. Ne pozabite pa nekaj, zaradi varčnosti kaj hitro postavil meje in se jih boste morali držati. Tako vam bo večkrat dajal občutek skoposti, takšen pač in je - takega hočete ali nočete morete sprejeti. Ob njem se počutite zelo varni.
Ob romantičen večeru
Ko jih povabite na prvi zmenek, bodite v sebi resnično prepričani, da si tega želite.
Pomembno je, da ničesar ne izsiljujete. Ona je zelo praktična in bo vesela, če se na prvi zmenek prikažete s kakšno drobno pozornostjo in urejenostjo. Bodite skladni, kajti ne živimo na divjem zahodu. Pomembni so urejeni nohti in druge majhne na videz nepomembne stvari. On je zelo plah in zaradi tega boste morali vzeti vajeti v svoje roke, seveda nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč. Ko ga bolje spoznate, se ob vsem, kar ste naredili, da ste ga ujeli v svojo mrežo ljubez-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
080 13 14
Rok Snežič,
univ. dipl. prav.
Nenad Oukič,
mag., MBA
Poravnava, d.o.o., odgovarja
Vprašanje
Na obisku pri sosedih me je ugriznil lastnikov pes, ki ni bil privezan in je prosto tekal po vrtu. Ko sem vstopil na vrt, je pes nenadoma stekel proti meni in me ugriznil v levo nogo. Zaradi velike rane na nogi sem moral takoj obiskati poškodbeni oddelek v SB Maribor, kjer sem dobil pet šivov. Ali sem upravičen do kakšne odškodnine, saj soseda ne želim tožiti?	Miran, Slovenska Bistrica
Odgovor
V kolikor ima lastnik psa sklenjeno stanovanjsko zavarovanje, to zavarovanje krije odgovornost zavarovanca za škodo, ki jo povzroči kot imetnik domačih živali in ste upravičeni do odškodnine iz tega naslova, kar izhaja iz splošnih pogojev za stanovanjsko zavarovanje. V kolikor pa lastnik psa nima sklenjenega stanovanjskega zavarovanja, pa razen po sodni poti, niste upravičeni do odškodnine. Lastnik psa Vam mora dati kopijo stanovanjske police, napisati pa Vam mora tudi izjavo, s katero bo potrdil, da se je dogodek dejansko zgodil. S tem avtomatsko prizna svojo odgovornost.
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d.o.o., Ljubljanska cesta 20, 3000 Celje in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d.o.o ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 080 13 14.
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 t^It™* 080 1 3 1 4
ni, samo prijetno nasmejal, kajti čas je na vaši strani.
Nekaj uporabnih nasvetov (za samske)
Naj vas takoj na začetku spomnim, da se vam improvizacija ne bo izplačala in da boste na koncu potegnili krajši konec. Ljudje, rojeni v tem znamenju, spoštujejo ljudi, ki so urejeni, uglajeni in nadarjeni. Najlažje jih spoznate, kjer se veliko dela in oni so znani po tem, da so svoj službi predani - opravljajo jo
z dušo in srcem. Zavedati se morate, da niso srečni, če bi bili brez dela in obveznosti. Zanimiv in poučen nasvet je, da veliko sprašujete, seveda bolj splošna in ne preveč intimna, to bi jih odbijajo. Darila, ki jih jim poklanjate, naj bodo praktična in uporabna - za žensko in za moškega vezana na elektroniko ali druge moderne tehnologije. Nikar jih ne silite, kajti čas in usoda bosta naredili svoje in vedite, da se bo kolo usode zavrtelo v vašo korist.
Tadej Šink, horarni astrolog
Novost je moja spletna stran: www.tadej-sink.si
Športni dodatki • Hrana za uspeh
Napitki za športnike
Nadaljevanje iz 33. številke
4. Slatine
So lahko zelo primerne za športnike in rekreativce, dobre so tudi magnezijeve vode, če zaradi prevelike količine ogljikovega dioksida ne povzročijo napenjanje in driske.
Mineralna voda ima več kot 1 g raztopljenih rudnin in več kot 250 mg na liter ogljikovega dioksida, to pa je za počutje športnika in rekreativca lahko že pomembno.
Mineralne vode so za športnika pomembne tudi zato, ker organizmu ponudijo skoraj vse za življenje pomembne prvine.
Z mineralno vodo lahko zelo koristno dopolnimo posamezne prvine v dnevnem obroku oziroma tudi večji del z znojenjem izgubljenih snovi. Podatkov o vplivu mineralnih vod na motoriko
želodca in črevesja imamo razmeroma malo. Ker so mineralne vode mešanice različnih raztopljenih soli in ogljikovega dioksida, je njihov vpliv na motoriko želodca in črevesja lahko zelo zapleten in kompleksen, saj ima vsaka raztopljena rudnina svojevrsten vpliv na moto-riko želodca in črevesja.
Različne študije kažejo, da je vplivi mineralnih vod na praznjenje želodca različen glede na osmolarnost in prisotnost ogljikovega dioksida.
Vrelci Radenske ne vplivajo bistveno na hitrost praznjenja želodca v primerjavi z navadno vodo, le močno gazirane pijače Radenske pospešijo praznjenje želodca in s tem tudi absorpcijo alkohola, rudnin in nekaterih zdravil.
Po pitju gazirane vode se lahko poveča zračni mehur v
želodcu, nato pa se zelo hitro izprazni skozi želodec (izpa-hovanje, napenjanje).
5. Osvežilne brezalkoholne
■ ■ V ■ V,,
pijače iz žit
Je ogljiko-hidratni napitek z veliko vitaminov B kompleksa in rudnin (zlasti kalija in Mg), so pomembne tudi v prehrani športnika in rekrea-tivca.
Sestava OH v tem napitku je taka, da se energijska hranila izredno hitro izpraznijo
iz želodca in absorbirajo v kri. V tem pogledu je napitek celo boljši kot druge umetne pijače, pripravljene na osnovi glukoze.
Primeren je za vse vrste rekreativnega in vrhunskega športa, še zlasti za odžejanje po treningih in tekmovanjih in za zelo hitro nadomeščanje vode glikogena.
Zelo je primeren pri dolgotrajnih naporih - maraton.
6. Umetno pripravljeni napitki
Teh napitkov se poslužujemo le v izjemnih primerih, ko športnik izgublja večje količine tekočin. V vseh drugih primerih so voda, sokovi in slatine prav tako ustrezni za nadomeščanje vode.
Nadaljevanje prihodnjič Janko Puc
Napitek	OH (g/l)	Na (mg/l)	K(mg/l)	Cl (mmol	/l) osmolarnost
Isostar	73	24	4	12	296
Getorade	62	23	3	14	349
Coca cola	105	3	0	1	650
Sprint	36	16	300	0,2	
Tabela napitkov
Krvodajalci
29. marec - Jožef Veselko, Sp. Ključarovci 4; Daniel Kaučič, Sodinci 37; Jože Rubin, Jastrebci 34; Marjan Peteršič, Dornava 85/b; Franc Čagran, Žamenci 6; Jože Ci-zerl, Mezgovci 1; Srečko Gajšek, Zg. Sveča 14; Jože Lončarič, Zg. Hajdina 203/b; Tina Radolič, Soviče 7; Aleš Zamuda, Formin 58; Štefan Ros, Kočice 36; Tamara Gajšek, Podlehnik 66/a; Vesna Majerhofer, Hajdoše 40; Maja Svenšek, Jablovec 7; Franjo Mihelač, Volkmerjeva 5, Ptuj; Daniel Kuhar, Senešci 68; Jožef Bezjak, Nova vas pri Ptuju 11; Borut Šalamun, Nova vas 101, Ptuj; Feliks Kodrič, Koritno 19/a; Bri-gita Bezjak, Formin 39; Davorin Lubej, Tr-niče 43; Petar Markotic, Kajuhova 1, Ptuj; Maks Dolenc, Podlože 80; Milan Toplak, Gorišnica 8/a; Stanko Lenart, Nova vas 72, Ptuj; Stanko Zupanič, Gorišnica 100/ b; Dušan Slodnjak, Sakušak 19/a; Borut Korenjak, Anželova 1, Ptuj; Albin Petrovič, Vareja 6; Miran Ritnja, Arbeiterjeva 2, Ptuj; Janko Malek, Lancova vas 62; Gorzad Kmetec, Orešje 120; Stanko Rep, Nova vas 1, Markovci; Jožef Rajh, Apače 294; Boris Bohl, Grajenščak 45; Luka Gajšek, Gorca 3/a; Jože Majerhofer, Hajdoše 40; Dragan Radolič, Soviče 7/a; Drago Vugri-nec, Dravinjski Vrh 3/d; Darinka Kodrič, Ul 5. Prekomorske 15, Ptuj; Emil Munda, Str-nišče 27; Darij Kornik, Vičava 61; Damjan Štrucl, Mestni Vrh 106/b; Robert Merlak, Čučkova ul. 9, Kidričevo; Nada Cimerman, Zabovci 62/a; Jožica Medved, Župečja vas 60/a; Tomaž Zemljarič, Kajuhova 12, Kidričevo; Branislav Svenšek, Žetale 105; Leon Pišek, Hotinjska cesta 75.
Glasbeni kotiček
Info - Glasbene novice
Kič festival številka ena v Evropi Evrovizija je za nami in kako se vam zdi zmagovalna pesem Molitva srbske pevke Marije Šerifovič? Menije kar všeč, a še bolj všeč mi je bila iz nepristranskega zornega kota naša pesem Cvet z juga pevke Alenke Gotar, ki je pristala na solidnem 15. mestu, vesel sem, da je nismo predstavili v angleški različici Flower Of The South.
Zmagovalno vrnitev na glasbeno sceno so zabeležili TAKE THAT ob koncu leta 2006. Njihova zgoščenka Beautiful World je presegla prodajna pričakovanja in iz te zgoščenke sta nam znana že dva hita Patience in Shine. Kvartet je nadgradil svojo zvokovno pop podobo tudi v najnovejši zreli umirjeni skladbi I'D WAIT FOR YOU (****) in dodatna nadgradnja je zapleten preobrat v besedilu, katerega avtorje Gary Barlow.
Ameriški veteran DONNY OSMOND je kariero pričel v zasebi Donny & Marie in nadaljeval v zasedbi Osmonds. Pisalo se je leto 1972, ko se je pevec vpisal v glasbeno zgodovino z zabavno temo Puppy Love, medtem ko so njegovi največji hiti naslednji The Twelfth Or Never, Young Love in I'm Leaving It. Stari as bo pihnil na dušo srednji generaciji, saj je priredil limonadni pop evergreen SOMETIMES WHEN WE TOUCH (***). Original je leta 1978 izvajal Dan Hill.
The Corrs je prava marketinška glasbena znamka, ob kateri pristoji podatek, da je kvartet prodal že več kot 25. milijonov plošč. Njihova pevka oziroma resnična lepotica ANDREA CORr si v pavzi skupine ni dala miru, saj je posnela enolični mlečno pop pesem SHAME ON YOU (***) in se pod njo podpisala celo kot avtorica glasbe, besedila in aranžmaja.
JOSS STONE je dobesedno v krizi, saj je njen tretji album Introducing Joss Stone bleda senca prejšnjih dveh izdelkov. Prvi singl Tell Me 'Bout it je sicer imel dober r&b groove in sledi še komad TELL ME WHAT WE'RE GONNA DO NOW (****), ki ima še boljši r&b fluid ob zanimivih znanih reagge samplih in rep vložkih Com-mona.
Ameriška pevka GWEN STEFANI prav tako kot Joss Stone z drugim samostojnim albumom The Sweet Escape ne dosega prodajnih in kvalitetni uspeha predhodnika Love Angel Music Baby. Provokativna izvajalka tokrat ni stopila bistveno naprej, saj je v pesmi 4 IN THE MORNING (***) med seboj pomešala povprečen komercialen pop, soul in r&b.
Elektronsko zasedbo GROOVE ARMADA sestavljata Andy Cato in Tom Findlay. At The River je bil njun izjemen prvenec, medtem ko sta prilezla najvišje na lestvica s hitom I See You Baby. Njun novi elektro, delnoma odpičen in inovativen komad je GET DOWN (***), zapela ga je mlada Stush. Duet bo to poletje objavil tudi šesti studijski album Soundboy Rock.
Prvaka nove elektronike sta nedvomno CHEMICAL BROTHERS oziroma Tom Rowlans in Ed Simons. Največji hit britanskega dueta so Leave Home, Setting Sun, Block Rockin Beats, Hey Boy Hey Girl in Galvanize. Kemičnostplesne elektronske godbe skupina nadaljuje tudi z novim komadom DO IT AGAIN (***) in v njem poje in rapa tudi Ali Love.
Vam gre na živce skupina MARILYN MANSON? Omenjeni zaradi svoje provokativnosti niso smeli nastopiti v Sloveniji, so pa bili v začetku leta ponovno v studiu, kjer so posneli material za novo ploščo Eat Me Drink Me in napoved za njo je odpičena rock godba HEART SHAPED GLASSES (**), v kateri je v ospredje postavljen ponovno pevec Brian Warner.
Rock glasba ima širok horizont in iz njega prihajajo naslednje nove pesmi Who You Are - JAMES, Teenagers - MY CHEMICAL ROMANCE, Sick Sick Sick - QUEENS OF THE STONE AGE, Thank You - TESLA, Capital G -NINE INCH NAILS, What I Want - DAUGHTRY & SLASH, Underclass Hero - SUM 41, A Toute Le Monde - MEGA-DEATH, I Don't Wanna Stop - OZZY OSBOURNE, Love Hurts - INCUBUS in Side Of A Bullett - NICKLEBACK.
