cITATKUT! ProdmO, poglejt« BI Številk« poleg oulon a dan,.ko VaU naročnina poteče. V teh fcaaik splošnega povišanja cen, potrebuje list Vale sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Lisf~ slovenskih delavcev "t Ameriki
Retntertd M Setood CUm Matter Sqrtrmbfr 25th 194« at the Post Office at New York. N. under Act of Congress of March 3rd, 1879.
No. 202. - Stev. 202.	NETV YORK, TUESDAY, OCTOBER 19, 1943. — TOREK, 19. OKTOBRA, 1943.	VOLUME LI. - LETNIK LI.
NEM. FRONTA OB DNJEPRU SE RUŠI
London, 19. okt. — Buske čete so se pomaknile tekom zadnjih bojev nadaljne štiri milje naprej ter ogrožajo sto-tisoče nemških čet ob dnjeperski črti.
Sovjetski vojaki čistijo vas za vasjo in potiskajo Nemce iz krajev, kjer so se močno utrdili. Nemške izgube so velike, toda tudi Nemci izvajajo maščevalna dejanja nad prebivalstvom in požigajo ter uničujejo vse kar le morejo.
Berlin priznava, da so naeij ske armade na ruskem umikajo iu to posebno oh Dnepropetrovsk-Kijev železniški črti, kjer jili Rusi napadajo w silno premočjo, ki šteje več ik<>t tristo tisoč mož. Nemci poudarjn-jo. da je ruski naval v tem sektorju izredno močan, ker l>i Rusi radi prebili nemški* črte v toliko, <la bi si odprli pot iia Krim in na vzhodne predele. Nemci p ran jo, da bodo ]*>-tom st ra t egičn i h začasnih u-mikor mogli r.adržati ruske armade v pravem moment«.
Zadnji moskovski komnnike se glasi, da so rosice čete, ki so prekoračile T>njeper južno-zapadno od Oomela, udarile
proti Rečici, katera leži 27 m zapadno od (iomela. Namen teh čet je. da pretrgajo dovozno črto, ki spaja nacije v tem sektorju s Poljsko, odkoder do bivajo nemške čete v tem kraju ojačanja in zaloge.
Najnovejše prekorač e n j e Dnjepra pri Lojevu, 10 milj nad K i je vem je delna izvedba načrta, da oddelki ruskih čet pridejo nemškim silam za hrbet pri (J orne Iti in ga zavzamejo.
Drugod oib ru»*ki fronti Ivu-si naipredujejo in potiskajo Nemce nazaj, toda priznavajo, da se Nemci ljnto in vztrajno branijo v mnogih krajih.
RDEČA ARMADA POBILA 15,000 NEMCEV V MELITOPOLU	-
London, 18. okt. — Izbrani rusiki ročni strojničarji in metalci ročnih granat ter oddelki napadalnih čet so počistili sredino mesta Melitopol in zdaj nadaljujejo 8 tem delom po zapadnemu delu mesta, k«t pravi m^kovsko zadnje poročilo o bojih za to strategično trdnjavo, ki odpira pot na Krim.
Roško poročilo opisuje boje za Melitopol, kot najikrvavej-še in pravi, da je poginilo na ulicah tega razrušenega in po-
žganega mesta, ki je enkrat štelo 75,000 prebivalcev, 1:1.000 Nemcev.
Nemške zadnje straže, katerim je bilo ukazano, da mOrajo pozicije vzdržati ali pa poginiti, so bile zajete med ognjem rdeče armade in naperjenimi strojnieami nacijsk?h SS čet, ■ki so pazile, da so šli vsi novinci in starejši tnofti, ki so 'bili potisnjeni v boj, naravnost v mesnico, kakor so šli pred njimi drugi nemški vojaki pri fttalingradu in drugod na ruski fronti.
Pri Melitopolu so naeiji naglo uvrstili v bojne linije tudi one vojake, ki so ravno prikorakali vsi zmučeni iz taman-skega polotoka, odkoder so se morali umakniti pred zmagovitimi ruskimi silami. Te oib boja in poti utrujene naeijske vojake, so čvrsti in izurjeni ruski fantje kmalu spravili na o-ni svet z bajoneti in ročnimi granatami ter puškami. Pogled na ulice navrhane z nemškimi mrliči je bil strahoten, toda Rusi se vedno odkrivajo ogromna grobišča, v kateri so zmtv-tali Nemci na tisoče in tisoče ruskih civilistov in ujetnikov in zato jih nemška smrt ni« ne ^ra-ne. Prodirajo naprej in biti jo uničevati sovražnika, da bo prej konee tega krvavega posla.
MACARTHUBJEVI LETALCI UNIČILI 104 LETALA
Iz gl. stana na Pacifiku je bilo 18. oktobra poročano, da so naši letalci uničili v zraku in na letališčih 1<M .sovražna letala. Letalci pravijo, da so najbrž težko poškodvali in deloma uničili nadaljnih 43 letal tekom dvo-dnevnega bombardiranja.
Tekom zračnih bojev, pravi poročilo, je bilo nebo med We-wakom in Novo Gvinejo skoro zastrto z letali. Japonci so hotel iodbiit napade na Solomone in druge točke, toda so bili odbiti in njih letala so frčala iz zraka, medtem, ko wo 'bile japonske postojanke predmet najhujšega bombardiranja. 0-krog 92 japonskih letal je bilo izstreljenih iz zraka, dočim so naši zgubili samo dve.
Deset krajev v Italiji
7#)V7Atlh Zavezniški glavni stan, 18. v ™ ■ ■ okt. - Severno od reke Vol-turno na italijanski fronti, so čete pete armade zavzele tri vaine kraje in to vkljub srditemu sovražnikovemu
protinapaaanju.
Pri nad&ljnem napredovanju proti 2500 čevljev visoki i gori Mass^eoi, s<^ vojaki pete armade zavoeli Se sedem manjših krajev. Nemci so ves čas vsipali z go rakih postojank topovski ogenj.
Zavconi&ke armade, peta in osma, «o naprej omehčale s<»-vrainakove poaioije ter dovozne irveze z uspoAnimi zračnimi napadi. Umikajoča nemške Čete •o bile enako napadane a zraka.
N«moi poičajo sa eeboj mi-
ne in bombe, toda vkljul) njih I trmastemu odpora in besnosti te želji po maščevanju, je o-paiziti krnšenje njih morale, ka'kor govore poročila iz fronte, katera navajajo, da se čez-dalje več nemških vojakov predaja, zaveznikom. V nemalo slučajih pridejo nemSki vojaki sami k zaveznikom, da ee zavarujejo pred gerilci, ki napadajo nemdke čete za hrbtom. Vojaki, ki prehajajo k zaveznikom eo povečini slabo oblečeni in lačni.
HULL IN EDEN DOSPE LA V MOSKVO
London, 18. okt.—Moskovski radio je naznanil, da sta; dospela v Moskvo ameriški dr-; žavni tajniik Hull in britskij vnanji minister Eden. Moskovska oddaja je navedla, da jej prijel z njima tudi W. Averell! Harriman, novoimenovani a-1 meriški poslanik za Sovjetski'| Rusijo Vjačeslav Molotov, rn | ski koniisar za vnanje zadeve, Maksini Utvinov. bivši ruski poelanik v Zdr. državah in V. G. Dekanozov, podkomisar za vnanje zadeve, so pričakovali in sprejeli zavezniške državnike v Moskvi.
Washington, 18. okt. — Edward Stettin i us, nadomestni državni tajnik, ki je nasledil podtajnika Wellesa, je uradno naznanil prihod tajnika Hnlla
v	Moskvo in je ob tej priliki obd ržaval prvo časnikarsko konferenco odkar je na svojem novem mestu
Stettinius je izjavil, da je prepričan, da bo t ro z ve zna konferenca v Moskvi pomoli a k hitrejšemu zaključku vojne ter izvojevanjn miru.
Delegacija, ki je odšla v Moskvo vključuje poleg tajnika Hulla in novega poslanika Har-rimana tudi James C. Dunna, Icateri je politični svetovalec državnega oddelka o evropskih zadevah, dalje Charles Boelena, načelnika mskega oddelka, Fredericka Reinhar-ta, ruskega veščaka in Cavendish "W. Cannona. državnega izvedenca o zadevali Vzhodne Evrope.
STAVKARJI V LADJEDELNICI SO SE VRNILI
Kearny, N. JM Iti. okt. — Stavka ladjedehiiških delavcev, 'ki je pretila zaustaviti o-brat pri Federal Shipbuilding and Dry dock Co., ko »o delavci začeli puščati delo pretekli četrtek popoldne, je biia končana z vrnitvijo delavcev v ladjedelnice v soboto opolnoči. Pričakuje se, da se bodo polagoma vrnili vsi delavci in bo oil)rat nadaljeval v polnem teku že z začetkom tega tedna.
Stavka je bila sklicana v protest od«lovitve peterih linijskih odbornikov v ladjedelnicah, to- i da ti so prvo skupino delavcev, ki je prišla k ladjedelnicam olb času priče tika nočnega delavnika, nagovarjali, da je najpametneje ako misel na stavko opustijo in gredo takoj na delo. To se je tudi zgodilo. Glede zopetnega sprejetja od-slovljenih odbornikov bo seveda nastopila unija.
Kongres odobril povišanje izplačitve svojcem vojakov
Washington, 18. okt.—Kongresna ribarnica je danes o-dobrila povišanje izplačitev dovoljen ill svojcem, ki so odvisni od zaslužka ali dohodkov službujočih vojakov Zd. držav.
Odslej bo prejemala vojakova žena $50, na mesec; žena z otrokom bo dobivala $80. — mesečno in za vsakega dodatnega otroka (bo nakazanih $20 mesečno.	,
(Senatna zbornica je pretekli teden odobrila enak načrt povi-eka, kjaterega je zdaj nižja zbornica sprejela s 163 glaso-\
vi	proti 46
jJugoslov. partizani koncentrirajo
! napade na dovodne orosre
i Jugoslovansko poročilo Osvobodilne vojske se glasi, da so i | partizani razstrelili nemški vojaški vlak pri Gorici. Na i j vlaku so bile topovske krogle, kar je povzročilo silno i j eksplozijo, v kateri je bilo ubitih 400 Nemcev, 350 pa je l bilo ranjenih.
Višje v Sloveniji, ob progi Ljubljana—Trst se nada-ljujejo boji za kontrolo železniških črt in ravnotako ob1 progi Gorica—Trst—Reka.
HUDI BOJI SE VRŠE MED ZIDANIM MOSTOM IN;
LJUBLJANO. Nemci ]K>i>kii*a;jo spraviti ojačaiija na 1 ;iižiii breig Save, toda jiarti'/ani sjn-oti prepisujejo vsaki iwiskiis prekoračenje reke. Najhujši boji so v teku pri' Sevnici, kjer hočejo Xemci na vsak način dobiti pod kon-' rrolo jnost čez Savo.
Poročilo pravi, da eo slovenske eduiiee zavzele več močim utrjenih pozicij severno ob toku Save.
