MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JU303L4VT J St. 203 iM dan (G.O.M1IB r^-^ddP«. Naročakiai » 1 —m ^ ^ajo Uto L 75.—, » inozemstvo ^fjft »tot — OiMu u 1 mm pco*o*a "f ovwkm m obrtna oglat« L aa uiart' / 1.50, oglase denarnih »todor 1» i— strani L * Trsta, t pttek, avgusta 1927, Storilka SO Letnik Lil EDI Uradniitvo fa> apramiltroi Tr«t (3U tdica S. Francesco d'Anfal 20. Te- * lafon 11-57 Dopisi na| »a poittMo iiključno uredniitru. oglaii, rekla- . aacife tn denar pa upravnittvu. Rokopisi se ne vračajo. Nafrankirana ^ pisma sa aa sprejemalo. — Ust. salotba in tisk TUkarne .Edino.U. * Poduredniitro ▼ G o r i c i i ulica Giasut Cardneci it 7, L n. — Telet it 327. Glavni in odgovorni uredniki prof. Filip Pario. Svetovno trgovsko brodovle Najnovejša izdaja znanega %Lloyd's Register» prinaša kot po navadi popolno statistiko vseh trgovinskih ladij na svetu od 100 ton velikosti naprej in sicer z razdelitvijo v one, ki so grajene z jeklom, z železom in lesom, kot tudi one, ki služijo za vožnjo po notranjih jezerih v Severni Ameriki. Vseh ladij je 33.000. ' iz seznama se posnemlje, da se je v prošle m letu povišala tonaža svetovnega trgovinskega brodovja za čistih 408.540 top. Kaiveč se je zvišala mornarica 1914 Velika Britanija Angleške kolonije Danska Francija Nemčija Grčija Nizozemska Italija Japonska Norveška Španija Švedska Združene države za morje za jezere Druge države Skupaj Na teh številkah pade v sledeče: Trgovinsko brodovi e Anglije se je sorazmerno jako malo zvišalo, na splošno pa se lahko reče, da se drži na isti višini kot pred vojno. V tem večji meri pa se je posrečilo zvišati drugim narodom obseg tonaže, katerim se mora pripisati skoro izključno ves porast. Anglija prevladuje po številkah še vedno, toda ne več tako eklatantno kot pred vojno. Posebno močno je narastla tonaža Združenih držav (+ 9V. mil3- ton), Japonske (4- milj.), Italije (4-1,966.000), Francije (+ 1,440.000) ter Nizozemske (+ 1.173.000), medtem ko edina Nemčija izkazuje zmanjšanje za 1,815.000 ton. Vendar je treba upoštevati, da jt bila Nemčiji odvzeta po mirovni pogodbi skoro vsa trgovinska mornarica in da je njena upoštevanja vredna tonaža od 3,320.000 ton bila zgrajena vsa v povojnih letih Tako-le si pa sledijo po velikosti tonaže različne države danes in pred vojno; odstotki izražajo razmerje napram celokupni svetovni tonaži: Nemčije in Anglije in sicer prve za 252.128 ton, druge pa za 242 753 ton. Mornarica Združenih držav izkazuje zmanjšanje tonaže in sicer za 204.489 ton, ker se je razprodalo do®U starejših ladij. Ravno iz istega vzroka se je itudi mornarica Anglije zmanjšala za 90.775 ton. Zanimiv je sledeči sestavek, ki nam prikazuje razliko med celotno tonažo trgovinske mornarice pred vojno 1. 1914. in 1. 1927., razdeljeno na različne države'(v tisočih ton): Met taMtat-m 18.892 1.632 770 1.9-22 5.135 821 1 472 1.480 1.708 1.957 8 U 1.0,5 2.0>7 2.2 .0 34 9 45.4)4 oči 1927 19.179 2.699 1.032 3362 3.320 1.026 2.645 3.396 4.033 2.803 1 136 1.329 11.171 3.435 8.701 63.267 Razlika 'T 4- t 287 1067 262 1440 1815 205 1173 1966 2325 846 252 314 '4- + + Anglija Z dr. države Japonska Italija Francija Nemčija 9144 175 222 -f- 17.863 1927 30.3 & 21.6% 6.455 5.4% 5.3 £ 5.2« 1924 41.68 9.4 % 3.8% 3.1 % 1.2% 11.0 /o Ako j e svetovna tonaž a narastla v zadnjih 13. letih, 1914-1927 za 17.8o3.000 ton, je narastla v prejšnjih 13 letih, 1901-1914 še za razmeroma dosti več, namreč za 21.395.000 ton. To dokazuje, da se je tempo v gradbi ladij v zadnjih letih zmanjšal. In kljub temu se sedaj občuti jako močna konkurenca, izvira-ječa iz prevelike tonaže. Ako izvzamemo iz navedene tonaže vse ladje 1) starejše kot 25 let, 2) izpod 5000 ton, 3)' zgrajene iz lesa ter okoli 6 milijonov ton za prevoz petroleja, nam ostane res prvovrstnega brodovja skupno na celem svetu samo 24,800.000 ton. Od tega poseduje Anglija 37.7%, sledijo Združene države s 22.18%, Italija s 6.79%, Nemčija s 6.17% in Francija s 6.08%. Končno bodi še oni - i ono za primero z navedenem! ogromnimi številkami, da razpolagajo vsa tržaška paroplovna podjetja z okoli 800.000 ton. parnikov. MKitt iipblita [M]i pri kralja in v Rimu TURIN, 25. Včeraj je prispel v Turin Nj. V. kralj. Okrog poldneva je v kraljevi palači sprejel predsednika liberijske republike Bumbar Burgess Kinga. Avdijenca je bila zasebna. Kralj je zadržal predsednika Liberije tudi pri obedu. Po obedu je kralj povedel liberijskega državnika v kraljevo orožarno. Nato pa se je predsednik Bum-i>rr Burgess King spet odpeljal v Iiotel «Europae, kjer se je bil nastanil. Popoldne je posetil tvornice «Fiat». RIM, 25. Davi ob 8. uri je predalnik liberijske republike pri-- v Rim. Spremljala sta ga U - rijski poslanik v Parizu in njegov osebni tajnik. Na kolodvoru Termini je predsednika sprejel v imenu vlade državni podtajnik pri zunanjem ministrstvu on. Grandi. Pri sprejemu so bili navzoči tudi zastopniki rimskega guvernerja. Danes je bil predsednik Liberije v Panteonu. Jutri opoldne ga bo sprejel tudi papež. Nato pa bo še tekom dneva odpotoval. Hov! kazenski zakonik bo dovršen meseca oktobra RIM, 25. V kratkem bo izvedena reforma zakonikov, kot jo je odobrila poslanska zbornica. Pravosodni minister on. Rocco je na tem, da prouči s pomočjo izvedenih pravnikov tozadevni zakonski načrt in da reformo izvede. Najprej se bo izvedla reforma kazenskega zakonika. Pravosodni minister je zakonski načrt za spremembo tega zakonika poveril posebni komisiji pravnikov, da ga prouči do poslednje