David Breznik
Send Away The Tigers - Manic Street Preachers
(2007 - BMG - Menart)
Welški rokerji so osmi album Send Away The Tigers napolnili s kitarskim zvokom, povprečnimi melodijami in temami o vojni, alkoholu, politiki nasploh ter seveda ljubezni. Revolucionarno, mar ne! Pevec James Dean Brad-field spet izstopa s svojim značilnim visokim vokalom in Manic Street Preachers se na novi plošči zgledujejo nekako po svoji plošči iz 90. let z naslovom The Holy Bible. Vsi radi obujamo spomine, vendar trio izvaja temačen rok in tu in tam kakšen preblisk osvetli psihološko zateženo celoto, imenovano Send Away The Tigers. Producent Dave Eringa je glede aranžmajeve naredil svoj posel podpovprečno oziroma je imel preveč v glavi misel, kako bodo pesmi zvenele v živo nekje na stadionu. Deset skladb je usmerjenih kot premica in glasba rokerjev je preveč enakomerna, surova in površinska.
Retro rok stil zaznamuje prvi novi hit Manicksov Your Love Alone Is Not Enough. Vse se v njem vrti okrog "lajnastega" refrena in vokalne igrice med Bradfieldom in gostjo albuma Nino Persson iz zasedbe The Cardigans. Komercialno gledano
je omenjena pesem tudi vrhunec albuma Send Away The Tigers iz večih zornih kotov. Glede na melodičnost, glede na tekstualno ljubezensko pocukranost in v končni fazi tudi na bogatost aranžmaja. Ta je mogoče še na višjem nivoju v komadu Indian Summer, ob katerem sem dobil občutek, da poslušam pesem A Design For Life številka dve. Brez zavor se pesem stopnjuje in kitarski riffi so pravo gradivo za poduk mladim kitarskim vir-tuozom. Ko sem že pri kitarskih riffih je naslednji vrhunec zaznati v pesmi Automnsong, saj bi lahko zapisal, da gre za očitno kopijo v kitarskih solo delih pesmi Sweet Child Of Mine skupine Guns N Roses, medtem ko je tudi Queenovski echo prisoten v epski rok pesmi. Naslovna tema Send Away The Tigers napoveduje kitarski rok brez razkošnih melodij na albumu in še večjo surovost doseže skupina v pesmi Underdogs. Pravi rokenrol je pomešan v enoličen rok v skladbah Imperial Bodybags in Rendition, vendar v omenjenih skladbah so Manic Street Preachers na brezobziren in otopel način kritiziral britansko politično aktivnost in
Filmski kotiček
Številka 23
Vsebina: Walter Sparrow ima skoraj vse, kar bi si lahko želel: lepo ženo, družino, hišico v predmestju in službo, ki ni ravno dostojanstvena (ko-njederec), a je dovolj za preživetje. Po igri slučaja v roke dobi knjigo z naslovom Številka 23, ki jo je napisal Wally Katayna. Presenečen ugotovi, da je podobnosti med njim in glavnim junakom preveč, da bi bil to zgolj slučaj. Počasi postane obseden s številko 23, za katero ugotovi, da se nahaja v vseh pomembnejših dogodkih njegovega življenja. Ko po fonetičnem zapisu imena avtorja knjige ugotovi, da gre za veliko tajno, gre obsesija tako daleč, da mu prične razpadati družina, toda skrivnost knjige je prevelika. Odloči se, da ji pride do dna, toda pri tem se ne zaveda, da je v svoji globoko zakopani in pozabljeni podzavesti sprožil plaz, ki ga ni več moč zaustaviti ...
Jim Carrey je igralec, ki je zašel v slepo pot. Začel je kot
The Number 23
Igrajo: Jim Carrey, Virgina Madsen, Logan Lerman Režija: Joel Schumacher Scenarij: Fernley Phillips Žanr: triler Dolžina: 98 minut Leto: 2007 Država: ZDA
Vsaki sre¿o in ng<M¡¿? mgd 19-10 in 2.0. uro
Kdo je režiser filma Številka 23?
Odgovor:_
Ki
NAGRADNO
n VPRAŠANJE
O
Ime reševalca:_
Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Peter Piiek, ReSeva ulica 4,2250 Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikendu v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore pošljite do srede 24. maja, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva fi, 2250 (za Info).
tudi zunanjo politično situacijo, povezano z vojno v Iraku. Med bolj prazne in tekstualno predvidljive pesmi na albumu sodijo blede Second Great Depression, Winterlovers in I'm Just A Patsy. Manic Street Preachers so posneli preveč togo rok glasbo na albumu Send Away The Tigers. Ta bo brez skrbi dosegel velik uspeh v Veliki Britaniji, medtem
ko bo v Sloveniji verjetno album prevzel le peščico oboževalcev neobdelane indie rok glasbe. Album Send Away The Tigers je že dal hit Your Love Alone Is Not Enough in bo dal nedvomno še kakšnega, ampak gledano kot celota gre za suhoparno rok glasbo brez prave energije, melodike in komercialne pestrosti.
David Breznik
ves vpleten talent naredil z migom leve roke, ker čez vikend niso imeli kaj početi. Tako Carrey kot Madsenova kot Schumacher so posneli (in verjetno še bodo) boljše filme. Film Številka 23 tako doleti najhujša reakcija gledalcev: brezbrižnost. Ni toliko zanič, da bi ga bilo zabavno gledati, niti ni toliko dober, da bi si ga zapomnili. Bolj je primeren za kakšno lenobno nedeljsko popoldne, ko zunaj dežuje in se je užitek valjati po kavču ter odklopiti možgane. Gre za tipično črtico oz. idejo bolj primerno za kakšen del Dosjejev X (če se jih še kdo spomni) kot pa za kino film.
Matej Frece
talentiran komik in relativno mlad uspel po celem svetu. S svojim gumijastim obrazom, ki mu lahko konkurira le še Mr. Bean, je upravičeno veljal za naslednika Jerryja Lewisa. Po nekaj izvrstnih komedi-jantskih filmih, se je Jim odločil za na moč tvegano potezo: hotel je postati resen dramski igralec. Poteza, ki je pokopala marsikatero obetajočo kariero v Hollywoodu, toda Jimu je uspelo. Z vlogami v Truman Showu, Človeku na Luni in še kakšni, je dokazal, da je njegov igralski razpon zares širok.
Super.
Po nekaj letih snemanja dram in komedij pa je očitno prišel čas za vprašanje: Kaj pa zdaj? Svetu in sebi je dokazal, kar je hotel dokazati, zdaj pa je pri svojih 45. še premlad za
pokoj in častnega Oskarja, pokazati pa nima več kaj. Znašel se je v tistem delikatnem obdobju, ko je vse odvisno od pametne izbire naslednjih vlog: ali bo padel kakšen Oskar ali pa se bo pogreznil v sivo puščavo talentiranih igralcev, ki jih je v ZDA ogromno.
Z izbiro filma Številka 23 bi rekli, da je brcnil v temo. Ne gre za to, da je film slab ali zanič, gre bolj za to, da je popolnoma pozabljiv. Dokler ga gledamo, nas drži v napetosti vse do končnega preobrata, v trenutku, ko se prižgejo luči, pa izpuhti iz glave in v nas ne pusti niti najmanjšega sledu. Žanrsko in obrtno izpiljen film, ki mu nič ne manjka in za katerega se zdi, da ga je
CID vabi!
Petek, 18. maja, ob 19. uri: potopisno predavanje: Turčija. Miha Mihelič je v Turčijo odpotoval tako kot včasih - z vlakom čez Balkan. Doživel je rafting na reki Dalma-man skupaj z desetimi vodiči z vsega sveta, ki so sedem tednov skrbeli za doživetja turistov - spust po čudoviti divji reki, oglede kanjonov, plaž, mest ... Vstopnine ni! Na ogled je razstava risb, ki so nastale na tečaju risanja pod mentorstvom Tomaža Plavca.
V teh dneh se začenjata:
Glinarjenje - začetni tečaj oblikovanja gline Tečaj risanja - druga skupina
Sobota, 19., in nedelja, 20. maja: Stop the polution - start the ®evolution. Skupinska izdelava grafita s Sašem Fenosom na ekološko tematiko. Grafit bo nastal na steni zbiralnice ločenih odpadkov na parkirišču trgovine SPAR na Osojnikovi cesti 9. Sreda, 23. maja, ob 14. uri drugo zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta v šolskem letu 2006/07. Mladi parlamentarci iz osnovnih šol v Upravni enoti Ptuj bodo ponovno obravnavali letošnjo temo - Naše mnenje o devetletki. Drugo zasedanje je namenjeno obravnavi sprememb, ki so se na tem področju zgodile v tem šolskem letu, in odprtim vprašanjem v zvezi z osnovno šolo nasploh. Sreda, 23. maja, ob 17. uri: odprtje razstave natečaja »Moj pogled«. Osnovnošolci in srednješolci, ki so poslali svoje izdelke na ekološki natečaj, in njihovi mentorji bodo prejeli priznanja za sodelovanje, najzanimivejši in nagrajeni likovni, literarni in fotografski izdelki pa bodo razstavljeni. Avtorji najboljših izdelkov bodo prejeli tudi nagrade. Razstava bo ostala na ogled do konca šolskega leta. Napovedujemo!
Petek, 25. maja, od 17. do 20. ure v Termah Ptuj: Z glavo na zabavo - v vsakem vremenu! Igre, nagrade, glasba, druženje.. zabava! Nastopajoči: Generacija Nulanula - raper Pižama, kantavtor Peter Andrej, čarovnik in požiralec ognja Sam Sebastian, DJ Zok, žonglerka Petra in animatorji. Nagrade v skupni vrednosti več kot 2000 EUR bodo podeljene zmagovalcem različnih spretnostnih tekmovanj. Glavna nagrada: obisk koncerta RED HOT CHILI PAPPERS v Udinah! Vabljeni učenci 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol. Izvedbo projekta je omogočila Mestna občina Ptuj. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
Štajerski TEDNIK
DEL MENJALNEGA MEHANIZMA
ANGLEŠKI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER (MICHAEL)
PRITOK GARONNE V FRANCIJI
PREBIVALKA NIKOZIJE
NORVEŠKA ALPSKA SMUČARKA (MARIANNE)
NORVEŠKI HITROSTNI DRSALEC (ROALD)
CRN PTIC Z RUMENIM KLJUNOM
AGENCIJA RS ZA RADIOAKTIVNE ODPADKE
OLGA ENGL
NAPAD, NASKOK, NAVAL
KREDITNA BANKA
PSIHOLOGINJA KRISTANČIČ
ZACETNIK KRŠČANSTVA, KRISTUS
ZBIRANJE ZNAČK IN MEDALJ
AV. POROČ. AGENCIJA
MOGOČNA GORA
GL. MESTO BAŠKIRIJE
AVSTRIJSKA SOCIALDEM. STRANKA
ORANŽADA
MADŽARSKA MARJETA
ČEŠKI DRAMATIK (ALFRED)
STRANSKI IZRASTEK
NEM. ŠAHIST (EMMANUEL)
NEMŠKA ARHITEKTKA (THEA)
PODATKI
POZNAVALKA
POLITIK BIZJAK
HUDOBIJA, ZLOBA
NEMŠKA SODNICA NA TV (KIRSTEN)
KOS SUKANCA
TEKOČINA V ŽILAH
UMETNO GNOJILO
ŽENSKI PEVSKI GLAS
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: amper, Naomi, krtek, Atos, škripalo, Mona Lisa, organist, izogame, leopardovka, nega, prsobran, Emei, Iberka, area, Ganassa, SL, endrin, Kupid, AP, titoizem, imetek, Kne, enost, kapsula, emajl, ranta, Atitlan, nalet. Ugankarski slovarček: ALTARAS = nemška arhitektka (Thea, 1924 - 2004); ARAO = agencija RS za radioaktivne odpadke; FALERISTIKA = zbiranje značk in odlikovanj; KJOERSTAD = norveška alpska smučarka (Marianne, 1970 -); KRŠIN = visoka trava, tudi zlatolaska; RATANIJA = rastlina iz družine rožičevk; REVAL = mesto v Estoniji; STIROLEN = aromatski ogljikovodik, tudi stiren; SVAN = vol sivkaste barve (Rož.).
Zanimivosti
Prostitutke v Padovi strankam vračajo globo
Padova (STA/dpa) - Prostitutke v severnoitalijanskem mestu Padova nameravajo vrniti denar strankam, ki jih je zaradi postanka pri prijateljicah noči oglobila policija, je poročal časnik Corriere della Sera. Globa v višini 50 evrov je namreč za voznike, ki ustavijo svoje vozilo, da bi vanj povabili prostitutko, previsoka, pravijo delovna dekleta. Odlok o globah je sprejel župan Padove, Flavio Zanonato, ki pravi, da stranke prostitutk povzročajo prometne gneče in nesreče, ko nenadno ustavijo, da bi pogledale na pločnik. Odkar je odlok 4. maja stopil v veljavo, je policija oglobi-la že devet ljudi.
Nekdanji medicinski sestri bodo izplačali pet milijonov dolarjev
Hongkong (STA/dpa) - Nekdanji medicinski sestri, ki je skrbela za premožnega hongkonškega industrialca, bodo izplačali 40 milijonov hongkon-ških dolarjev iz njegove dediščine, saj je njegova družina ustavila sodni postopek proti njej. 49-letna Pong Lau-lau, ki je imela romantično razmerje s Wong Wha-sanom, ko je skrbela za njegovo zdravje, ima zdaj pravico do denarja in delnic iz oporoke, ki sojo prebrali na
sodišču, so poročali hongkonški mediji. Sodišče je poslalo poziv vsem šestim Wongovim otrokom, ki nadzirajo 1,2 milijarde hongkonških dolarjev vreden industrijski imperij in so oporekali verodostojnost oporoke, le dva dni pred zaslišanjem pa so si premislili in soglašali z veljavnostjo oporoke. Wong, ki je umrl leta 2000 zaradi okvare ledvic v starosti 90 let, je srečal Pong med potovanjem na rodno Kitajsko leta 1988po smrti svoje žene. Wong je Pong pisal ljubezenska pisma, ki so vsebovala željo, da bi lahko skupaj živela.
