v AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINtt DAILY NE&SPAFEI CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 6, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII Pradno poročilo o japonskih grozodejstvih Vojaški odsek je odobril privlačne pogoje za vojaške prostovoljce Španija je dobila ukaz, da se umakne ii Tangira v Afriki Pariz. — Anglija in Francija pričakujeta odgovor od španske vlade na zahtevo, da umakne svoje čete iz Tangira. Tangir leži na afriški strani' nasproti Gibraltarju, ki bo po sklepu zaveznikov postala mednarodna točka pod oblastjo Zed. držav, Rusije, Anglije, Francije in Španije. . . ......... To je bila že pred vojno mednarodna zona, toda točko je zasedel general Franco leta 1940, ko se je zrušila Francija. Pri upravi bi imeli Španija in Francija po štiri zastopnike, ostale države pa po enega. Franco je sklical za petek izredno sejo vlade, da razmotriva o položaju in na odgovoru zaveznikov. -—o- Avlna industrija čaka, kaj bo napravil Kaiser na tem polju Detroit. — Avtne firme si kar nekam ne upajo prav začeti z izdelovanjem novih avtov. Vsi čakajo, kaj bo napravil znani gradilec ladij, Henry Kaiser. Ta je namreč nakupil *mnogo delnic pri avt-nih firmah Graham in Willys in pričakujejo, da bo prišel v javnost s kake nove vrste avtom, ki bi bil nevaren tekmec drugim. Kaiser namreč že obljubuje, da bo gradil avto, ki bo mnogo lažji od sedanjih, pa da bo motor v njem lahko napravil najmanj 30 milj na galon gazo-lina. Dalj'e Kaiser obljubuje, da bo napravil "jeep," ki bo lahko napravil vse, kar danes opravi traktor ali truk. Kaiser dela že par let na novih avtni'h modelih 'in vse čaka, kakšnega bo dal ila trg. -o- Naznanilo pogreba Pogreb pokojnega Math Dele. šimunoviča bo jutri ob 9. iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na Kalvarijo. Pokojni je bil doma iz Petričkoga sela, okolica Kal je. Na bolniški postelji Težko je obolela Angela For-tuna, prej Pečjak. Nahaja se na svojem domu, 15708 Calcutta Ave. Prijateljice so prošene, df jo ob priliki obiščejo. Tak ribolov je pa prijeten Beloit, Wis. — Louis Mc-Intyre je šel lovit ribe blizu Rhin&land, Wis. Pa je pograbil za trnek sulec, ki je potegnil "žive vage" nad 21 funtov. Ves vesel je nesel ribo domov. Ko so pa doma ribo razparali, so našli v njenem želodcu steklenico mrzlega piva, (Albin, zdaj pa še ti eno povej!) -o- Predsfraže so že v Tokio, slavne cele dospejo v soboto Yokohama, 6. sept. — Pred-straže 1. konjeniške divizije so že odspele danes v japonsko prestolnico Tokio, da pripravijo vse potrebno za prihod vse divizije v soboto, kar bo v petek zvečer po ameriškem času. Skoro gotovo dospe v Tokio s konjeniško divizijo tudi general MacArthur. Kot njegova častna straža bo 7. konjeniški polk, ki je bil v ta namen že odbran, ako se program kaj ne spremeni. Pred'straže so bile poslane v Tokio, da določijo poslopja za stalno okupacijo ali bivališče ameriške divizij*;. Diviizija se bo utaborila v središču mesta, odkoder bo nadzirala cesarsko palačo. -o- Pivovarne bodo dobile več hmelja Washington. — Poljedelski urad naznanja, da je priporočil za pivovarne 12 odstotkov več hmelja za izdelavo piva. Kdaj bodo pivovarne to dobile, ni znano. -o- Na počitnice Frank in Rose Fritz iz 1235 E. 124. St. odideta na dvomesečne počitnice k svoji hčeri Mrs. Nelson v Mendenhall, Miss. Pričakujeta tudi, da bosta vsak čas postala stari ata in stara mama. Mrs. Fritz je tudi darovala $2 v podporo listu, želimo jima srečno potovanje in "prav mnogo zabave. Miss Mally dospela Z letalom je dospela iz Pariza na letališče Wilmnigton, Del. Capt. Julia M. Mally, ki je služila kot načelnica vojaških bolničark preko morja od lanskega aprila in ima iz te okoice najvišjo šaržo med bolničarkami. I Capt. Mally je hči Mrs. Helen§ ! Mally iz 1105 E. 63. St. Washington. — Japonci so vjeli nekega ameriškega letalca, ki se je moral spustiti s padalom na morje pri Novi Gvineji. Ves tisti dan so ga Japonci pretepali s palicami, nadaljevali s tem vso noč in naslednji dan do treh poapoldne. Tedaj je pa pristopil ja£ ponski civilist po imenu Inouye ter s šestimi udarci meča odsekal Amerkancu glavo. Ameriški državni tajnik Byrnes je povedal včeraj o tem in drugih japonskih grozodejstvih -nad ameriškimi vojaki. O tem je vedela ameriška vlada že prej, toda je molčala, ker se je bala, da bi Japonci postopali z našimi vojaki še grozovitejše in da ne bi potem mogle do zavezniških vojnih ujetnikov nobene pošiljke. Byrnes je zagotovil časnikarske poročevalce, da bodo vsi vojni kriminalci kaznovani, kakor v Evropi, tako na Japonskem. Bivša državna tajnika Hull in Stettinius sta poslala s posredovanje švcarske vlade vsega skupaj 240 protestov na japonsko vlado radi slabega postopanja z vojnimi ujetniki. Tako je šel protest na japonsko vlado 19. maja radi brutalnega umora 150 ameriških-vojnih ujetnikov na Filipinih. Takrat so japonske straže primorale 150 Amerikancev v tunele, ki so bili izkopani za varstvo proti zračnim napadom. Japonske straže so potem zlile več posod gazolina v oba vhoda v predor ter ga zažgale.. Amerikanci, zajeti kot miši v pasti in vsi v gorečih plamenih, so se vrgli kričaje proti vhodom, kjer so jih pa Japonci sprejeli z bajoneti in strojnicami. Nato so vrgli Japonci v predor še dinamit, da je opravil še z onimi, ki bi ostali slučajno še pri življenju. j Kakim 40 se je posrečilo priti iz predora. Ti so se vrgli 50 čevljev globoko na breg pri morju. Nekaj teh so postrelile obrežne straže, druge so Japonci polovili in jih žive zakopali. Enega so pobrali z morja, kjer se je skušal rešiti s plavanjem. Preluknjali so ga z bajoneti, mu polili obe nogi z gazoli-nom in ga zažgali. Ko se je zgrudil, so ga vsega polili z gazoli-nom in gledali, kako so plameni lizali truplo in ga vpepelili. Takrat je državni oddelek zahteval od japonske vlade, naj kaj takega več ne vrši, ker se nad takimi dejanji zgraža ves civiliziran svet. Na 10. marca je šel protest na japonsko vlado, ker so 750 ujetih Amerikancev nagnetli na nek tovorni parnik, ki je bil tor-pediran in pogreznjen pri Filipinih na 7. septembra 1944. Ko se je parnik pogrezal in so ujetniki plavali okrog po vodi, je ukazal japonski poročnik Hosimoto s strojnicami streljati nanje. Z vode so Japonci pobrali 29 Amerikancev, jih prepeljali na drugo ladjo, tam jih postrelili in trupla vrgli nazaj v morje. Drugi protesti so bili radi slabe in nezadostne hrane, ki so jo dajali Japonci vojnim ujetnikom. Pripoveduje se, kako sta dva Amerikanca trgala lubje z drevja in ga jedla, da bi si uteši-la glad. Za kazen je japonski narednik Nišitoni zlomil z železnim drogom levo roko vsakemu izmed njih. Zed. države imajo v rokah ukaze japonskih vojaških oblasti, da naj se vse Amerikance, ki so podajo ali ki jih zajamejo, enostavno pomori. Ameriški državni oddelek je svaril japonsko vlado, da bo smatrala ameriška vlada vse člane japonske vlade odgovornim za te brutalnosti. Večina nemških ujetnikov bi radi poslali U. S, državljani David Cowles od clevelandske policije, ki je bil v, mnogih taboriščih po Ameriki, kjer so nemški vojni ujetniki, pripoveduje, da se jih je večina izjavila, da bi radi ostali za stalno tukaj in postali ameriški državljani. Pravi tudi, da je med ujetniki zelo malo pravih naci-jev. Nemški vojni ujetnik se prav tako zanimajo za svojo bodočo Nemčij o kot se ameriški vojaki o tem, kaj bodo dobili doma, ko pridejo v