BOJI V DALMACIJI	—,
> V Uaimacji so hudi boji o-i sredotočeni predvsem na kraje ob železniški črti Ogulin -. Karlovac - Zagreb. Proga je1 t bila na več mestih uničena in v , bojih je bilo pobitih čez tristo Xemcev in ustaškh Pavelicevili vojakov. Partizani so tiKli za-: . jeli dvesto sovražnikov
1 V sektorju med Bakarjem in • Kovini gradom je bilo tudi u-. bitiii 120 Ustašev in 130 tako-' zvanih hrvaških domobrancev.
■	Celo predelje, pravi poročilo,; : je v rokah partizanov.
Nemška divizija podprta s; tanki je prodrla do Kraljeviči t in Crikveuiee, toda partizani! 4 so divizijo pognali nazaj, ko sol vprizorili močan protinapad, j
Boji za Tuzlo
[ V Bosni si Nemci prizadevajo, da bi zavzeli Tuzlo, Partizanske čete so tu v močnih pro-1 tinapadih potisnile nacije na-r za j proti Doihoju. Nemci so pu-
■	t-til i Zii seboj mnogo mrtvih ter tudi precej materijala.
Električna centrala v Zenici uničena
i V Zenici so še v teku hudi L |K>ulični boji, medtem pa so s partizanske čete v industrijal-nem predmestju uničile vse to-
-	varne, livarno iu topilnico ter i razdejale naprave za gonilno
-	isiio. Uničenih je bilo nadaljne
-	število lokomotiv ter vaganov,
-	kar je povzročilo sovražniku i občuten udarec, kajti v Zenici 1 so liaciji mogli producirati o-i rožje in druge vojaie potreibšči-j ne. Sedaj je produkcija v tem . velikem induistrijalnem centru
-	ustavljena.
Čudna situacija s v Črni gori
Poročilo o bojih v Črni gori navaja, da je zavzel partizanski gen. Dapčevič več važnih 7 krajev, kot Prijepolje, Bijelo-polje, Kolasin, Berani, Andri-, jevica in Matiše\*o.
V poročilu je rečeno da so
-	tekom bojev za te kraje sode-l lovali Mihajlovieevi četniki z
-	Italijani, kateri so se borili pro-
-	ti partizanom. Mnogo četnikov ) pa je doznalo, da se bore na
napačni strani in so prešli k i\ partizanskim edinicam. Pri
-	Matisevu so trije Mihajlovioe-i vi četniki privedli na partizan-
sko stran 80 četnikov.
Kaj so ti odločni j možje—Partizani?
Nepristranski ameriški poročevalec Walter De Lucc je dospel v Dalmacijo in obiskal glavni stan jugo sovanskih partizanov v tistem okolju in piše o tem kar je videl in slišal.
(Zaključek.)
. Včeraj je bilo povedano, ka-; ko je dospel Mr. De Luce v'ma-; 1<> obmorsko mestece in kako se je srečal z raznimi Partizani. | Danes je poročano o raznih i stvareh, ki nas bodo gotovo za-j nimale.
; Župan se predstavi
''Pri vstopu v mestece, me je j poveljnik predstavil skupini i civilnih predstavnikov, kate-| rim je bil na čelu župan. Žu-I pan je bil oblečen v prilično dobro ukrojeno obleko in se je sam predstavil ter mi povedal v nemščini, da je o nžirpan.
"S poveljnikom na moji levici sem nato siopal mimo častne straže ročnih strojničarjev, ki so stali celo uro v dežju in čakali mojega prihoda. Oblečeni so bili v uniforme laškega izdelka, držali pa so se samozavestno.
"Poveljnik se je za hip u-stavil in jih nagovoril rekoč, da se bliža fašizma pogin, ter da jte ]>omoč ameriško-aimrle-skih zaveznikom* blizu.
"Fantje so nato s preciznostjo westpointskih kadetov trikrat v®kli'knili: 'Živel ameriški narod! Živel britski narod! Živel sovjetski ruski narod!'
"Poveljnik me je nato po-vedel mimo ličnih zidanih hiš, na katerih so bili naslikani sveži znaki srpa in kladiva. Xa eni od teh bis je bilo označeno, da je tu glavni stan komunistične stranke.
Rekruti so čakali pregleda
mestnem trgu je bilo obranih 200 partizanskih re-krutov, ki so v strogi vojaški formaciji čakali, da jih pridem inšpecirati. Pri tem je »bilo povedano, da jemljejo partizani, kot prostovoljce, mladeniče od 16. leta naprej in uvedli so tudi delno obvezno vojaško službo za vse fante nad osemnajstim letom starosti.
"Tekom dneva sem se šest ur razgovarjal s poveljnikom, s katerim sva pregledovala ze-
mljcvidne karte in obenem sem dobil mnogo izjav o različnih fazah jugoslovanske politične in vojaške situacije. Štabni j častniki, ki so bili navzoči, so j beležili razgovore in so dejali, da bodo poslali kopijo istih v glavni stan maršala jugoslovanskih partizanskih armad, tovariša Tita.
"V glavnem sem hotel dobiti informacije glede jakosti in na-stanjenja nemških sil. ter U-stašev Ante Paveliča, kakor tudi glede tega, kakšno pomoč bi partizani predvsem želeli dobiti od angleško-ameriških sil v Sredozemlju.
"Kar so mi povedali ča»tni-jki, je razblinilo govorice, da je ! cela jugoslovanska jadranska I obal v partizanskih rokah. — j Nemci še vedno drže in kon-I trolirajo večja mesta, kakor | tudi dve glavni pr^-i. i
Zanikanje uvedbe sovjetskega sistema
"Presenetljivo je bilo, ko so mi povedali, da partizani v Jugoslaviji ne uvajajo sovjetskega sistema vlade. Dejali so, da ! je komunistična stranka zgolj politična k trnja, ki funkcijoni-ra v partizanskih predelih, ter da sistem, ki je uveden po komunistično orijentiranemu tovarišu Titu, ni sovjetski, pač pa je to sistem odborov ali u-pravnih oblasti.
"Povedali so mi, da je načelnik narodne osvobodilne oblasti dr. Ivan Ribar, belgradski odvetnik in sin slovenskega državnika, ki je bil predsednik prve jugoslovanske skupščine, (nižie zbornice).
"Načelnik hrvaške sekcije narodne oblasti, je dr. Vladimir Nazor, 74-letni, v Dalmaciji rojen pesnik. Kekli so, da je Nazor enkrat napisal himno v poČast poglavniku Paveliču. ter da je tipičen bivši ustaški simpatičar, katerih mnogi sedaj skušajo preiti na nasprotno stran, ker slutijo, da sateliti izgubljajo vojno.
j "Partizani so priznali, da so j napravili napako, ko so v Spli-■ tu in drugod oborožili civiliste, ' kateri so se izdajali za parti i zanc, a so pozneje nastopili J proti njim, ko so se prib;ižali 1 Nemci.
"Častniki so dejali, da imajo Nemci kakih šest do osem divizij v Jugoslaviji, vključujoč 2 ob jadranski obali. (Od tega časa. so Nemci poslali nadaljne osiščne divizije v Jugoslavijo, in se s«xli, da jih je lil; 11 nemških in 9 bolgarskih. — Op. umi.) Poudarjali so, da je hiter prihod ameriško- angleških čet preko Jadrana nujen, ter da je ljudstvo priprav Ijeno. tla izruva svoje vinograde, če treba, da se zjrradi letališča za zavezniška letala.
Treba jim je živil in orožja
"Posebno so poudarjali, da bi se moralo poslati živil in zdravilskih potrebščin v kra-j je zasedene po partizanih, ker ' ljudstvo strada, in je v nevarnosti epidemij zdaj, ko se bliža zima. 'Toda predvsem nam je treba orožja," so poudarjali, 'kajti brez zadostne hrane se Se lahko borimo, a brez o-rožja pa se ne moremo."
"Častniki so podčrtali, da Narod, osvobodilna oblast vklju čuje vsa verska prepričanja v Jugoslaviji, ter da je precejšnje število duhovnikov v tej upravni oblasti. Duhovniki v kraju, kjer sem bil. so to potrdili. Enako je osvobodilna armada sprejela in sprejema tudi zdaj v svoj vrste prostovolj ee Vseh ver in prepričanj ter političnih naziranj.
"Pogostili so me kar najgo-stoljnbneje in zdelo se je, da s<> spravili skupaj vse, kar so i mogli najti v shrambah, toda vfcljiib temu sem bil še lačen, ko sem vstal od mize. Partizani, ki so z menoj jnžinali, so napili zdravico zavezniškim silam.
"Ko se je znočilo, «o mi prišli partizani zapet podoknico — vojnih pesmi. Živahna slovanska godba je spremljala melodije pesmi o Hitlerjevem potovanju v Moskvo, katero pa mu je pokvaril maršal Ti-mošenko. Za slovo so serena-derji dvignili v pozdrav stisnjene pesti in še enkrat so za-orili živio klici iZdružeiiim narodom."
i
: Angleška rušilca prestregla j dve italijanskih ladji v ro-! kah Nemcev
j Alžir, Hi. okt. — Medtem, ko j so zavezniški bombniki zopet i leteli čez Jadran in bombardi-j rali letališča in vojaške posio-janke v Grčiji, so zavezniške ! ladje patruljirale vodovje in L' angleška rušilen sta naletela na I dve italijanski ladji, ki sta ho-j teli pod okriljem teme smukni-iti skozi zavezniške pomorske straže. Posadka na italijanskih j ladjah je bila nemška in moštvo je bilo olx>roženo za boj,
ter se je tudi postavilo v bran I ko so mornarji rušilcev zaustri j vili ladjama pot.
Poročilo pravi, da so naciji i eno od teh dveh ladij zažgali j druga pa se je podala. Nemce j ki so jih Angleži dobili na la <lji, so odvedli v ujetništvo, la dja s tovorom bauksita (jugo slovanskega) je prešla v roke zaveznikov. (Bauksit ali ban xite je zelo važna ruda, katere , je v Jugoslaviji precej in je | tekom zasedbe dobro služila I nemški industriji za izdelav« i letal. Tz bauksita se namr i : izdeluje alnmnij. Nenavadne i ime ruele iz^"ira iz kraja -Baux v Franciji, kjer je naj več te rude.)
Edini vojni bond, za katereza vam bo žal, je oni, ki ga ni-te kupili!
"GLAS NAKOPA" NEW YOKE
TUESDAY, OCTOBER 19, 1943
wiiwriaw L isw
"GLAS NARODA"
______(VOICE OF THE PEOPLE"
Tr" «1*1 nHMM *9 tofMli PaDliablm Ooapaij. (A OorpontloB) i fUkaw. PnMKi I«u« Hode. Tntnutr; Jo*pfa Lnpoha. 8m. ••:« . «f HiM of ttM corporation and adurwa— ol abcra ofttean:
216 WEST 18th 1TBEET, NEW YORK IX N. I.
51st Year
\
"GUi Naroda" Is tuutd erery day wcept Hatcrdayi, Pnndty« and Hoi Way a.
ftui.arHntton Torly >7._AdT«tlwm«it on Agreement.