Novi pandi v Hongkongu dobili svoj blog
Hongkong (STA/dpa) - Nov par
velikih pand, ki je iz Kitajske prispel v hongkonški zabaviščni park, ima tudi svoj blog. Samec Le Le je omenjen kot prvi panda, kije »uradno prišel v veliko hongkonško družino«. S samico Ying Ying sta v to bivšo britansko kolonijo prispela 24. aprila kot darilo kitajske vlade, ki je tako obeležila deseto obletnico vrnitve Hongkonga Kitajski. Blog s spletnim naslovom www.oceanpark. com.hk opisuje prvi dan pand v novem domu, tematskem parku Ocean Park. »Srečni smo in vznemirjeni zaradi novega doma. Ying Ying je pokazala tudi svojo veselo naravo in se je neprestano vzpenjala ter krožila po novem domo-vanju,«piše na blogu.
Pekinški policisti ne smejo več preklinjati
Peking (STA/AP) - Policisti v kitajskem glavnem mestu so dobili nova navodila: Dovolj je arogance, prenehajte preklinjati in ne odlagajte slušalke meščanom, ki prijavijo kaznivo dejanje. Nove smernice so najnovejši poskus mestnih oblasti, da popravijo podobo Pekinga pred Olimpijskimi igrami 2008, je poročala državna agencija Xinhua. Oblasti so že sprožile različne kampanje:postavitev tabel v angleščini in zmanjševanje količin odpadkov ter prepoved pljuvanja na ulicah.
Joliejeva in Pitt v Pragi
Praga (STA/AFP) - Angelina Jolie in Brad Pitt z družino se mudita v Pragi na veliko veselje domačih in tujih fotografov, kiju ne izpustijo izper oči. Njuna navzočnost na vratih vrtca v Pragi, ki ga obiskuje njun petletni sin Maddox, je sprožila pravo zmedo. Angelina Jolie v Pragi do konca maja snema »Wanted«, filmsko priredbo istoimenskega stripa, v kateri igra ob Jamesu McAvoyu in Morganu Freemanu. Praški tabloid Blesk trdi, da je navzočnost fotografov do te mere vznejevoljila Joliejevo, da je izgubila živce in vpila, da je Češka grozna država, da ji ni mar, če bo izgubila milijardo dolarjev, da pa tam ne bo ostala.
Pes kriv za padec motorista iz Mesičevega spremstva
Karlovac (STA/Hina) - Pes, ki je tekel čez cesto, je bil vzrok, da je v četrtek pri Vojniču policist na motorju iz spremstva kolone vozil hrvaškega predsednika Stipeta Mesiča zletel s ceste in se huje poškodoval, je sporočila karlovška policijska uprava. Policija navaja, da je 32-letni policist s službenim motorjem znamke bmw vozil v predhodnici spremstva, nato pa je pri poskusu, da bi se izognil štirinožcu na cesti, zletel v obcestni jarek. Pri tem si je zlomil levo nadlahet, tako da so ga zadržali na zdravljenju v karlovški splošni bolnišnici. Materialne škode je za približno 15.000 kun (okoli 2000 evrov).
Na Tajvanu 177 ločitev dnevno
Tajpej (STA/dpa) - Tajvanci se radi ločujejo; v letu 2006 so namreč zabeležili povprečno kar 177 ločitev na dan, so povedali na tamkajšnjem notranjem ministrstvu. V tem letu je 64.540parov zaprosilo za ločitev oziroma povprečno 177 ločitev na dan, kar je več kot leta 2005, ko je za razvezo zaprosilo 62.571 parov (171 ločitev na dan ali 2,75 na tisoč prebivalcev), so še povedali na ministrstvu. V zadnjih desetih letih se je število ločitev na Tajvanu podvojilo. Leta 1966seje ločilo 35.875parov, povprečno 75 na dan..
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3mhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 19. maja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.15 Med najmlajšimi (Nataša Pogo-revc). 9.30 Otroški radijski vrtiljak (Tatjana Mohor-ko). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice).
NEDELJA, 20. maja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasveti (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice).
PONEDELJEK, 21. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika.
17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kaj-zovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje).
TOREK, 22. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škr-janec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kum, Trbovlje).
SREDA, 23. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
ČETRTEK, 24. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45
Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
PETEK, 25. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Pred vami je dinamičen teden in Izrazili boste vse tiste prirojene lastnosti, kot so pogum, samoiniciativnost in skoraj na vsakem koraku se bo občutil pionirski duh. Tako se bodo uspehi stopnjevali v pogledu službe. Čarobni trenutki v dvoje vas umirijo in sprostijo.
BIK
Privlačile vas bodo skrivnosti in nekoliko odstopate od tistega, kar je vam blizu. Energija bo skrita v vas in dobro je, da se stvari lotite, tako kot občutite. V primeru, da boste prisluhnili notranjim potrebam, se bodo stvari svetile. Čas je, da odkrijete v sebi svoj zaklad in ga delite z drugimi ljudmi.
DVOJČKA
Pridobivali boste informacije in tako svoje znanje še povečali. Zanimivo je, da se ukvarjate s tistim, kar vas veseli in da se v veliki meri sprostite. Zdi se, da življenje zajemate z veliko žlico in da znate ločevati stvari. Intenzivno vas bo privlačila družba in pogovori z ljudmi.
RAK
Lilija je roža čistosti in tudi sami boste žareli v mirnosti in ljubezni. Spoznali bost vrednote duhovnega sveta in uvideli, kaj je za vas bistvo življenja. Strmite po novih spoznanjih in tako boste kos vsem nalogam. V veliko pomoč in oporo vam bo vsekakor ljubezen, ki je in ostaja zdravilo.
LEV
-î ^ V ljubezni bo vladala tišina, vaša naloga je, da se pogovorite In da stvari razčistite. Ne Iščite sreče tam, kjer je ni. Dinamičen čas se vam obeta v službi in počasi uvidite, da lastna kreativnost lahko v veliko pomoč in spodbudo. Pohvala bo balzam za dušo!
DEVICA
Ples planetnih energij bo pester in tako vam ne bo dolgčas. Nujno bo, da na pravilen način znate ločevati zrno od plev. Odzvati se boste morali klicu narave, kajti tam pridobite notranji mir in zaupanje. V ljubezni vas čaka pogovor in počasi bo čas, da ljubljeni osebi izpoveste ljubezen.
TEHTNICA
Sprostila vas bo nežna glasba in kdor išče ta tudi najde. Seznam stvari, ki bi si jih želeli, bo velik, toda sreča je že to, da lahko delate in ustvarjate. Imeli boste obilico neke dinamične energije in tako boste nalog, ki jih piše življenje kos. V ljubezni bo vladala romantika!
ŠKORPIJON
Blesteli boste v izobraževalnih vodah in strmeli po nekem priznanju. Seveda ga boste dobili, ko bo čas za to. Čaka vas ugodno obdobje, da določene stvari predstavite neki širši publiki. Ne bodite preveč skromni in vedite, da imate mnogo znanja. Delo in ljubezen gresta z roko v roki.
STRELEC
Kocke usode se bodo zavrtele v vašo korist. Pridobili boste ogromne notranje moči In sa-mozaupanja. Ne bodite pretirano naivni in samoiniciativnost vam bo nadvse koristila. Trudili se boste, da stvari spoznate še iz drugega zornega kota. Za prijatelje si vzemite veliko časa!
KOZOROG
Izvedli boste mnogo koristnih informacij, ki vam bodo pomagale na poti do osebne sreče. Včasih je pomembno tako malo, da doživite notranji mir, toda poti so različne. Srčni izvoljenec vam bo izjemno naklonjen in vam pomagal. Na delovnem mestu vas čakata tako preizkušnja kot uspeh.
VODNAR
Preizkušnje, ki odmevajo v usodi spoznanja, so vedno poučne. Ne bodite prepričani, da ste vedno prikrajšani, ampak se nasmejte in se podajte z nasmehom na ustnicah v sončen dan. Uspehi se bodo vrstili. Največ dinamike doživite v svetu komunikacije in intelektualnih opravil.
RIBI
Cveteli boste v pomladnih dneh, čeprav bo kmalu poletje, še vedno občutite utrip pomladi. Romanika, harmonija in zvok romantične glasbe bodo pečat dneva, ki vnaša neko posebno dinamiko in piše zgodbo o notranjem zadovoljstvu. Čas je, da se nekoliko razvajate!
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
OLIVER EVANS
LESENA KOČA
ALFI NIPIČ
EDO DERŽAJ
Sarajevo • Privlačno mesto stoterih nasprotij
Vonj po kavi, bureku in jedeh z ražnja
V okviru dvodnevne strokovne ekskurzije, ki jo je vodstvo Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj pripravilo za člane uredniškega odbora ter tiste, ki so sodelovali pri pripravi in izdaji zbornika Ptuj in leto 1991, si je 38-članska skupina iz Ptuja v petek, 11. maja, ogledala prestolnico Bosne in Hercegovine, Sarajevo.
Po prijetnem potovanju skozi cvetočo Hrvaško, mimo Bosanskega Broda in Zenice je 38 udeležencev strokovne ekskurzije po dobrih osmih urah vožnje prispelo v prestolnico Bosne in Hercegovine, Sarajevo. Pred vhodom v oporišče Butmir nas je pričakal podpolkovnik Borut Flajšman, ki nam je predstavil program sobotnega obiska v tej bazi, takoj zatem pa predstavil sodelavca Euforja, domačina Mukija Muharema, ki je ptujsko skupino popeljal na ogled starega in novega dela mesta stoterih nasprotij.
Čeprav nam je najprej pojasnil, da je Sarajevo danes sodobna evropska prestolnica z okoli 450.000 prebivalci, je takoj dodal, da je bilo pred vojno, ki je divjala od leta 1992 do 1995 in jo ocenjujejo za najbolj krvavo vojno v Evropi po drugi svetovni vojni, v tem mestu okoli 600.000 prebivalcev.
Sarajevo ostaja, kar je bilo
Ta najbolj zahodna orientalska prestolnica, ki so jo ob vznožju planine Igman že leta 1461 ustanovili otoman-ski Turki, se je z okupacijo Avstro-Ogrske leta 1878 ev-ropeizirala. V tem času se je pomembno razvilo predvsem staro mestno jedro, saj so nastale številne mestne zgradbe, med katerimi je iz tistega časa najbolj značilna "gradska vječ-nica", kjer je danes Narodna in univerzitetna knjižnica. V svetovno zgodovino se je Sarajevo vpisalo leta 1914, po atentatu Gavrila Principa na nadvojvodo Franca Ferdinanda, ki je sprožil vojno proti Srbiji, ta pa je zatem prerasla v 1. svetovno vojno. V nekoliko prijetnejši luči je v drugo svet spoznal Sarajevo 70 let pozneje, ko je mesto pod planino Igman leta 1984 gostilo zimske olimpijske igre, katerih maskota je bil še danes aktualen Vučko. Sicer pa je danes to mesto heroj del kantona Sarajevo, ki je po Daytonskem sporazumu iz leta 1995 eden od 10 kantonov na območju BIH. Ocenjujejo, da je največja balkanska morija v treh letih vojne terjala več kot 105.000 človeških življenj, doslej so odkrili okoli 500 skupinskih grobov, še vedno pa pogrešajo okoli 18.000 ljudi.
Sarajevo je bilo od nekdaj in je še danes mešanica več religij. Zato ni čudno, da je edino mesto na svetu, v katerem lahko najdete na območju enega kvadratnega kilometra džamijo, sinagogo, katoliško in pravoslavno cerkev. Daleč največ je v tem mestu džamij, ki jih je bilo pred vojno okoli 70, po vojni pa je njihovo število naraslo na okoli 300. V Sarajevu pa je po vojni izredno naraslo tudi število bencinskih servisov, saj je "benzinpumpa" sko-
Foto: M. Ozmec
Številnimi sledovi vojne vihre so po 12 letih še vedno vidni tudi v starem mestnem jedru, kjer so muzeji, knjižnice in mestna hiša.
raj na vsakih nekaj sto metrov. Med številnimi svetovno znanimi imeni firm, kot sta denimo Shell in Agip, je tudi nekaj slovenskih Petrolovih servisov, kar precej pa jih je v lasti domačih novodobnih, predvsem povojnih bogatašev.
Vonj po kavi, bureku in ražnju
In če se je v Sarajevu z vojno marsikaj spremenilo, je nekaj vendarle ostalo skoraj povsem enako, to je znamenita Baščar-šija, ozka in živopisana ulica s številnimi delavnicami in pro-dajalnicami domače obrti, v kateri se mešajo omamni vonji sveže pražene turške oziroma bosanske kave z vonjavami po pravkar pečenem bureku ali dobrotah z „roštilja", saj pravijo, da so v Sarajevu naj-okusnejši čevapčiči na svetu. Stojnice so polne različnih ročno izdelanih predmetov iz bakra, med katerimi prevla-
Foto: M. Ozmec
Pogled na stari del Sarajeva z znamenitim rimskim mostom; v ozadju je eden bližnjih hribov, od koder so med vojno ostrostrelci neusmiljeno pobijali civiliste.
Foto: M. Ozmec
Pogled na znamenito Baščaršijo s številnimi trgovinicami in ozkimi uličicami ter Gazi Husrev-begovo džamijo v ozadju.
kar precej tudi iz Slovenije.