civil. Večinoma vsi so se izjavili, da je njih bodočnost v domovini negotova. -o- Nova bolničarka Miss Louise Marzlikar je gra-duirala včeraj v Glenville bolnišnici kot poklicna bolničarka. Graduacija je bila v Episkopal-ni cerkvi na 107. cesti poleg St. Clair Ave. Miss Marzlikar je simpatično slovensko dekle. Rada se je udejstvovala pri slovenskem petju in na društvenem po. lju. Vrlemu dekletu čestitanj in ji želimo mnogo uspeha v njenem plemenitem poklicu. AMERIKA NAJ BI IMELA DEVET NOVIH BAZ Washington. — Mornariško poveljstvo priporoča, naj bi imele Zed. države verigo devetih pomorskih baz in sicer vse od Aleutskih otokov do otočja Ryu-kyus pri Japonski. To naj bi bi. lo za stalno varnost te dežele v bodoče. Te stalne baze naj bi bile: Kodiak in Adak v Aleutih, Havaji, Balboa, Guam, Saipan in Tinian, zadnje tri kot ena edi-nica, dalje Iwo Jima, Okinawa in Manus pri Filipinih. -o- Raznašalce bi radi! Za okrožje med 152. in 162'. cesto, do Lake Shore Blvd., potrebujemo takoj dva razna-šalca za Ameriško Domovino. Prav tako bi radi enega za Westropp in ceste tam okrog. Tudi dekleta pri 12 ali 13 letih bi bila pripravna. Delo vzame samo kako uro na dan po šoli. Kdor ve za kakega raznašalca, naj nas takoj obvesti: HE 0628. Sedanji raz-našalec bo v soboto pustil, ker gre v višjo šolo. Torej do sobote moramo dobiti nove raznašalce, dva ali tri. Trust banko, kjer je Mrs. Lin dič dvignila svojih $4,000. Na 4. junija je menjala vojne obveznice in vložila takrat v banko $3,900. Potem sta odšla skupno na prostore, kjer stoji State Hospital. Tam sta dobila še nekega dru. gega moškega, s katerim je njen spremljevalec začel razgovor, čeprav je rekel, da ga ne pozna. Nato je njen spremljevalec odšel in se kmalu vrnil s kovče-gom. Kovčeg je odprl in del vanj šop bankovcev, ki jih je vzel iz svojega žepa. Nato je dela v kovček svojih $4,000 tudi Mrs. Lindič. Tujca sta nato izročila njih kovčeg in odšla z izgovorom, da gresta še po drug denar, da ga denejo v kovčeg za stavbo. Ko je pozneje Mrs. Lindič kovčeg odprla, ni našla v njem dru. gega kot nekaj starega časopisnega papirja. ŽENA JE BILA OPEHARJENA ZA LEPO VSOTO SVOJIH PRIHRANKOV Tolikokrat je časopisje že sva-ridlo ljudi, naj ne nasedajo sleparjem, ki navadno delajo tako, da denejo sami obenem s žrtvijo denar v kako škatljo, potem pa žrtev .najde v škatlji nekaj starega papirja. Taka žrtev je postala tudi Mrs. Agnes Lindič iz 9514 Elizabeth Ave., ki je naznanila policiji, da jo je nek slepar spravil od $4,000. Mrs. Lindič je povedala policiji vso stvar in sicer: K njej je prišel nek moški, ki ga je nekoliko poznala že pred 10 leti, toda ga od tedaj ni videla. Nagovarjal jo je, naj bi dala svoj denar za zgradbo poslopja. Rekel ji je, da se nahaja njegov oče v umobolnici, kjer pa da ne dobi dobre postrežbe, zato bi rad postavil hišo in tako dal dobro streho svojemu staremu očetu, dočim bi hiša nosila lepe dohodke. Pa sta šla skupaj v Cleveland Legislalura je dovolila brezposelnim hilrejio podporo Columbus, O. — Senat, in poslanska zbornica sta spremenila predlog za večjo brezposelno odškodnino v toliko, da se začne plačevati od 15. avgusta naprej in ne šele od 12. oktobra. Legislatura je storila to po nasvetu guvernerja Lauscheta. Brezposelna odškodnina je torej v veljavi od 15. avgusta naprej in sicer znaša zdaj $21 na teden za dobo 22 tednov. Pritisk je bil sicer od delavskih unij, da bi se zvišalo brezposelno odškodnino na $25 tedensko in za dobo 26 tednov, toda legislatura ni hotela o tem nič slišati. Guverner Lausche je priporočal, da se pomakne plačevanje večje odškodnine nazaj na 15. avgusta, ker takrat, ko je bil sprejet predlog, da se plačuje šele od 12. oktobra naprej, ni bilo nobenega znaka še, da se bodo Japonci podali in da bodo začele tovarne odpuščati delavce. -o- Truman je odpravil 48 urni tedik Washington. — Predsednik Truman je odredil, da se v vsej ameriški industriji odpravi 48 ur dela na teden. Tekom vojne je morala delati vsaka industrija najmanj 48 ur na teden. -o- Pismo iz Francije Frank Jurečič, 672 E. 152 St., je prejel pismo iz Francije, naslovljeno na Jozefo Tomšič. Piše njena sestra Ana Rostohar iz Brega, Leskovec pri Krškem. Omenjena paj se zglasi za pismo pri Mr. Jure-čiču. Nova okrajna porota Z delom je pričela nova okrajna porota, ki je bila zaprisežena v torek. V tej poroti služita tudi Miss Sophie Posch iz 175 E. 196. St. in Mrs. Christine Ver-bič iz 1109 E. 63. St. Rev. Baznik stotnik Rev. Louis Baznik, ki služi kot vojaški kurat pri ameriški armadi in ki je točasno nekje v ' Italiji, je bil povišan v stotnika! Zopet pristavlja: na svideJ nje v kratkem! I Za brezposelno odškodnino se je treba odslej javiti v avditoriju Vsi ni, ki se hočejo javiti za brezposelno odškodnino, morajo iti v klet mestne dvorane. Tam je na razpolago kakih 50 uradnikot, ki bodo jemali prošnje. Vhod je pri vratih na severno zapadnem vogalu avditorija. Tje se lahko pride iz Lakeside Ave. ali iz St. Clair Ave. Vsi tisti pa, ki že zdaj prejemajo tedensko brezposelno odškodnino, se morajo hodit javit v vladni posredovalni urad na 1242 W. 3. cesta. Torej samo za nove prosilce je zdaj urad v kleti Public Hali. -o-- Rojakom iz Preserja! Vsi Preserci so vabljeni, da pridejo v nedeljo dopoldne ob 10 v novo šalo sv. Vida, kjer bodo lahko slišali zanimivo pismo iz njih rojstnega kraja in zvedeli tudi ime tistega, ki ;piše. V pismu so popisani vsi dogodki zadnjih časov iz Preserja in okolice. Je zelo zanimivo. Na tem sestanku se bo tudi razmotriva-lo, na kak način bi se najhitreje moglo poamagati revežem doma in v tujini. Pridite vsi Preserci in okoličani, ki imate še srce za svojega trpečega rojaka. -_o- Iz raznih naselbin Barberton, O. — častno je bil 21. avg. odpuščen iz armade Anthony Ocepek, ki je šel maja 1941 prostovoljno v armado in bil takoj poslan na Havajske otoke. Tam je videl japonski napad na Pearl Harbor in se potem ves čas bojeval na Pacifiku. Ves ta čas ni bil nobenkrat na dopustu. -o- Pismo od svojcev Mrs. Mary Dekleva, 18312 Rosecliff Ave. je prejela pismo iz Trsta od sestre Rose Vrabec, ki piše, da so izgubili mlajšega brata Antona, drugi so pa še vsi živi. Mnogo hudega so prestali v zadnjih letih in zdaj da se samo živi, pa nič drugega. Ne bo še odnehalo Vremenski urad napoveduje za danes prav tako toplo kot včeraj, če ne celo bolj vroče. Dežnika vam danes ne bo treba rabiti, pravijo. f Mmo vojne SONDE in ZNAMKE f 207 Washington. — Z namenom, da bi se vpisalo čim več prostovoljcev v armado, je vojaški odsek poslanske zbornice odobril sledeče pogoje, ki jih bo prihodnji teden predložil v odobritev zbornici. Vsak prostovoljec bi se vpisal za dve ali tri leta. Kdor od sedanjih vojakov bi se priglasil za nadaljno službo, dobi takoj izplačan bonus za dosedanjo službo. Kdor sedanjih vojakov bi hotel služiti naprej, bi dobil najprej 90 dni dopusta in armada mu plača vožnjo domov in nazaj na novo bazo. Vsi oni, ki bi služili onstran morja, bi dobivali 20 odstotkov bonusa poleg redne plače. Po 20 leth službe bi dobival vojak polovico plače kot pokojnino, kakor je to zdaj pri mornarici. Armada je dovolila do-zdaj pokojnino po '30 letih službe. Ako bo kongres odpravil obvezno vojaško službo pred 15. majem, ko avtomatično poteče, še ni znano. Toda mnogo kon-gresnikov je za to. f° ie, ie vesle S Se'L Vozi1 avto že leta h ihspominja1' da je v nudila avtnim 1 ki | neke vrste pi- l^Qm -J® naP°lnJ'ena z |ilv ' r° Je taotorist t ?L"! S° se uganjali l ki ][ Prijeti za eno * H* * * , ali Kristusovo i Dan yljaj0 že od 16. i v raznih de" ' ki ,25 igralskih I Hi jn spo Predstavljajo (Vr)ver Jih -ie devet v . :v MehilSedem X Nem*i-'-p0 ena Pa v : y nciJ1 m Zed. držaji * * . CeiVe| .