7.A CF.LO LETO VEUA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: #7—; ZA POL LETA |3 r>0; ZA ČETRT LETA |2.—.
"GNaroda" irhaja Taakl dan izTiemil aobot, nedelj in praznikov.
"1,L\S NARODA*. 211 WEST Itth STRRT, NEW YORK 11. N. ¥
Tdaghaoa: CHelaaa 3-lMI 11	^L.MSiKSSSSSESESi.
TRED KONFERENCO V MOSKVI
An<reŠki diplomati niso izgubili še vsega upanja v K on mi uspeh konference. ki sl- prične ta teden med Zdravimi državami. Anglijo in Rusijo v Moskvi. Navzlic \:eir. govoricam v Mosk\i. Londonu in Washingtsonu o • »razumu med tremi državami so angleški diplomati ■r.čam, da so stvari, ki vecejo Mislijo, Združene drla liu^ijo, močnejši, kot pa Stvari, ki jih delijo. Pred sedanjo konferenco v treh prestolicah niso go-.., kako vse do zadnje pičice je vse popolno v zvezi icmi državami. Ravno nasprotno: tu*adno in diplo-'.:\tč j. sc odkrito priznava, da imajo tri velesile velike , "ne nesporazume med seboj, o katerih, bo treba raz-yviati in jih poravnati; drugače bo ves vojni napor za-■ • on j.	1
Katere stvari delijo na predvečer zgodovinske kon-: renče med državnim tajnikom Cordellom Hullom, vna-im komisarjem Vjačeslavoin M. Molotovem in vnanjim :j;nrrrom Anthony Edenoin-? Katere stvari jih vežejo? :n kakšni so izgledi, da bodo einistelji, ki jih vežejo, ."mahali nad onim, ki jih razdvajajo?
O vseh teh vprašan ih je razmišljeval James B. Res-n lo ^onski poročevalec lista "The New York Times'; , e o te i vprašal zavezniške diplomate ter nam skuša na ta velevaina vprašanja odgovoriti naslednje:
' •7' .isti voditelji ne morejo pozalbiti, da so jim v naj-ve'ji ] r'zi tokom revolucije, v kateri so prišli do moči, >\rrrr ovale Anglija, Francija in Združene države, ki so .^ale v državljanski vo;ni na strani njihovih so-<v. Ne glede na to, kdo je imel prav in kdo je bil i . c v tem velikem spopadu človeških, družabnih in vo-il, dejstvo ostane: možje, ki so zmagali v onem boju v Rusiji, še danes vedno vladajo Rusiji.
Pvabiti ne morejo, da sta Anglija in Franci i a podj ?ali sporazum. da je njiJiova dežela razdeljena v dve vT'inii ^feri in da je bil poglavitni zagovornik posredovala Winston Churchill, ki je označil ruske revolucjonar-
-	e žile kot "izvržek (rabble) iz jarkov in ghettov vzhodne Evrope."
O tem pa 111 treba na dolgo in široko razmišljevati,' : a važno je, da na to ne pozabimo, ker tudi ruski vodi tel i niso pozaJbili.
Ko smo se ob najbolj črnem trenutku v tej vojni po-i. .lili, da pošljemo na Kavkaz zasledovalne aeroplane, :a Rusom pomagajo, in so se Angleži ponudili, da pošlje-,o 500 letalcev, da stražijo konvoje, ki voeijo v Murmansk.
Ku;i ponudbo odklonili, ker so se bale. da se po vojni :op- r ne bi mogli tako lahko znebiti našega vojaštva. i Poleg tega tudi ne morejo pozabiti, da so'jih Združene države m Anglija zavrnile, ko so leta 1920 skušali : idobiti obe državi za kolektivno varnostno organizacijo
-	■ rla l1 Združene države Rusije dolgočasa niso priznale.
"Xe moremo pozabiti zgodovinskega nasprotja," je r-kc-1 nek visok angleški uradnik." Dvajset let smo jih > -istin prihajati k zadnjim vratom, sedaj, pa ko jih varno pri prvih vratih, ne smemo biti presenečeni ako1 ■ najdemo, ko si bodo snažili blatne čevlje ob preproge."' 7 god o vinska preteklost pojasnuje mnogo sedanje do- i ;odke. Pove nam, zakaj so Rusi tako zelo proti Polja-'»m, ki so tudi posredovali proti boljševiikom v ruski re-luciji in ki so potem sanjali v veliki poljski državi od litika do Crnega morja; pojasnuie, zakaj se Poljaki ta-nio kljubovalno zadi-že proti velikanski ruski premoči, ker o mnogo, mnogo let prenašali rusko nadvlado in slednjič »reteklost tudi pojasnjuje, zakaj Rusi ne dovolijo našim nombnikom. da bi se dvignili z njihovega ozemlje, kadar 'ji bombardirali rumunske petrolejke naprave, ali pa kake vojaške naprave na Poliskem.
Slično so Združene države, Anglija in Rusija razdeljene po zemljepisju. Rusija je velika celinska dmva
-	skoro 200,000,000 prebivalcev. Združene držav in Angli-a sta dve veliki pomorski državi, toda ne z močnimi kopnimi armadami. Anglija, ki ima samo 47,000,000 prebi-
ev. ne more, če bi tudi hotela, postaviti armade, ki • mogla meriti z rusko ali angleško. Te temeljne raz-so dovedle do različnga pojmovanja glede vojne.
(Dalje jutri.)
CITATELJEM je mano, kako se je vse podražilo, In r&vnotako tudi tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da si rojaki zasigurajo redno dopošiljanje lista, lahko gredo upravni*tvu na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO SE DANES?
Kot se čita tukaj, da so se spoprijeli tam na toliko straneh in zavreli Idrijo, Gorico in se že l>ijejo -v Trstu, nekako kaže, da jih mora biti precej in če to.iko ljudi verjame y gotove stvar, mora ta stvar biti približno dobra, za ljudstvo, drn gače bi se ljudstvo držalo proč od nj*. Včasih smo radi zo-perni in te zoper^osti se ne more omejiti. Recimo, da pride eden med nas in nam pove raz lične stvari iz starega kraja: stvari, ki jih je videl tam na svoje lastne oči tako kot sc njegove oči hotele videti. Saj vemo, da oči tudi niso vedne nepristranske; nam kar nekaj praT skrivno zašepeta, da sme drugače videli in drugače vidi mo. Torej ko bi tak človek prišel med nas, iskal bi zavetja v varni Ameriki in potem bi nam začel pripovedovati: "Oh saj tam ni tako, kot cajtenge piše-io. sama propaganda! Tam sc sploh ni nič prenaredilo. Ni vse res, vse je lepo v mira, le komunisti robantijo. drugače ie pa tsp v redu. Nič razbitega. kot govori in VBe po starem."
Torej, kaj bi se moglo reci lakemu človeku: edino, kar bi ?e moglo reči. bi bilo: Zakaj traga pa potem išče zavetja tukaj, če je vse po starem. Ker po starem je bi1 o tako, da si približno dobro živel tam m ta ij nobeden preganjal; v.primeri s kmečkim hlapcem in navadnim delavcem, pa še lahko aavržemo malega kmeta za nameček.
iLeta 1919 sem bil vjet na Ko roškem. Nekako 86 so nas zajeli 2. maja v okolici Velikov-la. Poslali so na« v St. Vid ob rekli Glan. Kot sem čital, so hndi danes tam jugoslovanski ijetniki Doticno taborišče ob
Nazaj za reference, naprej z vero v bodočnost.
stoja iz konjske bolnice, kjer I so med prvo svetovno vojno zdravili ranjene in izstradane konje, ki so prišli iz fronte.
Vsa stvar je takrat sestajala iz lesene stavbe, nekako 30 m dolge in 5 m visoke. Spodaj so med vojno imeli konje, in pod streho pa je bilo za moštvo. V našem slučaju je bilo pa vse za nas; spodaj in zgoraj smo zasedli vse. Iz bližnjega hriba smo nanosili smrečja, si postla-jli na gole deske na tleh, in se j tam valjali cel božji dan. Po I par dneh, so igle odpadle in po | tem so ostale same vfcjice, tako ,da je bil vsak ve? kri east po obrazu in telesu od odtisov tistih vejic. Za tem pa so se razlezle lisi, katerih je bilo toliko, da .'mo bili objedeni do krvi. Pred tisto stavbo je bil ograjen prostor ,kjer so imeli prej zaprte konje, na drucrem koncu, na levi je stala pritlična hiši-fa, v kateri nisem videl nikdar nobenega človeka; pa če ie bil tam, sfc nam ni pokazal-Na desni strani tistega obgra-jeneea prostora stala vrsta fmekaraih peči. kakšnih osem aH de<*et na vsaki stkani. Na levi ie bila pod streho teh oeči naša kuhinja, kjer se fe kuhalo za nas naribano koren.io. kole-Vado in včasih tndi konisko me so. Na desno stran teh peči. smo imeli morišče in malo Rtran. bolj na polju, stranišče. Xfnri^p <=mo rekli solnčni strani peci. kjer smo si po poskusili v«?aj malo olajšati položaj in se otresti nadleste. Par tednov ?tt>o bili tam, totfa nisem videl r.iti enega, rta bi se zjutraj mnil. Odstraniti se ni smel nihčp iz taborila in večina ie Tvrebiln po cel dan pod streho in preklinjala
Vied n#n>i sta bila tndi Hva fCoroSca: ofr in sin. Oče je prodal domačno in se javil pro
SONART
REKORDI Lepe Melodije!
ŠL Mf71—Na Mftrljwce, p«iu Kje ao moje raficc KariBta p*U—palt* Piinnwi Ualnntfqr tmlradc« orkMter
St. MB1S—Terarinm polka
Na pUntecali—TalMr Jerry Koprlrfiek in ortwter la tea. cm tk la ww ploK m obrnite na: JOHN MAKSICa . vVa	New
stovoljno v jugoslovansko armado in sin mil je sledil. Očetu jfe bilo 54 let in sinu 20. Ba-zumeli smo se dobro in pri večini sta bila zelo priljubljena. Starejši je imel v žepu težko srebrno uro in debelo srebrno I verižico. Bil nam je vedno na razpolago, ee je kdo hotel vedeti koliko je ura. Bili smo tam in zelo neradi, toda po-masrati si nismo mogli. Strojnice vse povsod, kaj boš storil, vdaj se v usodo in čakaj,, dokler to ne požro uši ali pa dokler se vse ne neha in nekega dne vb češ svoje ko>ti nazaj proti domn	1
Med nami se je pa dobil mlad fant, jako »ničnega obraza Doma je hi! nekje pod Ljub ljano. Drugim ni bij posebno, simpatičen, toda s Korošcem sta postala precej dobra prija-tn lja. Ležala <ta v travi po efe-le ure in mu je pravil različne =tvari o svojem življenju. Star rec ga je z zanimanjem poslušal Ln tako je šel dan za dnem. Nekega dne, ko smo pojnžinali smo zopet pohajkovali okrog po dvorišču, sta s*e počasi oddaljila od nas. Mi nismo gledali za njima,. Ko sta šla govoreč, držeč roke sklenjene nazaj, sta obstala pred pečjo in se smejala, potem je pa stari od'sel v peč. mladenič pa počasi 7.3 njim. Mi smo na vse to pozabili in se, pol'esrli po travi. I ^ Po nekaj minutah pa smo za-čnli knk, ki je prihajal iz peči. j Skočili smo pokonci in par jih I je teklo v pfč. Tam $o našli stare»ga do smrti bledega in se je tre?el kot šiba; na vratu na se je poznalo malo zareze. MUa jd'en;ča pa ni bilo tam. Ko je prišel k sebi. na mje povedal, da sta ogledovala peči in kar ! naenkrat mu je fant prišel za j hrbet, zagrabil nro in verižico z eno roko, z drugo pa ga je za grabil od zadaj okrog vratu, ko j-e imel uro v žepu, je po-jtegnil že pripravljpn nož in hotel prerezati vrat starcu. Starec pa je imel toliko moči, da je držal nož toliko proč od vra-1 tu. da mu ni šel dosti globoko.1
Med tem so pridrle straže, katerim je povest ponovil, vsi skupaj ?mo šli in ga dobili, ko se je tiščal sključen potuhnjeno v nekem kotu.