Poleg Baščaršije je znamenita Gazi Husrev-begova džamija, pa otomanski vodnjak, sarajevska katoliška katedrala, orientalski vodnjak, star rimski most, hiša Inat in številne druge manj pomembne, a vendar ogleda vredne mestne znamenitosti. Na to, da Saraje-
vo ostaja to, kar je bilo nekoč, pa opozarja tudi dejstvo, da so kmalu po vojni v BIH ponovno obudili sarajevski filmski festival, pa Baščaršijske noči, sarajevski zimski festival, mednarodni festival jazza, sarajevski modni teden in še kaj. Ob vidnih ostankih porušenih, obstreljenih in od topovskih
granat zadetih zgradb pa rastejo nove sodobne poslovne stavbe številnih domačih in predvsem tujih vlagateljev. Med njimi naj bi bilo, sicer po neuradnih podatkih, kar okoli 20 % vseh na novo nastalih nepremičnih že v lasti Slovencev.
M. Ozmec
Opel Antara
Spoznajte meje mesta.
Foto: M. Ozmec
Sarajevo je še vedno mesto stoterih kontrastov; mlade muslimanke se sicer sprehajajo v kavbojkah, sončnih očalih ter z mobiteli v rokah, a na glavah še vedno nosijo feredže.
Mesto je izzivov polno igrišče. Seveda, če sedite v pravem avtomobilu.
Odkrijte novo dimenzijo vožnje z novo Opel Antaro in v njej prepoznajte stil onstran običajnega, delovanje na najvišji stopnji ter tehnologijo, ki premika meje možnega. Popolno sožitje elegance in moči za vaš urbani način življenja. Čas je, da se pripravite na vožnjo po robu.
dujejo znamenite "džezvice", ter izdelki, izrezljani iz lesa in keramike. Dobesedno bodejo pa v oči med obiskovalci posebno iskani izdelki, ki so nastali iz ostankov vojne vihre, to so predvsem keramični svinčniki (kuliji), izdelani iz tulcev nabojev, ter vaze in stojala za dežnike, ki so jih domiselni bošnjaški mojstri izdelali iz raznih večjih kalibrov tankov-skih in topovskih granat. Na to, da je ob vsem tem zaradi nizkega standarda še vedno veliko revščine, pa opozarjajo številni invalidi in romski otroci, ki s sklenjenimi rokami prosjačijo za denar, da lahko preživijo. Sicer pa je razveseljivo, da razne čevapčarnice, roštiljarnice, buredžnice, ka-fedžinice in drugi manjši kafi-či poleg skoraj obvezno prisotnih domačih "Sarajlij" znova privabljajo vedno več turistov, med katerimi prednjačijo predvsem obiskovalci iz nekdanjih republik Jugoslavije,
JKEI ->i »i
Avtohiša Hvalec, Lovrenška cesta 3, 2325
Ptuj • Deset let Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice
Prispevek k razvoju vinogradništva in vinarstva
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je bila 15. maja osrednja slovesnost ob 10-letnici Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, ki je v svojem dosedanjem delovanju imelo pomembno vlogo pri razvoju vinogradništva in vinarstva na območju Slovenskih goric, prav tako pa tudi pri kreiranju vinogradniške politike v Sloveniji.
Foto: Črtomir Goznik
Društvena priznanja je podelil predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Andrej Rebernišek. S priznanji so se zahvalili za aktivno delo v društvu, za sodelovanje in za sodelovanje na strokovnem področju.
Desetletno pot društva je orisal predsednik društva Andrej Rebernišek, s pozdravi in pohvalami za njegovo dejavnost pa so se oglasili ptujski župan dr. Štefan Če-lan, župan občine Destrnik in poslanec DZ Franc Puk-šič, direktor KGZ Ptuj Slavko Janžekovič, prva vinska kraljica Ptuja Svetlana Širec, Stanko Šoster, predsednik Zveze društev vinogradnikov Slovenije, in dr. Vladimir Korošec, ravnatelj Poklicne in tehniško kmetijske šole Ptuj, ki je ob tej priložnosti govoril tudi v imenu Združenja slovenskih vitezov vina, ob tem pa še posebej pouda-
ril pomen dejavnosti društva za razvoj vinogradništva, poselitve prostora in razvoja pokrajine.
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice je bilo ustanovljeno 25. januarja 1997. Glavni namen ustanovitve je bil po predsednikovih besedah povezovanje vinogradnikov in sadjarjev ter njihovo izobraževanje. Do takrat je na širšem območju Ptuja delovalo Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze in Ptuj; v slednjem so delovali vinogradniki z območja Juršin-cev. Vinogradniki z območja Ptuja, Destrnika in Trnovske
Priznanja ob 10-letnici društva
Na osrednji slovesnosti ob 10-letnici Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice so društvena priznanja prejeli: Milan Breg, Stanka Čuček, Miran Glušič, Franjo Lacko, Marjan Lovrec, Franc Lovrenčič, Franc Paternost, Roman Petrovič, Andrej Polanec, Anton Potrč, Ivan Rašl, Janko Repič, Marjan Zelenik, Andrej Rebernišek, Anton Vodovnik, KGZ Ptuj, Ivan Brodnjak, Kmetijska zadruga Ptuj, Radio-Tednik Ptuj, Poklicna in tehniško kmetijska šola Ptuj, Turizem na vasi Jožice Lacko, s. p., PGD Destrnik, PČ Grajena, Občina Destrnik, MO Ptuj, Društvo kmetic MO Ptuj in Marija Hernja Masten. Podelili pa so tudi priznanja za dosežene rezultate na društvenem ocenjevanju vina, ki je bilo 14. aprila. Ob 10-letnici so izdali tudi jubilejni zbornik pod naslovom '10 let med vinogradi in sadovnjaki, od Jurija do Urbana'. V kulturnem programu so nastopili Destrniški oktet in moški pevski zbor KD Grajena.
Foto: Črtomir Goznik
Stanko Soster je jubilejno prireditev Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice pozdravil v imenu Zveze društev vinogradnikov Slovenije. Pohvalil je njegovo aktivno delo, posebej pa še aktivnost predsednika Andreja Reberniška, ki je opazen tudi v širšem prostoru, aktiven pa je tudi pri podajanju predlogov za spreminjanje zakonodaje v korist vinogradnikov.
vasi so zato ustanovili novo društvo, ustanovnega zbora se je udeležilo 87 vinogradnikov in sadjarjev. Iz leta v leto se je število članov povečalo, k temu je prispeval tudi kvaliteten program. Kakovost vina se je po analizah in ocenjevanjih pričela zelo dvigovati. Že prvo leto delovanja so izvedli društveno martinovanje, na katerem so izvolili društvenega kletarja, to tradicijo ohranjajo še danes. Leta 2000 so začeli izvajati projekt odprtih vrat vinogradniških kmetij,
leta 2002 so začeli prireditev s postavljanjem klopotca na posestvu ptujske kmetijske šole na Grajenščaku, ki je postalo tradicionalno na območju VTC-13, leta 2004 so dodali še vinogradniške igre.
Na območju Osrednjih Slovenskih goric danes pridelujejo vrhunska vina, ki so postala prepoznavna ne samo v Sloveniji, temveč tudi zunaj njenih meja. Društvo dobro sodeluje z lokalnimi skupnostmi in sodeluje na najrazličnejših prireditvah, ki jih
organizirajo MO Ptuj in drugi. Leta 2002 so člani posadili vinograd v Burghausnu, kjer raste 200 trsov sivega pinoja.
Ena izmed zelo pomembnih nalog društva je tudi promocija in trženje vina. Leta 2004 so izdali zloženko Pot med vinogradi od Jurija do Urbana, v kateri se predstavljajo vinogradniki, ki tržijo vino in sodelujejo v projektu dan odprtih vrat vinogradniških kleti. Dobro sodelujejo tudi s projektnim svetom VTC-13. Na pobudo Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice pa se je leta
2004 na ptujskem gradu pričel projekt grajskega ocenjevanja vin, na katerem lahko sodelujejo vinogradniki z območja VTC-13, katerih vina so bila že na društvenih ocenjevanjih ocenjena kot najboljša. Društvo je tudi član Zveze vinogradniških in vinarskih društev Slovenije. V letu 2006 je društvo prejelo priznanje za uspešno delo na področju razvoja vinogradništva in vinarstva v Sloveniji, ob jubileju pa mu je priznanje dodelila tudi Zveza društev vinogradnikov Slovenije.
MG
Dravci • Poseben praznik pri Vaupotičevih
Samo še malo do polnih sto let
Na domačiji Vaupotičevih v Dravcih je bilo 9. maja posebej veselo; saj je veselo vsak dan, ampak tega dne je bila hiša polna smejočih se obrazov domačih in gostov, ki so svoji občanki prišli voščit krepkih in okroglih 99 let!
Ivana ali Johana Bedrač se je rodila 9. maja 1908 kot pristna Pobrežanka, kjer je z možem Tomažem preživela tudi večino svojega življenja. In slednje gotovo ni bilo lahko,
saj sta morala kot kmečki par še kako dobro gospodariti na kmetiji, da sta preživel deset lačnih ust. Ivana se je že poslovila od svojega moža, pa tudi od dveh otrok. Zadnja
leta, ko je delo zanjo postalo pretežko, živi pri hčeri Roziki v Dravcih, kjer jo velikokrat obiščejo njeni najbližji: hčerke Marija, Ivanka in Štefka ter sinovi Janko, Tinček in Hin-
Ob jubileju so prišli Ivani čestitat njeni najbližji, pa tudi predstavniki videmskega društva upokojencev, Karitasa in župnik Tarzicij Kolenko.
ko, ki sicer živi v Avstraliji, a se redno vrača v svoje rojstne kraje.
Da je Ivanino življenje tudi na jesen polno živžava, pove podatek, da ji nemalokrat pride delat družbo več kot 20 vnukov, prav toliko pravnu-kov, okrog naročja pa se ji pletejo že tudi trije pravnuki.
Z zdravjem Ivana nima nobenih velikih težav; lani jo je malo bolj zagrabila le pljučnica, pa tablete za pritisk, kot zna povedati, so njene redne spremljevalke. Ampak to je ne ovira, da ne bi budno nadzorovala dela v in okoli hiše, kamor si pomaga s palico. Ja, mama kar 'požira' naše delo z očmi, pa stalno pravi zraven, kako je to ona rada delala nekoč, ko je še lahko," se nasmeje hči Rozika, ki ve povedati tudi, da je mama še vedno zelo samostojna: „Veste, pri nas smo še vsi v službi in je mama ob dopoldnevih sama doma, pa se lepo 'porihta'. Potem pa komaj čaka, da prideva z možem domov, in oči se ji kar zasvetijo, ko mož pri-
Ivana Bedrač iz Dravcev je minuli teden praznovala 99 let.
stavi džezvico za kavo na štedilnik. Kavo ima strašno rada, z mlekom ali brez. Od hrane pa se ji človek najbolj prikupi s kakšno mlečno juho ali belo kavo s kruhom." Tudi kakšen „kapsl" si Ivana kdaj z veseljem privošči; s tem namreč ni mišljena samo obvezna tableta, ampak tudi požirek žganice za zdravje, predvsem za želodčne tegobe.
Kljub temu da je večinoma doma, se še vedno zelo rada da kam zapeljati z avtomobilom; takšni izleti v bližnjo ali daljno okolico jo vedno razveselijo in nikoli se jim ne odreče, vedo povedati njeni domači.
Ob optimizmu in dobrem zdravju, ki jo spremljata še v pozno starost, Ivani še vedno izjemno dobro služijo oči; sliši sicer nekoliko slabše, zato pa
bere časopise vsepovprek kar brez očal: „Tudi televizijo redno spremlja, in tudi če ne sliši vsega, prav dobro razume, za kaj gre, in velikokrat kritično pokomentira, da se vsi samo še 'kregajo'. Prebere pa res vse, kar ji pride pod roke, in če nečesa ne more prebrati v enem dnevu, potem si lepo nastavi za drugi dan, pa bere naprej!"
Poleg domačih so Ivani Be-drač za visok življenjski jubilej (Ivana je druga najstarejša občanka v Vidmu) čestitali tudi člani domačega društva upokojencev ter predstavniki Karitasa, čestitat pa ji je prišel tudi župnik, pater Tarzicij Kolenko.
Iskrenim čestitkam se pridružujemo tudi v uredništvu našega časopisa.
Foto: SM
Foto: SM
Cerkvenjak • Kolegij županov Osrednjih Slovenskih goric
Tokrat o organizaciji javne zdravstvene službe
V torek, 8. maja, je v Cerkvenjaku potekal Kolegij županov Osrednjih Slovenskih goric. Župani šestih občin z območja Upravne enote Lenart so najprej govorili o organiziranju javne zdravstvene službe na tem območju.
Županom je direktor Zdravstvenega doma Lenart Jožef Kramberger predstavil organizacijo javne zdravstvene službe in poudaril, da nobena občina razen Lenarta bodočemu koncesionarju ne more podeliti celotnega programa niti za odraslo niti za šolsko oziroma predšolsko populacijo. Glede na normative v ZD Lenart primanjkuje v splošni medicini 0,63 programa, v zobozdravstvu za odrasle 3,77 programa in v zobozdravstvu za mladino 0,14 programa.