^He aznih evropskih «$j«iC?w8no 40 %' 1,, s,a Ud leta 1938. Nor-;> Kodfcj* Primer, pa-Ce'° zn o ' italijanska . II » odstotkov. i v/ * , 1 ki, levili prvič v 1 '' fevjj y2> v Parizu so 1 fiHjo 1 leta 1793- 1 v, vNtrji', Je nastal val- 1 lf ^ J , ea narodnega J Sta P esalca p val- 1 ! Prow to P°Vzročilo Sle* 5 v AngHji, da i %?-icij,plesal kar javno, i Se , Je umrla štiri 1 S L, je ruski car NC1 Valček v ne- -klubu. Od ta- j ft S v^bolj popularen ki ^a bili ! S K*?111 kabinet sta t > Jakins' ki je bila b\ JSkim tajnicam -SieJ'ngtonu in Mar- , So-* * ' \°JlVČasih iz števil- , ih celo do 22. 1 H Jlh Je videti kot i * 1 H.* * ] imai° zbirko 1 ^ ^ Najbolj j > Jwtan> ki je bil 1 lX>skega rančer- • > ost„ma, PHtrjeno en 1 v>il klino, s kate- 1 i il? slSaher-,V jeZi ne" |f !liNoM blUku Prek0 ' I Sb> dosegel. Pr- 1 :tjf * ; Pred 100 leti. »i «e no-|Va,8H dreves, vr- C,VnraSteJ° v Ka- j ^ umrlo na- * * S So tako elasti- (W>je nraztegne za 43 ^ V Površine. Tako 1 lttiajo s tem « V v Zpri povpre-1 CS t?" državah za- iV^a dVretji- t \0 Poslopja. N 7 vabijo iwISčaiit-214 k. K°dnj0 nede-JpHjSad* na Prostori V** Slovencev, "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) «117 St. Clair Ave. IIEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: "a Ameriko In Kanado na leto $8.50. Za Cleveland. Do DOitl. celo leto 17.60. Za Ameriko In Kanado, pol leta 63.60. Za Cleveland, po pofttl. pol leta «4.00. Za Ameriko ln Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25. Za Cleveland In Euclid, po raznaialcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.60. četrt leta $2.00 Fonmesna Številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. S. and Canada. $3.50 for 6 montha. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 month«. U. S. and Canada. $2.00 for 9 month*. Cleveland, by mall, $2.25 for S month*. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for J month«. Single cople« t centa. da hoče uničiti izdajalce, se je hotela najprej otresti tistih ljudi, ki bi mogli s svojim vplivom njeno delo med ljudstvom ovirati oziroma bi bili zmožni med narodom organizirati odpor proti komunističnim revolucionarnim načrtom. Ko tudi to ni pomagalo in se ljudstvo ni dalo varati, je Osvobodilna Fronta skušala žilavi tihi odpor naroda zlomiti s propagando o takozvani "beli gardi." O tem pa nekaj več posebej. I Odpri srce, odpri roke. . . J Entered as second-clan matter January 5th. l$0t. at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 187B. No 207' Thurs., Sept. 6, 1945 Resnica o "kolaboraciji" Slovencev (Iz vrst slovenskih izgnancev.) I. Če je hotela Osvobodilna Fronta svoj boj proti slovenskemu narodu kako utemeljiti in,jnu dati videz opravičenosti, je morala najprej sama ustvariti nekak nasprotni tabor, proti kateremu bi se mogla boriti. Narod sam ji namreč ni dal nobenega povoda za krvavo borbo, ki so jo komunisti hoteli začeti zoper njega. Zato je IKom. Partija, ki je imela od začetka vso Osvobodilno Fronto pod svojo izključno komando, vrgla med ljudi geslo o "izdajalcih" in "kolaboraciji" (sodelovanju) z okupatorji. Začelo se jq že poleti leta 1941 in se nadaljevalo jeseni. Vsa ustna in pisana propaganda komunistov je tiste mesece šušljala samo o "izdajalcih." S tem imenom je Osvobodilna Fronta označevala vse bolj vidne ljudi, ki se niso hoteli priključiti komunistom. Koga so ti ljudje "izdajali," čigave koristi so prodajali, tega komunistična propaganda ni povedala. Tudi ni komunistična propaganda nikoli povedala, kaj misli pod obtožbo "sodelovanja z okupatorji." V resnici je do neke meje "sodeloval" z okupatorji vsakdo, ki je hotel ostati živ, da bi pomagal ohraniti svoj lastni narod. Če je to "sodelovanje," zločinsko je zločinec celokupen slovenski narod. Če je tako "sodelovanje" zločinsko, potem se lahko reče, da je zločinec slovenski kmet, ki je tudi pod okupacijo hotel nadalje obdelovati svojo zemljo zase in za svojo dru žino, kakor jo je obdeloval tisoč let, in mu ni hodfla na misel komunistična revolucija in uničevanje, narodnega premoženja. "Sodeloval" je v tem smislu slovenski delavec, ki ni poznal druge politike kot košček prigaranega kruha. "Sodeloval" je tedaj tudi slovenski pisatelj, ki je v tistih mračnih časih gojil slovensko besedo in jo dajal ljudstvu, ki je je bilo bolj potrbeno ko kruha. Skratka: "sodeloval" je vsakdo, ki je mislil, da je njegova narodna dolžnost, da dela za narod na tistem mestu, kjer ga je pač zalotila okupacija. > Če je res, da je bilo že vsako tako "sodelovanje" zločinsko, potem je več kot čudno, zakaj niso bili sodelovanja ob-dolženi komunistični razumniki, ki so sedeli v državnih službah, torej okupatorskih, in so med prvimi vpisavali svoje otroke v razne okupatorjeve organizacije, da so tam dobivali obleko in hrano in denar. In kako da niso obdolženi sodelovanja tisti komunistični razumniki, ki so svoje hčere in žene,pošiljali "zaradi stvari," namreč zaradi dosege komunističnih ciljev, prodajat svojo žensko in narodno čast laškim oficirjem? Kako da niso obdolženi sodelovanja tisti komunistični sodelavci,,ki so sedeli na varnem v senci pokojnin prihajajočih iz okupatorskih uradov,' dočim so druge pošiljali v gozdove, češ, da to zahteva narodno osvo-bojenje, ali so jih pa obsojali na smrt kot "kolaboratorje okupatorji"? iKako to, da komunisti niso naprtili krivde sodelovanja svojemu junaku Josipu Vidmarju, predsedniku izvršilnega odbora Osvobodilne Fronte, ki je še celo leto potem, ko je druge obsodil kot "izdajalce" in "sodelavce," sedel kot dramaturg v ljubljanskem državnem gledališču in je prejemal plačo in honorarje pod protekcijo okupatorja? Kako to, da nista obdolžena sodelovanja in izdajstva Edvard Kocbek in Josip Rus, ki sta delala natančno tako kot Josip Vidmar? Kako to, da ne zadene obtožba sodelovanja inž. Dušana Serneca, ki je vse do novembra 1943 prejemal pokojnino iz rok okupatorjev? Prejemal je pokojnino zaradi "zaslug" v bivši Jugoslaviji, na katero je potem v plenumu Osvobodilne Fronte grdo pljuval, pa ga ni nič vest pekla, da je ko-laboriral. To je samo nekaj primerov, našteli bi jih lahko dolgo vrsto. Toda vsi ti niso bili "izdajalci" in "sodelavci." V očeh komunistov je "izdajalec" samo tisti, ki je delal natanko isto kot so delali dolgo časa komunisti sami, le s to razliko, da ni hotel postati komunist, ko je prišla.od Komunistične Partije ta zahteva. In kdo je bil ta? To je bil domala ves slovenski narod, kateremu so se ti "čisti ljudje" in "veliki značaji" vsilili za sodnike ... Komunistična propaganda je kričala o "izdajalcih" torej že leta 1941 in jim pisala sodbo, nikoli pa ni povedala, kdo "izdaja" in kaj in komu "izdaja." Saj tudi ni mogla. Nihče od resničnih slovenskih vidnejših ljudi namreč ni zagrešil kaj takega, kar bi se po katerikoli morali moglo označiti kot izdajalsko. Vsi koraki, ki so bili storjeni, so bili v skladu z določili mednarodnega prava in jih je narekovala zgolj skrb za obstanek in za ohranitev lastnega naroda. Slovenci so laško okupacijo sprejeli z mirom in zavestjo, da pojde nesreča mimo, kakor jih je šlo že.več v njihovi zgodovini. Njihovo stališče in njihovo "izdajalsko" početje najtočneje označuje izjava, ki jo je dal laški komisar Emilio Grazioli ob prvi paradi laške vojske v maju 1941, ko je gledal vedenje Slovencev in se obrnil k svojim spremljevalcem, rekoč: "Ma questa e una gente superba!" (To je ponosen narod!) Osvobodilna Fronta je začela pobijati Slovence, ker je potrebovala "izdajalcev" za svojo propagando. Pod geslom, Listi prinašajo poročilo iz 1 Rima, da je Titova Jugoslavija pretrgala vse zveze z Vatikanom. Pred vojno je imel Vatikan svojega nuncija v Belgradu, ki je vzdrževal diplomatične stike med jugoslovansko vlado in papežem. Ko so Nemci zasedli Belgrad, je moral nuncij oditi. Namesto njega je poslal Vatikan posebnega svojega zastopnika v osebi Don Ra-mira Marcone-ja. Ta je bil vse do najnovejšega časa tam. Zdaj vemo, da ga "je Tito izgnal" in se je vrnil nazaj v Rirp. Tudi pri Vatikanu je bil hrvatski duhovnik, Msgr. Mosca-tello, ki je držal zveze med Vatikanom in Jugoslavijo. Tega je zdaj jugoslovanska vlada odpoklicala. Tako so vsaj zaenkrat pretrgane vse uradne zveze med Vatikanom in Jugoslavijo. Kaj to pomeni? Težko, da kaj dobrega . . . « * * Ravno tako je težko razumeti, kako da nekaj naših katoličanov še vedno razkazuje svoje navdušenje za sedanji režim v Jugoslaviji. Na vseh koncih in krajih se utesnuje svoboda Cerkve in življenje po verskih načelih, mi naj pa kot katoličani proslavljamo tak režim? Saj menda nismo 11a glavo padli! Žal, da je nekaterim p(rešla partizanska propaganda že kar v meso in kri. Zelo prav je, da se je lotila LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV dobrega dela, organizirati katoličane med ameriškimi Slovenci z namenom, da uvidijo pravi in resnični položaj v stari domovini. Skrajni čas je bil. Le zakaj naj bi bilo za na« pametno, da pljujemo v lastno skledo? * * * Kakor je ta kolona že pisala, izjavljajo komunisti v Jugoslaviji, da hočejo zakonsko zvezo med možem in ženo vzeti v svoje roke in jo iztrgati iz rok duhovščine. Z drugo besedo, hočejo oropati Cerkev ene njenih najsvetejših pravic. Ne priznavajo, da je zakonska zveza zakrament, zato hočejo sami-, urejevati vprašanja porok in tudi — razporok. Tako izjavljajo. To se pravi, da so že začeli uvajati civilen zakon, ker se jim zdi cerkveni nepotreben in čisto odveč. "Za življenje" je svoj čas Ivan Zupan napisal pesem z naslovom "Na stopnicah življenja." V tej pesmi proslavlja Ivan krščanski ali cerkveni zakon. Nevesta govori: "Oj, ve znane mi stopnice cerkve naše ljubljene! Danes zadnjič tu korakam k sveti maši kot — dekle." Komunisti v Jugoslaviji in povsod po svetu mislijo, da taki verzi niso prav nič "za življenje." Tudi mislijo, da ni čisto nič "za življenje," kar pesnik Ivan vošči novima zakoncema : Pred oltar oba stopila, ženin in nevesta sta po stopnicah. — V sveti zakon zvezana sta že oba. V dom zakonskega miru in sreče je dovedel ju korak po stopnicah. — Naj bi isto tja do smrti vžival vsak! Upamo, da Ivanu ni všeč, ko komunisti uče ljudi vse druga- če, kot jih uči njegova pesem. Če so komunisti na Slovenskem našli kje kako zbirko Zupanovih pesmi, so jo gotovo že poslali v papirnico — z molitve- niki vred . . . # * * Tu med nami se je raznesla novica, da je za Belgradom tudi London razglasil škofa Rož-mana za 'vojnega kriminalca." Komunistično glasilo "Ljudska pravica" v Ljubljani pa pove, da je to storila "jugoslovanska komisija za ugotavljanje zločinov." To je torej še vedno le Belgrad, kar že itak vemo. "Jugoslovanska komisija" je lahko v Londonu, zato pa še davno ni — London! * * # Neki kolonel H. M. Bald-ridge, ki *je doma v Omahi, je priobčil v časopisih poziv, naj bolj iz srca zaupamo Rusiji. Ker je bil precej časa na Balkanu, je imel precej prilike, Ruse od bliže spoznati. Zanimivo je brati, kar je sam videl v Romuniji, kakor zatrjuje. Takole pravi: "Ko so Nemci odšli iz Romunije in preden so prišli Rusi, je nastal nekak presledek, ki so ga izrabili romunski partizani. Pridrli so iz 'hribov in bili so kar pokriti s komunističnimi znaki in gesli. Vzeli so v svoje roke čisto vso krajevno oblast in prejšnji uradniki so trepetali samo ob besedi "komunist." Pričelo se je ropanje na debelo, bilo je vse polno tatvin in ugrabljanja Ro-muncev. Tako so partizani nastopali proti (svojemu jlrast-nemu ljudstvu." Zdaj pride nekaj, kar ima Baldridge povedati Rusom v čast: "Ko so dospeli Rusi, so hiteli voditelji romunskih partizanov v ruski glavni stan v Bu-karest. Pozdravili so Ruse z besedami: Dobrodošli, bratje komunisti, v naše kraje,! Ruski general jim je zamašil usta z besedami, ki bi se po naše nekako takole glasile: čujte, vi Ivagabundi, ne recite nam 'bratje komnnisti'! Vi nimate niti pojma, kaj je komunizem. Če ne prenehate z ropanjem in vlomi, se boste kmalu znašli v ječah. Marš ven in vrnite se k nam, ko se malo spametujete." a * * Prvi del Baldridgevega pripovedovanja nas spominja besed slovenskega liberalca Rib-nikarja, ki je o»i dan pisal iz Trsta: "V Sloveniji ne doživljamo revolucije proletariata, ampak revolucijo belega kruha sitih trgovcev /in podobnih špekulantov, fanatičnih študentov, zmešanih literatov in nekaj navadnih kriminalnih tipov. To je družba mladičev brez vesti in brez čuta za odgovornost >> če primerjamo Baldridgevo poročanje o dogodkih v Romuniji z besedami slovenskega Ribnikarja, takoj vidimo, da je partizanstvo povsod enako. Drugi del Baldridgevega pripovedovanja se pa lepo ujema s tem, kar smo pred letom dni brali v nekem pismu iz Egipta. Tam je bilo zapisano, da je rekel neki ruski častnik o slovenskih partizanih: Kadar bodo Rusi prišli v te kraje, bodo morali najprej med partizani napraviti pošteno čistko . . . Ko se je to razvedelo me d* ljudmi na Primorskem, je bilo vse navdušeno in si želelo Rusov v deželo. Tako je stalo v tistem pismu. * * • * " Tale kolonar je ob neki priliki že komentiral to reč. Rekel je, da prav rad verjame v tako mišljenje in razpoloženje ruskih ČASTNIKOV in vojakov 11a splošno. Zato tudi rad verjame, kar je povedal Baldridge o onem ruskem GENERALU v Bukarestu. Dostavil je pa kolonar takrat, da ruska VOJSKA ne obdrži dolgo v svojih rokah oblasti, kamor pride. Za njo pridejo razne nevojaške KOMUNISTIČNE oblasti in te napravljajo čistke drugod, ne med — partizani .. . Baldridge je zdaj doma v Omahi in očividno ni ostal v Romuniji dovolj dolgo, da bi videl, kaj se godi tam, odkar nima'več besede ruski general, ampak domačin — Peter GROZA. Godi se prav tisto, kar se je godilo one dni med odhodom Nemcev in prihodom RUSKE VOJSKE. Na Slovensko menda sploh niso prišli kaki ruski GENERALI na čelu kaki'h ruskih ČET. želja ljudstva torej niti za kake tedne ni bila uresničena. Tudi Peter Groza ne vlada tarn. Vsa poročila, ki prihaj'ajo od tam, tudi poročilo Ribnikarjevo, pa povedo, da je GROZE na Slovenskem več ko dovolj, čeprav ji ni ime — Peter . . . * * * še nekaj drugega je zanimivo v pisanju onega Baldridga iz Omahe. Dotakne se namreč vprašanja — Trsta! Dotakne se ga pa tako, da slovenski človek debelo pogleda, dvakrat prebere in — globoko misli. Takole pravi mož iz Omahe: "Meni n'i znano, kaj je prav za prav bistvo sitnosti s Titom zaradi Trata. Nekateri pravijo, da je Tito poseben ljubljenček Rusije. Česar si le poželi, bi mu tam radi dali, on si pa želi Trsta bolj ko karkoli drugega. Rusija »je imela močno vojsko tam blizu, mi (zapadni zavezniki) smo pa imeli jako malo, torej bi Rusija' lahko Tita 'krepko