potankosti. Nato bo zakonik predložen medparlamen-tarni komisiji. Kot izgleda bodo vsa tozadevna dela dokončana proti koncu oktobra. Delovanie odbora za dolcHtev cen RIM, 25. Napovedana seja izvrševal nega korporacijskoga odbora za cene se bo vršila po vsej priliki jutri. Odbor je že na svojem prvem sestanku premotril splošni položaj gibanja cen ter je proučil delovanje vlade in prizadetih in strokovnih udruženj, ki je v zvezi s tem gibanjem cen. Na svoji jutrišnji seji bo odbor ugotovil zaključke podvzetih mer in bo sestavil načrt za nadaljnje delovanje teb u-druženj, ki jim bodo v tem oziru dane na podlagi ustave dela gotove pravice Odbor bo razpravljal tudi o drugih vprašanjih, ki pa 30 podrejena važnosti. Otvoritev kongresa mednarodne zveze visokošolcev RIM, 25. Včeraj zjutraj 9e je vršila na Kapitolju, v dvorani senatorske palače, svečana o-tvoritev 9. kongresa mednarodne zveze visokošolcev. Kot predgovornika sta nastopila gr. uff. Delliozanti, ki je pozdravil zbrane visokošolcei v imenu rimskega guvernerja, in on Turati kot predsednik fašističnih visokošolskih skupin. Kot poslednji je govoril prosvetni minister on. Fedele, ki je izrazil v imenu vlade in njenega načelnika veliko zanimanje za visokošolsko gibanje. Minister je otvoril kongres. Bivši poslanec aretiraš in spet Izpuščen na svobodo RIM, 25. (Izv.) Pred par dnevi je bil aretiran v bližini- Švicarske meje bivši socijalistični poslanec Konštantin Laz zari. Ker se mu pa ni moglo dokazati nobene krivde, je bil danes na u-kaz sodne oblasti izpuščen na svobodo. _ Novi madžarski poslanik pri Vatikana BUDIMPEŠTA, 25. Na mesto Aleksandra Na#yja je bil imenovan za madžarskega poslanika pri Vatikanu Jurij Bar-cza. hipe ■od« PARIZ, 25. «Matinu» poročajo iz New-Yorka, da je Bertaud, pilot letala «01d Glory», ki namerava poleteti z New-Yorka preko Atlantskega oceana v Rim, Izjavil, da bo danes odletel. Meteorološka porcč:l-i bila z^lo ugodna, taiko da ni nobene ovire, ki bi mogla še nadalje za-držati polet. NEW-YORK, 25. Ob 16. uri po ameriškem času je letalo «01d Glory», s katerim namerava letalec Bertaud po1 p teti preko Atlantskega oceana v Rim, po poskusnem poletu pristalo na letališču «Roosewelt», kjer so se pričele priprave za odhod, ki je določen za danes zvečer. NEW-YORK, 25. Radi nasprotnih vetrov je letalec '*aud v zadnjem hipu odložil -aiiod. Demonstracije radi smrti Sacca in Vanzettija PARIZ, 25. t7 Toulousea poročajo, da so wiu komunisti v neki kino, kjer se je predvajal neki amerikanski film. Policija je dala kino izprazniti, pri tem pa je prišlo do spopada in je obležalo 12 stražnikov deloma lahko deloma težko ranjenih. V Parteu samem je bil že včeraj vzpostavljen mir in se je celo notranji minister Sarraut izr razil, da je policija bila na mestu in da bo znala preprečiti vsako demonstracijo in motenje miru. Podvzete so bile ponovno najstrožje mere. Včerajšnji jutranji listi so pri nesli vest, d? komunisti sramotili grob neznanega junaka. Pa se ta vest sedaj že demen-tira. AMSTERDAM, 25. V Amsterdamu so se ponovno pri H incidenti med policijo in demonstranti. Vendar pa se je policiji vselej posrečilo razgnati prote-stirujoče množice. Do sličnih spopadov je došlo tudi- v Rotter-damu in ?Taagu. V Rotterdamu je bilo več oseb ranjenih. NEW-YORK, 24. V predoru pozemeljske železnice blizu Chamberge stre eta je policija prijela sumljivo osebo, ki je bila opremljena z vlomilskim o-rožjem in je imela neki imenik znanih newyorških osebnosti. Policija je mnenja, da je prijela človeka, ki se je namenil napraviti več bombnih atentatov. Slučaj je v zvezi z usmrtitvijo Sacca in Vanzettija. Odbor z% Sacca in Vanzettija je sklenil ustanoviti «li«o prfc-vice», ki bi na svojem kongresu preiskala vso zadevo in dognala nedolžnost Sacca in Vanzettija. Namerava se jim postaviti celo spomenik. PARIZ, 25. 19. septembra se bodo vršile v Parizu velike slav-nostL 300.000 Američanov, ki so se udeležili svetovne vojne, se bo zbrala pod pariškim slavolokom. Američani se že odpravljajo iz Amerike v Pariz. Sedaj pa javljajo pariški listi, da namerava francoski odbor za Sacca in Vanzettija izpostaviti tega dne žaro s pepelom Vanzettija in proglasiti tega dne sploSno žalovanje po vsem Parizu BOSTON, 25. Razni odbori za Sacca in Vanzettija so objavili proglas, v katerem vabijo razne delavske organizacije na konferenco v New-Yorku, ki se ima vršiti v soboto in v nedeljo. Konferenca ima namen, da se dokaže nedolžnost Sacca in Vanzettija, da izzove preiskavo od strani ameriškega senata o procesu in njuni justifikaciji ter da da pobudo za nabiranje podporza družini dveh nesrečnih anarhistov. Bolgarski kralj ptl predsednike francoske republike PARIZ, 25. Bolgarskega kralja Boriaa, ki je prispel včeraj inkognito v Pariz, sta spremljala njegov brat in pobočnik. Davi je bil v gradu v Versaillesu, popoldne pa je posetil v gradu Ramboulletu predsednika francoske republike Doumerguea. PRAGA, 25. «Češke Slovo» prinaša po bolgarskem uradnem poročilu: «Glasovl o bližnji zaroki' kralja Borisa so brez vsake podlage. Njegovo potovanje v inozemstvo je v tesni zvezi z notranjo obnovo bolgarske države. lilljofrt dirnula nromkll Konferenca Male antante im PRAGA, 25. TukajSnji poročajo o sestanku zunanjih ministrov Malo antante, ki bodo razpravljali o skupnem nastopu pri Družbi narodov, katere zasedanje so bo pričelo brf-kone septembra meseca. Ministri bodo zavzeli svoje stališče napram akciji lorda Rotheme-reja in položaju na Balkanu, ki je nastal po smrti