Potegnili so ga ven. dobi! je par klofut od prvih, ki so ga| dosegli, ^potem ga je pa stra-' ža iztrgala iz rok, ter so ga' imeli zastraženega v posebnem prostoru.	j
Takrat sem prvikrat slišal o linčanju in ko bi bil konopec pri rokah, ter bi straža ne bila tako močna, bi bil pa tudi videl linčanie.
Nazadnje sem ga videl ti«to popoldne, ko so mu cikali v obraz najsrrše besede in potem je na izginil da ni nikdo vedel kanj
Tako je pač, kakor je ža'ost no. resnica pa je. da se včasih taki ljudie. ki lahko okužijo celo okolico, čeprav je nedolž na in mora potem dajati od-e-ovor ali pa sprejemati, nase krivde, ki ne pripada njim..
Da bi le mogli pravilno ra?-! loči+i ali da bi vsaj poskusili polniti resnično stanie položaja. bi se marsikaj lažie odon-stilo in bi se ne dvigalo toliko nrf.hu iz preteklosti in posvečalo več pozornosti na pri-hodnjost
Ignac Musich
Kupite War Savings Bonde redno. Pomagajte k zmagi!
SULZBERGER SPET OPRAVIČUJE z GEN. MIHAJLOVIČA
C. L. Sulzberger, ki pile, da je imel osebni razgovor ali intervju z jugoslovanskim ubež-nim kraljem Petrom 13. podaja pretfej obširno poročilo o teci in zagotavlja javnost, da je Mi-hajlovič obljubil, da odslej naprej nc bo več vodil bojev proti partizanom, ampak proti Nemcem. Proti silam generala Tita bo nastopal samo v .-lučaju potrebe, samoobrambo
Miliajlovič — piše Sulzberger — je .pričel to svojo obljubo deloma izvajati in to je pripisovati predvsem osebnemu p: sit ni, katerega je kralj Peter pos'al generalu Mihajloviču prod enim mesecem.
Ta dejstva so bila Sulzber-gerju podana po kralju samem tekom razgovor«. Kralj je izrazil nado. da se bo sedaj prenehalo medsebojno trenje jugoslovanskih odpornih sil, ter da bodo vsi patrijotje nastopili skupne.- v boju proti sovražniku.
Za dosego t'ega cilja pa bo seveda treba, da glede jugoslovanske stvari popolnoma zedinijo tri velike zavezniške sile. namreč Amerika, Anglija in Rusija. Stališče in smernice teh treh sil v -pogledu propagande o jugoslovanskem po-| lož^iu, se morajo objasniti in zediniti čimprej mogoče.
•Tvra'j una, da se bo to zsrodi-lo ob priliki trozvezne konfe j renc? v Moskvi, ali takoj za tem.	j
Kralj je Sulzber?erju tudi povedal, na ie dni Mihajloviču Vedeti, da njesrova fkralieva) vlada ni pov^m- zadovoljna z megovim tališčem na terenu, ter da se doslej pod njegovim vodstvom ni vodilo dovolj obsežnih boiov r>i"oti Nemcem. To da mora Mihailovič sedaj po-oraviti ter pričeti aktivno vo-ievarii? proti naerfem..	j
"Da' sem Mihailoviču tudi ra'og** je deisl kralj Peter "da vzdrži vsakih konfik-j tov s partizani, ter se oime vsa-!
kreaemu izzivanju sporov od njihove strani. Povedal sem mu, da se sme braniti samo v slučaju, čse je napaden".
Kralj je dalje poročevalcu povedal, da je Mihajlovič vzel na znanje njegove ukaze ter da se po njih že ravna. Sicer ne vodi do zdaj kakih odprtih vojnih operacij, je pa pospešil sa-botažne aktivnosti ter vpriao-ril nekaj gueiilskih napadov.
"Na žalost," je dejal kralj, "je prišlo do gotovih novih konfliktov med partizani in Mi hailovieevimi silami, tekom ka terih se je moral Mihajlovič branit'. Toda jaz se nadejam, da sc bo to dalo poravnati ter da bodo vsi patrijotični elementi v deželi zedinjeni."
Kralj .ie pri tem ponovno poudaril, da jo za dosego zedin-ijenja v tem smislu neobhodno potreben sporazum in razume vanje položaja v Jugoslaviji no vseh treh glavnih zavezniških silah. Amerika, Rusija in Airsrlija bi msorale naravnat' «vojo propagando za Jugoslavijo tako, da bi njihovi predstavniki na terenu vplivali na natriot?ke sile, naj se zedinijo v boju proti skupnemu sovražniku.
I "Mi Jugoslovani," je rekel kruli, "ter ostali mali narodi ali dežele ne smemo postati predmet igre velesil." j Krali ie očividno skušal o nrati Mibailovičeve čine proti InartizansHm silam s tem. da ie vrtrel krivdo raTidvojanja patriotionih ?!1 na Nemce, kateri. io deial. da so potom a^n tov in intrir^rjev pov^t-očIII spore, ter e'esto celo oblekli svo i> vojake v -nartizanske km -č-Ve nošo a nb"h znaki in tako nrireirli napade na Mihajlovi č^ve četnike, ali na obratno, da so f t<vpi dosee^i svoi na-JoTon. KraH t'p prinomnil. da ie sed
vrste dpTornnia. ker ip postav?!
i nemški ffonoml Rnmw> J
RAZGLEDNIH
Piše Anna P. Krasna
a VOJAKOVO GLEDANJE NA SVET PO TEJ VOJNI
1 iS i doi^o tega, ko sem enkrat na tem me<»tu podala praven 1 nekateriili pisem ali boljše kz-črpfeov nekaterih pi^em vojakal iz na»e new>-orške naseDbine--ta vojak je starojsi «m mr, in mrs. Valetina Orebka.
, Ker so tista pisma večini či-tateljem ugajala, som žutbijič
>	pobarala mr Orebka, ki je zapisnikar pri naših Združenih
| društvih tukaj, če ni Val morda poslal še kakega zanimivega pisma, kot so bila ti3ta iz Severne Afrike. — Mojo mno-nje namreč je, da danes ljud je , radi slišijo vojakovo mnenje ali opis kakih krajev in ulično. In nekateri fantje znajo take stvari lepo in intoresantno . spraviti na papir.
Kot jte razvidno Lz piisma. ki mi ga je spet dal na razpolago mr. Orehek, se je Val. Orehek 1 ml. poglobil v svojih prostih
•	urah, ki jih menda nima veliko na razpolago, v povojno uredbo sveta. Piše o tem svoji sestri
' in pravi med drugim:
"Že dolgo sem si delal beležke o tej stvari, katero bi <bi-I lo trefl>a bolj na široko otorazlo-i žiti — toda po končanem dnev-i nem delu v uradu, nimam vo-i lje da bi se tega polotil. Neka i t ere ideje pa hočem le podati.
i "Proiblem (povojne refcon-" strukeije op. p.) ne bo zahteval nič manji, kot totalen napor,
' kakršnega ljudstvo nudi v voj-j ^ j
m.
i
, "Preden si upamo tzobliko
-	vati kake smernice za povojno
-	obnovo, moramo imeti pred se--jboj jasno $liko o tem, kaj je ij najbolj zaželjivo v naši lastni -j deželi in če ima to enak pomen
•	za druge narode in dežele. Ve-
•	deti moramo najprej tudi to, v i koliko bodo drugi narodi pri-
>	spevali k temu rekonstruktiv-
•	nemu delu in v koliko bodo i-jmeli .koristi od tega.
"Ali je znanje večine ljudi i dovolj širolko, da more razume-(1 vati potrebo svetovnega sode-{ lovanja ... ali ni tako znanje j podano ljudem v popačenih o-j blikab — in končno, ali je mo-
>	goče probleme, ki so pred na-j mi, reševati pravilno, če ni pra-
NOVA IZDAJA Hammondov J SVETOVNI 1	ATLAS
V njem najdete zemljevide f vsega sveta, ki so tako po 1 trebni, da morate slediti da-
>	našnjim poročilom Zemljevidi so v barvah.
Cena 40 centov
Naročite pri: "G LASU ■ NARODA", 216 West 18tl. i Street, New Yorif 11. N. Y
Vega razumevanja in pojmovanja elomentov, ki povzročajo te pix«bleme?
"Kakšen znak naj noti [Xk1-laga-za svoibwlo in trajen mir* Ali jo enakopravnost o kateri se govori široka dovolj, da za jame vase vsa ljudstva ali bo kvalificirana |>o razlikujocih se družabnih plasteh?
"Kako naj vemo. kaj se dotraja v mislih drugih narodov ko nismo cesto gotovi niti slede bitja naše lastne žilt.
"Povojni svetovni mir in svoboda Ali je to svetovna a-piracija ali le nar^>dni cilj • Kaj pomeni? Ali na ji bo ta cilj omejen tako, da bodo mogli čni obdržati, kar podedujejo in še več. ali pa smo morda pri-pravljeni. da žrtvujemo la.=tne interese, da se doseže splošen red in blasrostanje tudi za one, katere bo treba dvigniti na višjo življensko .-topnjo
"Se li more upati, da mogočne in dominantne osebnosti ne 'bodo v svoji domišljavosti ovirale načrtov, ki ni=o bili porojeni v njih glavah ... in bo-jdo li razredi v družbi nadalje-tvali z medsebojno borbo radi kratenih pravic . . . bodo li oni, ,ki imajo več, pri volji sprejeti j zmanjšano privilogije? Bodo h , pripravljeni žrtvovat! tulil:o zn I i)> ir, hot ?a vo jno f
j "Jaz »piti na vsej črti za onf( I ki skiteajona vso moč. da vzpostavijo za čl«ve>ka tak obstoj, ki ibo nudil slednjemu človeku, ' ka mu po pravk'i gro ali k.'ir je ali bi morala biti njegova pravica. Sicer nimam popolnega županja v tozadevne predloge. toda veseli me, da se vsaj nekaj poiskuša v tem oziru."
(Dalje jutri.) i--
POPRAVEK
Pri včerajšnjem mojem poročilu "Na dopustu" so bile nehote izpuščena imena Mr. in Mrs. Anton Kralj, iz Jamaica. L. I. ki >ta bila tudi navzoča pretečeno soboto pri 'Mrs. Kralj v Olendale, ki naj blasro volita oprostiti.
A. F. Svet
pri IZZZZZ^ZZZ^
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 Wort 18* Street	Hew York U, M. f.
KUHARSKA KNJIGA:
BK?i Recipes gf All pTjg Nations
Ij^Jp RECEPTI VSEH NARODOV
^^fiJSS*	Stan« samo
ET'JCnjigd je trdo vezana in ima 621 strani*^
Aeottpti so napisani t angleškem jesiku ooMkod p» ae tndi ▼ jedka nereda, ld ran je kake jed poestmo v navadi
Te knjige je nekaj posebnega se one, ki se saaimajo sa kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj lsveibett ta izpopolniti

TUESDAY, OCTOBER 19,1943
ygiAwwup u im
Kratka Dnevna Zgotflw
IGNAC MUSOe: « I	I "
Fantičku se je šlo za kožo.
rožnat sem mladiča, nekako šestnajst let mu je bilo. Bil je bledih lic in suh, kot poper, dolgih nog, na katerih je čepelo malo života. Bil je za ta črnega v neki tovarni; to se pravi, da je donašal premog k posameznim strojem, katVri se je rabil za fcarivo in *retje strojev. Wasih t* je krivil kot jrfi, »ta pod svojim tovorom, vendar pa je vztrajal pri delu in bil zadovoljen s svojimi še*t-| mdesetimi krajcarji, ki jih je dobival na dan, kot plačilo. j Eno leto je tako vr.rajal pri tem delu in potem je bil pre-i stavljen, na boljše mesto. Saj je tudi zaslnžil. V Evropi je: bila bas navada, da so pričenjali pri tleh in ta je pričel prav' I i tleh, ter se včasih zelo kri-, "<1 pri pričetkn, predno je «pra | i! in zribal tisti leseni stvor,i v katerem je im*»l naložen pre-j p« šibkih tioJicah nad olena. tako da ne j« ttioetpI rest opati. Torej, ko je bi! ■regtavljpn. ie tndi pla?n bila iSja in "e je počntil re« kot > o vek
Vč reč ni bil tako umazan in čut. da je prišel malo naprej, 'a je nreeej noži vel, tako da ie že kar malo klobuk postrani| nacrnil, ko je stopal proti doma. To p« še ni bilo vse: gospodična v gornjem nad-i trop ju ara je prav toplo poirfr. dala, tako toplo, da mn ie dn »ea e« plesala po iehnjšimem | '•lesen in se mu je kar zavrtelo v riavj.	j
(Pa kaj hoče, gospodična je »ila gospodarjeva h?i, nekaj »t starejša od njega in dnvgič se je namenil, da bo bolj trd in bolj moški. Plotdrav, in ni? več! To je vso,, niti malo se ne bo nasmehnil. Rečeno, etor, jeno. Nič več neumnosti in tistih ponižnih pogledov! Dru-' eič je lel mimo nje, je bil Vps <ii ugačen, malo je dvignil klobuk v pozdrav in šel mimo nje.
"Čakaj malo," mu je velela. "Ali bi nesel tole zame v spodnje nadstropje, mojemu očetu T "1 Dri, gospodična,*' je odvrnil
JCo mn je dajala v roke tisto pol o papirja, je pa smehljaje vprašala: "Ali imas 5e tisto punieo?M Fantičku so klecnila kolena in je začel sam sebi mandrati po nogah in ni vedel, ali naj rečv» dober dan ali pa zbogom.
Videč, kako je faatič v zadregi, ga je nekoliko pobožala po lien, ga obliznila s pri jaz-' nim smehljajem, ter ran rele-' la, da naj odda zagotovo očetu tisto, kar mu je izročila, I Po stopnjieah je homodral in ni vedel, kam gre. vse mu je vrtelo v glavi. Oddal je ©čel tu tisto polo in se vrnil k dtelu.l Cel dan je premišljeval, eakaj, o prav za prav gre.
(Hrn, kako je že **lat Če; imam Se tisto pnneo, katero i, kki, in zakaj vpraša?
^akaj no, za katero je neki mislila — prav za prav ni no-' l»ene, ki bi jo bil vprašal, če! .ie katero pogledal; kdo jo pa' n«! Ampak nekaj mora biti v tem. No, za Bpz*o b* more vedeti, res sem ji stisnil v ro-, ko piškot pred cerkvijo, ob Stantu na svetega Boka dan,|
NOČEM FUtfll VEČ KO!
AlAMMuP	asm« |
MWBJE MM CERE!
HE SPtUKH UQDNRANi ŽML IKO ME ODDIH ZNAMK *
MW IMv Ha IfPIP fclwWWi .
toda ni nibče videl. Ja, ženske so pa res ženske! Človek sfe ne more nikdar zanesti nanje, mogoče je pa zbleknila kaki svoji prijateljici in zdaj pa vsi vedo. Nič več jo Ee pogledam.
Tako so tekli dnevi in on je že skoro na vse svoje teak oče z ženskami poeahil. Žvižgal jfe med delom in na tihem račn-naL koliko bo dobil .plače in vse to primerjal s časom, ko p^ je krivil za šestintrideset kraj-earjev na dan. Delal je tik ob oknn in videl vsako osebo, ki je Sla mimo.	<
W^keera dne pa je švignila mimo okna gospodična in na oknu re je pojavil mal zavitek. Fantič ie segel ponj. ga odvil in naše «e toplo pecivo, katerega ni bil do *edaj nikdar o-ku*il. Bo? zna, če je to meni namenjeno, je mislil, a pričeti si ni upal <= procesom. Nazaj grede mu je gospodična skrivnostno mignila z očesom in to mn jo dalo pognma. da je zastnvil evoje na krnh obrnjene zobe v pecivo in spravil pod streho v najkrajšem času.
Zatem ie hilo vpčkrat kaj na rtkno noloženeea in je vse pospravi! »n se čudil zakaj to? Ni mu bilo iasno. kaj ima irospodična v mislih ali ga hoče nekoliko okožiti in spraviti nanj nekaj mesa ali pa je res mogoče zainteresirana vanj.
Stopil je pred ogledalo in se pogovarjal sam pri sebi — Mbgoče, — si je govoril, ampak, ko bi jaz bil ženska, ne bi nikdar hotel takega stfšica — toda ženske so čudne, zna biti, da misli, č*e se parkrat do dobrega najem, bom pa dm-arače izgledal. No, saj tako naučen nisem, le brada je nekako špičata in tisto Adamovo jabolko ki mi pleše pod brado, in skače kakor požiram in pa tehle par končin, ki silijo na dan pod nosom. No, pa saj i sem še mlad. bo že kako. če jih drugi dobfc, jo bom tndi jaz. pna se bo ie vrajmala zame.
V «oboto. ko je prišel po plačo, ga je gospodična prav posebno prijetno pogledala; tako prijetno, da se je spodtaknil in so se denarji, ki jih je držal v pesti, usnli po podu tovarne. FCo fp pobral denar in se v zadregi odkril, mm je zacepetala, kako se mu dopade pecivo? kar mu pognalo kri v glavo, kot bi ga udaril z desko po zadnji
"Kam greš jutri T'' ga je vprašala.
MNikamor, gospodična,*' je odvrnil.
44 Ali je v vaših hribih dosti smarnic?" je poizvedovala.
"»Menda jih je dosti," je odvrnil v zadi^gi.
"Poslušaj," mn je Tekla "jutri pridem na tvoj dom in ti pojdeš z menoj v gozd po šmamice." z
"O, sveta pomagalka!" je vzdihnil sam pri sebi in naglas pa .ie vprašal:
""Kej ste rekli, gospodi^a? Ali sem prav slišal? Po Smar-nice hočete v gozd* Jih bom pa sam nabral in vam jih prinesel v pon<teljek."
"Ne Jaz hočem sama v gozd in jih hočem sama nabi-
- rati. Ce!> božji teden delam ir d moram imeti imalo razvedri-
-•ia!"
-I Prišla je nedelja in pri juiži-»J ni fantiču kar ni bilo obstan-
Ika, noi vozen je bil in gledal na uro. Mati ga je ogledovala i« ? ga vprašala kam se mu take s mndi, zakaj je tako nestrpen 3 toda ni mogla dobiti pravega -%lgovora ia njega.
1 Na dvorišču so se zaslišali koraki ženske boje in fantičku * jo sunila kri v ušesa, kje je kri . j dobil, ni vedel, ampak lica 'jim postala vroča in ušesa se naravnost gorela od vročirie. ' Iskal je jezika, toda nikakor ni 1 deloval in končno je pograbil j klobuk in izginil iz pobe.
iNa dvorišču j* stala gospodična. opravljena prav po mest ; no, v roki je nosila torbico in 1 na -glavi pa je počival ličen klo buček
■"Vidiš, pa sem ta!" je nek-1 la. "Ali nisi verjel, da pri-
1 dem!"
1 On je iskal sape. toda vse. . kar je mogel, je bilo. da je razvil nekaj zelo kislega smehlja-' ja na nstnife.
"No, pa pojdiva," mru je ; vekla smeje, "ali veš kje so šmarnitfe?"
"Vem," je odvrnil. "Torej po.idiva!"
Š4a sta skoni vas m ljudje so gledali skozi okna, nekaj teh je tudi delalo v isti tovarni s fautieem. Ko sta prišla v gozd sta obrala domalega vse kote, le tajili kjer so rastle šmarni-oe ne. Končno j*e prišel k «ebi in se spomnil, da je med njima in smarnicami eel hrib. To je pojasnil ir. «ta potem stopila navkreber v hrib. Em čas jo bilo vse dobro, toda ko sta se nekoliko utrudila, se ga je prijeh pod pazduho in fantička je pričelo kuhati tako, da so gu kar barve izprehajale. ,tt.r je na tihem prosil Boga, da 'bi bilo poti kmalu konec.
Končno sta le dosegla mesto, kjer so rastle šmamice. Oba utrujena in spotoma sta rabila nekoliko počitka in oddihh .
"Vsediva se," je pripwnni-1 la ona, "jaz imam tukaj malo prigrizka,"
Vzela je iz torbiee kruh in par kocov pečene piske, ter sta ravno pričela jesti, ko stopi med nje eden delavcev, se prijazno odkrije in vpraša:
, "Kaj, ali nabirate šmarni-
ce?"
, "4Da, -Smamice nabirava," mn odvrne gospodična.
Ko pa je odšel, je pa po tihem rekla:
"Kdo je pa teiga klieal ? Odkod jV> pa prišel?"
SMRTNA KOSA
i
i V Roundnp, Mont. je umrl rojak John Brrbach, v starosti i 77 let in doma od Vinice v Beli , KrajinL V Ameriki zapušča dva n'ečaka, George in Joe v » Pittsburgftra, Pa.
S pozdravom
1 <	Mn. K. M. Fuiob
Bound**, Hoal
r	™
' SMET V ZVJSKlUJAStT.
Ko je 62 4etm John Tarnal preteklega tedna dajal jesti leoparda v d e velandskem zve riiy'aku, se je trenotno sposa bil in zaloputnil vrata kletka Zver pa Jfe planila na oslkrbni-ka in nra radsU 3D no na vratu, za katerimi je kmalu aato Izkrvavel. Tamaš je bil ožen-5en in štirih etrek. V notnem ntriajak« j« bil —poalen tadnjih p* tel
Molitveniki
»'	itttitittttnitttmmHinummittitmiBi
1 L	. v krauii vezavi importi-
1	^ rani iz starca trnja i«
i M. TCfiW^ii	pred vojno... Ko zalo-
i n nrfti **0^	ga poide, je ne bo mo-
^ft	go&c nadomestiti do
konca vojne.
8> 0 T ft*«**; »	WEB*8A»*t MM
(Mer. 41Mi 2**4* Intev
mntec mm	Cena $1.—
|p1 •T?
. (iter. tU) B*X«% tatov; 2M MAJBa GLAMT1
(Ker. MS) 2MX9% ta«ev, w be> In eciollda; 384 atnaL
Oena 75c -	Cena
B	--'
iiOBKLMiTi	Anglfikt: -
^ (iter. «0S) g%Xš tafir; 26C aUa- ggY OT BATEN
M - ntwl Sr. KrUer Pat Pino vtooo; juromtM tadeUvt;
v m^tnm usnju
Oena $L50	Cena $1-
Slovenlc Publishing
i Cft«M»a«ew w. uth »t- *<w Toikii
Iz urada Ameriško-slovan-skega kongresa v New Yorku smo prejeli kopio pisma, poslanega v Washington v zadevi
proti-slovansike propagande, kakršno se je odkrilo na Georgetown univerzi v Washington, D. C., kjer se poučuje v posebnih tečajih ameriške voja "ke, kateri naj bi po potrebi dobili nalogo upravljanja zasedenih krajev v Evropi. Natečaji se nanašajo predvsem na politične, geografske, ter ekonomske problemi
(Učitelji, oziroma inštruktorji, kot Goetz Briefs ter father Edmund Walsh, so v zgoraj omenjeni univerzi podali štn-dentoin-vojakom izjave, ki so kar očitna iproti-slovanska pro pagamla, kakor to pokaže članek, ki je bil pri občen v listu "Mw York Post' 9. oktobra letos.
Opirajoč se na dejstva, podana v članku T. Petran v "Po s tu" podaja Ameriško-slovan. ski kongres v New Yorku M<r. Stimponu, vojnemu tajnikn naslednje sugestije:
'"L Učitelje, ki širijo pmti-slovansko propagando (na vojaških šolah, ali natečajih) naj se odslovi.
2. Učitelje, ki mirijo nezanpa-' nfa proti naši zaveznici Sovjetski Bn-iji. nai se odpravi in sicer posameznike, kot je father Edmund Walsh, kateri »e je sam postavil na proti-sovjet sko stališče s svojimi proti-sovjetskimi pamfleti in predavanji..
S. Ako so sedaj v rabi kake nčne knjig*, ki vsebujejo te vrste propagando nai se jih nadomesti s kniigami, ki nudijo pravo *1iko zgodovine slovanska borhe 7.p svobodo in demokracij«-.''
V takem slučaju, kot je ta. more vsakdo spregledati in priznati, da je zelo potrebno, ee obsoja m**d nami organizacija, 'katera se takoj potegne za dobro ime slovanskecra ljudstva. bodisi tnkai v naši lastni deželi ali pa v Evropi.
Nečastno hi bilo, če bi Slovani v Ameriki, ki toliko žrtvujemo in delamo za zmago A-merike v tpj vojni, dopustili, da bi pralo na račun Slovanom zločinsko in banditsko naeijsko svojat g tem, da bi se namigavalo, <Ja kar je slabega v Nemcu, prihaja iz slovanske' primesi v njem.
Lepa reč bi bila, da bi sedaj naeiji in fašisti z vrgli krivdo za svoja barbarska početja po ^pvanskih in dragih deželah na Slovane same potom pre-friganfe in dobro podtaknjene propagande, katere cilj ne mo-
AMffldKO-SLOVANSKI KONGRES V JTEW TO»
KU OPOZORIL VOJNEGA TAJNIKA GLEDE PRO-TISLOVANBKE PROPAGANDE
re biti nič dragega, kot pii-četek pranja ornih in ostudnih zločinov, ki so jih nemški nacisti in laški fašisti zagrešili po Evropi in po slovanskih deželah.
Zadrjo vojno se je morda to in ono pozabilo—vsaj uradno — toda groaote te vojne so take, da če bi se morda tndi hotelo Hradno kaj spregledati in pozabiti ter belo prevleči, ne bo tega dovolilo ljudstvo, ki je zhičanc do krvi dvignilo svojo pest proti naei-ašističnim be-štijam, katere se že zavedajo da s'e bliža, konec njih tiraniji in barbarstvu, pa bi se radi protektirali. Tega pa se jim ne sme dovoliti pod nobenim pogojem.
Sila naj vzdržuje mir
Sumner Welles je sinoči prvič, odkar je odstopil kot državni podtajmi'k, javno govoril ter kot privaten državljan povedal svoje mnenje o tem, kak ■šen naj bo povojni svet ter je pozval »predsednika Botusevel-ta, da naj prvi vpelje določeno povojno politiko za Združene države.
Wells je govoril na zborov ar nju ofb priliki 25. obletnice Foreign Policy Association v hotelu Waldorf-Astoria v New Yorku. Navzočih je fbilo nad 1000 ljudi. Wells je rekel, da mora ibiti nas poglavitni cilj, da so Združene države in eela zapadna polobla varne pred vsakim vnanjim napadom in varne pred izpodfcopovanjem naših ustanov. To pomeni, da morajo Združene države biti zvezane z dragimi državami v prehodnji dobi, dokler ne bo postavljena stalna svetovna organizacija in ravno tako ia-vrševalen odbor, da takoj rešijo probleme, kakorhitro se pojavijo.
Welles je začrtal dve veliki moralni načeli, na katerih mora sloneti novi demokratski svet: Svoboda vere, govora in informacij za vse narode in tudi morebitna samostojna vlada
za narode ne glede na barvo, j -»-
i
Stalin povaibil kralja Petra ▼ Moskvo—pravijo Rumuni
Neko poročilo iz Budimpešte naznanja, da je rtraranski dnevnik "Cnrentnl" v Bukarešti prinesel vest, da je marša® Jesip Stalin povabil jugoslovanskega kralja Petra v iMosfcvo. da se ž njim posvetuje o bodočih odnošajih med Rusijo in Jugoslavijo.
NAJB0U&I PRIJATELJ V NESREČI VAM JE:
SLOVENSKA NARODNA I
PODPORNA JEDNOTA
"■ • i
BRATSKA. DELAVSKA
P O D P O R N AJJSTANOV A !
j
Sprejema inožke in ženake v letih od
tb da 50. in otroke do 16. leta starosti
.
i
Članstvo: 62,000
Premoženje: $10,500,000.00 j
J /a ožje informacije glede zavarovanj«* vprašajte lokalnega tajnika društva SNPj
Glavni stan; 2657-59 S Lawndale Ave.. Chicago. 111.
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO $2 ^ ^ ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki je zbtMttla. ywenMMt vsofB aaKiMtp amndM, Je pisatelj nasvet, kake bi bilo mvgoce po sedanji vejni penacatl rvrapskim narodom. Is rsefa evruiiskih driar, tudi iz Jugoslavije, so prižtt maeljend v Aaierik« in pomagali porta viti najbolj sm-predna in naJbogatejM državo na »vetu. Sedaj je pekel feu. da Zdroteot) držat« ponašajo narodoio, ki so ji« ponagali da njiba-vega sijaja in mi i. Pot na dve strani — kakor bi m mogel easier knjige preotaviti ii angietfine — je Jake sanlauva knjiga in je { priporočamo vsakemu. Id razume anglečka.
"What's Your Name"
"Človeški odgovori aa vpraianje. ki ae tire sret« ■llijimey . . Ct
tanje to knjiga je bogato plačano."--Teke M je izraiii veliki
ameriški dnevnik o tej knjigi.
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za $.............. ta lastnoročno j
podpisano (i) knjigo < i) :
MoJe Ime ....................................................
Št^ ulica aU Box št............................................. j
Mesto in driave...............................................
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y.
■■»»»[f..^. ..^..i. r. _____
* ■ _ j
Mali Oglasi i
^^ j
imajo velik uspeh
i
Prepričajte se!
"CL48 NAKUPA" - WW IOBK
TUESDAY', OCUJBKK 19,
T8TAN0VLJEN L. ISM
POD SVOBODNIM SONCEM
ROMAN — Spisal: F. S- FENŽGAB.
--~--=36=
44IrenaT Kaj mi je v glavi? Itena — dvorjanka, to se pravi, hotuica. Čenro bi ?e trapil za njo? Aim, da ostanem tu, da prelivam kri za tirana in da se za ves trud, za izdajalski trud enkrat ogrejem v njenem objemu. Ne, na Svetovi ta. ne izneverim se! Sedaj se mi skrivaš, Ire&a, skrivaš, ker ves. da me mučiš! fn \ krogu družic in tistih bledih gospodov, tistih palatinskih častnikov, ki bi bežali v vojski pred tolpo stal ih žen>k, tam se rogas z drugimi vrTed barbaru in govori« s smehom o meni. Na Peruna. govorili boste o Iztoku s ?olzand v ooeh!"
Iztok je planil pokonci in iztegnil roke proti nefou.
"Na bfse, kaj preklinjaš in prisegaš, dečko?'*
Pred Iztokom se jfe pojavil Radovan,
"Oj, očka, ne spiš, — polnoč je!"
"FCdaj spim, zakaj ne spim, kako spim! Za vse to se ti doslej nisi kdo ve kaj brigal. Odgovori, kar te vpraša Radovan!"
"Ej, pa si slabe volje, Radovane!"
"Zopet izbeguješ' Povej, čemu se jadiš in suješ s pestmi proti mesecu kakor otrok, ki njaha s šibo proti nebu, da bi zvezde klatil."
"Misel, nt umna mi^el mi je šinila v glavo!"
"Šinila, samo šinila! Seveda, pa ti sedi v glavi trdno, kakor lešče na kravjem vratu. 'Zakaj laaeš?"
Radovan se je razhudi! in razkoračil pred Iztokom. Mladi stotnik se je od srca nasmejal starčevi togoti.
"Kako se ti poda, če se ljutiš! Sedi k meni!"
"Ne sedem, če ne pove?!"
"Taki ste mladeniči! Ponoči ležem za teboj in te čuvam. v dolgih nočeh premišljujem in lovim tvojo sapo in tvoje sanje. Iztok, kaj misli", da ne vem? Epafrodit, sam Epafrodit mi je razodel, ker sem ga vprašaL Vidiš, tuj.c, icraeenee je povedal, ti mi ne poveš!"
Iztok se je zavzel.
"Kaj bi ti pravil Epafrodit? Kaj neki?"
"Iztok, ?in Svarunov, mar te nisem čul neštetokrat ponoči, ko si jecljal in vzdihoval: "Irena, Irena!" Ne enkrat, sto krat! Misliš, da take sanje kanejo v glavo mlademu človeku kakor pršfcav oreh 7. drevesa? In ker si ti molčal, sem se lotil Epa f rodita!"
"Epafrodita?" je ostrmel Iztok . "I>a, njega samega, ki mi je povedal, kako te je obgo-vorila tista z itora i nti zavdala s pogledom. In mož je pristavi!: 4Po?vari gy, očka! Ves Bizanc ve. da ljubi Ireno Azbad.' Zato te svarim! Bodi vsaj toliko pameten, kot je ?ivai! Le žival zadene strelica, zbeži, da ne prifrči druga. Tebe je tudi ranila puščici, zato ne tišči k tistemu, ki strelja, ampak beži. Razume«?"
"Torej Azbad, praviš, da ljubi Ireno?"
Radovan je pretkano zapazil nemir na Iztokovem licu Skrival ga je, zakril !>a ni. Komaj je dobro povesil pest, ko 0 prisegal na Perun«, da je ne mara, da je Irena ničvrednica, da bi bila ljubezen do nje nejevera do doma, že se mu je ro-gal v srcu mogočen glas in mu klicah Ijaž, laž! Vendar jo ljubiš! In si daj, da jo ljubi Azbad, tisti njegov vrhovni poveljnik, ki ga še ni pogledal prijazno, ki nalaga najtežje na njegc-ve lame, tisti, ki je imenoval Hilbudija pred carjem, da t»i tekmeca ugonobil — Iztoku se je nenadoma zdanilo. Koliko stvari ni razumel, koliko vozlov se je zamotalo krog nie-ga! Sedaj en sam udarec: Ajzbad ljubi Ireno in vse je bilo jasno. Zato še ne sme na stražo v carjevo palačo! Zato še ni dosti izvežban, da bi vodil stotnijc, kadar gre cariea Teodora z dvora! In on je verjel in se zato uril ponoči in podnevi. No, čakaj, jutri je napovedana velika vojaška vaja vpričo carja in carice---
Radovan je n*>tiil Iztokovo liet. na katerem so podrhtavale mišice. Zaskrbelo je starca in zelo se je bal- Začel je mehko in proseče:
"Iztok, moj sinko, ti veš, da te ljubim, kakor te more ' jubiti edino -še tvoj oče Svarun. Zato slušaj prošnjo sivega »tarča, ki ti dobro žili. Poskusil si vojno življenje, kakor MUK sučes meč — tamle izza palme sem te opazoval — pišeš kakor učenjak, daj, vrniva se preko Dlonave. Poguba preti Slovenom doma brez tebe in tebi poguba tukaj brez doma! Vrniva se, sinko!"
"Ne morem, ne smem, očka!"	• /'
Iztok je -rarfmrjono rdgovoril.	M
"Ne moreš, ne smeš--"
Obmolknil je Radovan in vzdihnil. Vodomet je šumel, njegovi kristali s otonHi v tolmunu, oba sta zrla v skakljajo-lnčice in nobeden ni mogel iipregovoritL
"Ne morem, očka, sedaj pa že kai ne, ko vem, da mi dela Azbad krivico. Počakati moram, da pokaižem očitno, kaj zmore &1ov*n. Ne bo govoril Azbad na dvoru: Iztok jc barbar, neroden vojak, ni za rabo, divjak je. T* ga ne, to mi :e sramota, ki jie ne s-trpim'"
"Pred tisoči si dokazal v hipodromu, kaj si in kake krvi. < emu še dokazov? Verjeli bodo Azbadu, ne tebi! On te pogubi!"
"Čuva me Svetovit in čuva Perun. Devet Svarunovih <inov je padlo v bojn z BizantincL Bogovi ste maščujejo!"
"Naj se uresničijo tvoje besede!"
"Ne smem domov, sen, rekel. Ne smem, ker so še dateč moji smotri. Kaj mi koristi, če znam nekoliko vojevati? Treba mi je izvedeti ukan, načrtov,, tiVba je dobiti orožja,! da ga prinesem domov. Glej, sedaj služim zlate statere! F.pafrodita jih dajem, on pa trguje a njimi in zlato se množi!"
"In Se tretjič ne smeš domOv, ker si človek in nimaš modrosti Ranjen si — zatorej nazaj in bliže tja — k Ireni, odkoder lete paSčic*! Da bi imel ti godčevo srce! Sinko, tudi Radovan je ljubii, veliko lepih deklic je gledalo po njem. Toda pevec udari ob strune, zajame pesem is lepih oči, pa se napoti dalje, pozabi in živi svoboden. Samo strune vedo o tihi ljubezni iz Sumnfcga Bizanca, od Baltiškega morja in od prostranih dobrav, ker sarno vanje vdahne vedno nova ljubezen, novo življenje. Tztzok, ti nisi pevec, zato je zamtan moja beseda!"
- -J»
(Nadaljeval)« prihodnj&l I
Naš: predniki >o prišli v svoja nova bivališča na Donavo s severa Odkod in zakaj, o tem nam zgodovina ne ve poročati n:č zaiKsljivesa; mnogoletna znamenja pa kažejo, da je bila njih prvotna domovina, ozemlje današnje vzhodne Poljske in zapadne Rusije, Ker so bivali daleč od kulturnih narodov Grkov in Rimljanov, zato nam ^tari zgodovinarji in geografi o njih ničesar ne poročajo; vendar pa se splošno sma tra. da nam je v ljudstvu "Vf-nedae' ki je bivalo na gori o-značenem ozemlju, iskati staie Slovane. Iz te stare domovine so začeli naši starodavni predniki siliti na vse strani. En del je pritiskal proti zapadu. to so bila češka, poljska in po-labsko-slovanska plemena, in drug del se je razprostrl proti vizhodn in jngovzhodu v današnjo srednjo in vzhodno Rusijo, tretji del pa je prodiral proti jufim ter se je ustalil v začetku 6. stofetja na severni strani Donave. Slednji so bili predniki nas, južnih Slovanov sami so se imenovali Slovene, :n tako so jih nazivali vsi narodi. s katerimi so prišli v dotikom predvsem Bizantinci.
Vzroke, zakaj so Slovani zapustili svojo staro domovino, je iskati predvsem v tem, da zemlja ni mogla več prerediti vedno večjega števila prebivalcev. zato je bil en del prisiljen. iskati si drugod novih ■ zemljišč.
Kak->r znano, so stari Slovani živeli v zadrugah Vsaka za-| d ruga je obsegala po več krv-jnih sorodnikov, potomcev istega pradeda; nastala je pač na ta način, da so ostali sinovi, tudi ko so se poženili, s svojimi ženami ter otroci pri očetu v skupni hiši. Ko so tehotroci dorasli, so sinovi zopet ostali t ženami pri starših. Kmalu je postala ena hiša pretesna za številno družino, treba je bilo postaviti pol'eg nje drugo, vedno nove, tako da je nastala slednjič iz ene koče cela vas. i Tako se je zgodilo, da so bili vsi prcbivalci ene va<si med seboj sorodniki, vsi člani ene zadruge. Zadruga rji so imeli skupno pomožen je, skupno živino, skupno zemljišče, hišno in gospodarsko orodje. Predstojnik. glava zadruge, je bil navadno najstarejši mož v nii, zato starešina, ali starosta. Ta je vodil gospodarstvo sodil pre pire in daroval bogovom. Po starosti so imenovali dostikrat prebivalce vse vasi, vse zadru-garje, na primer Vidovci, Ivan ci. Ne danes se imenujejo tako vasi na Slovenskem: Juršinci, Tvaoijkovci itd v Slovenskih go ricali, pa tudi po Istri in drugod.
Stari Slovani so oboževali pri rodne moči; razlikovali so dobra božanstva, ki so jih imenovali bogove, in sovražne bese; prvi so vladali v letni, drugi v zimski polovici leta. Najvišji bog. stvarnik neba in zemlje. jim je bil Ova rog, imenovan tudi Perun, kot bog groma. Njegov sin je bil Dažbog. tudi Sva rožič imenovan, bog solnea. izvor vsega dobrega na zemlji. Bog jasnega neba in čistega zraka je bil Svetovi! kot boga čred so častili Velesa; Vesna je bila boginja lepote in pomladi. Častili so tadi Triglava. ki je veljal pri nekaterih plemenih kot solnčni bog. Med besi je znamenita Morana. boginia smrti. Razen teh pa so častili Slovani tudi božanstva nižje vrste, kakor Vile, Rusal-ke, ki prebivajo ob rekah ter po gozdovih, ali SojeniCe ter Rojenice, boginje usode, Bogove so častili v>ečinoma po gajih ali na gorah; nalašč za to zgrajenih svetišč sprva niso imeli, kakor tudi ne posebnih svečenikov; žrtve bogovom so opravljali staroste ali župani. Slovani so verovali v posmrtno življenje duš v raju. Volkodlak, to j« človek, ki se je po smrti spremenil v volka, blodi
O STARIH SLOVANIH
h;oZ prestanka po .-vetu ter ; ima nadčloveško moč in oblast, i Preganja in -prevaža oblake po i nebu, zleze včasih na solnee ali i i mes. e ter ga gloda; tako so si i lazla-gr.li nastanek mrka.
S t ur: Slovani so mrliče po-
>	kopava li v nekaterih krajih pa
-	so jih sežigali. Umrlemu Tia ■ čast so prirejali bojne igre na ) grobu in pa slovesne gostije.
-	imenovane strava. Praznike so
-	praznovali zlasti o Kresu, ko i je dan najdaljši, in o Božiču,
-	ko ie dan najkrajši.
Slovani so bili izredno go-» stoljubni, posebno Tadi so ime-} li petje, pa tudi godbo in ples.
-	Bili so pa tudi zelo bojeviti, na i vojsko so hodili navadno pfš, . s ščitom in sulico: oklepa r.a-
-	vad no niso nosili. Kadar jih i je napadel premočni sovražnik, i so se umaknili v gozdov?, tež-
-	ko pristopne predele, odkoder
-	so znali spretno napadati na-1 sprotnika. Vsaka župa pa je t imela otrjeno središč-, grad i obdan z parki in nasipji
i Kakor že rečeno, imamo prva zanesljiva poročila o Slovakih iz dobe bizantinskega ce-
-	<*arja Justina (518—527); ta-
-	krat .so namreč naši predniki ob dolenji Donavi prvikrat zadeli ob bizantinske obmejne če te. Za časa Justinovega na-sled ni ka Justin ijana I (527—
. 565) pa so postajali slovanski napad: na bizantin-kf: meje vedno pogostejši, j Po poročilih bizantinskih pi-satrljev so bili stari S'oveni zr. lo bojevito in junaško ljudstvo. Tz svoje prvotne domovine so prodirali vedno bolj proti iugu; proti koncu pete-^ ga in v začetku šestega stoletja pa so zavzeli nekako vzhod-. no Erdeljsko nižino med Karpati in dolenjo Donavo ter ob L dolenjtm Prutu in Dnjestru ? Vzhodno od južnih Slovanov ^ ali iSlovenov, se je naselilo t drugo veliko slovansko Ijud-^ stvo Anti imVnovano; reka Dniestr je bila nekako meja ^ med prvimi in drugimi. Oboji so šli mnoerokrat skupaj na .' bojne pohode, dostikrat pa so se spoprijeli tudi med s°boj. V zgodovinskih poročilih se .spr-. va omenjata oba naroda, po.
zneje pa ime Antov izgine. Pod ^ imenom S'oVeni je razumeti vse prednike današnjih juž-I nih Slovanov, potomec Antm na je bržkone iskati r sedanj' Rusiji.
' Rriš(d ši v nova domovališča ^ ob dolenji Donavi, Slovenci ni-j. so ostali mirno na svojih domovih ,pri živini ter na poljih. ( marveč so silili vedno da1 je
>	proti jugu. V Velikih trumah so leto za letom prehajali re-
' ko Donavo, udirali preko bizantinskih provinc ter se bogato obloženi s plenom zopet . vrača1 i preko Donave nazaj na } svoja selišča. Bizantinci so bili takrat zapleteni v boje 7 Vandali, nato pa z Grki v Italiji ter s Perzijci, zato niso im'eli ne časa, ne čet za svojo severno mejo. Spočetka pa tudi novemu sovražniku ob Donavi :iiso pripisovali posebne-" ga pomena.
; Istočasno s Sloveči pa so na r padali bizantinske pokrajine 1 tudi *e drugi narodi, zlasti' Htrni, ki so bivali še vedno kot I mogočno ljudstvo v današnji ; južni Rusiji ter Bolgari, isto-tako nomadsko mongolsko ljud stvo na severnem obrežju Orne ga morja; SI oven i so se večkrat ' pridružili njihovim trumam na " pohodu na jng. Tako so na I primer leta 559, v družbi s Hu-' ni prihmmeli v Tracijo, po [ njej pustošili ter nabrali mno-. go sužnjev. Pridrli so celo ored Carigrad in le s težavo se ie posrečilo staremu Belizarju. ) da jih je odrini* od mestnera ^ obzidja.
1 V tisti dobi *>e je pojavil na ) severni meji Bizanca nov mou-. eolski narod, kateri je imel
>	igrati v (Zgodovini Siovenov v • lo važno vlogo. To so bili ) ^vari ali Obri, ki so prišli le-i ta 561 do dolenje Donave, nato
(KNJIGARNA
Slovenac Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Andrej Ternovac	Listki	HTriY I cpxcT
Spiral Ivan Albr»-I»t	■ Sidwil K*«var Meftltu; 144 rtr.	I UUVjIiI Of IJI
C«* 5« eorfM	Ceo. io m,toi Angleško slovensko Berilo
Belfegor	' Malenkosti	(F'J"Kern) "
Spsal Artur Bern^k-	j ^ Uau Alf.rHlt
Chi» frtitov.	.	,
•	Cena 75 mitov n , ,
Filozofska zgodba	Govedoreja
spisal Alojz Jiraaek	ZlOČin in kazen	a befT»rl. 14S »tratil •
r»54» Mnfaw	atikaml.	Com II.—-
tens aw reoiov Spisai k \i LHwxojevdkl
letos izšla	DVA ZVFZKA	Knjiga o dostojnem vedenju
Cena 13.— m itr>nl	Cona M ccalM
Ko smo šli v morje	......	, __
bridkosti	2ivi izvin	Mlekarstvo	r
Spisal Ivan Matifle	gpisaj Anf«, Perc S slikami.
Spisal Rev. K. ZakraJSe« Knjiga Je svojevroten pojav *	l«8 strani. — Knjiga ta mlekar-
Knjiga pripoveduje, kako Je slovenski književnosti, kaj 11 v	J« In faruerj« v aploAnem Hitler nastavljal llmanloe to ? nji Je r trinajstih dolgih po-
zanjke in pripraTljal. "strup" glavJiL opisunlh trinajst rodov	Obrtno knjigovodstvo ea Jugoslovane in njihovo dr- slovenskega naroda od davnih
žaro ie dolgo prej kot Jo Je početkov t staran slovanstvu	" KnJ1*'
' . .	namenjena v prvi vrst! as stav-
napadel. do današnjega dne.	. ' ' . . ... _
J	bno, umetno in stmjno klju£av-
Knjiga Je v platnu vecana ln Ima u poglary __ 413 ^^ niftimvo ter ieletollvarstvo. 207 strani. ^ V platnu veaano Cma 11.-Cena $2.—	, Cena $1- e	■	. --
_ , _ . . ..___Aka naročite knjigo, prfloilte k naro-
BadoOMavl^i ^J	Državljanski priročnik «lu u. s. nlroau Canadian Mene,
-HOW TO BCCOBd A CITIZEN (V slovenSflnl)	°rdrr n «««J"»o M«ajie srele,
OF TUB UNITED STATES"	.„. ^ t	... lahko poftljete v U. S. znamkah pt I.
v tej knjigi ao vaa pojasnila la	KnJlilca ^ P°UudM navortlUl' MlrMM , ^^
Can* H esatev	Cena M centov a	o	o m
g MACHINE SHOP PRACTICE Sg ^ THE NEW ENCYCLOPEDIA of ^
Spisal znani profrsor oa Stevens	2
CQ	Institute of Technology v angleMInl
O	George W. Barnwell
N____PoOlagu za melia- j <[. I
g ^^^^^^^^ Cena $1.98 N
Z Ne glede na to, ali ste fele p«rfelnik. Vam bo ta knjiga 7\ ^ zelo koristna In mnogo vredna. NAKoClTE JO DANES! C
SLOVEN I C PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18lh STREET	NEW VOKK 11, N. V
Izšla je
"BARAGOVA PRATIKA"
za prestopno leto 1944
Letos je povečana za celih 33 strani. Krasno ilustrirana z mnogimi različnimi slikami. Povest id del je nadvse zanimiv, kakor tudi vsa druga vsebina. Pratika stane letos s poštnino—
40 CENTOV, '
kar je poslati v čeku. Money or-dru ali v gotovini na naslov:
BARAGOVA PRATIKA 1849 West Cennak Road. Chicago (8). III.
VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika. p,ko kupuje WAB BONDE in ZNAM KE redno
i
pa v zv'ezi z Langobardi pop 31-noma potolkli in uničili Gepi-de ter se slednjič po odhoda Langobardov leta 568, naselili po ogrski nižini. V dražbi z njimi .doloma morda tudi Sej pred njimi, se je selil tudi en del Siovenov ter posed'el predele južno in južnozapadno od avarskih selišč, pokrajine izven oj^rske pns-te. Takrat so dobile prve slovanske prelji val ee pokrajine današnje juzn'e in juffozapadne Osrrske, deli današnje Hrvaške in Slavonije ter slovenske pokrajine, to ;c tisto ozemlje, ki je ležalo iz Ven takratnih bizantinskih meja.
Kakšno je bilo razmerje med temi if?loveni in A vari, ni do-^iiano, ker i7, ohranjenih porodil ni dovolj razvidno. Xekn-teri so mnenja, da so bili Sloven i kratkomalo hlapef-v>ki podložniki Avarov, dru<2ri pa nVenijo. da ?o jim bi]i le neka ko zavezniki, priznavajoči nji bovo vodstvo, in da ?e je to raz merjp le v posebnih neugodnih okolno^tih krajevno spremenilo v večjo odvisnost. Po vsem. kar nam poroča zgodovina, in kar smr-mio sklepat: iz sploSn«-ffa političnega in eivilizaeijske ga stanja, v kaferem s<so se n-v hainli tedanji Sloven* in Ava-rL kaze pritrditi prej drugim, nego prvim.
Note
KLAVIR
ali za
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
t- Breezes ot Spriug
Time of iliussoiu iCvetul Can)
¥ Po Jezeru Kolo
*	Tam na vrtni gredi Maribor Waltz
*	Sita vaj Milka Moja Orphan Waltz
*	Dekle ua vrtu
Oj. Marička. peKljaj
*	BarOiea
. Mladi tajtetaue ¥ (»reuio ua štajeraku
SiajerLš ¥ Happy Polka Če na tujem
*	Slovenian Dance VaiMia Polka
*	Židaua niarela \'eseii brati-l
*	(iliio Valley Sylvia Polka
¥ Zvedel seuj uekaj Ko |itičiea ta tuala
*	Pojdi z menoj Dol s plauiue
*	Kadar boS ti vaudrat Sel
ET-ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-iharmoiiiko za $1.
Po 25c komad
UOJA DEKLK JE ŠE MLAIiA NaroČite pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
216 W. 181 h Street New York 11. N. Y.
Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki, — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da laliko izvrši svoje tako nujno potrebno delo y pomoč našim v domovini.
Pošljite še danes mali dar v ta dobrodelni fond.
V PESMARICI
"AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA"
so vključene sledeče
i slovenske pesmi:
| i. Podoknt<*a — moSkl *t«->r * l-art. ton »urnosp^vi.m I. Pozdrav — nu>ikl zt*>r S. 1-iliko — moAkl *t»or 4 Oi.iPkt zv<>n — nit-Fant ilmr K Pomladih kx — m?Aa..l zbor. *
t.nriton Kamo8i*vom 4 l.lri 1 — m Mn «i#ve, n.oAkl
In metant il>or 7. I.lra II. — za m«*Aanl zlior * Aliantxkl o<lni«vi — z« moAkl In irrinkl shor, s hHCiioo n-moHi^voin i. Kkntala !z ihuIiiik — moikl t	zbor
18	— za ■am«ftpeve, mcfanl
ztw>r tri ■p»mljrvani«in Kl&sovlra I! Pnalin 29 — z-t sami »i-f-v«-, tne-fcinl zbor In vprrniljrvanj« Kla*j\ Ira kil oraW
CE.VA SAMo
i	50 centov
I 7'
KOMAD
j To so kmirertnr prsuii i» moške i in mestne /l«ore, katere je ugla* J bil in v (tamozalribi Ddal MATEJ L. HOL.MAK, arputist in |( prtovodja pri Vidu. Llete-land. Ohio, 1922. Naročite t<» zbirko i>rl:
KNJH.AKM SLOYLNIC PlBL. COMPANY
j JIG West 18th Street jjj Xew York 11. N. Y.