»Večkrat nam je bilo očitano, da smo v Zdravstvenem domu Lenart gradili samo zidove in nismo polagali pozornosti na vsebino. To mišljenje prikazuje nevednost in pristranskost. V ZD Lenart smo v letih od 1998 dalje pridobili program pulmologije z RTG, fizioterapije, patronaže, orto-dontije, ginekologije, zobne preventive. Našim uporabnikom smo ponudili tudi samoplačniško ordinacijo iz ortopedije. Posodobili smo vse prostore razen predšolske in šolske ordinacije, ki pa je v programu posodobitve v letu 2007 in 2008. Menim, da bi bilo najbolj smotrno, da se v Upravni enoti Lenart opravljajo vse zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti
v centralni zgradbi zdravstvenega doma in ne na razpršenih lokacijah po občinah, čeprav menim, da je to iluzorno pričakovati, saj je to bolj politično kot strokovno vprašanje,« je v predstavitvi menil direktor Zd Lenart Jožef Kramberger in predstavitev zaključil: »Če me sprašujete po viziji Zdravstvenega doma Lenart, bom odgovoril zelo na kratko. Našo dejavnost približati našim uporabnikom na visokem kakovostnem nivoju s prijaznim in strokovno dobro podkovanim osebjem. Takšen je in takšen naj ostane naš zdravstveni dom.«
Župani želijo zdravnika vsaj trikrat na teden
Župani so v razpravi izražali mnenje, da si želijo v občinah vsaj trikrat na teden splošnega zdravnika in tudi zobozdravnika. Istočasno so menili, da je zdravstveni dom dobra oblika organiziranosti, vendar se bodo o tej temi morali še pogovarjati, da bodo našli rešitev za vse občine. Ugotovili so, da je premalo zdravnikov in programov, zato bodo v bodoče poskušali s političnimi aktivnostmi v Osrednje Slovenske gorice
pripeljati dodatne programe in zdravnike.
V nadaljevanju so župani občin Benedikt, Cerkvenjak, Sv. Ana, Sv. Jurij, Sv. Trojica, Lenart in Trnovska vas podpisali pismo o nameri o izdelavi načrta izgradnje odprtih širokopasovnih omrežij v lokalnih skupnosti in o skupni prijavi na ustrezen razpis Ministrstva za gospodarstvo. Župani so prepričani, da jim skupni nastop prinaša prednost, da bo širokopasovno omrežje zgrajeno na celotnem območju in ne samo v centrih.
Na kolegiju so govorili tudi o podpisu pisma o nameri o nabavi bibliobusa za območje Upravne enote Slovenske Bistrice in Lenarta. Do podpisa ni prišlo, ker so nastala nova dejstva, namreč občina Poljčane ne želi pristopiti k temu projektu, prav tako imajo pomisleke tudi v občini Sv. Jurij in tudi občina Lenart bi pristopila tudi samo za krajevno skupnost Voličina. Zaradi tega bo prišlo do drugačne finančne konstrukcije. O nakupu bibliobusa bo ponovno sestanek v Lenartu, na katerem se bodo župani dogovorili, katere občine bodo pristopile k projektu.
Župani so razpravljali tudi o predlogu razdelitev evrop-
Zaključke Kolegija so župani predstavili na tiskovni konferenci.
skih sredstev za regionalni razvoj po občinah Podravja in se uskladili, da se za delitev sredstev uporabljajo tisti indeksi, ki so bili uporabljeni za izračun primerne porabe v veljavnem zakonu o financiranju občin.
Ovtar - varuh Slovenskih goric
Ob koncu tiskovne konference je še župan občine
Lenart mag. Janez Kramberger novinarje seznanil, da je občina Lenart zaščitila blagovno znamko Ovtar - varuh Slovenskih goric in o tem povedal: »Osebno sem ocenil, da je projekt Ovtar takšen, da bi lahko povezal nekatere segmente v Osrednjih Slovenskih goricah, saj je Ovtar prepoznavna specifika Slovenskih goric. Blagovno znamko Ovtar smo zaščitili in sedaj bomo skupaj z agen-
cijo, ki jo ustanavljamo, v njenem okviru vodili nekatere projekte. Ovtar ni bil mišljen kot lenarški projekt, ampak za širše območje Slovenskih goric, zato ne vidim nobene ovire, da ga ne bi uporabljali tudi drugod v Slovenskih goricah.« Ob koncu so se župani dogovorili, da bo naslednji Kolegij županov Osrednjih Slovenskih goric potekal pri Sv. Ani 5. junija.
Zmago Šalamun
Sv. Jurij • Praznovali občinski praznik
Tradicionalna jurijeva nedelja
V občini Sv. Jurij v Slovenskih goricah so potekale prireditve ob prvem občinskem prazniku.
Ob tej priložnosti so predstavniki občine in KORK Sv. Jurij obiskali starejše občane in izvedli krvodajalsko akcijo. V kulturnem domu je bila na ogled razstava učencev OŠ Sv. Jurij z naslovom Gradimo mostove in razstava del članov in članic društva upokojencev Sv. Jurij. V prostorih občine Sv. Jurij je bila na ogled razstava o življenju in delu Jožeta Hudalesa. V sklopu občinskega praznika je bilo odigranih več nogometnih tekem, v sklopu praznika sta potekali tudi reviji otroških in odraslih folklornih skupin
z naslovom Si za ples, sem za ples v organizaciji JSKD Območna izpostava Lenart.
Osrednja slovesnost ob prvem občinskem prazniku z naslovom »Gradimo mostove« pa je potekala v soboto, 21. aprila, v kulturnem domu. V kulturnem programu so nastopili Jurovski oktet, folklorna skupina OŠ Sv. Jurij, dramski krožek in učenci družboslovnega krožka OŠ Sv. Jurij, mladinski folklorna skupina, mladinski pevski zbor OŠ Sv. Jurij in folklorna skupina Jurovčan. Zbrane je pozdravil podžupan občine
Podžupan občine Sv. Jurij Peter Skrlec
Sv. Jurij Peter Škrlec.
Na slovesnosti so podelili tudi občinska priznanja. Priznanja občine Sv. Jurij so prejeli Andrej Gorjup na predlog Župnijske karitas, Olga Breznik na predlog KORK Sv. Jurij, Jožica Gragar na predlog društva kmečkih gospodinj Sv. Jurij, Branko Muhič na predlog lovske družine Sv. Jurij in Robert Kukovec na predlog PGD Sv. Jurij. Najvišji priznanji občine Sv. Jurij - jurjev srebrnik sta prejela Srečko Škrget in Jožica An-drejč. Srečko Škrget je Jurjev srebrnik prejel na predlog kulturnega društva Ivan Cankar Jurovski Dol, kjer že več kot 32 let upravlja dela blagajnika. Jožica Andrejč je Jurjev srebrnik prejela na predlog KORK Sv. Jurij, kjer letos dopolnjuje trideseto leto prostovoljnega in humanega dela.
Po končani osrednji slovesnosti so se občani in gostje zbrali na družabnem srečanju. Drugi dan, 22. aprila, je pa potekala tradicionalno jurijeva nedelja, torej farno žegnanje in tradicionalno jurijevo srečanje, ki se ga vsako leto udeleži veliko ljubiteljev konjev.
V petek, 25. aprila, je potekala gasilska taktična vaja gasilcev PGD Sv. Jurij na OŠ Sv. Jurij.
Na praznik, 27. aprila, pa je potekal tradicionalni pohod z naslovom Spoznajmo svoj kraj, ki ga vsako leto organizira turistično društvo Dediščina. Letos so se številni po-hodniki, ki jih je v Sv. Jurij pri-
vabilo lepo vreme na pohod odpravili po partinjski poti. Ta dan je še potekal turnir v odbojki v organizaciji ŠD Sv. Jurij. Popoldan pa je potekalo tradicionalno srečanje med lovci in gasilci. 29. in 30. aprila pa so potekale postavitve majskih dreves po vaseh občine Sv. Jurij. Na praznik dela, 1. maja, pa je v Sv. Juriju po-
tekalo tradicionalno športno srečanje med zaselki občine, na katerem se ekipe vasi pomerijo v šahu, streljanju, malem nogometu in v vleki vrvi. To srečanje vsako leto organizira športno društvo Sv. Jurij.
V nedeljo, 6. maja, je v društvenih prostorih v Sv. Jurij v organizaciji KORK v sodelovanju z društvom za srce potekale meritve holesterola v krvi. Praznovanja ob prvem občinskem prazniku so sklenili 15. maja, ko je v OŠ Sv. Jurij v organizaciji KORK Sv. Jurij potekal tečaj za oživljanje ob možganski kapi in srčnem infarktu.
Zmago Šalamun
Občinski nagrajenci skupaj s podžupanom občine Sv. Jurij Petrom Skrlecem (prvi z desne).
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: ZS
Podravje • Spremenjena struktura njivskih površin
Oljna ogrščica namesto sladkorne pese
Po zadnji lanski kampanji pridelave in predelave sladkorne pese so kmetje, ki so se z omenjeno kulturo aktivno ukvarjali, znašli pred vprašanjem, kaj zasejati na naenkrat proste njivske površine. Kot kaže zadnja slika, se jih je veliko odločilo za pridelavo oljne ogrščice, sicer pa se je na njivah, kjer je prej rasla sladkorna pesa, znašlo še precej drugih kultur.
„Z opustitivjo pridelave sladkorne pese se je na našem širšem območju sprostilo okoli 7000 hektarjev njivskih površin, kar je ogromno. Najti in zasaditi kulturo, ki bi finančno lahko enakovredno zamenjala sladkorno peso, ni mogoče. Zato so se kmetje pač odločali za različne opcije; večinoma za oljno ogrščico, več je tudi krompirja, buč, krmnega graha in sončnic. Zanimivo pa je, da se ni povečala setev koruze. Vzrok za to je verjetno iskati v obveznem kolobarjenju, pojavu koruznega hrošča in direktivi, po kateri od letošnjega leta naprej koruzo, ne glede na tretirano seme, ne bo več možno zaporedoma sejati na isti površini;" je sedanje stanje na njivah opisal kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak.
Treba bo doseči višji donos na hektar
Samo na ožjem ptujskem območju je z oljno ogrščico zasejanih okrog 1000 hektarjev njiv, kjer je še lani rasla sladkorna pesa, sicer pa se ocenjuje, da omenjena kultura raste na približno polovici oz. dobrih
3000 hektarjih njiv, prej namenjenih gojenju pese. Trenutni donos oljne ogrščice na hektar v povprečju znaša med 2 in 2,2 tone, kar je pri odkupni ceni okrog 45 tolarjev na kg precej pod mejo rentabilnosti. Po izračunih strokovnjakov naj bi spodnja meja donosa za „poslovanje na pozitivni ničli" pri oljni ogrščici znašala vsaj štiri tone na hektar. „Prav doseganje tega donosa je zdaj eden izmed glavnih izzivov, s katerim se spopadamo svetovalci. Podobno sicer velja tudi za druge, za naše kmete relativno nove kulture, kjer bo treba uvajati čim boljšo in sodobno tehnologijo za doseganje maksimalnih donosov."
Trenutno sicer nizek hektarski donos oljne ogrščice za kmete še ne predstavlja izgube, saj jo deloma lahko pokrivajo s subvencijami, deloma pa z rento, ki jo bodo dobivali po hektarju zaradi opustitve pridelave sladkorne pese (v povprečni vrednosti približno 300 evrov; sicer pa bo ta cifra vsako leto nekoliko drugačna) vse do leta 2013. Do takrat, seveda pa po možnosti še prej, pa se hektarski donos oljne ogrščice mora
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	(€) Cena (SIT)		
MAZDA 61,8I	2002	12.890,0	0 3.088.960	KOV MODRA
PEUGEOT 306 SR	1995	2.030,0	0 486.469	KOV ZELENA
DAEWOO NEXIA 1,5 OHC	1998	1.360,0	0 325.910	KOV ZLATA
RENAULT MEGANE 1,4 ERL	1996	2.290,0	0 548.776	BELA
RENAULT TWING01,2 BASE	1998	2.090,0	0 500.848	BELA
AUDI A61,9 TDI	2001	12.500,0	0 2.995.500	KOV VIOLA
HYUNDAI GETZ 1,3	2005	6.900,0	0 1.653.516	KOV.SREBRNA
CITROEN XANTIA 1,8 ISX LIMUZINA	1998	3.490,0	0 836.344	BELA
FIAT PUNT01,2 SX	2003	4.900,0	0 1.174.236	KOV ZELENA
NISSAN ALMERA 1,6 GX	1995	2.190,0	0 524.812	KOV. ZLATORUMENA
SEAT CORDOBA VARI01,4 SE	1999	3.250,0	0 778.830	BELA
RENAULCLI01,4 RT	1994	1.120,0	0 266.397	BELA
RENAULT CLI01,2 RN	1998	3.090,0	0 740.488	KOV.VIOLA
KIA SEPHIA 1,5I SLX	1998	1.660,0	0 397.802	KOV ZLATA
CHRYSLER PT CRUISER 2,0	2000	7.600,0	0 1.821.264	KOV ČRNA
PEUGEOT 1061,01	2000	2.990,0	0 716.524	KOV. V. RDEČA
RENAULT CLI01,2 RN	1999	3.200,0	0 766.848	KOV.ČRNA
CITROEN AX 1,01 SPOT	1998	1.240,0	0 297.154	KOV. SREBRNA
RENAULT TWING01,216V	2001	4.100,0	0 982.524	KOV. SREBRNA
FIAT BRAV01,216VSX	1999	3.500,0	0 838.740	KOV. S. MODRA
FIAT BRAVA 1,412V	1998	2.690,0	0 644.632	RDEČE
KIA PRIDE WAGON 1,3	1999	2.000,0	0 479.280	KOV. SREBRNA
ŠKODA OCTAVIA 1,8 20VSLX	1997	3.500,0	0 838.740	KOV. SREBRNA
SUZUKI WAGON R+	1998	3.340,0	0 800.398	KOV PEŠČENA
Informativni preračun po fiksnem tečaju 239			,640 = 1 EUR	
Letos je samo na ožjem ptujskem območju z oljno ogrščico zasejanih okrog 1000 hektarjev njiv, kjer je prej rasla sladkorna pesa.
povišati, sicer se njena pridelava nikakor ne bo več splačala. Po besedah Brodnjaka je možno višji hektarski donos doseči s setvijo hibridov oljne ogrščice, ki imajo tudi druge pozitivne učinke: „Teh hibridov sploh ni treba škropiti proti plevelom, s čimer se seveda zelo zmanjšuje tako strošek pridelave kot tudi nevarnost onesnaževanja okolja, podtalnice. Poleg tega se praktično vsa oljna ogrščica namenja predelavi v biodizel, torej v energetske namene, kar pomeni, da se ne vrši pritisk na prenasičenost trga s hrano. Sicer pa se v energetske namene lahko gojijo tudi sončnice, soja, pa tudi žita, predvsem koruza. Za koruzo je zanimiv podatek, da 2,5 kilograma koruze enakovredno zamenjata za liter kurilnega olja. Na svetovnem trgu je prav zaradi predelave koruze v energetske namene, česar so se na veliko lotili prav v svetovnih žitnicah, v ZDA
in Južni Ameriki, njena cena izjemno porasla; trenutno se giblje okoli 42 tolarjev na kilogram, prej pa je znašala borih 20. To je posledica dejstva, da Američani koruzo zdaj na veliko predelujejo kar sami, v lastnih obratih za energetsko predelavo." Na letošnjih koruznih poljih v Podravju je sicer bilo marsikje opaziti t. i. dvojni vznik, ki je posledica nepravilne priprave tal. Tako je ponekod koruza začela poganjati že pred mesecem, tam, kjer je bilo seme nekoliko globlje, pa šele zdaj, po prvem dežju.