romunakega kralja Ferdinanda. Zeflml paSa nmrf KAIRO, 2-<. Včeraj popoldne je umrl Zag-lul paša, bivši predsednik egiptovske vlade in načelnik nacionalistične stranke vi Egiptu. ■«6en incident na zaključni seji ŽENEVA, 25. (Izv.) Danes je bil zaključen kongres evropskih narodnih manjšin. Sprejete so bile resolucije, ki se nanašajo na državno suvereniteto, na pravice narodnih manjšin m na medsebojno sodelovanje manjšinskih skupin. V posebni resoluciji apelira kongres narodnih manjšin na Družbo narodov, naj čim prej vzame v pretres problem evropskih' narodnih manjšin. Tik pred zaključkom kongresa se je pripetil neljub incident, ki bi lahko rodil težje posledice. Pred zaključkom seje se je ogla-'sil k besedi zastopnik poljskih narodnih manjšin v Nemčiji in protestiral proti mu, da kongres tudi letos ni pripustil zastopnikov Frizov k razpravi. V svoji izjavi je naglasil, da se pojavljajo na kongresu nasilne politične tendence, s katerimi se ne more strinjati in da zato v znak protesta s svojo delegacijo zapušča zborovanje. Tej izjavi se je nato priključil tudi zastopnik danske narodne manjšine v Nemčiji profesor Kristian. V znak solidarnosti s Poljsko so tudi delegati vseh slovanskih narodnih držav manjšin zapustili dvorano. Predsednik kongresa dr. Wil-fan je v daljšem govoru obžaloval ta incident in se je izrazil nado, da bo čimprej mirnim potom in sporazumno likvidiran. Najavil je, da bo izvoljen poseben odbor, ki bo imel nalogo, da izgleda statute zveze narodnih mnašin? in dolnče pogoje sprejemanja novih manjšinskih skupin. Zastopniki židovskih, nemških in * madžarskih novih majšin-skih skupin. Zastopniki židovskih, nemških in madžarskih narodnih manjšin so v daljših izjavah izrazili svoje popolno zaupanje in zahvalo vodstvu kongresa. Kongres je bil nato zaključen. Incident je izzval posebno v francoski in nemški javnosti globok vtis. V političnih krogih se izraža bojazen, da bi zamegla abstinenca slovanskih narodnih manjšin dovesti do poostritve njihovih medsebojnih od noš a-jev. Saja finančnega odbora. BEOGRAD. 25. (Izv.) Politični Jcro ^ zelo zanimajo za jutrišnjo se - uančnega odbora. Nekateri čin m, med njimi člana Jugosloven-skega kluba gg. Pušenjak in Smo-dej. so Že danes prispeli v Beograd. Tudi dnevni red seje je že znan. Na prvem mestu dnevnega reda ja poročilo ministrskega predsednika o merah za ublažitev gospodarske krize. Ministrski predsednik g. Vukičevič, ki se jo danes mudil v Jajcu v Bosni, je že na potu v Beograd. S tem pa še ni rečeno, da se namerava udeležiti seje finančnega odbora. 9l Korošec potuje ▼ Beograd BEOGRAD, 25. (Izv.) Kakor se doznava, prispe jutri načelnik SLS dr. Korošec v Beograd. Beauleeijska dela na Dravi in Savi BEOGRAD, 25. (Izv.) Ministrstvo za poljedelstvo je odobrilo kredit v znesku dva in pol milijona dinarjev za regulacijska dela tia Dravi in Savi._ Vvdzeloe ne bo sastopal grške vlade pri Dra£M narodov ATENE, 25. Venizelos je biroja vno obvestil zunanjega ministra Mihalakopulosa, da mu nI mogoče načel o vati grški delegaciji pri zasedanju Družbe narodov niti se v kaki drugI obliki udeležiti jesenskega zasedanja v 2enevL Pm mlnm vajs avstrijske državne hrambe DUNAJ, 25. (Izv.) Prvikrat, odkar obstoja i .strijska republika, se bodo letos vTšile na Tirolskem vaje avstr. drž. brambe, katerim bo prisostvoval minister za državno b ram bo. Vaj se bodo udeležili 4 polki alpskih lovcev (Alpenjaeger) s strojnimi puškami, gorskimi topovi in tehničnimi oddelki ; vsega skupaj se jih bo udeležilo 10.000 mož. Vaje se bodo pričele dne 5. septembra in se bodo vršile ob meji do Brennerja. Od 9. do 10. septembra bodo značile akcijo za o-brambo alpske cone. - -n Brezposelnost v Avstriji DUNAJ, 25. V Avstriji živi 136.754 brezposelnih delavcev, ki uživajo državno podporo. Te kom meseca julija je narastlo število brezposelnih za 845. Poleg teh 136.754 brezposelnih pa je v Avstriji še kakih 24.000 drugih nezaposlenih ljudi, ki pa ne uživajo nikake podpore. Povratak Baldurlna v Anglijo LONDON, 85. Anglaški ministrski predsednik Ba1dwin se je povrnil na parniku «Empress of Scotland» v Southampton. Hindenbnrg potuje v London? BERLIN, 25. «Taegliche Runck schau» poroča, da krožijo v londonskih političnih krogih govorice o bližnjem posetu predsednika nemške republike Hinden-burga v Londonu. Primas Španije umrl MADRID, 25. Umrl je kardinal Reig y Casanova, nadškof v Toledu in primas Španije. Drzen nastop čehoslovaških nacionalistov PRAGA, 24. Včeraj) zjutraj je vdrlo šest ljudi v vilo g. Porela, svetnika čehoslovaškega vojnega ministrstva. Vojni minister je poveril svetniku Porelu listine ki se tičejo voditelja čehoslova Ških nacionalistov generala Gaj-de, naj jih prouči. Neznanci so zahtevali listine cd Porela in ker jih ni hotel sam izročiti, so se jih s silo polastili in izginili Policija, ki je biln o tem takoj obveščena, je uve>' preiskavo in dog-nala, da so bili neznanci pristaši generala Gajde. Sledile so še tekom noči hišne preiskave pri mnogih nacionalistih, tudi pri generalu Gajdi. Policija je preiskala tudi tajništvo praške nacionalistične organizacije in prostore praškega nacionalističnega lista. Preiskave so končale brezuspešno. Aretiranih pa je bilo šest članov praškega nacionalističnega direktorija. Politične beležke Položaj poljske industrije nafte. V mesecu juniju se je pridobilo na Poljskem približno 6.233 cistern nafte, 21 milijonov kub. metrov petroleja in 60 ton voska. Tzvoa nafte je v zadnjem času nekoliko padel. Cehoslovaška jG meseca