podprla. Angleži in Amerikanci so morali vsekako iti k Rusom in jim razložiti celo stvar, preden so Tita spravili iz Trsta. Rusija je imela pred seboj zelo težko stališče, preden je odločila. Toda vsekako je pustila Tita na cedilu in igrala žogo z nami." Tako torej sodi Amerikanec in misli, da je s tem zelo pohvalil Stalina! Pa še ni dolgo tega, ko so nam nekateri "na-šinci" skušali dopovedati, da je samo potrata časa, če kdo opozarja Washington in London na pravične zahteve Slovencev do Trsta! * * ■* -LIGA Katoliških Slovencev se je zdaj že preefej dobro predstavila javnosti. Razložila je že svoje načrte in namene, o uspehu svojega nastopa še ni mogla veliko povedati. Ali pa tudi veste, zakaj tega še ni mogla storiti? Ta kolonar ne ve veliko o tej stvari, misli si pa, da je vzrok to, ker še ni našla dosti sodelovanja. Sodelovanje pa ne bo prišlo iz zraka, ampak od tebe in mene in nas vseh. Prvi in najboljši dokaz, da že sodelujete, je pa, če TAKOJ in velikodušno darujete LIGI za podporo zapuščenih in zraven še obrekovani'h slovenskih izgnancev in beguncev. Vsaj vi imejte usmiljenje ž njimi ! Zapisnik seje glavnega odbora S. M. Z., ki se je vršila 29. julija 1945 v Barbertonu, Ohio — Po poročilih iz leta 1939 je bila glavna industrija v Ameriki izdelovanje avtomobilov in delov za iste. V tej ndustriji je bilo zaposleih največ delavcev in tudi kupci so potrošili največ denarja za te produkte. Poroča Jože Grdina, zastopnik SMZ pri JPO-SS. Dne 9. marca t. 1. se je udeležil seje JPO-SS, ki se je vršila v Chi-cagu in sicer v prostorih S. N. P. J. Povabilo za na to sejo je dobil od glavnega tajnika JPO-SS Josip Zalarja. Ker se mu je ta seja zdela jako važna, je šel tja in sicer na svoje stroške. Udeležba zastopnikov organizacij je bila jako dobra; od 10 zastopnikov jih je bilo navzočih 9, torej le eden je izostal. Na tej seji je bila najbolj važna točka, da-li se JPO-SS pridruži organizaciji v New Yorku, takozvani WRFASSD skupini, ki se je organizirala tam iz nekakih Južnih Slovanov; o tem se je pri organizacijah kakor tudi pri podružnicah JPO-SS glasovalo za ali proti. Tu je bilo pa nekaj zmede, oziroma nerazumljivosti ali kakor bi rekel pomanjkljivosti. Večina je glasovala, da se pridružimo WRFASSD, ampak ta večina ni pa nič od-glasovala, na ostala 2 vprašanja, ki sta še bila tam na tisti glasovnici; bila so namreč 3 vprašanja: Proti združitvi so glasovali samo KSKJ in SMZ. Progresivne Slovenke so od-jlasovale na vsa 3 vprašanja, ia se pridružijo in se da tja ;udi denar iz JPO-SS. Tako je bilo precej nejasno, kaj se zdaj napravi. Jaz sem podpiral Jos. Zalarja, zastopnika KSKJ, ki je stavil predlog, da ie denar dotičnih organizacij ;n podružnic, ki so glasovalo proti, obdrži v blagajni JPO-SS. Smatram, da ako bi ne bil tam, to sploh ne bi nihče mo-?el podpirati predlog g. Zalarja, ker ostali so glasovali drugače. Razvila se je razprava, v' kater/i sem posegel tudi jaz ter vprašal, koliko so prispevali pa drugi Jugoslovani, Hrvatje in Srbi. Zapisnik o tem ste gotovo čitali ii ga ne bom tu ponavljal. Končno se je sklenilo, da je ostal denar, ki je bil nabran za pomoč našim Slo-/encem v blagajni JPO-SS. Mimogrede sem se malo zamudil drugi dan, ne uradno seveda, na tistem zborovanju SANSovega odbora in sicer ravno ob času, ko je nekdo iz Clevelanda izpraševal, menda če smo kaj dali, ter se je nas nekaj kritiziralo. Ker me pa nihče ni o tem vprašal, se tudi jaz v stvar nisem vtikal; ako bi me vprašali, bi pa še pojasnil, da smo tudi mi prispevali v blagajno JPO-SS, četudi bolj malo vsoto ker toliko kakor drugi mi pač ne moremo. Tako nisem nikomur odgovarjal, niti ne nekemu listu, ki je potem poročal o tej seji; uredni ku dotičnega lista sem pisal L osebno pismo in mu pojasnil da ni tako. Jaz bi sploh n hodil na sejo JPO-SS, ako m ne bi nič dali, pa magari b bil še tako vabljen, ker biti sa mo član pa nič prispevati m gre. Po tej seji JPO-SS, sein mi slil priporočati za današnjo se jo, da bi spet kaj prispevali i; naše blagajne, toda zdaj sen se pa premislil, kajti razmeri doma so se zelo spremenile; a Jugoslaviji je zdaj komunistič na diktatura. Zdaj dajati de nar tem ljudem pa jaz ne pri poročam, ne priporočam d£ zdaj SMZ da kaj v blagajne JPO-SS, razen ako se razmer« drugače zasučejo. Ako se zgo di, da bodo nasj ljudje tam dobili od te pomoči vsi" brez izje me, potem dajmo zopet, ne pg zdaj, da bi ta denar obrnil tam za kako komunistično propagando, dati ljudem, ki svoje lastne brate streljajo v hrbet ne gre. Mi kaj takega ne moremo podpirati. Brat Intihar vpraša, kolike ^>83 so dali iz blagajne^ mu odboru v New dina pojasni, da za' i mar grad, kakor if'J dal postiljon. Da Je j cesarja Maksimi'jf J -:va šla zdaj n* ZJ1 draževim Andrejema iek, meni se .ie. zdelo, zakaj si fiu"J| ko velike hiše, J niti plota, da bi č10« vezal, kakor se je 'ji ničan. Kar mi ?lavo, je bilo to, J pri cesarjevi hisl .A ja. Kakšni g°sp°9 sem si msilil i'1 ,, i. njive, bi rad .jll brigaj naj sam1 g j^Btts "Kolesa so ieC*M drgnila ob žlajf Trst. Križana g°r ■Japček, da me je f .slo, ko sem si , 1 ie bi se žlaf u«« m vse drobno P° . '.i, ;§£< ker nisem videl aK božje martre, ki .. J{) razbito kočijo ^Wi w morali imeti 30 se podstopili p L nizdol. _ „jtjt "No, nazaduj,, ževim znašla v jo vse hiše v s .J" navadno reči ^sM pridejo k nam P^'pii nje in pomaf* I "Andreje," sC'tJ Žu, "zdajle bo t» J ja vprašat i1"1 s%|| :va prišla. K3^ M kam čudno, | ka dva MeniSf^ l obljubili,, ko sN. za vojsko v u [čil na naju v Trs „fl| strama zdaj Jill sli, da bova jI tej dolgi vasi la? Kdo pa," ceij ali midva? \ če pa kšefta L primaruha.' v ftj "Ves, Japg; A sem bil jaz /Jc sem se za v^J vsajal in moJ* (jitl la takoj pri r°pf j gal od mize- .M res. Ampak vletel in vsaka M spravi iz £laJ/'V§ "Stric," sem ja, še zmerom Vi zlasti če vidrt" 1 detelji." /J "Kapa gbil druge okolstay/J če, no j a, ^Jm saj ne p/f sem malo boU^I mi vse nJiv® .nft jll kanalje n^V ti drugo v mar> j/i diš, kako se * JE ki ve, da si ll3 Vl "Aha, vas ^i« pa si ne "P* M plot v njive-"Da me P°z' j kolikorkrat ^l1 h škode P° [i'1, j .j nič čudnega, K1 L stara, čaka.1 J la?"- , ste{% "V Trstu s pO''11 jem," sem nlU I vse odpustili. Tedaj je še enkrat zatrepetalo njegovo izmučeno telo in neusmiljeni hrček se je poslovil od življenja. Večerno sonce je s poslednjimi žarki obsevalo golo reber, ko so hrčki v rahlo zemljo za-grebli mrtvega Bobka. (KONEC) Jako lepa prilika pri Nič problema spremembe Civilna produkcija v polnem razmahu Služimo že 77 let prevozni industriji THE NATIONAL MALLEABLE & STEEL CASTING CO. 10590 QV1NCY AVE. Neizmerno potrti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da nas je zadela strašna nesreča. Izgubil je svoje mlado življenje naš dobri, ljubljeni sin in brat MALI OGLASI Leisy . . . Schlitz Dortmurider . . . Standard in dobro vino na galone EMERY'S 961 Addison Road ___(x) Utonil je dne 26. junija v Nemčiji pri popravi mostu. Njegovo truplo počiva na vojaškemu pokopališču v Nurenberg. Rodil se je 29 decembra 1924 v Clevelandu. Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo Naša želja je, da se iskreno zahvalimo vsem onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duše pokojnika. Dalje hvala vsem prijateljem, ki so nam osebno ali pismeno izrazili svoje sožalje in vsem onim, ki so se udeležili sv. maše zadušnice. For Sale! Dobra prilika se nudi hitremu kupcu. Na Addison Rd. se prodajo 3 hiše, vsaka zase na svojem lotu, vsaka po 2 družini: Vsaka hiša ima 2 furneza. Hiše so v jako dobrem stanju. Te hiše morajo biti prodane zaradi dedščirue. Rojaki, požurlite se, ker take prilike ni vsak dan. Hiša 6 sob na Edna Ave. blizu Addison Rd. samo $5,800. Te hiše si lahko ogledate, če se zglasite pri Jos. Lushinu, 7113 Myron Ave. ali pa pokličite HE 6054, ki je edini pooba-ščen za to prodajo. (208) Stanovanje išče Samec išče stanovanje 3 do 4 sobe, zgo rej, med 40. in 70. cesto, od Superior do Hamilton Ave. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v briv-nici Ceorge Kovačiča, '6312 St. Clair Ave. (208) Ugoden nakup Prodamo hišo za eno družino, 7 sob, v jako dobrem stenju, nanovo barvana, blizu cerkve in šole; ima klet pod vso hišo, furnez, nov avtomatičen vodni tank za vročo vodo, garažo in dovoz, velik lot, cena samo $4,800. Prodamo tudi pohištvo za jedilnico ter drugo pohištvo. Zglasite se na 6404 Orton Ct., ali pokličite HE 2899. (208) Soba se odda Odda se soba za moškega, tudi garaža na razpolago. Vprašajte. na 17822 Marcella Rd. KE 4311. (208) • Zahvalo naj sprejme Rev. Anthony Bombač za opravljeno slovesno zadušnico v cerkvi sv. Kristine. Zahvalo naj ^prejme Mrs. Gad'nar, ki se je trudila in pobirala prispevke pri sosedih in prijateljih za sv. maše. Strašna je bila novica, da smo izgubili Tebe, ljubljeni. Naše oči so polne grenkih solz in naša srca krvave ob misli, da Te ne bo več nazaj. O, zakaj se je moralo to zgoditi, da si moral dati svoje mlado življenje ob času, ko smo Te že vsi tako željno pričakovali?! Odgovora pil Počivaš tam v sovražnikovi zemlji, kamor Te ne doseže glas matere in očeta, sestre in brata, ki Te obupno kličejo: Vrni se, ljubljeni! 5 dni v tednu Stagger šift Postal si žrtev z milijoni drugih za one, katerim ni za človeška življenja, za naše solze, za naš obup. Edina tolažba nam je, da se kedaj snidemo tam, kjer vlada večni mir—nad zvezdami! Žalujoči ostali: JOSEPH in ANA, starša; ANNIE, sestra; ROBERT, brat. Cleveland, Ohio, dne 6. septembra 1945. Plača od' ure Žagar Tool, Inc. 23880 Lakeland Blvd. Euclid, O. (208) Išče se žensko Sprejme se ženo ali dekle za hišna opravila. Nič likanja ali pranja. Plača po dogovoru. Pokličite IV 7330. (208) MALI OGLASI . Rodney Adams Heating Service 550 E. 200. St. vogal Monterey Snap-action termostat s pilot lučko, draft hood in jacket za insulacijo, — inštaliramo na vašem 30 galon tanku za vročo vodo za $26.43, vključno davek. Pokličite KE 5200 (x) Kadar kupujete ali prodajate! Posestvo, n. pr. hišo, zemljišče, trgovino ali farmo, se vedno obrnite za zanesljivo in pošteno postrežbo v vaše popolno zadovoljstvo vedno do nas. Splošna zavarovalnina proti ognju, nezgodam, za avtomobile itd. Gradimo tudi nove domove po vašem okusu. Se priporočamo Edvard Kovač, Frank Preveč in Nettie Princ KOVAČ REALTY 960 E. 185. St. KE 5030. (Thur. —-x) RODNEY ADAMS HEATING SERVICE 550 E. 200. St. vogal Monterey POZOR ONI, KI KURITE PREMOG! Hranite na kurivu in denarju in veselite se enakomerne toplote. Specielno ta mesec: Termostat in Damper motor z "limit svičem" — instaliran na vašem furnezu za premog ali boiler za $55.98, davek vključen. Z gornjo specielnostjo vam bomo sčistili in pregledali vaš furnez ZASTONJ. Ta ponudba je samo do 15. septembra 1945. INSTALIRAMO NOVE FURNEZE. NANOVO ZACEMENTIRAMO FURNEZE. DELI ZA POPRAVILA ZA KATERIKOLI FURNEZ. TOČNA POSTREŽBA, ZMERNE CENE. _Pokličite KE 5200_ PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ! Novi furnezl za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — CiSčenJe 15 Air-Conditlonlng, Honeywell Thermostat Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdlcott 0487 — Leta 2357 pred Kristusovim rojstvom se je pričela na Kitajskem povodenj, ki je trajala nič manj kot 152 let. Sobo išče Moški išče opremljeno sobo cd 43, do 73. ceste, od Lakeside do Superior. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (208) MALI OGLASI ZAHVALA Družina Mally se želi tem potom zahvaliti vsem tistim sosedom iz Orton Court in 63. ceste, ki so darovali za tako kra- 7 / sen venec na krsto dr. James Mallya. Družina ta izraz sočustvovanja zelo upošteva. Hiša naprodaj Proda se hiša za eno družino in spredaj temelje za hišo. Lot je 40x160. Proda se zaradi bo-lesni. Zglasite se na 1051 E. 62. St. (209) Stroj naprodaj Proda se 250 amp Lincoln električen stroj za varen je. 100% stanje. Cena je zmerna. Zglasite se na 1051 E. 62. St. _____(209) Preša naprodaj Poceni se proda pol tonska preša na rjuhe in mlin. Vprašajte na 1123 Norwood' Rd. (208) Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna (Thur.-x) Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Jos. Zele in Sinovi | POGREBNI ZAVOD = Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedn0 pripravljeni z najboljšo postrežbo = 6502 ST. CLAIR TVENUE Tel.: ENdicott 0583 \ = COLINWOODSKI URAD: = = 452 E. 152nd STREET. Tel.: KEntnore 3118 : illlUIIIIIIIIIUIIIIIUIIIIIHIIIIIUIIIIIIIIIlllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllIlllli: ^tloba in senca SPISAL DR. FR. DETELA U T?0gledali- Eden , « tetreva najbrž še i;b;ugi se je izgovar-bli se nikoli v tej ko- iLdeial Križmail°" vode \da naj izliJe % niZI1S,k0ma »Veki , eva nič; am- KhVevejal in sk0- ,1; ,w<>- Vsi so strmeli i!Walf b° reŠil >Bric tj sira njim H v.k°či," je dejal, toliko in se skl'iu" vi naPS.je °plazil°- jaz imam 6tal ie „ ter gaJe. *>r°ti domu in siti tav 6 križ hudo bo" N k ni bil° nič več, felee T0cf kar strpolela. *>tie ,i pa je ležal 'Pal taf cmi v Škocija-'1 ^ trdno, da je ki iP in vpitje 0ciianskSPravil na noge * 2vedei ° iVas" Dru«e^a t Pogorela J)otn' J°i. kako je bil 4Wtr!lmČen! Slivovec H C| m tarnal, kak-.SVojJ Je zdaj, ko ni-*ni bj| d°ma. "in še Uič j\tako da nisem V1?1 0bleka> e6n ^ slo. __ j0že '•^sS?lkruha> da Pri' Kaj ^vec je na moč He v ti? Ali mi 1° ^ se i ■ P°ma£ali? :San 'i • ve> ka" »%ga 01 mi lahko dal a bl Jaz pobiral • Hii , J je šel SoVa 2mišlJeval, če je \ da7arovalnica ta-SaizPlačala zalaja biU ljudje I Vsa ob 0n je tarnal, % eka, ves živež sosedje pa ,Sdi ki se je po. ?tž So atI' da -i6 '0- J %ehi nastal'> ^ je koče ^kZm steklovina, ^ se 106 s toliko si- Je PovLkak Postopač, 8od dosti, žve-* je Te-J blL °Sed Kržan ma-njegove koče SCfvročina , fJW to ve ven-h 'Tj1, Tetrev," " V^ • Jaz sem na- ^Wnk0t si ^ ti vi- se je '^Ug'f^^nal, da g0vL^nne. «Am. 11 • tega bom •^j1^1 sosede V strah mA «ava,POre6e zavaro-žali- N, Sa>no na koristi ^ tudi na i 1 izhi Zastopnik, Tetrevu, i i ^ el Poizve- II j ' tla t! °8enj nastal 6 ! kak sum. Q C -odbil od A Vs;n b! o popol. se" lovek od za-i tj ^to ^ Povrne sa- ^ede u! P0 Pra- i^ili 5^ili t 80 tak0 Njfo ' . ^kode so i jS>J Za šestde-p - I 'kal, da bi pri- Sl k0 e®a dela. Janezova pridnosti in poslušnost mu je sladila zadnje tedne pozemskega življenja. Za njegovo dušo pa se je teta Mana zelo bala. "Ali si odpustil vsem sovražnikom, Bric?" ga je izpraševa-la. "Vsem," je dejal Bric. i "Tudi Tetrevu?" i "Tudi; ampak ozmerjal bi ] ga rad še enkrat." ] "Oh, kako si posveten! Ali 1 veš, kam bo treba kmalu oditi?"' ( "Vem," je dejal, "in se nič j ne bojim. Odzgor me bostia vle-'£ kla Tone in Anka, odtod melr boste pa vi rinili, in Bog se me'i bo usmilil. Pozdravil bom vse'j znance; posebno Toneta bi že'c rad videl." Vzel je slovo od žene in ot- ^ rek, od Gašperja in Jerice in r prosil potem, naj ga puste pri j, miru. Umrl je mirno in