Previdno pri žetvi oljne ogrščice
Brodnjak pa v zvezi s spravilom oljne ogrščice opozarja kmete na več stvari: „Oljna ogrščica bo prav kmalu primerna za žetev, računamo na
KREDITI!
DO 8 LET za vse zap. ter upokojence do 50 % obremenitve doh., stare obveznosti
niso ovira. Krediti tudi na osnovi vozila, ter leasingi. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560, 041 331-991.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Avle
'O/HckUv*
ODKUP, PRODAJA MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA € sit	BARVA
CHEVROLET LACETTI 1,4 16V	2004	7.600,00 1.821.264	KOV. B. RDEČA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2004	10.000,00 2.239.400	KOV. SIVA
FIAT PUNTO 1,2 SX	2000	3.390,00 812.379	KOV. ZLATA
FORD FOCUS 1,4 LIMUZINA	2003	7.690,00 1.842.831	SREBRNA
FORD-C MAX 2,0 TD CI GHIA	2004	12.500,00 2.995.500	KOV. ČRNA
FORD GALAXY 1,9 TDI	2000	7.550,00 1.809.282	RDEČA
OPEL MERIVA 1,7 CDTI	2005	11.100,00 2.660.004	KOV. MODRA
PEUGEOT 307 2,0 HDI KARAVAN	2004	9.680,00 2.319.715	KOV. ČRNA
PEUGEOT 406 1,8I	1999	4.390,00 1.052.019	BELA
RENAULT MEGANE SCENIC 1,5 DCI	2004	10.990,00 2.633.643	KOV. SIVA
ŠKODA FABIA 1,9 TDI COMBI	2004	8.700,00 2.084.868	KOV. RDEČA
VOLVO S 40 2,0 T	1999	5.300,00 1.270.092	SREBRNA
VW PASSAT 1,9 TD KARAVAN	2001	9.100,00 2.228.652	MODRA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN CMOFORT	2002	10.900,00 2.636.040	SREBRNA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN	2004	13.600,00 3.259.104	KOV. SIVA
Na zalogi preko 40 vozil. CenavfikUnRem0ob^a;uunan:640			
junij: pri tej kulturi nikakor ni potrebno, da ima minimalno vlago, kmetje naj ne čakajo na to. Optimalni čas za žetev je takrat, ko vsebuje med 13 in 14 odstotkov vlage, ne pa takrat, ko je že skoraj čisto suha in ima okrog 8 odstotkov vlage. Sicer pa morajo biti pozorno na zelo neenakomerno dozorelost ogr-ščice, saj je to ena njenih tipičnih značilnosti zaradi načina izrasta, še zlasti na prodnatih tleh, kjer so pogoji itak precej različni.
Pri sami žetvi pa priporočamo kvalitetne kombajne s stransko koso in podaljšano
mizo, ki onemogoča izgubo požetih semen!"
Prav tako se kmetom, ki bodo junija spravili oljno ogr-ščico, toplo priporoča, da na njive zasadijo še kakšno drugo kulturo, recimo rdečo peso, deteljo, ajdo ipd. in tem podvojijo zaslužek oz. izkoriščenost njiv.
SM
[pmsidBsm] prnotEBEtran®

. fclARsj.,
fflffl
ARN US
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst
Ivan Arnuš a.P.
Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02 788 54 1 7, Fax: 02 788 5418, GSM: 041 390 576
lercator Center Ptuj
Ormoška cesta 30, Ptuj
Sobota, 19. maj ob 10. uri
PREKMURSKA POJEDINA
Predstavljajo se Terme Lendava z odlično pokuiiino: pereči, gibanice in ocvirkove pogače! Prekmurske gospodinje bodo spekle sveže langaže in postregle obiskovalcem. Za zabavo bo poskrbel humorist Geza in glasbenik Pero!
Šenpetrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtozebec.com
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
t "B.
i ! S
f 3
I 1
ZNAMKA LETNIK		EUR	CENA sit	BARVA
ALFA ROMEO SPIDER 3,0	1996	5.900,00	1.413.876	RDEČA
AUDI A4 AVANT 1,9 TDI	2003	POKLIČ		KOV. SREBRNA
FIAT PUNTO 1,9 JTD	2003	6.090,00	1.459.408	KOV. T. MODRA
LANCIA ZETA 2,0 T	1996	3.200,00	766.848	KOV. B. RDEČA
MERCEDES COUPE CLK 230 KOMPRESOR	1998	11.500,00	2.755.860	KOV. MODRA
MERCEDES RAZRED A 170 CDI	2003	11.225,00	2.689.959	KOV. S. ZELENA
MERCEDES RAZRED E 270 CDI	2003	18.900,00	4.529.196	KOV. SREBRNA
MERCEDES RAZRED E 270 CDI NAVI+TV	2004	21.690,00	5.197.792	KOV. SREBRNA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2004	11.250,00	2.695.950	RDEČA
PEUGEOT 206 1,1	2002	5.595,00	1.340.786	KOV. SREBRNA
SEAT LEON 1,4	2001	6.595,00	1.580.426	KOV. B. RDEČA
ŠKODA OCTAVIA COMBI 2,0 I 4X4 ELEGANCE	2002	8.700,00	2.084.868	S. MODRA
SUZUKI SWIFT 1,0	2002	2.695,00	645.830	KOV. ZELENA
VW TOURAN 1,9 TDI 6 PRESTAV	2004	13.890,00	3.328.600	KOV. SIVA
VW TOURAN 1,9 TDI	2004	12.900,00	3.091.356	KOV. ČRNA
Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640
Foto: SM
Mali oglasi
STORITVE
35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
UGODNO premog, drva, pesek (sekanec) z dostavo. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187.
NERJAVEČE cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, ograje po načrtu, trgovina Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26.
FASADE iz stiroporja, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98. tel. 041 226 204.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
A
TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
MS
AVTOSERVIS, avtoličarstvo, avtokleparstvo, sklepanje zavarovanj Adriatic Slovenica, dela izvajamo za vse zavarovalnice, Miroslav Slodnjak s.p., Dornava 24. Tel. 041 755 253.
KMETIJSTVO

Tftrsjr
PO KONKURENČNIH cenah odkupujemo govejo živino za zakol. Polje dom, d. o. o, Zagrebška cesta 74, Ptuj, tel. 041 220 018.
NESNICE rjave, grahaste in črne pred nesnostjo, dobite lahko tudi kletke za nesnice. Vzreja nesnic, Tibaut, Babince 49, Ljutomer. Tel. 582 14 01.
PRODAM nakladalko SIP 25. Tel. 751 39 31.
KOMBAJN Claas Dominator 108 SL maksi, letnik 1992, 3 d. klimas 4,5 met. Adapter z vozičkom in 6 vrstnim zložlivi adapter znamle Oruš ugodno prodam. Tel. 041 331 931.
PRODAM 600 kg pocinkane žice za pletenje ali za vinograd, 2 krat 14 x 3,5 m pletene žice. Tel. 051 333 874.
PRODAM BREJE plemenske svinje, Kacijan, Pragersko, tel 041 548 115.
PRODAM dva kozlička, stara 8 tednov. Tel. 041 542 670.
PRODAM tri tone krmne pšenice. Tel. 031 219 183.
PRODAM svinjo domače reje, težko od 130 do 150 kg. Cena 1,17 €/kg žive teže. Tel. 031 328 766.
PRODAM krmno mešanico, koruzo in ječmen, cca 3 tone. Tel. 031 274 707.
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 031 532 785.
SVINJO za zakol in 50-kg pujske prodam. Tel. 781 03 71.
PRODAJA svežih domačih jagod pri Zelenikovih v Stojncih 122 b (pri avtopralnici). Telefon 041 312 715.
PIŠČANCE bele za zakol ali nadaljnjo rejo po 3 do 4 kilograma prodajamo. Telefon 740 14 93.
PRODAM telico brejo v devetem mesecu. Telefon 781 05 81.
PRODAM flaksarico, ros fraj sod 380 litrov, vino z A testom ter žganje. Telefon 041 285 494.
PRODAM pujske. Telefon 040 255 199.
JAGODE domače, sveže, sladke prodajamo na stojnici v Ptuju pred blagovnico, pred vhodom v bolnišnico in na domu. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, telefon 02 769 26 91.
PRODAJAMO vsak dan sveže svinjske polovice iz lastne reje, odojke ter belo in rdeče vino. Po naročilu sprejemamo tudi zaključne družbe za razna praznovanje do 60 oseb Naročila po telefonu 041 212 408 ali 031 321 708. Kmetija Požegar - Marjeta Jančič, Bišečki Vrh 30 a, 2253 Trnovska vas.
PRODAM bukova in brezova drva, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM drva z dostavo. Tel. 041 544 270.
Novogradnja v Sl. Bistrici
Manjši stanovanjski objekt nudi 1,2 in 2,5 j sobna stanovanja po ceni 1250-1280 eur/m21|| (z DDV). Vseljivo nov. 2007, grajeno na ključ. i||
DOM IN STANOVANJE
VIR PRI ZADRU apartmaji za najem (novi), 30 m do plaže, vsi apartmaji imajo pogled na morje. Inf. 031 555 286, rezerv. 00385 9921 56072, 00385 335 63 091.
V	NAJEM oddam apartmaje v Put Pasika 9, Supetar na otoku Brač. Tel. 00385 21 630 349, 00385 91 760 94 78, www:apartmanivu-skovic.com; e-meil:lada,vuskovic@ inet.hr.
HRVAŠKA, otok VIR, oddajam za tri in šest oseb apartmaje, oddaljene 100 m od morja. Tel. 02 740 81 80, GSM 041 74 8 327.
V	NAJEM oddam enosobno opremljeno stanovanje na Ptuju. Tel. 031 641 659.
V	NAJEM oddam novo trisobno stanovanje v Stojncih. Tel. 041 394 131 ali 041 901 710.
MOTORNA VOZILA
PRODAM štirikolesnik - otroški 50 KW, cena 200 €. Tel. 749 87 54 ali 031 702 523.
PRODAM avto Mercedes 190. Telefon 781 05 81.
DELO
VOZNIKA C in E-kategorije, zahodna Evropa zaposlimo. Lamot Zdravko, s. p., Ulica Svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 040 971 899.
ZAPOSLIMO:
-	strojnika minibagra
-	pomožnega delavca za montaže ograj.
Informacije: telefon 77 88 751 (do 17. ure) ali osebno na naslov Ograje Rogina Rajšpova ul. 15, Ptuj.
RAZNO
NEPREMIČNINE
V NAJEM oddamo dva poslovno prostora, lokacijsko 4 km od Ptuja, primerna za obrt ali skladišče. Prostora sta opremljena z vsemi potrebnimi instalacijami. Mere so: 1. prostor dolžina 7,3 m, širina 5,5, m, višina 2,7 m; 2. prostor: dolžina 4,2 m, širina 3,92 m, višina 2,4 m. Informacije na telefon 041 325 963, po 17. uri.
PRODAM veliko dvosobno stanovanje v centru Ptuja. Tel. 031 892 392.
8 KM IZ PTUJA oddam v najem 1-sobno stanovanje v izmeri 35 m2, delno opremljeno. Tel. 040 188 337.
Prodam garažo pri Rimski peči. Telefon 772 46 01.
PRODAM triinpolsobno stanovanje v Novi vasi pri Mariboru. Telefon 041 968 489.
NA OBOMOČU PTUJA na lepem mirnem kraju oddamo v najem za daljšo obdobje zemljišč za vikend, možnost souporabe ali preureditve gospodarskega poslopja z elektriko in vodo v letni bivalni prostor. Tel. 031 424 952, po 16. uri.
ZELO UGODNO prodam hišna okna, temopan zasteklitev, vključno z marmornimi policami. tel. 041 278 578.
PRODAM posteljo, dobro ohranjeno za 100 €, tel. 775 18 61 ali 031 277 127.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
POSOJILA
TEL.: 02/252 77 01 GSM: 051/204 654
Gorfin d.o.o. PE Mlinska ul. 1, MARIBOR
Kranjska c. 4 Radovljica
IZPOSOJA oblek za krst, obhajilo, birmo, svečanih in poročnih oblek. Izbrali boste med več kot 220 oblekami! Največja izbira! Najcenejša izposoja! Šiviljstvo Neja, Silvester Šešerko, s. p., Senešci 2a, 02 719 86 93, 031 258 704.
AKTAL d.o.o. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31
[PI^DgWöflMWM
©csnGüi \m vmm m mi© m MÄJ [FtM)[M][y@w
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o„ Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/ 830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
KREDITI
- mobilno bančništvo -
■ POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let ) (tudi za OD nižji od 400 EUR)
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let)
, : 051 804 324
NA STOJNICAH v Mariboru, Celju in Ptuju zaposlimo komunikativne, zgovorne, poštene osebe s smislom za prodajo. Zaželeno poznavanje knjig. Mladinska knjiga, Založba, d. d., Slovenska 29, Ljubljana, kličite dopoldan na tel. 01 241 33 72.