junija uvozila 3.629 ton poljskega bencina, 7tfl ton kurilnega petroleja in 1.318 ton strojnega olja. Vsled napuščenja kartela uafte se je pojavila v tej industriji velika konkurenca med posameznimi tvornicami. To konkurenco je izzvala o! olnost, da zamore poljski trg konzumirati komaj polovico izdelkov teh tvornic in se mora druga polovica izvažati. Izvoz v inozemstvo pa tem tvornicam le malo nese, ker so tam cene mnogo nižje kot na Poljskem. Da bi se znižale cene nafti in petroleju, nameravajo tvornice povečati produkcijo ter spet ustanoviti novo družbo, ki bi položaj jako izboljšala. Steklarski trust v sovjetski Rulsjl Sovjetski narodni gospodarski svet je sklenil ustanoviti v ZSSR steklarski trust. Člani trusta bi bili tvornica stekla Gud - Chrusta-lizska, 5 Malcevskevskih tvornic in še 13 manjših tvornic, ki so podrejene vladimirskemu narodnogospodarskemu ^vetu. Trust bi začet delovati 1. oktobra letošnjega leta. DNEVNE VESTI Ni. E. načelnik vlade v Trstu Kot smo javili na kratko že včeraj, je prispel predvčerajšnjim popoldne kmalu po peti uri na krovu vojne ladje «Giu-liana» v spremstvu še dveh bojnih enot in ene jahte Nj. E. načelnik vlade on. Mussolini. G. Mussolini je prispel iz Benetk. Prihod načelnika vlade je bil popolnoma nepričakovan, kajti Nj. Ekscelenca potuje strogo privatno. Obveščena je bila le prefektura in pa pristaniško po-veljništvo. Radi tega ni bilo ni-kakih sprejemnih svečanosti. Kljub temu se je raznesla novica o prihodu načelnika vlade z bliskovito naglico po vsem mestu in takoj so zaplapolale najprej po glavnih ulicah in potem postopoma po drugih državne zastave v pozdrav velikemu gostu. Tukajšnja fašistovska zveza je izdala še isti večer na meščanstvo sledeči proglas: «TržaČani! Vodja, napram, kateremu se - • ^rja zvesta ljubezen našega ^ nahaja na našem morju. Pozdravlja ga plapolajoča trobojnica z ladij, iz ladjedelnic, s hiš. Obrnimo k njemu našo diihtečo vero z obljubo, da bomo v teh deželah trdni vojščaki v imenu njegovem in domovine. Živel Mussolini! Zvezni tajnik; Giuseppe Cobdl.» Kmalu po prihodu on. Mus-solinija se je podal na krov ladje tržaški prefekt kom. For-naciari, s katerim se je ministrski predsednik raizgovarjal več Časa. Medtem se Je ifckrcal na kopno Mussolinijev oseb. tajnik gr. uff. Chiavolini ter se podal na prefekturo. Z ministrskim predsednikom sta prišla v Trst tudi general Ca vali ero, državni podtajnik v vojnem ministrstvu ter admiral Sirianni. Na pobreŽJu se je nabrala med tem velika množica meščanov, ki so imeli tam priliko videti načelnika vlade, kako si je s krova ogledoval krasote mesta in zaliva, ki ju je ravno obžar jalo zahajajoče solnce s svojim sijajem. Zvečer okoli 9. ure pa ae^Le zbrala pred prefekturo in napobrežju velika množica me- so prirejale g. Mussolini ju navdušene ovacije. Vsa državna poslopja in vse važnejše stavbe mesta so bilo praznično razsvetljene. Kljub temu, da je obisk Nj. Eks. načelnika vlade strogo pri-vaten, je zavladalo v tržaškem prebivalstvu splošno praznično razpoloženje, v katerem se navdušeno raduje prijaznemu presenečenju, s katerim ga jo, sa g& delavci, ta-pošleni na ladji in pomorščaki drugih txgovimktti brodov na-vdudeaK) pozdravljali. Nato je prvi minister sedel t avtomobil ter ae v spremstvu Nj. E. Sferfem«-ntja, Nj. E. C&vailera in Nj. E. Graaooirja podal v videmsko pokrajino, kjer je prisostvoval eni fazi vojaškHi vaj, ki se vrSdrjo tam. __(Štefanij. t FRAN PONIKVAH Pišejo nam: Pretekli teden je preminul v Kr- minu g. Fran Ponikvar. Pogreb so je vršil v soboto. S pokojnikom lega v grob blaga duša v pravem pomenu besede. Mlajše pokolenjo se ga bo najbrže komaj spominjalo, kor je v zadnjem času Živel izven Trsta. Pač pa je njegovo ime dobro znano vsem starejšim rajskom, ki se spominjajo njegovega delovanja v Dramskem društvu, kjer je bil blagajnik in ves čas garderobnik. Pridno je deloval tudi pri dramskem odseku pri Sv. Ivanu. Preživel j© dolgo dobo med nami pri Sv Ivanu in bil od vseh Čislan in spoštovan kot vzor moža poštenjaka in značaja. Naj mu bo lahka zemljica, a preostalim sorodnikom naše iskreno sožalje. IŠČE SE Kr. prefektura sporoča: Italijanski delavec, po imenu Casotto Secondo. o katerem niso znane natančnejše podrobnosti, je zapustil v 1. 1923. mesto Willow Bunch (Saskatchewan, Canada), ostavivši g. Treffe Bonenean Wi-low Bunch, Sask, pooblastilo z nalogom, da iztirja nekatere terjatve in plača neke dolgove. Casotto je izjavil, da gre v Chi-cago, kjer da ima poročeno sestro, 'katere ime je tudi neenano. Od tedaj ni Casotto dal več nobene novice o sebi in se ni moglo svedeti, ali je živ ali mrtev in ali se je vrnil v Italijo. Ko se izterjajo vse terjatve, preostane, kot zatrjuje g. Bonneau, za Casotto ali njegove morebitne dediče aktiva v znesku 500 dolarjev. Kdor bi kaj vedel o njem, se prosi, da obvesti kr. generalni konzulat Italije v Monterealu, Kanada. Iz tržaškega življenja Avlo podrl otroka. Včeraj zjutraj je neki osebni avtomobil, katerega šofer je ostal neman, podrl v ulici Cologna G-let-nefra Humberta Buttazzonit, sta-aujočega v ul. Giulia št. 38. Deček « namreč nenadoma stekel čez :esto in tako prišel na pot avtomobilu, ki je vozil z normalno nag-'ico proti Opčinam. Siromak jo je 9ri vsej nesreči poceni izkupil, taiti zadobil je le številno praske do obrazn in desni rami in nenevarno rano na čelu. Dva orožnika ti sta se tedaj nahajala tam blizu, ita spremila nesrečnega otroka na rešilno postajo, kjer mu je zdrav-aik podal potrebno pomoč. Ker ajegove poškodbe niso nevarne, je )il nato Buttazzoni prepuščen domači negi. Nesreča, ki... se nI zgodila Potniki, ki so so včeraj okoli "1. ure vozili s tramvajem proge it. 4 po Corso Garibaldi, so pre-itall par hudih trenutkov. Ko je tramvaj, ki je vozil z navadno bruno proti trgu Garibaldi, dospel io ulice Vidali, je izza vogala te ulice nenadoma privozil čez tir dvovprežen tovorni voz, ki je tako prestrigel pot tramvaju. Razdalja med obemi vozili je bila tako majhna, da so vsi navzočni že mislili, da je trčenje neizogibno. Potniki v tramvaju so že planili s svojih sedežev in se prestrašeni gnetli '-oti izhodom, da bi pravo-tasno skakali s tramvaja. Toda do nesreče, ki bi utegnila imeti hude posledice, pa vendarle ni prišlo; preprečil jo je zavirač Viktor Kermaz, ki je z veliko prisotnostjo duha naglo stisnil zavore In ustavil tramvaj tik pred vozom, ne da bi ga zadel. Sunek, ki je nastal radi tega naglega manevra, je spravil potnike iz ravnotežja tako da so nekateri nehote zopet sedli na sedeže, budega pa se ni zgodilo nikomur. Tržaško sodišče VsUfeeaneeiaa romantična Slaparja pred aodiHea Včeraj se je vršila pred tržaškim kazenskim senatom pod predsedstvom cav. odv. Sbis& velika obravnava proti Ivanu Skok, staremu 25 let, Rozaiiji Zaccaria, Mariju Er-ivatta, Carmen Gerzabech, Mariji Lovani, Petru Bolduzzi, Angelu Kroean In Josipu Ciaktini. r Glavne osebe tragikomičnega ao pravzaprav Katarina por. Veni, stanujoča v neki ulici Revere, nje služkinja Bcamperie in Ivan Skok. ! Poslednji se je pred časom navidezno zaljubil v Venijevo, ki ži-(Vi lo^etia od svojega moža. V eni jeva jo odklanjala to razmerje — i tr>o led pa je Skok vendar doee- rda je brnel hoditi k njej v hi-Vse to pa t mejah prijateljstva, ker se je Venijeva bala, da bi o razmerju zvedela njena sestra. Nekega lepega dne ji je Skok za&epetal, da njena služkinja ni poštena in da ne Uvl ravno preveč moralno. Da jo prepriča o teh besedah, ji je dejal, da bo pisal Scam-periejevi pismo, v katerem jo bo vabil na ljubezenski sestanek. Venijeva naj pride v odločilnem trenutku in prekine idilo. Venijeva je verjela Skoku in Scamperlejeva pismu. Sla je na sestanek in Venijeva jima je sledila do restavracije na kolodvoru Cam-po Marzio. Tu stopi na poeorišče tretja o-seba — Marij Ervatto, — ki je vdrl v zapuščeno vilo in odnesel, kar se je odnesti dalo, in sicer: ženski kožuh vreden 10.000 lir, krasno lisičjo ovratnico vredno 3000 lir, usnjato suknjo vredno 1000 lir, nekaj denarja, samokres in drugo. Ko je Venijeva dobro oštela Scamperlejevo, sta se obe pomirjeni vrnili domov, kjer ju je čakalo neprijetno pres snežen je. — Kaj bo dejala sestra — si je mislila Venijeva in v sramoti in straiiu je šla tako daleč, da se je iMkia&Č potolkla po Čehi in odprla pHnevo cev ter tako simulirala, da ji je prišto slabo Ta simulacija je privedla do tega. da je kvestura njo in služkinjo aretirala, češ, da sta bili zmenjeni z zločinci. Seveda sta bili obe kmalu izpuščeni. Skok in Ervatto sta zastavila v Trstu kožuh za 1300 lir ter se odpeljala s »prijateljicama« Bo žalijo Zaccaria in Carmen Gerzabech v Benetke. Tam so oddali nekaj blaga mestni sastavljalnici in nekaj sta ga prodala Petru Bol-dueei, Angelu Frosan in Josipu Cialdini. V Benetkah ju je zalotila kve-stura in včeraj sta stala v družbi z omenjenimi pred tržaškim ka-senskim senatom. Oba priznavata tatvino precej cinično in opišeta dejanje, kakor zgoraj skoro smeje. Skok izjavi še, da so vsi drugi razen njiju dveh, nedolžni, kar spravi Bolduzzija v jok. V očigled priznanju obeh zlor čincev imajo maloštevilne priče zelo malo povedati. Besedo povzame zastopnik civilne 9tranke, odv. Berton. Za njim govori državni pravdnik cav. Roc-chelli. Oba zahtevata skrajno strogo obsodbo zločincev. Potem govorijo branitelji, in sicer r. Poillurci za Skoka, Zac-cariju Gerzabech, Marijo Lovani in Josipa Cialdini, brani Kecich, Frosanovo in Bolduzzija brani odvetnik Giannini in Marija Ervatto Robba. Obsojeni so bili: Skok na 4 leta in 9 mesecev ječo in 1000 lir globe; Ervatto 4 leta i-8 mesecev ječe in 1000 lir globe; Lovanijeva na 493 lir in 1000 lir globe. Drugi so bili oprošČeBi radi pomanjkanja dokazov. Vesti z Goriškega Iz ŽlffljCRjS ZiatOM&tkG imi ii Btfttota dr. Ft. I. Weji 1. življenjska pot. Le zdrava, kremeni ta kmečka družina, kot je družina Ssdejov v Cerknem, je zamogla dati ljudstvu ter vzvišeni duhovski službi današnjega slavljenca, krepkega in čilega zlatomašnika dr Sedeja. — Rodbina Sedejev je ena izmed redkih rodbin, kajti iz nje ni izišlo v zadnjih petdesetih letih nič manj kot šest duhovnikov. Naš vladika je zagledal v skromni Se-dejevi hiši luč sveta dne 10. oktobra 1S64. Spremljan od materinega blagoslova in vročih njenih želj je dovršil brzo kot silno nadarjen in marljiv dijak gimnazijske študije ter teologijo in je bil že leta 1877. šestindvajsetega avgusta, v triindvajsetem letu« posvečen mašnika. Služboval je le malo časa v svojem rojstnem kraju v Cerknem. Njegovi viaJji pastirji so ga odmenili za druga višja in odgovornejša mesta. L. 1878. so ga poslali v višji zavod sv. Avguština na Dunaj, da tam dovrši svoje študije in promovira za doktorja bogoslovja. Dunajska leta so bila za mladega teologa leta neprestanega vsestranskega študija, predvsem pa v orijentalističnem področju. Leta 1883. je že sprejelo v svojo sredo mladega doktorja domače mesto Gorica. Takoj je začel poučevati v centralnem semenišču. L. 1813. je ustanovil' tudi cecilijansko društvo. " Parletno vneto delovanje v Gorici ter posebno njegov sloves znanstvenika so ga povzdignili leta 1889. na visoko in odgovorno mesto ravnatelja avgustineja na Dunaju. Šele 1888. se je vrnil zopet v sv- ._*Uljubljeno Gorico, kjer je slu*" * vneto kot stolni župnik in ^.nik. Istočasno je tudi nadomestoval profesorja novega zakona v goriškem semenišču. Leta 1906. je stolica sv. Hila-rija in Tacijana dobila v njem enega izmed svojih najvrednejših in najsposobnejših vladik. OrlfentallstUBl Studi}!, gefttev likovne cerkvene unaetmaatf, ee-eilljanstvo, malo semenišče Kolikor mu je pač ozkoodmarjeni prosti čas pri težkem in obilnem bogoslovnem študiju dopuščal, se je kot mlad bogoslovec vneto bavif z učenjem jezikov ter z znanstve-no-bibličnimi študijam, s klinopisi, zgodovino in življenjem Aeircev, Babiloncev, Judov, Perzijcev in Arabcev. Prevzvišeni zlatomačnik obvlada nad deset jezikov. S svojimi znanstvenimi spisi je napolnjeval razne znanstvene revije, pri nas takrat družinski list «Dom in Svet». Kot splošno vsi Cerkljani nosi v sebi globoko ljubezen do glasbe in petja. Takratni razmah cecili-janskega petja ga je dobil med svejimi prvoboritelji ob boku Har-mela, Koko&rja, Fajglja, Lahar-narja in drugih. Že jako zgodaj je dopisoval v ljubljanski cecilijan-ski »Cerkveni glasbenik*. Koj ko se je vrnil kot doktor z Dunaja, je ustanovil cecilijansko društvo za goriško nadškofijo, ki je delovalo, dokler je bila pričujoča njegova vzpodbujajoča roka. Za časa njegove druge odsotnosti iz Gorice na Dunaju je društvo zopet zadremalo. Ni pa on zapustil svojega dela in na njegovo pobudo se je društvo vzbudilo k ponovnemu še Živahnejšemu delovanju. Iz svojih orijent&lističnih Študijev je posvetil glasbi dvoje spisov: 1) O glasbi v vzhodnih deželah in njeni zvezi s koralom; 2) Glasba pri zabodno-azijskih narodih: Babiloncih, Aaircih, Judih, Perzih in Arabcih. On sam je bil dober pevec, igralec na klavirju, posebno pa na harmoniju in orglah. Cim je zavzel mesto stolnega župnika v Gorici, se je-zavzel zato, da za dobi stolna cerkev lepo, dostojno glasbo. Izboljšal je pevski zbor ter vlil novega ognja med pevce. Spoznal je važeost dobrega petja v naših cerkvah in dobre pevske naobrazbe pri duhovskem naraščaju. Zato je že takoj prvo leto svojega visokega pastirjevanja leta 1907. priredil prvi cerkveno-glasbeni tečaj za duhovnike in zborovodje. Naravno, da ga kot vnetega ljubitelja glasbe vežejo prijateljske vezi z raznimi cerkvenimi glasbeniki, posebno pa s Premrlom. Najvišjemu pastirju ilirske cerkvene provincije tudi ni mogla uteči važnost cerkvene likovne u-metnosti. Na svojih ne3tevikkih vi-zitacijali se je neprestano trudil in skušal vplivati na svoje duhovnike sa pravilno izpremembo v tem oziru. Pomagalo mu je pri tem njegovo izredno bogato znanje pridobljeno po dunajskih muzejih in učilnicah ter kasneje posebno pomoč la+^ranskega kanonika dr. Dress!* iz Klosterneuburga. Temu je poveril pouk umetnostne zgodovine v osrednjem duhovskem semenišču. Priredil je tudi dva tečaja o tem predmetu leta 1908 in 1911. Vso svojo osebno skrb je doprinesel pa Škofijskemu muzeju, katerega bi rad postavil na znanstveno podlago. Izmed največjih in najbolj skrbi polnih del je pa bila dovršitev malega semenišča na zelenem gričku nekdanje vile Boeckman. Dovedel je do konca delo svojega prednika kardinala Misije. Štiri leta je vrelo na griču življenje arhitektov, inženirjev, monterjev in trum delavcev. V7zrasla je mogoč- na stavba malega semenidča, enega izmed največjih in najmodernejše urejenih zavodov osrednje Evrope. Lefa 1912. so se naselili v njem jezuiti s prvimi gojenci, leta 1915. eo prvi iastrelki rušili ponosno stavbo V mvib Htijenju Na Seetdeeetletnega sivega vladiko se je zrušilo Štiriletno krvavo gorje svetovne vojne. S svojim ljudstvom je delil trdo begunsko usodo in živel skromno življenje menihov cecilijanskega samostana v Zatični. Iz domovine so mu prihajali težki glasovi o trpljenju njegovega ljudstva in duhovništva o-stalega doma, o ruševinah njegovega življenjskega dela. Marec 191 R. ga je sprejel spet v domačiji. Sivi vene-c las mu je še bolj sivel pod težo zopetne durštev-ne preobnovitve dežele, pod tefco težke odgovornosti, s katero je bilo treba pričeti vse znova. Evharistič-ni shodi po deželi, pogosti misijoni po župnijah, globoko zamišljeni njegovi pastirski listi so pričeli polagoma celiti duševne rane ljudstva Z vojno odškodnino je zopet vstala ponosna stavba malega semenišča in so se napolnili njegovi prostrani hodniki dosedaj Že s tre- : razredi notranje zasebne gtm-ijt. Potožil nam je pa prevzvi-ieni, da se ne more prav razviti škofijski muzej radi popolnega uničenja po vojni. Težko bo tudi zmogla naša dežela toli potrebno orglarsko šolo za organiste, kateri bi nadškof po zgled uhliž-njih škofij rad pripomogel do življenja. 73 let mu nikakor ne more zavreti njegovega neugnanega toka delavnosti in telesne svežosti. Radi prezaposlenosti je moral opustiti znanstvene delovanje in piše le še latinski v Foglium diocesanum, katerega urednik je tudi on sam. Vzraslega iz priprostih korenin prav iz osrčja našega ljudstva ga visoko ceni sveta stolica kot vzor pastirja, ga iskreno ljubi priprostoga in srčno dobrega celo ljudstvo ter mu je iskreno in sveeto vdana vsa duhovščina z redko izjemo par neugnancev. Predvečerna zarja življenja, ki obzarja danes ob petdesetletnici svetih daritev njegovo častitljiva glavo v skrhani cerkvi sv. Ignacija, je vse spletena iz večnega zelenja njegove neprestane molitve, iz gorečega cvetja njegove neugasne sknbi za izročene mu ovce, prepletena z globokim trnjem trde preizkušnje vojne in povojne dobe. Ozki zidovi cerkve se zdijo, da se razmikajo in da ne prisostvujejo tej današnji čudodelni daritvi samo povabljeni gostje, zvesti so-bratje in bližnja cerkvena občina. S&otisoČer ol vrr/ cele dežele strmi k skromnemu oltarju, neslišna se zliva harmonija tisočerih src: Bog ga živi še mnogo let! Nadškof v Cerknem. Knez in nadškof Ftr. B. Sedej se poda v soboto v Cerkno, k jer bo v nedeljo praznoval slovesno sv. mašo združeno s spomini na svojo novo mašo pred davnimi petdesetimi leti. ko je kot mlad novomaš-nik s tresočimi rokami prvič povzdignil kelih daritve k Boku. Ob tej priliki bo tudi delil na Cerkljanskem sakramenta v. birme. Isgšti na BFSdnjjh Jesenski izpiti aa srednjih šolah vpisni in ponavljalni se začno di^e le. septembra. Prošnje sa pripustitev k izpitom se sprejemajo !o 10. septembra PraSnje ortih učencev, ki so zdelali v poletnem reku, morajo prispeti na ravnateljstvo do 30. septembra, pisane na navadnem papirju. Šolski pouk začne 1. oktobra. Premestitev Profesor goriškega učiteljišča Josip Zanei je premeHen v CagHa-ri OSardegna). Na njegovo m ©eto pride ravni' olj učiteljišča v PuM, Peter Castro ni ob kos* Maio, -.b leti staro Jerico Jev-šek iz &L Petra št. 180 je moral prepeljak Zel. križ v goriško mestno bolnico, ker se je močno ranila v nogo, zadevši ob koso. Rana je dolga 10 cm. _ IDRIJA - Vpisni in zrelostni izpiti na dopolnilni šoli v Idriji se začno IG. PODLISTEK PREKLETSTVO ZLATA Beanftina Spisal BLalee Oendrars • prevedel IJranee Magajna. (17) eSodnik Thompson,« je neomah-ljivo odgovarjal stari general, ^razsodili ste po svoji vesti in razsodba je bila objavljena. Danes mi pa govorite o denarju. Cesa iščem jaz, povejte mi? Pravice iščem in nič drugega. Najvišje sodišče v deželi naj izreče, če je pravica na moji strani ali ne. m to bo moralo tudi storiti Nič več ne apeliram na ljudi, temveč samo na Boga Do konca bom gnal zadevo in če mi ne bo podeljena pravica na zemlji, se tolažim, da j o bom dosegel v nebesih. Prišel bo dan, ko bom stal na Aeenici Vsemogočnega in Vsepravičnega in gledal svojim sovražnikom v oči!» Mina se je omožila z zobozdrav- nikom. General je bil zvest svoji besedi in je odpotoval v Vašingtom V žepu je imel identitetno listino, ki mu jo je bil dal župan v San Franciscu, dalje glasovito Thomp-sonovo razsodbo in knjigo Apokalipse. Thompsonu se je posrečilo, da je staremu generalu pridobil pri državni vladi letno pokojnino tritisoč dolarjev. Leta tečejo. Generala Sutterja pozna že ves Vašington. Od daleč poena vsak njegovo veliko, nerodno postavo, njegove noge, ki se drsajo v svojih nizkopetih Čevljih po tleh, njegov frak, ves pokrit z mastnimi lisami in prhljajem, in njegovo veliko, plešasto glavo, ki mu krčevito niha naprej in nazaj. On in njegov oguljeni klobuk je ena izmed posebnosti ameriške stolice. V začetku, radi spletk, e katerimi so ga njegovi nasprotniki prehiteli, so ga v mestu oeato sprejeli. Ko so pa leta potekala, je mnogo njegovih nasprotnikom pomrlo, javni funkcijonarji se pa umikajo v pokoj ali so prestavljeni. Pride dan, ko nihče izmed uradnikov ne ve več, Česa prav za prav išče ta stari, bedni, blazni mož. Prav priljubljena zabava med njimi je, da ga pošiljajo iz urada v urad. General pozna na pamet vse vhode in izhode oddelka za pravdnlštvo in pozna hodnike, ki vodijo v vse urade vašingtonskih ministrstev. Prihaja in odhaja, navzgor ali navsdol stopa pe stopnicah, trka na vrata, čaka potrpežljivo na hodnikih, prehodi na tisoče milj in tisočkrat m vrača po svojih stopinjah. V vsem je on kakor Človek, ki se je agnbil v labirintu. Toda on ne obupa nikoli. Zopet in zopet ga obiskujejo nepravi tn pravi odvetniki in sleparski pisači. Poslušajo ga zvesto In poaorao ter mu naposled dajo podpisati velike kopice listin, v katerih Jkn podeljuje četrtinko. polovico ali pa tudi vse, kar pričakuje dobiti. Kajti kaj bo njeara septembra Tozadevne prošnje morajo prispeti na ravnateljstvo najkasneje ^ 15. septembra. Iz trža£ke_pokrajine / IZ SKOPEGA BlagoefariJea)e kipa lurške Matera Božje V nedeljo 28. t m. ob 4. uri pop. bomo imeti svečano blagoslovlje-nje kipa lurške Matere Božje, katerega je darovala gospa Amalija Živic por. Toniatti. Ker so enake slavnosti redkokdaj, se pričakuje obilne udeležbe od strani vernega ljudstva. Reška pokrajina TSNCVO IN OKOLICA Pridružujemo so čestitkam novo-poročencema g. dr. Igorju Franku in gosp. Jelici Divjak: bila srečna mnogo let! — V nedeljo bomo imeli pri nas birmo, «ringelšpil» že čaka, da «povsd$gne» svečanost. Baje ima tukaj jako rodovitna tla, ker na sejem sv. Petra in Pavla je, kot se govori, odnesel lepe tisočake. Tudi v času največjega tarnanja ljubimo okroglo življenje. Kaj je lepšega od te zabave in harmonike! Ples na zemlji in v zraku. Vendar pa je treba resnici na ljubo pribiti, da se je od plesov po naših vaseh precej odnehalo in da gre v tem precej zasluge na eni strani fantom, na drugi pa — pomanjkanju. Tudi pomanjkanje je dober lek. Sedaj, ko smo bolj umirjeni, se lahko vprašamo, če je plesna zabava res tako imenitna. Ni li morda več užitka v lepi pesmi, v knjigi, ob poučnem razgovoru itd.! Tudi o tem je treba, da mladeniči in mladenke razmišljate in se raz-govorite. Poglejte, kje je več zdravja, kaj vas bolj spopolni. Svoji radovednosti boste najbolj zadostili z dobro knjigo. Tudi sedaj, ko suša ovira kmetska dela, je čas za to. Dobro gospodinjo