lahko, x in dolgo se ga je spominjal, c kdor ga je poznal. j Tako sta ostali od starega j, rodu samo še Mana in Rozala, ( ki sta živeli bolj v preteklosti , ko v sedanjosti, bolj za oni ko; j za ta svet. Janez je vzel čez eno leto res -Križmanovo Lizo za ženo, in f kadar je kak večji praznik, pri-L dejo na njegovo mizo flancati. u (Konec.) -o----L Neusmiljeni hrček ; Sonja Sever jeva j (Konec.) ' "Okrtačili smo ga pa le!" so j se smejali ježki in kar dobro'] se jim je zdelo, da so tako maščevali svoje prijatelje hrčke. r "Hihihi!" se je še zasmejala' t veverica in izginila med kroš-^ njami dreves. Hop, hop! je' skočil zajček in se zgubil v go- i g ščavi. Bobek pa je s težavo na-|'c daljeval pot. Po obilnem dežju je na njivi r v kotanji vse bujno raslo. Hrč-kova mati je hitela s svojimi', otroki pospravljati za zimo plo-j dove v shrambo. Sredi dela so'^ nenadoma obstali. Zaslišali so z j' roba njive bolno stokanje. j "Ne&i hrček stoka!" se je zavzela mati. "Kdo bi neki mogel ( biti? Otroci, pojdimo gledat!" Ko so dospeli na rob njive, je J hrčkova mati prestrašena obstala. V grapi je ležal Bobek. 1 Tudi mali hrčki so takoj spo- j znali okrutnega strica. Jezno so zaškripali z zobmi in se že pri- ' pravljali na naskok, da bi ga raztrgali. ' "Nikar tako, otroci!" jih je zadržala mati. "Mar ne vidite, ' kako je ranjen in da skoraj u-mira? Dovolj je kaznovan, kaj nam ni zajček že včeraj pravil, kaj se je zgodilo%v dolini. Tecite rajši po babico!" Mladi hrčki so nekaj časa za-i čudeno strmeli v mamo. Ni jim j pač hotelo v drobne glavice, da j se ne bi smeli maščevati nad okrutnežem, ki jim je ubil' o-I četa in ugrabil dom. Toda na-| posled je tudi v njihovih srče-cih splahnela prva velika jeza, , nemo so še gledali na hropeče-. ga strica in nato odhiteli k babici z novico. Medtem pa je hrčkova mati l izruvala prvi slastni korenček . v bližini in ga ponudila onemo-. glemu. Toda Bobek ni mogel - več jesti, žalostno-proseče se je . ozrl v dobro svakinjo, s katero; . je svoj čas tako neusmiljeno! . ravnal. > Tedaj je že prihitela s solz-) nimi očmi babica, vsa potrta se . je sklonila k umirajočemu sinu in glasno tožila: > "Bobek, Boibek, sinek moj, . zakaj me nisi poslušal!" Bobek je komaj še slišal ma- - terine besede. Vedno teže in te-i že je dihal, nič več se ni mogel - ganiti, le oči so se mu proseče 3 upirale sedaj v mater, sedaj v - svakinjo in njene otroke. V nji-.. hovih očeh je bral, da so mu ZAPISNIK (Nadaljevanje z 2 strani) morda mi kaj dali v ta namen. 0 tem se razvije krajša razprava ter se sklene, da damo navzoči uradniki v ta namen kolikor kdo more. Odobreno. Br. Intihar pravi, da je Grdina dobro zastopal našo organizacijo na tej seji zato zasluži vsestransko priznanje za nastop, in gl. predsednik se v j imenu vse'h zahvali br. Grdi-natu za vse, kar je storil v tem oziru za SMZ. Prispevki, ki so bili prispevam od strani navzočih glavnih uradnikov za slovenske begunce v Rimu so $15. Prispevali so: Anton Rudman $5, po I dolarju pa: Fred Udovich, J Frank J. Mačerol, Joseph Lu- I kežič, Vincent H. Lauter, Jože Grdina, Joseph šega, Chas. Be- | nevol, Nikola Klasan in Joseph S Piškur. Na sejo je prišel tudi med | zborovanjem častni predsed- j nik Fred Udovich, ki je po- j zdravil navzoče, da ga veseli biti navzoč na tej seji; poroča, j da je dal /napraviti za Lau- j jschetovo sliko okvir in je raz- j obešena na steni. Se razpravlja .glede "Honor i Roll" table, o kateri se je že j razmotrivalo na prejšnjih sejah. Stvar se zaenkrat še odloži, ker bo morda potem bo- | Ije, ko se konča vojna. Se razmotriva glede kampa- j nje, ter sklene, da se vrši od 1. septembra do 31. decembra; nagrade za to ostanejo kakor so. Dalje se sklene, da dobi posebno nagrado tista podružnica, ki pridobi največ članov, potem druga pa tistemu posa- j meznemu članu, ki je pridobil i tekom kampanje največ čla- j nov. Dalje se razmotriva, da bi se prihodnja glavna seja, ki se vrs'i v januafju, vršila v svrho boljše reklame za SMZ kje izven Barbertona, na primer v Clevelandu, kjer bi se za tako j priliko lahko kaj stopilo v stik ] z uradniki in pa člani podružnic v dotičnem kraju. Se sklene, da se vrši taka seja gl. od- j bora v Clevelandu, podružnice j naj se pa tozadevno med seboj dogovore, kako se to stvar i uredi za morebitno prireditev. Srat Rudman je mnenja, da bi se dalo kuharicam, ki nam vsaki pot strežejo z izbornim prigrizkom oziroma kosilom, kako nagrado, ženske, ki so nam vedno tako stregle so: j Mrs. Frances Udovich, Mary | Ana Blazic, Mrs. Mary Lauter lin Mrs. Stefi Šega. Se odobri dar kuharicam $25.00. 1 Ker je dnevni red izčrpan, gl. predsednik zaključi sejo ob 12 :50 popoldne. Anthony Rudman, gl. predsednik, Jože Grdina, zapisnikar. _n_ NAZNANILO IN ZAHVALA Cpl. Joseph V. Picely DELO DOBIJO DELO DOBIJO NATIONAL MALLEABLE & STEEL CASTING (0. Moški za livarno PIVO V ZABOJIH THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Delavd 1 KRALJICA DAGMAR | ZGODOVINSKI ROMAN , 1 "Draga gospa, nad nas prihajajo težki časi ... Mi smo že priznavali križ ... In ta naša hči je krščena z vodo iz studenca, kjer so pred leti naši očetje molili k bogovom . . ." "Vi ste bili že kristijani?" "Bili, častiiti mož!" "In ste od križa odpadli?" Oče Dobrogost pri tem vprašanju sklene svoje roke. — "Na ta križ smo navezali težek kamen, odvlekli ga na morski breg in ga tam potopili na dno ..." "In zakaj? — Za Boga j edinega, — izaka j ?" "Zato, ker so ti, ki so ga nam postavili, delali na naših hčerah otirocih greh, kakoršnega kaznuje baje tudi vaš Bog z njabolj vročim peklom . . . Sami se tega pekla niso bali — nam so grozili z njim — poslušaj, častiti mož, ali smo jim mogli verovati? — Nismo jim mogli ... In zato so, kakorhi-tro se je razneslo, da je med nami stari vojvoda, križi po-vsodi padali, bodisi da so jih sežigali, bodisi da so navezovali nanje težke kamne in jih potapljali v vodo . . . Jaz sem pri. šla tiako ob dve hčeri — tretja — ta najmlajša — nam je ostala .. . In zato smo se zopet vrnili k starim bogovom, zato smo zopet postavili na ognjišče podobe dedov in zato hodimo vsako jutiro in vsak večer molit v sveti gaj . . . Zopet je že čas! — Pojdiva! — Tvoje družice, Jitruška, gotovo že čakajo . . . Ce hočete, greste lahko z nama . . ." Glava o(četa Dobrogotsa se zopet povesi na prsi, njegove ustnice se stiisnejo druga k drugi, roke so še vedno sklenjene, Draguška si skoro ne upa dihati, gospa Adleta ne more verovati lastnim ušesom ... Ko je bila še doma pri svojem očetu in materi, so pripovedovali o-prode na njihovem gradu mnogo o prebivalcih teh pokrajin, toda nikdar nič dobrega . . . Kadarkoli je .prišel pogovor na Slovane, vselej so bili ti le povod zasmehovanju in zbijanju surovih šal . . . Niti v sanjah se ni tedaj zdelo hčeri mejnega grofa, kaj morajo tukaj pretrpeti, in zato je te ljudi tudi sama sovražila iz dna duše . . . "Naj pridem kamorkoli, po-vsodi slišim isto. Potoval sem že to deželo vse križem, domorodci se me niso nikjer niti dotaknili; samo ti ničvredneži, katerim bi morale ohrometi roke in noge, odreveneti jeziki, iz-pasti oči . . ." Oče Dobrogost se razljuti v pravični jezi in nehote tudi stisne pesti. Niti Draguška niti gospa Adleta ga še nista videli takega. "Naj mi potem kdo reče, zakaj se gre tem Barabašem v tukajšnjih deželah. Vsi so jed-naki, oni, ki vladajo z mečem, in ti, ki imajo duhovniški blagoslov!" Oče Dobrgoost se zdaj natančneje ozre po sobi. Poznalo se je še, kje je prej visel križ. "In ti so odpadli od tebe, ti največja ljubezen . . . Odpusti jim, ne prištevaj jim tega, razsvetli jih, vdahni v njihova srca svojo milost ... In zasra-movalce svojega imena, kateri niso vredni tvojega križa in bodo vsemu krščanstvu v večno sramoto — kaznuj — grozno kaznuj, da to. dozna dobro tukajšnje ljudstvo in se ti, spo-znavši be, poveri . . ." Oče Dobrogost je klečal na tleh s sklenjenimi rokami in z naj iskrene jšo molitvijo na ustnicah. Tudi gospa Adleta in Draguška poklekneta in ponavljata za duhovnom besedo za besedo. Tako. v teh krajih od časov Gotšalkovih ni molil še noben kristijan, in na tak način morebiti izza onega mučenika ni med polabskimi Slovani nihče pripravljal tal za Kristusov križ. In ko čez nekaj časa vstanejo in pogledajo skozi okno proti zapadu, vidijo,, kako se vije po pobočju, s katerega gledajo stare, velikanske bukve daleč in široko naokrog po bodrskem kraju, skupina deklic, oblečenih v snežnobela oblačila; senca vseh so bile ovenčane z lipovim listjem, njihove glave so bile sklonjene a prsi, in iz njihovih ust se je razlegala pesem, kakoršne Dobrogost ni slišal še nikdar v svojem življenju. Te device ob večerni zarji, v snežnobelih, do peta segajočih oblačilih, s svežim zelenjem v laseh in z veličastno pesnijo na ustnicah, so bile očarujoča slika, kakor zračne prikazni — čuvajke in ohraniteljice rodne svoje zemlje, katero so bogovi rešitve poslali z Lado, Vesno in Živo, da bi osrečili ves kraj. XII. Ptiči, ki so leteli od morskih !bregov proti poldnveu, so naenkrat premenili svojo smer, za-krožili nekolikokrat v zraku, dvignili se v višino in se obrnili nazaj ... In kakor pušice so izginili očem. Vrišč bitke, ki se je vela na meji bodrske dežele z naj besne j šo silnostjo, jih je ustavil, prestrašil in pregnal v polnočne pokrajine. Zopet se je enkrat merila slovanska moč z Nemci; toda to pot. ostane zmaga na strani dosedanjih premagancev. Svantovitov prapor poletavai nad slovanskimi četami vsak hip zmagosllavneje in zmago-slavneje. Kamorkoli se obrne po vetru, povsodi se takoj u-maknejo nemške vrste. Stari Niklot je povsodi prvi, njegov meč seka silne rane, in na njegovem vratiu je popolno-' ma vidljiv železni obroč; toda na njem se že rdi kri, in starčev meč je že ves rdeč. Niti toliko časa nima, da bi ga obrisal ob travo. In kakor da se množice umikajo temu starcu. Niti jeden ga še ni dosegel, in okoli njega padajo, kakor žito pred srpom. Poleg Niklota sedi na vran-cu vitiez, pod katerega slehernim mahljejem pade jezdec s konja. Vitezov meč prodira tudi težke oklepe in če zadene ob sovražnikovo orožje, se to raz-leti v mnogobrojne kosce. In videti je samo, kako vedno zamahuje z rQko, kako se meč vselej zalesketa v solnčnem svitu in se nato zarine v protivni-kovo telo . . . Vitez je, kakor da je onemel; niti ža svojega konja nima besede, le vselej ga trše pritisne z ostrogami. To je češki knez Otokar. Na vrančevi odeji že skoro ni spoznati belega leva od rdečega polja . . • Slovanske čete stopajo naprej korak za korakom, a Nemci se branijo le slabo. Takega odpora se niso nadejali in doslej v teh pokrajinah podobnega tudi še niso našli. Danska virstR se polagoma J tudi rine bolj in bolj naprej, lin z oklepov teh vitezov švigajo iskre, kakor izpod kovaškega kladiva. M o d r o b e 1 a per j anica na Estrichsonovi čeladi je tudi še vedno nepoškodovana. Naličnik tega viteza je vendar spuščen. . . . Nemci v to stran tudi priti ska j o najbolj . . Premisl se obrne z vrancem Dancem na pomoč. Železna četa nemških jezdecev jih preti obkoliti . . . Premislov konj se vzpne, Otokar ga spodbode z ostroga-Otokar ga suodbode z ostrogami, kar najsilneje more, z bojnim hrupom se pomeša ostro rezgetanje, in vranec se vrže z vso močjo na jezdeca, ki mu hoče zastaviti pot . . . Nasprotnikovo naličje je tudi spuščeno; tekmeca dvigneta svoje meče k najsilnejšim u-darcem . . . Premislil skoro pade meč z roke, in vendar se še ni niti prekrižal z nasprotnikovim . . . Sovražnikovega konja krije rdeča odeja s štirimi srebrnimi levi, a že precej obdrgnjena, na vitezovi čeladi rdečebela perjanica, toda že precej po- RE-NU AVTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderje. Welding 1 J. POZN1K — M. ŽELODEC _GLenvlUe 3830._ East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderaOn 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno ln dobro. FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9350 6% pivo, vino, žganje In dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV ITIIIIimHIIIItHmilllHKHKHHIIIHIIIIIIIIII] SKEBE & ULLE PLUMBING and HEATING CO. 15601 Waterloo Rd. KEnmore 7248 ftiiiiiiiimrmiTiiiimiHKiiiiiiKiiiTmiiiiiTr BOLJŠI GAZOLIN GRE ZDAJ V SOHIO SESALKE SOHIO refinerije niso izgubile časa v premenitvi za izboljšano kakovost gazolina. Toda, nar avno, to ni moglo doseči vsakega odjemalca kar čez noč. Moralo je iti skozi več stopinj transportacije in zaloge, da je nadomestil vojni gazolin. Vsak dan ZDAJ pa teko zaloge izboljšanega Sohio X-70 in So-hio Supreme gazolini v več Sohio postaj. Torej glejte za boljšim gazolinom pri Sohio sesalkah. Zapeljite tje, napolnite si ga ter se veselite naše novo dobljene svobode vozarenja. SOHIO THE STANDARD OIL COMPANY (OHIO) bledela in deloma poruvana. | "Vratislav ..." Premisl prevpije s tem klicem žvenketanje jekla. , Vitez odstrani J I pod čelado se Poii obličje. I (Dalje pri^i; V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA J LJUBLJENEGA IN NIKDAR L J ENEGA SINA IN BRATA Stanley Jersaj ki je dne 6. septembra 1943 v najlepf1 g vojaški službi t ako nesrečno že svoje mlado življenje Dragi Stanley, ljubi brat, dve leti v preranem grobu počiva Tvoja izguba pustila je srca otožni ki so tako iskreno Te ljubila. 1 V naših srcih vlada žalost, ob obletnici Tvoji oko se solzi, k Bogu naše prošnje se dvigajo da bi veselje nebeško vžival! rii Tvoji dragi, ki Te še vedno zelo po£re FRANK JERSAN, oče; J T/5 EDWARD, SGT. ANTHON? HENRY CM3C, bratje; J SOPHIE in MILDRED poročena M sestri. Ig Cleveland, O. 6. sept. 1946. 1872 m A * s NAZNANILO IN ZAH«^ Tužnega srca naznanjam vsem jateljem in znancem, da je po dolgi doma . Anton Kramp« Blagi pokojnik je bil doma od Tp111*« Rob in Velike Lašče. V Ameriko je 'Prišeag jf Bil je član društva Carniola Tent 12» f va-sv. Vida št. 25 KSKJ. Njegovo truplo v naročje materi zemlji na Calvary V0^ ^ Tem potom izrekamo iskreno zahval" ;;§j prijateljem pokojnika, ki so položili . ^ vence h fcrsti. Našo zahvalo izrekamo tj1 ^ so darovali za sv. maše, ki se bodo bra p pokoj duše pokojnika, kot tudi vsem, ^ , šli pokropit, ko je ležal na mrtvaškem 0 . jjr Najlepša hvala pogrebcem, ki so n°s!a^ onim, ki so dali svoje avtomobile bre^P ^ slugo za prevoz na pokopališče, kot tudi ^ se udeležili pogreba ter spremili pokojni mu .počitku. Lepa hvala pogrebnemu zavodu A-novi za vzorno urejen pogreb in vsestrafl ^ t šo poslugo. Enako lepa zahvala rnsg1"' ^ nikvarju za tako lepe cerkvene pogrebne sv- Vidu- . t Tebi, d'ragi oče in soprog, pa kliožrj si odšel iz naše srede, a kruta usoda je ' Spominjali se Te bomo do konca naši*1 if' ■prijazna narava si je pridobila spoštov® ^ ljulbljenost; pri vseh, ki so Te poznali ' pj ohranili v častnem spominu za vedno. * ru v grobu* hladnem. Žalujoči ostali: MARJANA, soproga; TONY, LADI, sinova; OLGA, SILVIA, hčeri. Cleveland, O. 6. sept. 1945._^-^JM*