REDNO ZAPOSLIMO delavce v proizvodnji in prodaji. Mesarstvo Igor Bračič, d. o. o, Ljubljanska cesta 17, 2327 Rače, tel. 030 600 691, kontakt g. Igor Bračič.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
iPoifuïajtz nai. na iuztounzm íjitztul
RADIOPTUJ
tut, áfoíetu
www.radio-ptuj.si
F ¡HT
Prstec
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Letnik
Oprema
Cena
SIT
RENAULT MEGANE COUPE 1,6 E FIAT MAREA WEEKEND 1,8 ELX SKODA FELICIA 1,3 FIAT PUNTO 1,2 SX 3V PONTIAC TRANSSPORT 2,3 I RENAULT KANGOO 4X4 1,9 DCI FIAT PUNTO SX 3V LANCIA Y 1,2 3V FIAT PUNTO 1,2 SX ALFA ROMEO 145 RENAULT KANGOO 1,9 DIESEL RENAULT LAGUNA 1,8 ALIZE KIA PRIDE 3V
OPEL ASTRA KARAVAN 2,0 TDI
MODRA SREBRNA TEMNO MODRA ČRNA BELA BELA ZLAT
SREBRNA RDEČA BELA
1996
1997 1996 2002 *
1998 2000 1995 2000 1997 2000 2000
10,00 3.990,00 2.462,00 3.500,00 1.490,00 3.150,00 3.000,00 1.210,00 5.500,00
J15.226 ¿5.136 5.766 34.596 476.884 2.683.968 956.164 590.000 838.740 357.064 754.866 718.920 289.964 1.318.020
SERVIS IN PRODAJA VOZIL
Prireditvenik
Petek, 18. maj
10.00 do 12.00 Ormož, brezplačna javna vodstva po ormoškem gradu, sledi še
vodstvo po grajskem parku 14.00 Ormož, brezplačna javna vodstva po ormoškem gradu, sledi še vodstvo po grajskem parku
14.00 do 17.00 Ptuj, pedagoška soba na gradu, muzejska delavnica za otroke in
starše »Okrasimo grajski vrtiček« 15.00 Ptuj, romanski palacij gradu, otvoritev razstave o Ajdi, s katero se predstavlja
Društvo gospodinj Draženci 15.00 Ormož, športni park Mestna graba, sejem prostega časa 16.00 Ormož, knjižnica F. K. Meška, pravljična ura
17.00 Ptuj, Rimska ploščad, predstavitev rimske opekarske peči z javnim vodstvom 19.00 Ptuj, CID, Potopisno predavanje o Turčiji
19.00 Maribor, SNG, balet Grk Zorba - jubilejan 50. ponovitev VelDvo, za izven 20.00 Ptuj, Stara steklarska, premiera komedija za enega igralca »Hamlet«, igra Tadej Toš
20.00 Maribor, SNG, drama Sokratov zagovor, KomOd, za abonma Drama vikend 2 in izven
Ptuj, CID, na ogled je razstava risb, ki so nastale na tečaju risanja Ptuj, CID, v teh dneh se začenja tečaj oblikovanja gline Ptuj, Minoritski samostan, 18. dobrote slovenskih kmetij Ptuj, Dan muzejev, prost vstop v muzejske zbirke za individualne obiskovalce Miklavž pri Mariboru, galerija Boem, razstava portretov akademskega kiparja in restavra-torja specialista Viktorja Gojkoviča, razstava je na ogled do 30. junija
Sobota, 19. maj
10.00 do 13.00 Ptuj, pedagoška soba na gradu, muzejska delavnica za otroke in
starše »Medvedki iz ajdovih luščin 14.00 do 17.00 Ptuj, pedagoška soba na gradu, muzejska delavnica za otroke in
starše »Medvedki iz ajdovih luščin 15.00 Žetale, travnato igrišče pri Osnovni šoli, gasilsko tekmovanje 18.00 Bistrica ob Dravi, dom kulture, območna revija odraslih pevskih zborov in male vokalne skupine
18.00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, Medobmočna revija odraslih folklornih skupin
19.00 Maribor, SNG, balet Grk Zorba, VelDvo, za izven
20.00 Ptuj, Stara steklarska, komedija za enega igralca »Hamlet«, igra Tadej Toš 20.00 Ptuj, SNG, drama Sokratov zagovor, KomOd, za abonma Drama sobota Ptuj, Zadružni trg 12, vpisi v glasbeno šolo, vabi glasbena šola Decima, dodatne informacije na telefon 783 82 31 Ptuj, minoritski samostan, 18. dobrote slovenskih kmetij
Nedelja, 20. maj
10.00 do 13.00 Ptuj, pedagoška soba na gradu, muzejska delavnica za otroke in
starše »Medvedki iz ajdovih luščin 14.00 Ljutomer, na Hipodromu, nastopajo najboljši kasaški konji iz celotne Slovenije 15.00 Krčevina pri Vurberku, v Mohorkovi grabi, 7. koncert glasbene šole Decima,
Snegulčica in sedem palčkov, z gostom tenorjem Timom Ribičem Ptuj, Minoritski samostan, 18. dobrote slovenskih kmetij
Ponedeljek, 21. maj
11.00 Ormož, jedilnica Centra za starejše občane, Muzejska delavnica za otroke
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00 uri: Puhov most največja pridobitev Ptuja. Vabilo na 18. razstavo »Dobrote slovenskih kmetij« v Minoritskem samostanu na Ptuju. Dan Evrope na Gimnaziji Ptuj.Visoki funkcionarji tovarne Magna Steyr iz Gradca so si ogledali Puhov muzej v Sakušaku. Hamlet, avtorski monolog Tadeja Toša. Mednarodni plavalni miting »Pokal Terme Ptuj 2007«. Izbor »Mis Štajerske 2007«. 23. praznik Vrtca Ptuj v svetu pravljic. Območna revija folklornih skupin v dvorani v Cirkovcah
Kino Ptuj
18., 19. in 20. maj, ob 17.30 Spoznajte Robinsonove. Ob 19.20 Art program: Ura religije. Ob 21.10 Zadnji škotski kralj.
Kolosej Maribor
Petek, 18. maj, ob 16.40, 19.10, 21.40 in 00.10 Favnov labirint. Ob 16.50, 19.00, 21.10 in 23.20 Drkajva skupaj. Ob 17.30, 19.40, 21.50 in 00.00 Številka 23. Ob 20.40 in 22.40 Glasniki zla. Ob 18.50, 21.00 in 23.10 Moja slavna indijska nevesta. Ob 15.20, 18.20, 21.20 in 00.15 Spider-Man 3. Ob 16.00 Artur in Minimojčki. Ob 16.35 Smo že končali? Ob 18.40 in 21.30 Življenje drugih. Ob 17.40 in 19.50 Divjaka. Ob 22.00 Strelec. Ob 16.20 Popolni tujec. Ob 16.30, 18.30, 20.30 in 22.30 Beanove počitnice. Ob 18.10 300. Ob 17.00, 19.00 in 21.00 Spoznajte Robinsonove 3D. Ob 17.00, 19.00 in 21.00 Spoznajte Robinsonove 3D.
Sobota, 19. maj, ob 14.10, 16.40, 19.10, 21.40 in 00.10 Favnov labirint. Ob 12.30, 14.40, 16.50, 19.00, 21.10 in 23.20 Drkajva skupaj. Ob 15.10, 17.30, 19.40, 21.50 in 00.00 Številka 23. Ob 20.40 in 22.40 Glasniki zla. Ob 18.50, 21.00 in 23.10 Moja slavna indijska nevesta. Ob 12.20, 15.20, 18.20, 21.20 in 00.15 Spider-Man 3. Ob 16.00 Artur in Minimojčki. Ob 12.35, 14.35, 16.35 Smo že končali? Ob 18.40 in 21.30 Življenje drugih. Ob 15.30, 17.40 in 19.50 Divjaka. Ob 22.00 Strelec. Ob 14.00 in 16.20 Popolni tujec. Ob 12.25, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 in 22.30 Beanove počitnice. Ob 18.10 300. Ob 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 21.00 Spoznajte Robinsonove 3D. Ob 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 21.00 Spoznajte Robinsonove 3D. Nedelja, 20. maj, ob 14.10, 16.40, 19.10 in 21.40 Favnov labirint. Ob 12.30, 14.40, 16.50, 19.00 in 21.10 Drkajva skupaj. Ob 15.10, 17.30, 19.40 in 21.50 Številka 23. Ob 20.40 Glasniki zla. Ob 18.50 in 21.00 Moja slavna indijska nevesta. Ob 12.20, 15.20, 18.20 in 21.20 Spider-Man 3. Ob 13.50 in 16.00 Artur in Minomijčki. Ob 12.35, 14.35 in 16.35 Smo že končali? Ob 18.40 in 21.30 Življenje drugih. Ob 15.30, 17.40 in 19.50 Divjaka. Ob 22.00 Strelec. Ob 14.00 in 16.20 Popolni tujec. Ob 12.25, 14.30, 16.30, 18.30 in 20.30 Beanove počitnice. Ob 18.10 300. Ob 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 21.00 Spoznajte Robinsonove 3D. Ob 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 21.00 Spoznajte Robinsonove 3D.
Ponedeljek, 21. maj, ob 16.40, 19.10 in 21.40 Favnov labirint. Ob 16.50, 19.00 in 21.10 Drkajva skupaj. Ob 17.30, 19.40 in 21.50 Številka 23. Ob 20.40 Glasniki zla. Ob 18.50, 21.00 Moja slavna indijska nevesta. Ob 15.20, 18.20 in 21.20 Spider-Man 3. Ob 16.00 Artur in Minimojčki. Ob 16.35 Smo že končali? Ob 18.40 in 21.30 Življenje drugih. Ob 17.40 in 19.50 Divjaka. Ob 22.00 Strelec. Ob 16.20 Popolni tujec. Ob 16.30, 18.30 in 20.30 Beanove počitnice. Ob 18.10 300. Ob 17.00, 19.00 in 21.00 Spoznajte Robinsonove 3D. ob 17.00, 19.00 in 21.00 Spoznajte Robinsonove 3D.
ugodni prepisi nakup že z 10% pologom imate avto - potrebujete denar? Dobitek do 80% vrednosti vozila najugodnejši leasing
PTUJSKA TELEVIZIJA	T V
TV spored
Ptujska kronika Torek 18.00, 20.00 Sreda 10.00
Regi TV (Ormož, Gorišnica) Sreda 20.00
Ptujska kronika Petek 18.00, 20.00 Sobota 12.00
Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Nihče ne ve, kaj si si takrat zaželel. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in tasta
Antona Marina
IZ TRNOVCEV 7, SV. TOMAŽ
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Dolgi so dnevi, še daljše noči, odkar odšel si ti. Solze grob pojijo, tvojega srca več ne zbudijo. Usoda je hotela to, da ustavi se mlado srce. Zdaj ostaja praznina, v srcih naših je bolečina.
V SLOVO
dragemu
Sandiju Predikaku
LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU 96
Za vedno te bomo ohranili v spominu.
Tvoji prijatelji iz Apač
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat
Janez Bele
(starejši)
23. 1. 1931 - 7. 5. 2007
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se društvu upokojencev Dolena za zapete žalostinke. Posebna zahvala gre tudi gospodu župniku za pogrebno slovesnost, gospodu Žeraku za poslovilne besede, pogrebni službi Mir in pevcem. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi domači
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
SPOMIN
17. 05.1987 - 17. 5. 2007
Janez Sodec
IZ POBREŽJA 25
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Kako srčno si ti želel, da še med nami bi živel... Smo vsi ob tebi se borili, da zdravje bi ti ohranili ... A smrt pač tega ni hotela, te nam prezgodaj je vzela.
ZAHVALA
ob nenadni in boleči izgubi moža, očeta, dedka, brata, botra in strica
Franca Fišingerja
IZ BUKOVCEV 74 roj. 27. 8. 1950 + 4. 5. 2007
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter za svete maše. Posebej se zahvaljujemo cerkvenim pevcem, gospodu župniku za opravljen obred ter pogrebnemu podjetju Mir. Iskrena hvala govornikoma za besede slovesa, PGD Bukovci, OP Markovci, sodelavcem Interspara Ptuj ter Matildi Markovič. Vsem in vsakemu še enkrat hvala!
Žalujoči: žena Angela, sin Janko ter hčerki Tatjana in Zdenka z družinami ter vsi, ki smo te imeli neizmerno radi
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodno cena! 788-56-56
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajonova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
mmM
aiMiMiriijiMiM n	
C 02/22 8011	A SoliS d.o.o. U Razlagova 24, Maribor
MM
-	možnost tudi za pokojnine nižje od 290 eur
-	sami si izberete datum plačevanja
-	minimalna potrebna dokumentacija
-	odobritev hitra in enostavna
ODSTOP d.o.o.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor Telefon: 02/252 46 45
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče
Jožefe Krajnc
IZ ZGORNJEGA LESKOVCA 23
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli pisno in ustno sožalje.
Posebna zahvala gospodu župniku za pogrebni obred, g. Janku Šmigocu za molitev, pogrebnemu podjetju Mir. Iskrena hvala tudi podjetju Perutnina Ptuj, Vitalu Kidričevo in podjetju Sveča. Zahvaljujemo se tudi Janezu za odigrano Tišino, Janku Kozelu za poslovilne besede in cerkvenemu pevskemu zboru Leskovec.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerki Milena in Andreja z družinama
Čas neusmiljeno beži, izgublja se v daljavi, le na pretekle srečne dni, ko skupaj smo še vsi bili, ostanejo spomini.