napravi edino pouk, oziroma dobra knjiga. RAZNE ZANIMIVOSTI V spemin De Pinedevega poleta. Prebivalstvo občine Šesto Ca-lende (v milanski pokrajini) je sklenilo postaviti na mestu, s katerega je odletel De Pinedo pričen-ši svoj prvi polet, stolp v spomin na velike uspehe italijanskega letalstva. V stolp se postavi zvon, ki se bo krstil ' imenom Santia Maria, kakor sta se imenovali letali, s katerima je dovršil De Pinedo svoj drugi polet, in sicer črez južno in severcamerilko ozemlje. V bronu bodo zaznamovane vse postaje De Pinedovoga poleta. Stolp z omenjenim zvonom se odkrije slovesno na dan 4. novembra 1928. ob deseti obletnici zmage pri Vittorio Venetu. Posledice prepira V Haiphongu (azijatska Indija) sta se sprli dve ženski. Anamitka in Kitajka. Radi tega spora je prišlo do protiindijskih izgredov m do tepežk, ki so trajali štiri dni. Končno se je posrečilo policiji napraviti mir. Toda med nemiri je Mto ubitih šeet oseb, med temi pet Kitajcev in nad sto jih je bilo ranjenih. Trideset hiš je bilo ople-njenih, oeem jih je zgorelo, med temi neba tovarna. Nad 150 oseb je bilo zaprtih in vse to radi par psevk. s katerimi sta se obmetali dve ženski. Mojster vseh mojstrov. PaiSka policija je prejemala v zadnjem času vse polno pritožb, da so bile osebe, ki so čakale na> trgu de 1'Opera na omnibus. okrađene. Policija je poslala zek> spretnega detektiva na lice mesta, naj nadzoruje ljudi. Ko se je zopet odpeljal omnibus, je trčil ob detektiva mož, ki se mu je zelo mudilo k izhodu. Na poti proti domu je opazil detektiv, da mu jo izginila iz notranjega žepa listnica z zne»-kom 500 frankov in vse njegove izkaznice. BEiUTZ-SCHOOL vu Fabio vodi v vseh jezikih. 23, pouk io t*re-115T SE MALO kosov, vpogljivih naslanjačev od L 32 po L 26.90. Piazza Oberdan 11411 ZAKONCEMA, brez otrok, vošCemu gostilniške obrti, »e da v najem boljša restavracija na deželi. Naslov pri tržaškem npr« vniStvu. 118(* TRIJE šivalni stroji, novi, in motorno kolo «Ejtcelsior» z sidekarjem, se prodajo po zelo nizki ceni. Lado Petrič, mehr:u: Trnovo pri Bistrici 105. BOLJŠA družina sprejme na stanovanje dijaka ali dijakinjo v popolno oskrbo, tekom šolskega leta. Bellich, Reka, Via P am en o 28, 6. 1176 DIŠAVARNICA Romano, Trst, Fasso S. Giovanni 2. Bogata izbera. Konkurenčne cene. Pošiljatve na deželo. 1C?9 LJ U B IT ELJl~RELfKrH KNJIG imajo priliko nabaviti si naslednje knjige: Prešernove poezije. lavirna izdaja iz lela 1847. (Lit 80). Facaitnile Prešernovega rokopisa z uradnimi pripisi (Lit 100), Das neue Busch-Alburu (Lit 90), Die fidele Koin-moae. Ihistr. zbirka nemikega humorja, od sr. veka (Lh 80). Cene se razumejo. knjižarske provizije. Knjige so na ogled v Nat. knjigarni v Gorici. Via Cnr-d»»cci it. 7 samo do 30. avgusta t. 1. (1150) Izšel je roman NEMEZA (Mia L 6"—i po L 7*£0 Tržnim pase filtra in ImiliM registr. zadruga z omej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, I. n Sprejema ; > !ue hranilne vloge knjižice, vio j ., ii.i tekoči račun in vlo^ . za Čekovni promet, ter ):h obrestuje. msr po 4- % -^m večje In stalne vlc^e po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojfla na vknjižbe, menice, zastave in osebne Kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- fia nists&K [eiice {m) Uradne ure za stranko od 8.^0 do ti in od 16 do 18. Ob nedeijah je urad zaprt Stev. telef. 25-67. 91U 'BTflfTTr 'iT*J TB/Om i'T1" rH|»M>IIIHIM«»l>HIIIIII|llllt»t1"*"*tftf"" ...... .....iM« trvrtoj« vsa tiskarska del« v nafmodernefam stHu kakor ; 5 ludi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernejimi stroji, : j črkami, Lynotype. rtereotypijo ter rotacijskim stroja m. j S Vsa naročila sa Izvršujejo točno in po^ zmernih canah. : • - . . —. ■ - - ' • ininimiiiiinM Ul. S. Francesco d'Assisi 20 sedaj denar, zlato in zemljišča i Le za pravico se on bori — razsodbo hoće! Zapade bedi in zapuščenosti. Da more živeti, se poloti vsakovrstnih slučajnih del. Lika čevlje, prenaša pisma, pomiva krožnike v vojaški obedniei, kjer ga njegov generalski naslov in njegov strah pred žganjem aapravlja zabavno osebo. Mina mu pošilja vsak mesec sto dolarjev, katere mu različni ničvredneti in pijavke takoj iz-molzejo. «Pravda» potre vsak njegov dolar. V letu 1866 se Sutter predstavi kongresu in zahteva milijon dolarjev v gotovini ter povrnitev njegovih zemljišč. Neki poljski iid ga napoti do tega. Leta 1868 predkHO 6utter senatu peticijo, v kateri je njegova Ur deva na drobno tn na dolgo pojašnjena. Zadovoljiti se hoče s peV-stotisoč dolarji in s povračilom LamlftSČ. To misel mu je vdahnil infantpH'cki ^dja, a ka- terim se je bil seznanil. . .i lHHUIti V letu 1870 predloži senatu novo peticijo, kl inu jo je bil sesUu vil neki Bujard, fotograf iz Vaudj škega kantona. Sutter hoče zda samo stotisoč dolarjev. Odpove si svojim zemljiščem in obljubuje da zapusti Žedinjen^ države in si povrne v Švico. Ne more, pravi ^ svoji peticiji, povrniti se v svoj< domovino ubog in zapuSčen te, postati tam javno breme, ko pa y bil n«'boiratejši čiov&k v Zedinje nih državah. V letu 1873 se pridri;- , ..in hutterski verski sekti in pode i; vse svoje upe «oSvetu aedmeril; ivanskih starčkov*. Podpiše listi, no s katero izroča svoje eventuel no bogatstvo in svoje posesti v Ka/ lifomiji ti bratovščini z namenom da »čistost naših prvih staršev o' pere zlate madeže s pretkrasnO dolin, ki so njegove*. ZnamodO pravda oživi ponovno; vodi jo od vetnik, ki je ustanovitelj in dofte*? ni vodja, te netnfiko-cuoeriška kc moniotične sekte.