SPOMIN
22. oktobra so minila 4 leta, odkar nas je	Danes, 18. maja, mineva 5 let, odkar nas je
zapustila draga tašča, babica in prababica	zapustil dragi mož, atek in dedek
Marija Kozoderc	Martin Kozoderc
1913 - 2002	1942 - 2002
IZ ŽUPEČJE VASI	IZ ŽUPEČJE VASI
Čas mineva, žalost in bolečina ostajata. Hvala vsem, ki se z lepimi spomini ustavite ob njunem grobu ter jima prižigate svečke.
Žalujoči: vajini najdražji
V življenju le skrbi in delo si poznal, zdaj od vseh bolečin in truda si zaspal. Odšel si v svet, kjer ni skrbi in bolečin, a za tabo je ostal boleč spomin. Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč je ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in tasta
Mihaela Fridauerja
IZ MALEGA OKIČA 17 30. 08. 1921 - 01. 05. 2007
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedoma Guslnu in Anki, prijateljem in znancem, da so prišli od blizu in daleč ter pokojnika z lepo mislijo v srcu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, cvetje, sveče, darove cerkvi, hvala za izrečena ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala g. župniku Emilu Drevu in g. diakonu Cirilu Čušu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Prisrčna hvala tudi g. Miru Lesjaku za ganljive besede slovesa, zastavonoši in podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Lepa hvala upokojencem Cirkulane, ŠD Leskovec in ŠD Cirkulane. Iskrena hvala g. župniku iz Leskovca Ediju Vajdi za molitev. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Tvoji najdražji: žena Marija, hčerka Marija z družino, sinova Franc in Branko z družinama, vnuki, pravnuki in sestra Lizika z družino
Ptuj • Sodni proces po eksploziji hiše na Mariborski cesti
Nove ugotovitve izvedencev
Po dobrih dveh mesecih premora so v nadaljevanju glavne obravnave zoper Boruta Erhatiča, ki ga obtožnica bremeni povzročitve splošne nevarnosti, kar naj bi imelo za posledico, da sta v eksploziji hiše na Mariborski cesti februarja 2000 umrla njegova starša Štefanija Kmetec in Jože Erhatič, so v ponedeljek, 14. maja, pred senatom Okrožnega sodišča v Ptuju pričali novi sodni izvedenci in predstavili nekaj novih ugotovitev.
Tako kot je predsednica senata, okrožna sodnica Katja Kolarič Bojnec, napovedala v zadnjem nadaljevanju glavne obravnave 9. marca letos, so v ponedeljek, 14. maja, svoje strokovne ugotovitve predstavili sodna izvedenka kemijske stroke za eksploziva Alenka Verbek Garbajs, izvedenca inštituta za sodno medicino Borut Štefančič, dr. med, in Tomaž Jančar ter patolog Srečko Kovačič.
Še preden se je zasliševanje nadaljevalo, je zagovornik obtoženega Boruta Erhatiča, odvetnik Stanislav Klemenčič, predsednici senata pripomnil, da sicer ne želi zadeve zavlačevati, vendar so izvedeniško mnenje kemijske stroke prejeli 24. aprila, izvedeniško mnenje medicinske stroke pa šele 10. maja, torej le slabe štiri dni pred nadaljevanjem obravnave, zato obramba ni imela časa, da bi se posvetovala ne z obtožencem in ne s komerkoli drugim. Ker je v izvedeniških mnenjih navedeno nekaj novih ugotovitev, ki jih je treba preveriti, je menil, da je za pripravo obrambe potrebno več časa ter nekaj novih dokazovanj oziroma zaslišanj. Novo dejstvo prinaša vsekakor izvedeniško mnenje kemijske stroke v delu, kjer izvedenka zatrjuje, da je ob eksploziji v hiši na Mariborski cesti vse skupaj, z obtožencem vred, poletelo navzven, iz česar sklepa, da je tedaj sila eksplozije obtoženca vrgla iz prostora in da bi v tem primeru padel po tleh. Zato je po njegovem iz medicinske dokumentacije ali s pomočjo zasliševanja potrebno ugotoviti, ali so bili tedaj na obtožencu najdeni sledovi umazanije oziroma prahu in podobnih ostankov, ki so na cesti.
Predsednica senata Katja Kolarič Bojnec je odvrnila, da novo izvedeniško mnenje v celoti temelji na medicinski dokumentaciji, v katero je obrambi že bil omogočen vpogled, zato naj bi bilo v dveh mesecih dovolj časa za pripravo obrambe in ni razlogov, da bi se glavna obravnava pre-
Foto: M. Ozmec
Sodna izvedenka Alenka Verbek Garbajs (druga z desne) je presenetila z novimi dejstvi.
ložila. Zagovornik Stanislav Klemenčič se s tem ni strinjal in je zahteval, da protokolira njegov dokazni predlog, da je sodišče pred zaslišanjem izvedencev ugotovilo, ali so bili v poškodbah obtoženca ostanki umazanije oziroma padca po cesti. Še enkrat je poudaril, da je trditev izvedenke kemijske stroke, da naj bi obtoženca ob eksploziji vrglo ven, novo dejstvo, o katerem vse do tedaj ni bilo govora, zato se obramba ni mogla ustrezno pripraviti. Menil je tudi, da bi to bilo možno preveriti ob vpogledu v obtoženčevo medicinsko dokumentacijo ob sprejemu in prvi oskrbi ran v bolnišnici, če pa ta ni dovolj natančna, pa je treba zadevo preveriti z zasliševanjem zdravstvenih delavcev bolnišnice Ptuj, ki so obtoženca sprejeli in ga prvi oskrbeli, ter pozneje v Mariboru, kjer so ga tudi operirali. Glede na to, da se novo izvedeniško mnenje Inštituta za sodno medicino v Ljubljani glede položaja obtoženca v času eksplozije bistveno razlikuje od izvedeniškega mnenja, ki ga je na sodišču podal patolog Srečko Kovačič, pa je menil, da bi tudi to nasprotje bilo treba preveriti z zaslišanjem. Zaradi vsega tega in
da se izognejo ponavljanju dokazovanja je obramba menila, da bi bilo smotrno obravnavo preložiti.
Predsednica senata se s tem očitno ni strinjala, saj je odvrnila, da je senat sprejel sklep, da se glavna obravnava ne prekine. Okrožna državna tožilka Sonja Erlač je ob tem menila, da bi se sodišče lažje odločilo, če bi lahko tudi izvedenci prebrali mnenja drugih, čemur je pritrdil obtoženčev zagovornik Stanislav Klemenčič ter dodal, da se je čez vikend dejansko nemogoče pripraviti na obrambo. Predsednica senata pa je pojasnila, da so vsi izvedenci prejeli celotno gradivo spisa, zato je z glavno obravnavo nadaljevala.
Nove ugotovitve izvedenke za eksploziva
Pred senat so prvo povabili sodno izvedenko kemijske stroke za področje eksploziva Alenko Verbek Garbajs z Inštituta za forenzične preiskave pri MNZ v Ljubljani, ki jo je Okrožna državna tožilka Sonja Erlač najprej vprašala, kaj pomeni to, da je v izvedeniškem mnenju zapisala, da na stopnišču stanovanjske hiše na Mari-
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo sončno, občasno ponekod zmerno oblačno. pihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Veter bo proti večeru oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo v zatišnih legah od 2 do 7, drugod do 12, najvišje dnevne od 16 do 22 stopinj C. V Istri in Kvarnerju bo delno jasno. Drugod bo spremenljivo oblačno. Popoldne in zvečer bodo krajevne plohe.
Nad vzhodno Evropo in Balkanom je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Oslabljena vremenska fronta bo zvečer oplazila Slovenijo.
V soboto in nedeljo bo sončno in topleje.
borski cesti ni prišlo do loma stekel ob eksploziji, ampak ob požaru. Alenka Verbek Garbajs je odvrnila, da ni čisto tako. Ob pogledu v foto album s fotografijami, ki so bile posnete na dan eksplozije, je pojasnila, da omenjeno okno v medetaži ni bilo razbito pred požarom, da poškodb na tem oknu ni povzročil udarni val eksplozije, ampak je prepričana, da se je lahko razbilo proti koncu požara, saj bi sicer opazila sledove požara.
Obtoženčev zagovornik Stanislav Klemenčič je sodno izvedenko vprašal, na podlagi česa sklepa, da naj bi storilec polil bencin tudi po talnih ploščicah vse do vrat vetrolova, ta pa mu je odgovorila, da tako sklepa na podlagi dejstev in 30-letnih izkušenj, ter dodala, da so bili najdeni nesporni sledovi politja bencina na zavesah v separeju in na sedežni garnituri. Gre za delce zaves in sedežne, ki so bili ob eksploziji izvrženi iz hiše in niso zagoreli, tako da so lahko vzorec vzeli in preiskali. Zagovornik jo je vprašal, v kakšnem svojstvu je preiskovala dejanja storilca, izvedenka pa je odgovorila, da je bila to naloga v okviru centra za forenzične preiskave pri Ministrstvu za notranje zadeve, zagovornik pa ji je odvrnil, da so torej strokovnjaki, ki so zadevo preiskovali, njeni bivši sodelavci.
O drugih zanimivih odkritjih sodne izvedenke Alenke Verbek Garbajs ter predvsem o novih ugotovitvah izvedencev iz inštituta za sodno medicino v Ljubljani pa v torkovem Štajerskem tedniku.
M. Ozmec
'VMTIfO*
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Črna kronika
Prvi večji zaseg droge letos
Foto: arhiv UNZ Maribor
Na mednarodni mejni prehod Gruškovje se je iz smeri Hrvaške 11. maja ob 17.45 pripeljal turški državljan s tovornim vozilom. Ob policijski kontroli se je policist na mejnem prehodu odločil za temeljit pregled kabine tovornega vozila. Pri pregledu je na ležišču našel večjo potovalno torbo, v kateri je bilo spravljenih 30 večjih zavitkov in je njihova embalaža kazala na sum, da gre za prepovedano drogo. O sumu so policisti PMP Gruškovje obvestili kriminaliste SKP PU Maribor, ki so na kraju opravili preliminarno testiranje snovi iz naključno izbranega zavoja. Test je pozitivno reagiral na prepovedano drogo heroin. Obvestili so dežurno preiskovalno sodnico OS na Ptuju, ki je izdala odredbo za preiskavo vozila. Ob tem so kriminalisti na podlagi odredbe opravili preiskavo tovornega vozila in zasegli 30 zavojev, v katerih je bilo bruto 15.745,7 g prepovedane droge heroina. Kriminalisti so ugotovili, da je bila prepovedana droga namenjena v eno izmed držav zahodne Evrope. Naslednje ga dne so kriminalisti zoper turškega državljana, ki je prepovedano drogo heroin tihotapil in prevažal, podali kazensko ovadbo na ODT na Ptuju in ga tudi privedli k dežurni preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča na Ptuju. Ta je zoper osumljenca odredila pripor. To je letos prvi večji zaseg prepovedane droge na PMP Gruškovje, kar dokazuje, da je t. i. "balkanska ruta" še vedno aktualna za prevoz prepovedanih drog iz držav bližnjega vzhoda v države zahodne Evrope. Slovenija pri tem nastopa le kot tranzitna država, ki je po zasegu prepovedanih drog v Evropi na zavidljivo visokem mestu. Količina prepovedane droge, ki jo je turški državljan nameraval pretihotapiti preko ozemlja R Slovenije, dokazuje, da gre v navedenem primeru za veliko količino zelo nevarne prepovedane droge, ki povzroča močno odvisnost, hkrati pa so ob uživanju te droge ogrožena človeška življenja. Če bi količino prepovedane droge heroina, ki je bila zasežena, preprodajalci prodali na debelo, bi cena le-te znašala okoli 165.000 evrov. Če pa bi bila zasežena droga prodana na drobno, bi ob upoštevanju dejstva, da jo je za ulično prodajo potrebno redčiti z drugimi substancami, njena cena znašala okoli 500.000 evrov.
Ujeli preprodajalca hašiša
Policisti PP Ormož so na območju Ormoža 11. maja izvajali poostren nadzor v zvezi s problematiko prepovedanih drog. Pri tem so pri 19-letnem domačinu našli in zasegli PVC vrečko, v kateri je imel 11 zavitkov ALU folije, v njih pa prepovedano drogo konopljo-smolo, bolj znano pod imenom hašiš, ki je bila namenjena za nadaljnjo prodajo. Na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika so nato policisti Pp Ormož pri navedenem opravili še hišno preiskavo in v njej zasegli še več manjše količine prepovedane droge. Zoper 19-letnega domačina bodo policisti podali kazensko ovadbo na ODT na Ptuju.
Z osebnim avtomobilom pred tovornjak
Na cesti Maribor Lenart se je 15. maja okoli 17.20 zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 57-letni voznik osebnega avtomobila Suzuki swift. Ta je med vožnjo iz Lenarta proti Mariboru zapeljal na nasprotnosmerno vozišče in tam trčil v tovorni avtomobil, ki ga je tedaj nasproti pripeljal državljan Rusije. Voznik osebnega avtomobila je zaradi poškodb umrl na kraju nesreče.
Ukradel hondo
Med 9. in 11. majem je neznani storilec na Prešernovi ulici na Ptuju izvršil tatvino osebnega avtomobila Honda civic srebrne barve, brez registrskih tablic, vrednega okoli 3500 evrov.
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
P T U J	Štuki 26a >«—■»«—>
I Bott|aiAiMis.|L Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Tel.: 02 78 79 630 - trgovina Faks: 02 78 79 615
¡nfo@tehcenter.sl www.tehcenter.sl
TRGOVINA
•	Črna in barvna metalurgija
•	Varilni material in varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Stroji in naprave
•	Vijačni material in okovje
•	Barve in laki
•	Ležaji
t	Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala