Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko; LET0 XXIV. — številka 65 fcgrtMfr obč. konference SZDL j^11«, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ^Tržič — lztjaja CP Gorenjski tisk ^^J- Glavni urednik Anton Miklavčič zgovorni urednik Albin Učakar SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sreda, 25. 8. 1971 Cena 50 par List izhcja od oklobra 19-17 kot tednik. Od L januarja 1958 kot po) tednik. Od 1. januarja V960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah, ZA GORENJSKO Huda nesreča na Meji Pri vasi Meja na cesti prvega reda se je v nedeljo ob peti uri zjutraj pripetila huda nesreča. Voznik osebne«a avtomobila Janez Jakomin iz Ljubljane je vozil proti Kranju z neprimerno hitrostjo glede na mokro cesto. Zadnji Pnevmatiki avtomobila sta D>H tudi povsem izrabljeni. Avtomobil je zato nenadoma zaneslo s ceste v drevo. Pri tem je avtomobil razbilo na dva dela. Na kraju nesreče sta umrla sopotnika Franc Kaker iz Poljan in njegov sin Anion, v bolnišnici pa je dan kasneje umrl 22-Ietni Jože Pančur iz Krnice. Hudo ranjena sta bila še voznik Jakomin in sopotnica Marija Pančur iz Krnice. mešanica kav Za visoke stanarine malo udobja Gorenjska alpinistična odprava v Hindukuš Kje je Sorica? Letos je v Sorici preživljala dopust tudi turistka, ki so jo obiskali sorodniki iz Amerike. Ti so na avtobusni postaji v Ljubljani vprašali za čas odhoda avtobusa do Sorice. Izvedeli so, da se do tja sploh ne morejo pripeljati, ker ne vozi noben avtobus. Resnica pa je drugačna. Do Sorice vozijo avtobusi Transturista trikrat dnevno. Očitno je, da se jim na ljubljanski avtobusni postaji ni dalo pogledati v vozni red. Seveda je tako ravnanje povzročilo hudo ogorčenje. Ker to ni prvi tak primer, je bolj priporočljivo, da ljudje, ki ne morejo posredovati pravih podatkov ali povedati, kje je Sorica, drugič raje molčijo. Manj zamere in ogorčenja bo. Opisani primer pa na nas meče slabo luč. jg ZA VESELICE JE ŠKODA DENARJA Se na Žbonto nad Zalilo-gom pojdita, so nama svetovali v dolini. Tam bosta dobila kmeta Franca Demšarja. Zelo napreden in umen gospodar je. Ni nama bilo žal, da sva ubogala, čeprav sva se hudo-vala nad izredno strmo in ovinkasto cesto, ob kateri so se začenjali prepadi, da so se nama kar lasje jezili, če bi zavozila s ceste, bi se zanesljivo našla 800 metrov niže, in od nas treh, Janeza, spačka in mene, ne bi kaj prida ostalo. No, vse se je srečno končalo in tudi Franca Demšarja sva našla doma. Tega sva bila najbolj vesela. Urejeval je nov hlev za 17 glav živine in zato dela ni mogel prekiniti. Pogovarjali smo se kar med njegovim orica Po strmi in ovinkasti cesti po pobočju Rošta je najin spaček pribrzel do Sorice. Ze sam pogled na vas ob prihodu iz gozda je čudovit. Po travnikih pod vasjo so razpostavljeni s senom obloženi kozolci, nad vasjo pa se dvigajo strme senožeti, gozdovi in še više nad temi bele pečine. Pred vhodom v vas se nad cesto beli cerkvica. In že tu pri cerkvici je naju z Jožetom pozdravil prvi simbol te vasi. V spomin na slavnega rojaka Ivana Groharja se namreč v Sorici še vsako leto zberejo številni slikarji, ki prenašajo na platno motive iz kraja in okolice. Ob najinem obisku sta tik ob cerkvici vneto slikala dva italijanska slikarja in obenem tvi preživljala svoj dopust. 2e prvi vtis o Sorici je izreden. Opa/iti je veliko skrb za čistočo in urejenost kraja. Na gostilni Planinka je tabla /. oznakami vseh pomembnejših znamenitosti iz Sorice in okolice. Tu se lahko vsak obiskovalec Sorice hitro orientira in poišče kraj, kamor je namenjen. Taka skrb za goste je bilo zame precejšnje presenečenje, saj niti po nekaterih bolj znanih turističnih krajih ni opaziti ustreznih oznak in kažipotov. Zaradi vsega tega me je močno zanimalo delovanje turističnega društva v tem kraju. Imel sem srečo. Našel sem predsednika TD Načeta Freliha, ki je živ leksikon. Prav vse o Sorici vam ve povedati. »Kar četrtina prebivalcev kraja je vključenih v TD. Zato mislim, da tudi uspehi, ki smo jih doslej dosegli, niso naključni. Pred tremi leti smo bili drugi v tekmovanju društev v občinskem merilu, lani pa prvi. Za prejeto nagrado od občinske in gorenjske turistične zveze smo lahko opremili eno sobo. Ker ne katerim društvom ta način tekmovanja ni bil všeč, ga letos ni več.« Kako pa je z letošnjo turistično letino? »Lahko rečem, da bo letos žetev rekordna. Vse razpoložljive kapacitete so že vse leto zasedene. Letos imamo na raj za turiste razpolago trideset postelj ali štiri več kot lani. K nam pride veliko domačinov, pa tudi Italijani, Holandci in Nemci niso nobena redkost. V glavnem so to ljudje, ki radi preživijo dopust v miru. Lahko vam povem, da smo morali letos odkloniti zelo veliko ljudi, ki bi bili radi preživeli tu počitnice. Precej je tu okrog že tudi vikendov. Kot zanimivost naj omenim še Zgornje Danje — najvišjo slovensko vas. Tu letos preživlja svoj dopust veliko število ljudi v izpraznjenih hišah. Že skoraj več je* turistov kot domačinov.« Ob hišah v Sorici so bili postavljeni številni avtomobili. Še posebno veliko je bilo takih z italijanskimi registracijami. Nekateri so se že odločili, da bodo tudi prihodnje leto še prišli v Sorico. Zanimale so me že priprave na prihodnjo turistično sezono. »S sobami ne bi bilo težav,« je povedal Nace, »treba bi jih bilo le opremiti. »V zadružnem domu imamo kar štirinajst sob. Naše dru- Nace Frclih štvo je že pred leti prosilo za kredit, a ni uspelo. Cc bi imeli urejeno, bi bilo letos vse zasedeno. Menim, da smo naleteli na veliko premajhno razumevanje, sami pa res ne moremo vsega. Lahko rečem, da je za nas pomembna tudi zimska sezona. V okviru TD le dalj časa deluje smučarska sekcija. V kraju je skakalnica, fantje pa so si lani sami skonstruiral) in postavili vk lico, Kri jo kupiti niso mogli.« I/, vs ".i povedanega lahko Uključimo, da je TD Sorica za sam kraj velikega pomena. Tudi kako turistično prireditev bi radi pripravili. »2e letos smo imeli v načrtu pripravo neke vrste turistične prireditve. Mislili smo na dan mlatičev. Toda, žal, so bile težave večje od možnosti Monla nam bo pri- V Sorici je se veliko prarih kmečkih hiš. Vcc so pokrite s {.krilom. — Foto: J. Košnjck •edit ve uspela pri-Menim, da bi spoznati po-• ■ lit ve, saj na za je /.i.,., v.i predsednik TD Sonc Nate Frelih. Spoznal sem, da je edina ovira za še večji razmah turizma v Sorici cesta. Ostalo bodo marljivi Soričani že uredili. J. Govekar prav ! hodi mor mer. bi bn; kraj in svojo Ni bilo lahko, saj je streženjem mešalcu. Kar m3' io se je razhudil: »Kmet v dolini nič ne trpi* Do hiše ima asfalt. Jaz t* sem moral 1964. leta sam g>* diti cesto. Nihče ni dal n# zraven. Samo na svoj denaf delo sem bil vezan. moja kmetija kar 888 metrov visoko. No, sama sta najbolje videla, kako visoko smo. Velik0 smo morali delati, če po"1'" slim, da je bila hiša med vojno požgana, da smo morau zgraditi novo in (zares je 1* pa — op. pisca), in da sedaj gradim hlev, za katerega seOj dobil kredit pri kmetij* zadrugi, če tega ne bi bil°» ne vem, kako bi shajal-novem hlevu bo prostora 17 glav živine. Tako se bo«1 lahko lotil živinoreje, kar «c sedaj zaradi pomanjkanja prostora nisem mogel. l"?e sem le 7 glav živine. LahKj bom začel intenzivneje goj" travo. Letos bom prvič za P0" skušnjo tudi siliral. Inl^ namreč dva silosa in sicer jj" bom napolnil s koruzo »" o tavo.« Ne da bi ga bilo treba «J liko spraševati in »stiskati« njega odgovore, je Den»? pripovedoval izkušnje, ki J!n je dobil na svoji »viso1"* kmetiji. »Kakšnih posebnih dohod' kov ni. Varčevati je tretjj Vse, kar kupiš, je drago- N zabavah in na veselicah ^ SkodJ zabavah in na veseli nikoli ne boste videli denarja, če ga zapravil™ tak način, ga potem za 1 . e ge, resnično velike P°'rL,j ni. če denar porabiš za drugega, vsaj veš, kam — -korist imaš od w. si g" nje bi «e ikoda teden dal in ga. V načrtu imam, da -lotil živinoreje. Samo š je, da na primer, en krmila dobiš, drugi teden P ne. Stalno bi jih morali h" ti na zalogi. Pri lesu Pa 1 denarja manj. Imam 38 K bikov letnega etata in M vrže veliko, povrhu vsega J* je moj gozd še daleč. Vel«^ denarja vzamejo delavci Imaš zato komaj plačan 61 Kot pravim, upam da bo P živinoreji <• nalveČ de»* ja Demšar je tai n; . da n«£ kako ho z drugo košnjo. * i" velika suša je in trava ne tlivj*-* ste rada U i/.-n t« ' P-1 vzroča na Zbonti veliko s!>"1., divjačina, predvsem svinje. Proti njim skoraj orožja. Naš pogovor bi bil v.C^Xj no daljši in bolj zanimiv« se ne l da se je zgodba izpred dveh let ponovila. Iz-»ani ^ JC na dan v hu^ši' močnejši obliki. Od L julija so no i?C stanarine za okrog pet starih tisočakov višje. Udob- 51 W h3"33 pa nič večja' * drezali v problem in o njem razglabljali, vendar smo s oetim občanom, ki so nas zaprosili, da se seznanimo g anovanjskimi pogoji v samskem domu in se prepričamo ugodYraV^en°St' a'' uPravičenosti povečanja stanarin, morali KAKšNa SO STANOVANJA? ^»Najprej si oglejte prosto-WaV •katerm stanujemo, sa-s. riJe«, so nas povabili snovalci, ko smo se pred |vf~J dnevi oglasili v sam-Vej;?1 d°mu. Sobe. vse enako tUet °kroi? 18 kvadratnih irov merijo. V vsaki dve merijo. V J£ tr> postelje. Oprema sta-ho) PraV nič Icpa- Tcmačni tli* vkl" In sanitar'Je. Vode str .Prvem in drugem nad-le P,u.te^c nekaj ur ponoči, dan £ntlič,u '° imajo ves šča n' vcxlc. so »trani- jj r^>lna odpadkov. Smrad njih0" muh se Sirijo po blizak, S°bah- Klubski Pastor. U 1' Polomljenih stolov. dni-0 or>renic m. V pritličju g /inska stanovanja. V vsa-tcrcS°b' ena družina. Ncka-•itol Ca.kaJ° na boljša stano- dru'3 m So tu ,c začasno, Sc so veseie cla jmaj0 Sa> sobico. dorn"''^0 Je Pomanjkljivosti, Je zastarel. Zato me-Prev°' da 50 stanarine res va] ls°ke«, so menili stano-Bol S Petcr Jcrman, Bekelj 5k ti * Janez ,,;>"ian- Ma-Vsi šlč in Ivanka Bizjak. »rj„, ^° v domu že več let. nina m° si miik- Nai°m-^ v.Za sobo znaša 89.05 din, Skerr!St'lko Pečamo v mo-36.35 j^dclku 101.30 din in Val^ n v ženskem. Stano- * &i namreč čistijo sobe ■ c*»tilka skrbi le za rod v skupnih prostorih. Potrošni material velja 15,25 din na oSjCbo, električna energija 10 din, vodarina-kanalščina 5,15 din, pranje perila 5 din, obraba pohištva 5,30 din, ogrevanje 36,75 din, topla voda 5,85 din, čiščenje okolice — smetarina 6,05 din in obvezna rezerva 14,60 din. To znese za enoposteljno sobo 305,90 din, stanovalec v dvoposteljni sobi plača 172,60 din in v troposteljni sobi 128,50 din stanarine. Ženske, ki plačajo manj za čiščenje, pa velja stanovanje v enoposteljni sobi 269,10 din, v dvoposteljni 159,70 din. Družina pa plača za stanovanje 182,10 din mesečno.« Toliko plačajo člani kolektiva Iskre. V domu pa stanuje tudi nekaj delavcev drugih tovarn. Ti plačujejo še dodatnih 43,60 din za »vzdrževanje in amortizacijo zgradbe«. To pa še ni vse. Kdor si je kupil televizor, mora odšteti še 6 din za elektriko, za pralni stroj 20 din, za kuhalnik z Tnočjo preko 2 KW 10 din. Če ima stanovalka otroka, 25 din zaradi povečanja porabe električne energije in vode. Primerjajmo cene v samskem domu na Planini s cenami Tekstilindusovega in Projektovega samskega doma. V samskem domu, ki ga ima Tekstilindus v Stražišču, stanujejo dekleta. Za stano- vanje v garsonjeri plača najemnica 111,50 din najemnine. Če tam stanuje z otrokom, pa 123,50 din. Stanovanje v enoposteljni sobi velja 92,60 din, v dvoposteljni sobi pa 85,00 din. Dva do trikrat ceneje je kot na Planini. In še primerjava s Projektom. Stanovanje v enoposteljni sobi velja delavca 54 din, v dvoposteljni sobi 45 din. V zimskem času pa dodatnih 5 din za kurjavo. Zakaj take razlike? V Iskri so stanarine na ekonomski osnovi. Projekt in Tekstilindus pa dajeta domovom večje dotacije. Razlika, ki bode v oči in ki je tako prizadela stanovalce je, tudi v primerjavi z najemninami družbenih stanovanj. Dom nudi usluge hotelskega tipa, zato stanovalci nimajo najemnih pogodb in je tako primerjavo težko delati. Pa vendar. Stanovalec v enoposteljni sobi plača več stanarine kot najemnik trosob-nega stanovanja. Peter Jerman VZROKI ZA PODRAŽITEV Najemnine so ekonomske. Z njimi se morajo pokriti stroški rednega vzdrževanja r°P°Iun e Pred samskim domom na Planini. — Foto: S Haln in osebni dohodki. Za nakup nove opreme in večja dela pa prispeva ustanovitelj — Iskra. Letos se je močno podražilo ogrevanje, vodarina, smetarina, kanalščina. Za 16 odstotkov so se povečali osebni dohodki. Če se stanarine ne bi zvišale, bi dom imel do konca leta od 20.000 do 30.000 din izgube. Kaj pa zakon o zamrznitvah stanarin? Dom je hotelskega tipa, vsi stanovalci so prijavljeni začasno, zato zamrznitev ne velja. SAMOUPRAVA Samski dom je organizacija združenega dela, ki skrbi za družbeni standard delavcev. Upravljajo jo zaposleni. Upravnik, vratar in či-stilka. Predstavljajo upravo in domski svet. Samoupravni organi doma so samoupravni organi Iskre. Stanovalci doma nimajo niti v enem, niti v drugem svojih predstavnikov. »Premalo smo obveščeni o dogajanjih v zvezi z domom,« pravijo stanovalci. »Za povišanje stanarin smo zvedeli iz novega cenika, ki je bil izobešen na oglasni deski. Kasneje je upravnik hotel sklicati sestanek stanovalcev, a zaradi splošnega razburjenja ni uspel. Vse drugače bi bilo, ko bi stanovalci izvolili izmed sebe svet stanovalcev. Laže bi se pogovorili z upravnikom in predstavniki tovarne. Tako pa težko najdemo skupen jezik.« »Zmerjajo me, grozijo«, odgovarja upravnik. »Namenoma delajo škodo. Kršijo hišni red. Očitajo mi visoke osebne dohodke, čeprav moja plača ni visoka. 1900 din dobim mesečno. In za ta denar delam od jutra do večera. Skrbeti moram za red in mir. Da kdo ne spi tukaj, če ni prijavljen. Posebno dekleta rade skrivajo obiskovalce. Da bi stanovalci imeli svoje organe upravljanja? Saj statut tega ne predvideva.« Stanovalci se jezijo na upravnika, upravnik na stanovalce. Ker se niso mogli o povišanih stanarinah in vzroki za ta ukrep pogovoriti doma, v domu so se stano-valoi sredi junija pritožili komisiji za prošnje in pritožbe pri DS tovarne Iskra. Pritožbo je podpisalo nekaj manj kot sto stanovalcev. Zaradi letnih počitnic bo obravnavana šele v prihodnjih dneh. Pač pa je o njej razpravljal sindikat. SINDIKAT SE STRINJA Izvršni odbor sindikata je pritožbo stanovalcev doma obravnaval na seji 2. 8. Meni, da je sprejeto povišanje v skladu s splošnim poveča- Janez Panjan njem stroškov za storitve (vode, kanalščine, smetarine, elektrike, kurjave) in osebnih dohodkov zaposlenih. Zato je bilo zvišanje cen v samskem domu neizogibno. Da pa ne bi povišanje preveč prizadelo de:avcev z najnižjimi osebnimi dohodki, je sindikat zadolžil socialno komisijo, da pregleda socialno stanje delavcev in njihovih družin, ki stanujejo v samskem domu. Po potrebi naj predlaga subvencijo. Pomoč kolektiva že prejemajo matere samohranilke. Sindikalni odbor je tudi mnenja, da bi morala Iskra kot ustanovitelj samskega doma čimprej zavzeti stališče o perspektivi doma in poskrbeti za znosnejše raa-mere v njem. ALI POTRDITI POVIŠANJE STANARIN ALI ODOBRITI SUBVENCIJO Delavski svet tovarne Iskra bo o pritožbi stanovalcev samskega doma razpravljal na seji, ki bo 1. septembra. Pred njim stoji naloga odločiti se za povečanje stanarin ali odobriti dotacijo samskemu domu, poleg te, ki jo že sedaj dobiva. Lani so namenili za popravilo strehe in fasade ter za nakup najnujnejše opreme 150.000 din, letos pa za nakup opreme 10.000 din. Iz pogovorov s stanovalci in upravnikom samskega doma ter predstavniki splošnih služb in sindikata Iskre sku-šajmo potegniti nek zak'ju-ček. So res samo povišan« stanarine vzrok za nejevoljo? Morda bolj kot to razo u r-jajo duhove slabi odnosi mod stanovalci in upravnikom. Morda to, da nimajo svojega organa upravljanja. Veliko pa k temu pripomorejo tudi slaba opicmljenost doma, neurejene sanitarije, pomanjkanje vode in drugo. Nekdo je rekel, da so določeni problemi v samskem domu vedno bili in bodo, dokler bo samski dom stal. Morda je imel pav, gotovo pa bi se z dobro voljo in za» nimanjem za probleme dale marsikaj urediti. L. Bogataj Ko se je letos železarna postavila finančno zopet na noge, se je tudi pri graditvi stanovanj na Jesenicah premaknilo. GIP Gradiš gradi začeti stolpnici za gimnazijo, SGP Gorica dokončuje blok vzhodno od kadrovskega doma, SGP Sava pa je pri čufarju na Plavžu pričelo s še enim stolpičem in kot vidimo na sliki, bodo kmalu do strehe pri dveh stolpičih Za progo. V vsakem bo po 20 stanovanj. Računajo, da jih bodo dokončali do spomladi. Gradbena podjetja grade stanovanja za prodajo. — Foto: B. Blenkuš Vztrajno in uspešno silijo v ospredje Mladi člani in pripravniki AO Jesenice so se odločili, da nadaljujejo delo jeseniških Skalašev in povojnih plezalno-alpinističnih generacij, ki so Izšle iz jeseniških železarskih vrst. Plezalci in alpinisti z Jesenic so od nekdaj predstavljali najbolj revolucionarno in progresivno usmerjeno jedro našega slovenskega in jugoslovanskega alpinizma. Od nekdaj so jeseniški plezalci in alpinisti sestavljali slovenske In jugoslovanske alpinistične odprave v Centralne Alpe, Dolomite, Tatre, Kavkaz, Hin-dukuš in tudi Himalajo. Po nekajletnem zastoju se vrste AO Jesenice zopet m note In pomlajajo. Starejše ple- zalce In alpiniste, ki so pred leti predstavljali sam vrh slovenskega in jugoslovanskega alpinizma so odlično nadomestili veliko obetajoči mladi plezalci. Mnogi izmed mladih so uspešno prestali ognjeni krst v najtežjih domačih in tujih stenah. Pred njimi niso več varne stene in smeri v Martuljku, Vratih, Krnici in Planici, prav tako pa tudi ne v Dolomitih in Centralnih Alpah. Bili so v stenah Treh Cin, na Mattcrhornu in Mont Blancu. Premagali in urotili so smeri v špiku, široki peči, Triglavu in Jalovcu, dve mladi navezi sta štrli najtrši oreh, severno steno Travnika. Seminar za prosvetne delavce ie tradicionalni uvodni seminar za prosvetne delavce bo letos razdeljen na dva dela. V petek bo potekal v obliki predavani, drugi del pa bodo Izvedli kasneje /. obiskom sarajevske razstave U-metnost v Jugoslaviji skozi stoletja. Na petkovem seminarju so na programu tri teme. Medobčinski sekretar ZK za Gorenjsko Polde Kejlar bo učitelje seznanil z izhodišči o idejnosti pouka in Izobraževanja, ki so bila sprejeta na XIX. seji CK ZKS, predsednik občinske skupščine Tržič Marjan Bizjak bo podal oris gospodarskega in družbenega dogajanja v občini Tržič, Marija Fagancli — Greif, ravnateljica na osnovni šoli heroja Grajzcrja, pa bo spregovori la o novostih v didaktiki. Seminar pripita vi ja domača delavska univerza. ok Prav gotovo pa ni delo, šolanje in vzgoja mladih plezalcev in alpinistov v AO Jesenice usmerjena samo v vrhovne dosežke. Nikakor ne samo prodor v šesto težavnostjo stopnjo, temveč tudi v kulturno, humano vzgojo in šolanje mladih gornikov, ljubiteljev in obiskovalcev gora. Zato so stalna in priljubljena oblika dela AO Jesenice skupinski planinski izleti in plezalno alpinistični vzponi v manj znane, odmaknjene in zapuščene predele našega planinskega sveta. Skupinski Izleti, vzponi na zasneženi Stol in Triglav, Stenar, Oltar, Rokave in Škrlatico so priljubljena in uspešna mobilizacija in aktivizacija mladih ljubiteljev gora. MIlan Fulls, Vlado Hlede, Roman Cesnlk in Borut Ra-zlnger so poleg bratov Zakraj-šek ter številnih deklet zdravo in veliko obetajoče jedro AO Jesenice, ki segajo po vedno višjih in težje dosegljivih ciljih. 2uro IVIL.A Iztekle so se počitnice Šola in skrbi staršev Urice počitnic se neusmiljeno iztekajo. Za nekatere so minile brezskrbno, za druge spet so bile zaradi slabih ocen nekoliko krajše ali »pokvarjene« kot jim pravijo starši, nekaterim so minile v brezdelju, drugim so prinesle nekaj tisočakov za knjige in zvezke. Kakor kdo pač. Za počitnicami zdaj ne kaže žalovati. 1. septembru, začetku novega šolskega leta, pa se ne da uiti. Čeprav bi marsikdo od šolarjev srčno rad prestavil koledar, da ne pogrevamo spet tistega, da bi le šola pogorela. Konec počitnic pa pomeni tudi začetek denarnih težav za družinske proračune. Iz denarnice, osušene po dopustu, je treba odšteti tisočake za šolske knjige in potrebščine. Medtem ko nas šolar v tretjem ali četrtem razredu z računom za zvezke ne bo spravil ob dobro voljo, pa bo marsikdo zaskrbljen pregledoval račune za prvo-šolca ali pa osmošolca. Prvo-šolec bo zakoračil čez šolski prag z drobnarijami, copatami in dvema učbenikoma, tretjega bo dobil zastonj, v vrednosti okoli 160 novih din. Točna Cena se ne da i/računati, ker je nekaj potrebščin kot so copati in pa šolska torbica odvisna pač od i/!>i rc staršev samih. Vendar pa vsota, ki so nam jo prijazno izračunali v Mladinski knjigi v Kranju, ne bo različna \.v kot za tisočak ali dva (stari seveda). Vse, kar prvosoke potrebuje, je moč kupiti v trgovini. V nekaterih knjn\u nah pa je že pošel pomožni učbenik, ki pa bo menda obvezen — Svet pred domačim pragom. Ko smo že pri učbenikih — kompletna zbirka knjig se dobi le za osmi razred osemletke. Za ostale razrede pa je približno slaba četrtina učbenikov še v tisku. Najmanj sreče imajo učenci sedmega razreda, tem manjkajo kar trije učbeniki. Založbe obljubljajo, da bodo knjige v prodaji že v septembru. Učbeniki do tretjega, četrtega razreda ne predstavljajo še kakšnega posebnega finančnega problema za starše, huje je za višje razrede. Petošolcc nosi s seboj knjige vredne enajst starih liaočakoi, let 111 šolec osemnajst (vštet je tudi atlas), sedmošolec prav tako. za osmošolca pa veljajo dvaindvajset tisočakov. Cena za šolsko potrebU h* p.i u spei i .i/iu n.i Zvezki ve Ijajo od 20 do 30 din, treba P pa je šolarju kupiti tudi na livko, barvice, črnilo, puŠc*2 od tretjega razreda naprej navadno šestilo, flomastre, kar velja spet vse skupaj na daljnjih 30 do 50 din. Ce J« kakšen svinčnik, puščica torba uporabna še od Prc^ njega leta pa jc seveda tol'K bolje. Le da nekaterim šolarjem menda kar voda vse oclne; se, medtem ko imajo nckatc lahko puščico tudi celih osen« let. Učbenikom torej tohKjj poprečno prištejemo se din za šolske potrebščine (c je torbica seveda še cela)« Staršem v tolažbo sebi Pa za reklamo je letos Mlad'J ska knjiga pripravila naSr .. no žrebanje za kupce Soli* in drugih knjig. ŠE DRUGE NOVOSTI O ŠOLAH Pred kratkim je bilo s sp'"£ membo in dopolnitvijo za na o petdnevnem delovn^ tednu za šole zagotovljene . di šolam, ki doslej niso poskusno prešle na skraj"* delovnik, da delajo po V kranjski občini sedaj . osemletke, ki bi poučev'? tudi v soboto. Od sredAH* šol imata petdnevni P^l gimnazija in šolski izobl8J• valni center Sava, pred k1' kim pa sla dobili dovolj«ng še srednja ekonomska s in pa šolski center za '. govni promet. Na reP°D škem sekretariatu za pr°s to in kulturo pa imajo * prošnji tekstilnega centi a ^ pa šolskega centra ZP *s ter poklicne sole. Mleka' šolski center pa verjetno ■) bo prešel na petdnevni dcio^ nik, menda zaradi sv0'j5 značaja dela v živilski stro Učenci v osemletkah kJjjJJ; ske občine bodo letos 'ak°.jh čili v iste prostore kot s°^. v juniju zapustili. Nova Je mo telovadnica žolč rra"ct^ Prešerna. Ni kaj adaptacij *j sicer letos še v naći U'. večjega pa glede šolskih P štorov ne bo. Morda še ena novost, kj meni še korak dalje v P°J dobljenju pouka. Zavod^ šolstvo SRS je izbral *J Franceta Prešerna v Kra i za avdiovizualni didajj 1 ^ center. V Sloveniji jih )C pet ali šest Namen ^""^jh uvajanje n< >vih izobi ažcvs tehnologij v pouk, p""1 -'.j,, li bodo vpliv vidnih P'£j( močkov pri delu ' (>t ugO-skratka naloga centra I«" »jjj toviti, kako s sodobnim« na najboljši možen n d\ [gniti kvaliteto pouk;'. L. P iS blagovnica škofja loka Šolske potrebščine že v prodaji šolske aktovke in torbice — peresnice in ostali pribor — telovadni copati in dresi — fantovske in dekliške šolske halje — vse vrste zvezkov — papir in ostale potrebščine za šolo Blagovnica NAMA Škofja Loka prehod po kranjski tržnici 5j 'de gospodinja s tržnice. Jemlje iz torbe korenček, peteršilj-^» solato in se jezi nad branjevkami, nad cenami. Kljub temu ■J'dan ali dva spet zavije na trg. Zakaj? Zaradi velike izbire? "obreea hi^ao? Ali >rega blaga? so pritožbe zaradi visokih cen upravičene? Ali branjevci takoj plačati. Kako ga bova prodala je najina stvar. Rizi-ko je najin. 'Kad ide, se zaradi, kad se ne proda, se gubi'.« zadovoljne svojo iajo v žep"dobičke7'ob sprehodu 7o kranjski tržnici smo poklepetali z nekaterimi od njih. »Grozdje, sladko grozdje! Izvolite gospe! Izvolite!« je klical in ponujal blago Duško Samardžija. Menda je najrajši prodajalec. Letos je dopolnil petnajst let. Od šeste ure /jutraj do šeste zvečer traja njegov delovni dan. kranjski tržnici prodaja skupaj z bako. Vsak Stojnico imata. »Baka se je v Kranj preseli •a že pred leti. Spomladi sem Prišel za njo. Ne za stalno, le Za nekaj me ece\. Jeseni se °om vrnil domov v Bosansko Gradiško. Vpisal se bom v po-kbeno šdIo. Rad bi se izučil za vodovodnega instalaterja.« •Kaj prodajaš?« *V glavnem urozdje in pa-Prike, pa paradižnik, čebulo jn drugo zelenjavo. Blago dobivamo i/ hladilnice v Zagrebu ali z Rck,.. z bako ga morava »So gospodinje z izbiro blaga?« »So in niso. Ene gledajo bolj na kvaliteto, druge na ceno. So tudi take, ki bi rada vse prej pretipale, preden bi kaj kupile. Včasih je pri nas nekoliko višja cena kot v trgovini, drugič pa spet nižja. Je pa zato izbira velika. Ce kupec ni zadovoljen pri eni stojnici, gre k drugi, tretji.« Enaidvajsetletna Majda Hartman iz Spodnjih Bitenj že več let prodaja na trgu. Dvakrat do trikrat tedensko pripelje ponudit pridelke domače kmetije. »Rada delam na kmetiji. Še posebno veselje imam z gojenjem povrtnin. Prav veselje do tega dele me je od'rnilo od misli, da bi se zaposlila drugod. Prodajam zelenjavo, krompir, kumare, solato. Največ poleti in jeseni. V zimskem času pridem sem !e redko.« »In zaslužek?« »Imam nekaj svojih stalnih strank, ki vedno kaj kupijo. Letos je velika suša in zelenjava slabo uspeva, zato gre vse dobro v prodajo. Največ prodam solate. Ce imam 'dober' dan, iztržim okrog 300 din. Velikokrat pa tudi manj. Ta denar je moja in mamina 'plača'. Mama mi namreč pomaga pri pripravi zelenjave za prodajo. Seveda pa vse to ni dohodek. Odšteti je treba stroške za semena, gnojenje, prevoz itd. Ce bi pa k temu prištela še delo v vrtu in prodajanje, bi kaj lahko ugotovili, da ima tudi naš kruh trdo skorjo.« Kumar Olga na kranjski tržnici prodaja breskve in hru- Med počitnicami prodaja na tržnici. — Foto: S. Hain don!*?1 *» trikrat tedensko pripelje Majda Qon*ce kmetije. - Foto: S. Hain Hartman bi Spodnjih Bitenj na trg pridelke ške. Doma je iz Goriških brd. Sadje in grozdje sta glavna pridelka njihove kmetije. »Zelo slabe izkušnje imamo z domačo zadrugo. Večkrat se je že zgodilo, da smo že 'prodano' sadje morali zvoziti nazaj domov. Zadruga namire hoče le trde, še ne popolnoma zrele plodove, ki naj dozorijo v hladilnici. Vendar je vso letino težko tako hitro obrati. Zato si kmetje pomagamo kakor vemo in znamo. Tudi s prodajo na tržnicah v raznih krajih Slovenije.« »Letos prvič prodajate v Kranju?« »Prvič. Tu sem šele deset dni in bom ostala, dokler ne bom vsega prodala. Brat mi pošilja 'robo' po železnici. Za prevoz sto kilogramov sadfa plačamo 100 din, nekaj pa stane tudi prevoz, od kolodvora do trga. Zato cene ne morejo biti nizke. Nekaj moramo zaslužiti.« Ne samo sadje, krompir in zelenjavo, še vrsto drugih stvari je mogoče kupiti na kranjski tržnici: pletenine, predpasnike, krila, suho robo, spominke in celo »zlatnino«, ki pa seveda nima niti karata zlata v sebi. Ženska srednjih let je ob stojnici polni »suhe robe« na vso moč ponujala mimoidočim lesene žlice, peharje, košare. Prijaznosti pa je bilo takoj ko^ec, brž ko je zve- dela za namen našega obiska. »Kaj bi vam pripovedovala,« je začela v kajkavščini, »veliko stroškov imamo in malo prodajamo. Tu ni kaj za govorit.« Morda res ni bilo kaj za pripomniti, kajti cene so bile res visoke. Višje kot v trgovinah. Toliko bolj prijazen pa je bil Tomo Kegljevič s sosednjega *štanta«. Vse, kar si lahko zamislite, se lahko dobi pri njem. Najrazličnejša krama, »zlatnina«, glavniki, ogledala, plastični prtički, rože iz papirja in celo ženske obleke in jopice. »Marsikje sem že prodajal, a v Kranju sem se kar ustalil, že več kot deset let sem tu. Sam. Družina je ost?.!a doma. V okolici Varaždina.« »Pa posel?« »Gre toliko, da se preživimo. Več ne potrebujemo. Kaj bi se človek 'matral'. Samo enkrat živimo.« Bližalo se je poldne. Kupcev je bilo vse man'. A prodajalci so vztrajali. Vabili so zapoznele kupce in hiteli po« nujati »svoje najboljše blago«. Njihov kruh ni lahko za-1 služen. Poleti jih muči vrot čina, pozimi jih zebe. Nagaja jim dež, veter. Za nameček sitnarijo še gospodinje. L. Bogataj ELEKTRO Kranj razglaša prosti delovni mesti dveh nekvalificiranih delavcev za območje Kranja. Nastop dela možen takoj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. S stanovanji podjetje .ne razpolaga. Prijave sprejema splošna služba podjetja, Kranj, Cesta JLA 6/1II do 5. septembra in daje tudi na-daijne informacije. Vojna napoved boleznim vimena Udarec živinoreji Sklad za napredek proizvodnje in izvoza koruze je zveznemu izvršnemu svetu predlagal, da bi izdal dovoljenje za IZVOZ 300.000 ton letošnjega pridelka koruze. Po drugi strani pa smo pred nedavnim zvedeli, da zahtevajo živil orejei dovoljenje za UVOZ 600.00 ton koruze, ker domače ni dovolj in jih le Intervencija iz uvoza lahko reši. Kaj se skriva za nasprotujočima si predlogoma? Kmetijski strokovnjaki trdijo, da v Jugoslaviji ni dovoli živinske krme, predvsem koruze in da jo predelovalne tovarne potrebujejo veliko več. Ce teh potreb ne bomo pokrili, bodo nastale na mesnem trgu velike težave, ki jih bomo težko rešili. Enakega mnenja so tudi pridelovalci koruze, saj pravijo, da napovedi o letošnjem rekordnem pridelku koruze niso utemeljene. Pričakujemo lahko za okrog 20 odstotkov nižji pri- delek, kot smo ga planirali. Tisti, ki zahtevajo izvoz domače koruze, pa se opirajo na podatke o rekordni koruzni letini. Bolj verjetno pa je, da zagovorniki izvoza hočejo le izkoristiti sedanji položaj na svetovnem trgu, ne glede na to, kakšno ceno bo plačalo jugoslovansko kmetijstvo, posebno pa živinoreja, Na svetovnem trgu velja namreč tona koruze kar 74 dolarjev. To pa je cena, ki je koruza doslej še nikoli ni imela. Pridelek koruze je bil namreč letos v svetu slabši in jo razen Romunije in naše države nihče ne izvaža. Pomanjkanje koruze doma bi bil takorekoč smrtni udarec živinoreji, saj bi bila kljub izvozu cena koruze na domačem trgu tako visoka, da je živinorejci ne bi zmogli. Že tako vemo, da je trenutno dražja od pšenice. Jk Pretekli teden je bil v prostorih kmetijske zadruge Sloga Kranj v Stražišču zanimiv pogovor o zatiranju bolezni vimen pri kravah molznicah. Najpogostejša tovrstna bolezen je mastitis. Posvetovanje je sklical iniciativni odbor za ustanovitev živinorejskega društva Kranj in to na željo, ki je bila izražena na mnogih zborih kmetov-živinorejcev. Posvetovanja so se razen članov iniciativnega odbora udeležili tudi številni veterinarji, predstavnik kranjske občinske skupščine ter predstavniki kmetijskih zadrug. Škoda, da zadruge niso zastopali najodgovornejši, ker bi bila razprava lahko še bolj tehtna. Na posvetovanju so podprli pobudo za ustanovitev sklada za zatiranje bolezni vimen, v katerega naj bi od prodanega oziroma odkupljenega mleka plačevali kmetje, občina, mlekarna in kmetijske zadruge. Kranjska pobuda je prva v Sloveniji. V kranjski občini je okrog 4500 molznic, mlekarna pa je lani odkupila okrog 7 milijonov litrov mleka. To so le registrirani litri mleka, kajti nekateri proizvajalci prodajajo mleko sami, drugi pa ga zaradi oddaljenosti predelajo doma. Mlekarna naj bi od litra odkupljenega mleka plačala letno v sklad po 1 paro, zadruge kot organizatorji odkupa 0,50 par, kmet 0,75 par in občina 0,15 par od litra mleka. Tako bi se letno v skladu nabralo 130.000 dinarjev. Vsako leto naj bi veterinarji pregledali četrtino hlevov oziroma molznic v kranjski občini. Tako naj bi bili v štirih letih temeljito pregledani vsi hlevi in njihovi »stanovalci«. Živinorejci bodo dobili sliko svojih molznic, veterinarji pa mesta kjer se naj- Cevovod Iz Maribora Je na letošnjem Gorenjskem sejmu razstavljal tudi opremo za sodobne hleve. Na lotograflji »mehanizem« za privezovanje živine. — Foto: J. Košnjek raje pojavlja mastitis. S tem bo prav tako omogočeno sistematično zdravljenje. Čeprav je veterinar na kmetijskih straneh našega lista že pisal o mastitisu, brez škode lahko še enkrat povemo, da je to najbolj razširjena bolezen in je mleko od bolne krave škodljivo. Nekateri kmetje mastitis zdravijo kar sami z antibiotiki, ki jih lahko kupijo v lekarnah. Zdravljenje traja 4 ali 5 dni in tudi takrat mleko ni zdravo za oddajo v mlekarno ali potrošnikom. Tu proizvajalci mleka največkrat grešijo, ker ga kljub zdravljenju z antibiotiki oddajajo v mlekarno. Ta pa ima pri predelavi velike težave. Zato bo potrebna pri zdravljenju velika in natančna kontrola, ker bo samo v tem primeru mlekarna dajala svoj delež v predlagani sklad za odpravljanje bolezni vimena. Stražiško posvetovanje je podprlo predlog za ustanovitev sklada. Vanj bodo vključeni vsi, ki oddajajo mleko mlekarni, kdor ga pa ne, bo moral plačati določen prispevek in bodo tako tudi njemu veterinarji pregledali hlev, Razen tega bodo potrebni tudi pogovori z zavarovalnico, ki ima zdravljenje mastitisa vključeno v zavarovanje. Najpomembnejšo vlogo pa bodo odigrali zbori zadružnikov. Živinorejci so se odločili, da bodo na zborih spregovorili o škodljivosti mastitisa in podrobno obrazložili pomen in poslovanje predlaganega sklada. Ustanovitev sklada je odvisna od volje kmetov, proizvajalcev mleka. Ker prav njim povzročajo bolezni vimena največ preglavic, bi kazalo prizadevanja h ustanovitev sklada podpreti! J. Košnjek Pred zbori zadružnikov Po nasiti kmetijskih zadrugah se bodo kmalu začeli zbori zadružnikov, ki bodo letos Še posebno pomembni, saj so za nami številne razprave o razmerah v kmetijstvu in o njegovi prihodnosti. Omenimo naj samo razprave o organizaciji kmetijstva, o združevanju kmetov, o ustanavljanju sekcij pri občinskih konferencah &ZDL, razen tega pa so izredno živi tudi razgovori o uvedbi pokojninskega zavarovanja kmetov. Torej, snovi za zbore zadružnikov Je dovolj. Tudi naše uredništvo želi poročati o zborih zadružnikov, zato se obračamo na organizatorje s prošnjo, da nam sporočijo, kdaj In kje bodo ti zbori. -Jk Zgodnje določanje brejosti Pomen jajčnikov Pri zakasneli ugotovitvi neuspešne osemenitve ali prekinjene brejosti pride do izgube na razplodu Hi s tem v zvezi na proizvodnji mleka. Zato je z osemenjevanjem povezano preverjanje brejosti. J*" love živali je treba natančno preučiti in jih zdraviti ali pa izločiti. Cilj raz-ploda pri govedu je zdravo in za življenje sposobno tele vsako leto. Pri govedu lahko določi strokovnjak brejost in tudi stopnjo brejosti na podlagi več pokazateljev, vendar pa ima največjo praktično vrednost otipavanje jajčnikov in maternice preko stene zadnjega dela črevesa. Jajčnika sta spolni žlezi, ki nosita * sebi zaklad razploda, »J1 ženske spolne celice. T* dozorevajo v določenem zaporedju, hkrati z zorenjem posamezne spolne celice pa se spreminja tUdI njena bližnja okolica; oblikuje se mešiček, ki jc na vrhu svojega razvoja velik 15—20 mm v premeru. Mešiček poči in zrela spolna celica — jajčece — izleti ter potuje proti maternici. Na poti skozi jajcevod oplodijo jajčece semenčice, če je bila sanil* ca pravočasno osemenje-na. Pri govedu dozori praviloma vsake tri tedne po en mešiček, izjemoma dva ali več, pri svinji pa j'n več hkrati (zrela so pri svinji velika 5—8 mm). Na mestu počenega mešička se nato oblikuje žleza, ki jo imenujemo rumeno telo, ki s svojim hormonom vpliva na maternico, da omogoči oplojenemu jajčecu razvoj v plod. Rumeno telo oplojene živali se razvije po 17. dnevu v zelo aktivno žlezo, veliko 20 milimetrov in tudi več. medtem ko pri ncoplojeni krni in se razgrajuje. Rumeno telo se prične razgrajevati tudi po prekinitvi brejosti. Dobro poznavanje teh potekov in praktične izkušnje omogočijo živino/tli avnikii, tla z otipavanjem Jajčnikov oceni uspeh osemenjevanja. ž»" vali je treba pregledati enkrat tedensko, in to od Pr" vega tetina po pripustu ter do 35. dne. Odločilnega pomena Je pregled 21. In 28. dan po pripustu. Dr. S. Bavdek 39 Miha Klinar Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) »Oba zunanja ministra — romunski Gafencu in poljski Beck sta se zedinila, da NE POLJSKA, NE ROMUNIJA NE BOSTA SKLENILI OBRAMBNEGA ZAVEZNIŠTVA S SOVJETSKO ZVEZO, pri tem pa poudarila, da TAKO ZAVEZNIŠTVO ODKLANJAJO TUDI BALTIŠKE DRŽAVE. Tako POLJSKA KAKOR ROMUNIJA ODKLANJATA S POUDARKOM VSAKO ZVEZO MED BRITANSKO GARANCIJO ZA OBE DRŽAVI IN MED SNUJOCIM SE BRITANSKO—SOVJETSKIM ZAVEZNIŠTVOM. To je bila VODA NA HITLERJEV DIPLOMATSKI MLIN. Estonska in Letonska sta v izmenjavi mnenj s Sovjetsko zvezo izjavili: Estonska v slučaju vojne — nevtralnost, odnosi med njo in SZ pa so bili urejeni in se jih bo držala v skladu s sovjet-sko-estonsko nenapadalno pogodbo. Prav tako Letonska, medtem ko je šef estonskega generalnega štaba Laidoncr na svojem obisku v Varšavi zvedel, da Poljska odklanja vsako garancijo za Estonsko, postavila pa se bo po robu tudi vsaki vojaški pogodbi, ki bi jo Estonska sklenila s Sovjetsko zvezo. Hitlerja je opogumljalo tudi poročilo francoskega zunanjega ministra Bonncta o francoski Ziutanjj politiki in o francosko-britanski akciji za pomoč 'ogroženim državam' in garancija za 'nedotakljivost Poljske, Grčije in Romunije', še bolj Pa poročilo 'o sedanjem stanju pogajanj s Sov-jetsko zvezo', o katerih Bonnet 'ni mogel povedati še nič določenega, kakšne obveznosti bo ta država sprejeta do Poljske in Romunije'. Izjave, da gre pri pogajanjih s Sovjetsko zvezo 'za več kakor'za sklenitev praznega nesnovnega pakta', se Hitler ni prestrašil. Morda se je cclo nasmehnil, ker je Bonnet govoril, da se bo bržkone Anglija pridružila taki obliki pakta, kakršen je bil 'francosko-sovjetski pakt'. Na ta pakt, kakor vemo, je Francija pozabila že v Munchnu jeseni 1938, a še bolj pred dobrim mesecem, ko je Hitler likvidiral 'ostanek CSR -Resttst hechei'. Bonnet je sicer Še govoril o 'popa ian jih med Poljsko in Romunijo o medsebojni vojaški pomoči, ki sta si jo 'že zdavnaj obljubili, čeprav samo v prime™ vojaškega napada z Vzhoda'. O tem se je 18. APRIIJV 1939 lahko z Grafencom pogovarjal Ribbentrop, ki je Gafencu nazdravil: »Vaša navzočnost nam nudi priložnost za odkrilo izmenjavo mnenj, mimo lega pa sem uver-Jcn, da bodo pogovori prispevali k Še večji trdnosti že obstoječih prijateljskih odnosov med kraljevino Romunijo In Relchom in da jih bodo ■1 poglobili. Skupni Interesi obeh držav kakor plodno sodelovanje na gospodarskem pO* dročju opravičujejo najboljša upanja za prihodnost.« Gafencu pa je odzdravil med drugim: »Zavedajoč se pomembnosti svoje naloge in v Popolnem /.lupanju sem se odpravil na pot v Nemčijo, ker sem prepričan, da Je dolžnost vpli-VaU in delovati na odgovornem mestu za še boljše razumevanje med našima narodoma. Naš, komaj preti nedavnim podpisani gospodarski sporazum gradi na dobrih starih spoznanjih na-•'h nekdanjih gospodarskih odnosov nove In — kakor smo o tem vsi prepričani — prav tako Plodne metode sodelovanja. V Interesu obeh dr-*'v in splošnih Interesov reda in miru bomo z našim delom in sodelovanjem dali tej pogodbi Pravo vrednost. Naj ml bo kot zunanjemu ml-"'•iru dovoljeno, da podčrtam smisel te pogod "* * mislijo na besede, ki sta Jih v zvezi t našim sodelovanjem izrekla Ftihrer nemške nacije 'n moj kralj, njegovo veličanstvo Carol In ki *'užlJo ciljem miru.« Tako mora biti. To spada k diplomatski 'paradi', ki služi 'miru', ki pa za miselnost nemškega imperializma že od nekdaj ni imel drugačnega pomena, kakor pripravo na osvajalne vojne. Tudi Hitler se je držal tega pravila, ko je naslednji dan ob Ribbentropovi navzočnosti sprejel Gafenca. In prav tako ministrski predsednik in generalni feldmaršal Goring, ki je počastil romunskega go.ia. Vsi so se zavedali uslug, ki jih jim je delal Gafenco ne samo z romunsko-nemškim gospodarskim sporazumom, iz katerega je pritekalo gorivo za nemška letala, tanke in motorizacijo, pač pa tudi z 'odklanjanjem slehernega zavezništva s Sovjetsko zvezo', s katerim se je krhala udarna moč Zahoda, nudeča garancijo 'versajskim pritlikavcem', ki jih bo treba drugega za drugim zbrisati z evropskega zemljevida. Gafencu naj bi z najlepšimi vtisi o 'miroljubnosti Nemčije in njenega Fuhrerja 'zapuščal Berlin in odpotoval v Belgijo, v Bruselj, kjer ga je 21. aprila sprejel v avdijenco belgijski kralj Leopold. V Bruslju je romunski zunanji minister dal intervju, ki ga je bil lahko vesel samo Hitler, saj je tudi Gafencu zavračal Rooseveltov 'strah' za Romunijo, Belgijo in druge države, ki jih je Roosevelt naštel v svojem Apelu. »Belgija in Romunija vodita enako politiko neodvisnosti in miru,« je izjavil Gafenko in zavračal politiko 'vojaškega in agresivnega obkolje-vanja', ki naj bi se prav po 'prizadevanju malih držav spremenilo v obkoljevanje miru*. 25. APRILA 1939 sta se vrnila v Berlin francoski in angleški poslanik, ki sta ju Francija in Anglija odpoklicali v času nemškega vdora v CSR kot protest proti Hitlerjevi politiki. Hitler se je lahko samo nasmehnil Chamberlainovi izjavi v britanskem spodnjem domu, da 'vrnitev britanskega poslanika v Berlin ni v nobenem primeru soglašanje s Hitlerjevo ustanovitvijo protektorata nad Češko in Moravsko'. Bolj zaskrbljujoča bi bila ta dan zanj novica ,o izboljšanju odnosov med Sovjetsko zvezo in Poljsko ter o boljšem razumevanju Sovjetske zveze za poljske interese', ko bi jo dali uradni poljski progi in ko bi ne izšla samo v nekaterih poljskih časnikih. Tudi Gofencov obisk v Londonu 26. aprila, Hitlerja ni razočaral, saj je angleški tisk (Times) poročal, da .Romunija ne nasprotuje toliko zavezništvu s Sovjetsko zvezo zaradi ideoloških nasprotij, marveč ker se boji, da bi v primeru take sklenitve naraslo protirusko razpoloženje romunskega ljudstva', sicer pa bo ,o tem vprašanju razpravljal po vrnitvi v Bukarešto s sovjetskim namestnikom komisarja za zunanje zadeve'. »Romunija v zavezništvo, s Sovjetsko zvezo ne bi pristala,« je Hitler vedel. Romunija in-Jugo-siavija ga pri njegovih načrtih ne bosta ovirali, je bil 27. aprila ob obisku jugoslovanske ( zuna-ili ministra že prepričan. Bolgarija se na zahod ne bo vezala Tako ic prišel 28. APRIL 1939 — dan zasedanja nemškega Reieltstaga, na katerem je Hitler odgovoril Rooseveltu. Rekel je, da mu je Roosevelt ,pred nedavnim poslal tele ••'.'in. katerega vsebina je že znana'. Pri tem telegramu p no .za vljuden taktičen papir', s katerim bi gospod Roosevelt rad naprtil Nem čiji in Italiji .odgovornost za vojnohujskaške ukrepe plutokratov', kakor se je izrazil Hitler in se potem po stari navadi spravil nad Ver Saillef in .vei saj .ke zločince', kakor je imenoval .ini.mto, ko je govoril o Avstriji in čehoslova-škem vprašanju, še prej pa o posledicah, ki jih je ,ime! vet saj ski diktat za Nemčijo in Evropo'. Zavračal je trditve, da Nemčija ogroža druge države. Prisegal je na nemško spoštovanje nevtral-nosii .Nizozemske. Belgije. Švice, Danske itd': »Francijo sem že omenil (v zvezi z vrnitvijo Posarja Nemčiji) Italije mi ni treba omenjati. Z njo nas veže najgloblje in najtesnejše prijateljstvo Ah Madžarske ali JUGOSLAVIJE, S KA-II K- ' 'MAMO SREČO SOSEDOV IN S KATERO SMO PRISRČNI PRIJATELJI...« To .prisrčnost prijateljstva do Jugoslavije' je Hitler kasneje (12. avgusta 1939) izrazil italijanskemu zunanjemu ministru Cianu, kakor že vemo, z nasvetom, ,naj Italija čimprej zada smrtni udarec Jugoslaviji'. Še pred Hitlerjem pa so to izrazili tudi Himmler (maja 1939) in drugi vodilni nacisti razen Ribbcntropa, ki je menil, da bi bilo to .trenutno nepriporočljivo in preuranjeno', čeprav ni nasprotoval, da bi Italija uničila to .tvorbo Versaillesa', proti kateri je Hitler naperil tudi tokrat precejšen del svojega, več kakor dveurnega govora. VERSAJSKI ZLOČINCI niso razbili samo Nemčije, razdelili Avstro-Ogrske, marveč so Nemcem celo prepovedali, da bi se prištevali k skupnosti, kateri so pripadali več kakor tisoč let... Jaz pa sem (s priključitvijo Avstrije) odstranil to sramotno stran Versaj-ske pogodbe. Dal sem sedem in pol milijona Nemcem (mislil jc Avstrijce) zopet pravico do samoodločbe in (s priključitvijo k Nemčiji) odstranil to demokratično posilstvo nad sedmimi in pol milijoni. Odstranil sem prepoved odločanja nad njihovo usodo in pred zgodovino izpeljal glasovanje To je dalo rezultat, ki ga niti sam nisem pričakoval in ki so si ga lahko ogledali tudi versajski demokratični posiljevalci narodov .. .« Ne glede na to, da je bilo glasovanje Avstrijcev za priključitev k Nemčiji izvedeno že po priključitvi in pod nacističnim pritiskom, je bdo po zadušitvi socialistične delavske vstaje februarja 1934 nacistično gibanje že tako močno, da bi Avstrijci glasovali za Hitlerja že pred priključitvijo z zadostno večino, čeprav ne morda z 99,55 odstotki, kakor so po priključitvi. Zato Hitlerjeve priključitve Avstrije ne moremo primerjati s Hitlerjevo zasedbo Sudetov novembra 1938 ali Češke marca 1939, kjer se Hitler ni upal kljub zasedbi spustiti v glasovanje, ali so Cehi zanj ali proti. O tem svojem dejanju je govoril: »Prvotno je imela Nemčija namen osvoboditi skoro štiri milijone Nemcev v tej deželi (število je bilo pretirano — op. M. KI.) iz neznosnega položaja. (V resnici so bili Nemci v CSR popolnoma enakopravni Cehom, o čemer pričajo tudi praški nemški svetovno znani pisatelji, kakršna sta VVerfel in Kafka in nemški pisatelji, ki so po letu 1933 emigrirali iz Nemčije v CSR — prip. M. KI.) in omogočiti njihovo vrnitev (vrnitev Su-detskih Nemcev) v domovino in s tem v tisočletni Reich.« Pri .rešitvi' tega problema so, kakor vemo, pomagali Hitlerju poleg Mussolinija v resnici ,ZAHODNODEMOKRATIČNI POSILJEVALCI NARODOV Anglija in Francija, kar pa Hitlerju ni zadoščalo, da bi jim zaupal in je dal proti Franciji že pred .rešitvijo' sudetskega vprašanja zgraditi na zahodnih mejah Nemčije Siegfriedovo linijo: Zdaj je že skoro gotova in jc (od jeseni) še močnejša za novo linijo utrdb med Aachnom in Saarbriicknom spričo stanja v kakršnem je ta najmočnejši splet utrdb vseh časov danes, je lahko nemška nacija z mirnim prepričanjem utrjevala, da ni moči na svetu, ki bi se ji kdaj-koli posrečilo prebiti to fronto.« Hitler jc na ta način indirektno posvaril Francijo, naj ga ne poizkuša ovirati pri njegovih nadaljnjih osvajalnih načrtih, ki pa jih jc v tem govoru, ki naj bi bil odgovor Rooseveltu, seveda skrbno prikrival in valil krivdo za zaostritev cvo> tovnega položaja na druge, ki so spravili Nemčijo v položaj, da se mora .braniti obtožb in, /eni' Pri nemškem narodu je bilo vendar treba ustvariti psihozo ogroženosti in krivice, ki so jo Nemcem delali drugi, v čemer so b«i nemški impci ialistični oblastniki vselej mojstri. Prav zaradi »ogroženosti« s strani CSR Hulerju ni zadoščala samo uresničitev .prve faze', kakor je imenoval zasedbo Sudetov, marveč se )*: notel lotiti .druge faze', ki jc naposled samo .SREDNJEEVROPSKO VPRAŠANJE' V tem vprašanju pa je razsodnik lahko samo Nemčija. Četrtega junija sta bila Zvone in Janko v taboru dve, Brojan in Peter v taboru ena, ostali pa so bili v baznem taborišču. Načrt je bil sledeč: Zvone in Janko postavita tabor tri in se vrneta v tabor dve na počitek, Brojan in Peter gresta v tabor dve, kjer so sedaj nad strmimi snežišči stali trije višinski šotorčki. V njih je bilo za nekaj dni hrane za več oseb. Naslednjega dne naj bi šla oba do tabora tri, postavila tabor štiri in poskušala priti na glavni vrh. Dan za njima naj bi šla Zvone in Janko z nalogo, da varujeta prvo navezo in se poskušata nato povzpeti na oba zahodna vrhova, oz na glavni vrh, če Brojan in Peter ne bi uspela. Ostali naj bi zasedli tabor ena in dve in se nato pomikali proti taboroma tri. in štiri. To je b.lo potrebro zaradi varovanja obeh prvih navez in ker smo računali, da bi se že kater? izmed ostalih navez ob ugodni priliki povzpela no enega izmed vrhov. Tak načrt sem sestavil na podlagi trenutne zmogljivosti posameznikov vn navez, kar je bilo najboljše jamstvo za uspeh. Seveda smo pri tem računali tudi na ugodno vreme. Ni bilo važno in odločujoče kdo bo pr\ I prišel na vrh. Vsi smo vedeli, da eden ali dva ne moreta uspeti brez ostalih in da je uspeh enega ali dveh uspeh celotne odprave. Obenem je bi!c važno, da se v vsakem pnmeru vsi vrnemo srečno in brez nezgod v bazno taborišče. Kasneje sem, upoštevajoč trenutne okoliščine in z najboljšim namenom, načrt spremenil: tabor štiri ni bil postavljen in prvi navezi sta zamenjali vlogi. Je bilo to prav? Kdo bi vedel! Ob osmih sem imel zvezo z obema taboroma. Povsod je bilo vse v najlepšem redu. Ob desetih smo opazili Zvoneta in Jankota v ledeni prečki. Hitro sta napredovala. Čiko se je zopet odlično počutil in šotor Kranjčanov se je spremenil v igralnico. Opoldne se je prikazal zvezni s kurirjem, ki mu je nosil poln nahrbtnik hrane. Bolj kot nad povratkom zveznega smo bili razočarani, ker ni bilo za nas nobene pošte. Ni bilo tudi odgovora od naše ambasade, katera naj bi posredovala za obljubljene vsakodnevne vremenske napovedi preko pakistanskega radia. Vsak večer smo poslušali po tranzistorju vremensko poročilo za češko odpravo, ki je naskakovala Nanga Par bat in za japonsko, ki se je borila s slabim vremenom na Malubitingu, kamor smo najprej želeli tudi mi. O obljubljenem poročilu za nas pa ne duha ne sluha! Zvezni je zopet začel baran-tati: hotel mi je prodati nazaj višinske čevlje, katere smo mu prej podarili! Umaknil sem se k ledeniškemu jezercu, razbil ledeno skorjo in si ohladil jezo v mrzli vodi. Ohladitev je bila res prijetna v vročem opoldanskem soncu. Ob šestih zvečer sta se Brojan in Peter javila iz tabora dve. Pred tem je Brojan že prenesel preko prečke nekaj tovora, da bi šlo nasledi) i I dan hitreje. Zveze s taborom tri nisem dobil. Uro kasneje sta se preko tabora dve javila tudi Zvone in Janko. GORENJSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA V HINDUKUŠ ISTOR - O - N AL 10 Piše dr. Ivo Valic Prišla sta skoraj do sedla in sedaj sta postavljala tabor tri na višini 6600 m, torej veliko više, kot smo računali. Tabora štiri tedaj ne bo treba postavljati. Precej časa in moči sta izgubila z iskanjem Jankovega fotoaparata, ki mu je med vzponom padel v lede-niško razpoko. Pri zadnji zvezi sta nam sporočila, da je šotor postavljen in da se odlično počutita. Z ozirom na to sem jima dovolil, da onadva jutri poizkušata doseči sedlo in glavni vrh, Brojan in Peter pa bosta varovala njun povratek in se nato poskušala povzpeti na zahodna vrhova. Svetoval sem jima, da vzameta s seboj poleg foto-apatarov samo najnujnejšo opremo in hrano. Razen sorazmerno velike višinske razlike od tabora tri do glavnega vrha teren, kot nam je bilo znano, ni bil niti tehnično težak niti zahteven. Bilo pa je potrebno, da vzpon o-pravita v enem dnevu. Računal sem na njuno odlično kondicijo, trdoživost, željo, doseči vrh in dobro počutje. Toda pokazalo se je, da se nismo bili dovolj aklimatizira-li in v takem primeru tudi najboljša volja in kondicija ne pomagata. Petega junija smo bili vsi nekako nervozni v pričakovanju ali bomo uspeli ali ne. Vreme je bilo ugodno. Ob osmih sem dobil sporočilo iz dvojke, da je tam vse v redu. Nikakor pa nismo mogli dobiti zveze s trojko. Torej sta Zvone in Janko krenila na pot proti vrhu! Tedaj se je sprožila verižna reakcija. Brojan in Peter sta krenila proti trojki, Mišo in Franci proti dvojki, Sandi, Ciko in Joco pa proti enoj-ki. Sam sem ostal za zvezo v bazi. Imeli smo jo pogosteje kot običajno. Ob petih popoldne je Brojan javil, da sta s Petrom prispcH v tabor tri in postavila drugi šotorček. Sporočila sta tudi, da sta ugledala precej daleč nad sedlom v snegu ležati nekoga, verjetno Janka. Brojan je takoj šel naprej na pomoč, Peter pa je pripravljal toplo pijačo. Mišo in Franci sta medtem že dosegla dvojko in opozorila sem ju na nastali položaj. Kasneje je Peter javil, da gre še sam proti sedlu na pomoč. Dogovorili smo se za zvezo, ki je pa kasneje nikn kor nismo mogli vzpostaviti. Ukrepati smo morali, kakor smo vedeli in znali čiko se je vrnil iz enojke v bazo in se brez počitka še ponoči napotil z dvema steklenicama kisika in potrenno opremo na/a j v enoj ko. S Sandijem naj bi vse to odnesla proti dvojki, Mišo in Franci pa dalje proti trojki. Ob štirih zjutraj sem še sam krenil na pot, želeč doseči čimprej tabor dve. Iz enojke sem poslal nazaj v bazo Jocota, ki naj bi tam ostal za zvezo. Zelo strm, Snežen žleb tik pod dvojko mi je pil kri in komaj sem ga zmogel. Topla pijača, ki sta mi jo ponudila Sandi in Ciko, mi je močno prijala. Popoldne smo zopet ujeli zvezo s taborom tri. Tedaj sem šele izvedel za kaj gre. Mišo in Franci sta javila da je Janko v težkem stanju, da nič ne vidi in da z. Zvonetom ne moreta hoditi. Torej je bilo stanje resnejše kot smo priča- kovali! Dal sem jima točo navodila, kako naj postopat z njima. K sreči so bili P roki kisik, topla pijača, zay^r je in zanesljivi tovariši! Jv sta bila Brojan in Peter m° no izčrpana, sem jima dovo; lil sestop v dvojko, da bi SJ opomogla in bila spet nared za nadaljnje posege. Pod večer sta klecaje od utrujenosti prispela do nas in izvedeli smo nadaljnje podrobnosti. Ko sta Zvone in Janko sestopala P° ne preveč strmem snežiše« proti taboru tri, je najpreJ »spodneslo« Zvoneta, nato se Jankota in začela sta se ne* močno kotaliti navzdol. sta se po nekaj desetinah metrov ustavila, se je Zvone z zadnjimi močmi pobral, Janko pa je obležal v snegu. &° je Brojan prišel do Zvoneta-je ta odklonil pomoč in napotil, naj gre pomagat Jan; kotu, sam pa se je z zadnj«11 močmi vlekel proti tabo«11. Kasneje mu je prišel V pomoč Peter in ga spravil «° tja. Brojan je sam precej &tx' pan dosegei Janka, si ga n3' ložil na hrbet in ga P°zn zvečer prinesel do šotorov-Mali Brojan se je izkazal °a le kaj! In Janko je težak "1 dolg, da ga je moral sfcO** prepogniti, da ga je lahko nesel! Med padcem sta Janko Zvone izgubila nekaj opi^' fotoaparate, filme in Jan, še očala, kar je imelo za pos'f dico snežno slepoto. Janko ^ odnesel še neka i prask pO hr tu in obrazu, sicer pa nista imela drugih poškodb. Vse Je ka/alo na to, da sta bila neposredna krivca za padec vi' sma in izčrpanost. Postal seij1 boljše volje, ker sem vedel, da bo pomoč uspešna. Da j? ne bi prišlo vmes kaj nC("^ čakovanega! Nič ni bilo važno ali sta bila Zvone in Janko g* vrhu. Niti spomnil se ni če, da bi ju vprašal. Važno F bilo le to, da jima pomore* mo navzdol, kar je bila nJ1*' n.i rešitev. mmmmmam Planinsko društvo Kranj prireja veliko denarno loterijo Štiri premije in 4004 dobitki v skupni vrednosti 2000 din-Srečke bodo v prodaji do 2. oktobra, žrebanje pa b° 23. oktobra. Zbrana sredstva so namenjena predvsem za pokritje stroškov gorenjske alpinistične odprave v Hindukuš. Pri i -eitku v baznem taborišču »3 M« MIHA KJLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL ■Jih sploh prejema?« se vprašuje in si odgo-VarJa: »Mora jih. Drugače bi se vračala.« Tri mesece je že minilo, odkar je Slavko odšel. »Zakaj molčiš? Doma smo vsi v skrbeh. Ko J ne pisal Trlikar svojim, bi sploh ne vedeli, kje si.« Trlikarjev je domačin. S Slavkom je šel. Slavko ga je celo fotografiral pred odhodom kakor •nnoge druge, ki so potrebovali fotografije /a P°tne liste. »Lahko bi Trlikarjev pisal, kako je s Slavkom,« pravi oče. »Vsaj nonuj piši,« prosi Štefi Slavka. »Trlikarjev piše vsak mesec« . s'a bi k Trlikarjevim in prosila, naj bi pisali s'nu, da bi jim pisal, kako je s Slavkom, pa JO Je sram. Ne bi rada, da bi v vasi govorili, a ie Slavko ne mara in da ji ni pisal še nobenega pisma. Pa bo morala iti, morala .. . *V rudniku dela. Z našim in drugimi,« ji Povedo pri Trlikarjevih. . *V rudniku?« Stcfi ne verjame. Trlikarjev se jei 2niotil. Slavko ji je vendar pokazal priporo-V 0 inženirja Klavede. »Inženir ga jc priporočal °t tolmača. Njegov brat je vendar glavni inženir nikajšnje i udarsko-industrijske družbe,« si fovori. »Tako delo naj bi mu dal, da bi Slavko lanko poleg dela študiral.« Tako tečejo dnevi. »Jopič ti pošiljam. Zdaj jc že mraz,« piše začetku novembra. »Štiri mesece že čakam zaman na tvoje pismo. Zakaj me tako zelo sovražiš?« »Saj te ne sovražim, mama. Saj te ne sovražim,« govori Slavko v mamino pismo in boža jopič, ki mu ga je spletla in poslala. »Zakaj ji ne pišeš?« ga vprašuje Trlikarjev. Slavko ne odgovori in kakor vselej, kadar prejme mamimo pismo, nemo strmi skozi okno rudarske barake proti velikim črnim gričem odkopanega premoga, izza katerih rastejo temno sive goste novembrske megle. »Le kako naj ji pišem? Le kako? Vse je tako prekleto žalostno in še bolj prekleto krivično,« se čuti ogoljufanega že od dne ko je prišel v ta prekleti rudarski kraj. Takrat je bilo poletje. Sonce je pripekalo in spreminjalo premogov prah, ki ga je polna vsa dolina, v pravo zadušč-ljivost, ki je človeku legla na pljuča. — Ho, novi, novi. Ne mislite, da ste prišli v nebesa, — so jih pozdravljali rojaki, ki so prišli že pred njimi. »Ne, niso bila nebesa,« misli Slavko na mesece, ki jih je preživel tu. — Jutri začnete delati, — sliši nemškega pred-delavca, ki jih tu ni malo. saj so domačini in uživajo enake ugodnosti kakor francoski delavci. — Prav. Čimprej, tem bolje, — se niso protivili, saj so vendar prišli delat in vsak brezdelni dan bi bil izgubljeni dan. — Stanovali boste v barakah za inozemske delavce. Hranili se boste v delavski kuhinji. Hrano vam bodo vračunavali v zaslužek, verstanden — je govoril Nemec odsekano in kričavo kakoi kak nemški kasarniški feldvebel in jih potem začel klicati po imenu, gospodična Jeannette iz sprejemnega urada pa jim je jemala potne liste in delavske knjižice. Tudi njega je poklical preddelavec in se mučil z njegovim imenom. — Slafko .. . Slafko . .. — Slavko, — ga je popravil sam. — Gut, Slavko . . . Š'avko Federle, — mu je šel nemški priimek gladko z jezika. — Potni list? Delavsko knjižico, — je zahtevala gospodična v francoščini. —» S'il vous plait, pardonez mois... — je Slavko spregovoril francosko, da ga je gospodična začudeno pogledala, nato pa prisluhnila, ko jo je vprašal po inženirju Jacquesu Klave-di.. . — Monsieur ingenieur Clasviadas? — ga je začudeno pogledala in ga vprašaia, kaj bi rad od njega, potem pa, ko ji je povedal, da ima pismo zanj, mu je rekla, naj počaka, da bo pobrala potne liste in delavske knjižice drugih, potem pa ga je peljala v direkcijo družbe in mu ukazala, naj jo počaka pred vrati, na katerih je pisalo: inž. Jacques Clasvaidas. Slavko je čakal, dolgo čakal, dokler ni gospodična odprla vrat in mu oholo namignila, naj vstopi. Vstopil je in zagledal inženirja, na las podobnega bratu, Karlijevemu očetu. — Zal mi je. V pisarno te ne morem sprejeti, — je bil inženir kratek. Za delo v pisarnah imajo dovolj Francozov na razpolago. — Toda vaš gospod brat mi je zagotavljal, da mi boste dali delo, ob katerem bi lahko študiral. — Takega dela pri krampu in lopati ni, dragi dečko. — Mislim v prostem času, — je popravil, misleč, da se je prej nerodno izrazil. — To je tvoja stvar, če boš zmogel. A dvomim. Za kopača si videti šibak. A imamo še šibkejše in mlajše. Moral boš krepko poprijeti, če boš hotel dohajati druge in da ti ne bodo nekega dne odpovedali. — Delo me ne skrbi. Vseeno pa sem razočaran. Vaš brat mi je zagotavljal... — Vem, vem. Toda tu je rudnik in ne sinekura. Mi potrebujemo kopačev in ne študentov. Teh je v Franciji dovolj. Ni pa delavcev, oziroma so za družbo predragi. Tuji delavci ste cenejši. Zato jih imamo več kakor Francozov in domorod-nih Nemcev. Ti nas stanejo več. Alžirski, maroški, poljski, italijanski in drugi delavci pa so hvaležni, da imajo delo in kruh, ki jim ga domovina ni mogla dati. Tudi ti in tvoji rojaki so lahko Francih hvale/ni. Življenje in delo na hribovskih kmetijah 10 Visoka )> baba « — dobra naslednja košnja da'1" pret" m>kladanjem spehajo na dno parcele, In sicer tako, SD "tat)e'iejo voz med dva dolga kupa. Eden naklada, drugi avlJajo skupaj in grabijo. Ko so loj t rnlce polne, gre ed . spZ-. i na-k(„ ''lo Proti sprednjemu ncu vo/a obe stopi v o/ Tako nadaljujejo srncri tako dolgo, da naložen primerno vi- »rt. pai konj n.ili t spredaj za pod žrd. enc'Mo nakladalec poda žrd tP(| u na vozu. Ta jo mora j)(J. "(> >" 'i< n da stoji skoraj 4eJ2r Nakladalec ovije Jo p1 |S| ^',lu'' ' '""« no vrv-ložj (>,nn i<> oni na vozu po-Vo,., p"<,(>lgem po sredini k,.,'' x,,l|i.ii |e ne do konca, Uaillj0 nakladalec po- da ■* daleč nazaj, tako viqi '. '"i spredaj le mak) 12 ««na. Potem jo Krč zavezat še na zadnji konec, kjer |e žrd precej daljša od voza. Vrv vrže čez žrd in jo močno zategne, nato jo ovije se okrog druge lojtrce, v iže še enkrat čez žrd in zelo močno nategne. To delo opravlja najmočnejši moški, da voz lahko tes moeno poveže. Nazadnje vrv še ovije okrog žrdi in jo zaveže. Tako povezano seno je kot v preši in ga brez. skrbi peljejo po klancih in slabih kolovozih. Ko je vse povezano, voz še ograbijo, da dobi gladko in štirioglato obliko. Lepo naložen voz je v ponos vsakemu nakladalen in ga tudi ponosno pelje škod vas. Nepravilno naložen voz se sesuje Že oh prvini VOČJem pretresu, io pa je velika sramota za nakladalca, zato o njem govorijo še v nedeljo v družbi. Ce pa nakladajo le na pol suho krmo, ni tako važno, kako je naložena, saj jo že lastna teža drži skupaj. Ce je grozila nevihta, smo hiteli delati kupe, da ni zmočilo zagrabka. Ko smo hodili sušu t, smo vselej nesli s seboj kanglico. da smo si natočili vodo pri najbližjem studencu. Za donašanjc vode so prišli zelo prav otroci. Ce je bila velika vročina, je mora! biti eden stalno na rajži, da je sproti napajal žejne kosce in nakladalec. Za malico pa jc moralo biti najmanj Štefan mošta. Suho seno so ponavadi /nn-tavali na odre /večer, da so i moli naslednji dan prečna voaovc in čas za košnjo. Danes imajo že skoraj vsi kmetje motorne kosilnice in slamoreznice s puhalnikoni, ki delo zelo olajšajo. Nakladajo seveda še vedno ročno. Sicer pa mehanizacija tudi v Vinharje hitro prodira. Letos bo menda v naši vasi že več traktorjev. Včasih so sosedje vselej tekmovali, kdo bo prej naložil »babo«, to je zadnji voz sena ali otave. Ce je »baba« visoka, pravijo, da bo naslednja košnja obilna. In obratno. Najlepše ob košnji sena je bilo to, da prav takrat zorijo češnje. Ob vsaki parceli je bilo nekaj dreves in tako smo se mimogrede odžejali tudi s češnjami Tudi za malico smo jih nabrali. Po koš- nji pn smo imeli veliko obiranja, če je bila dobra letina seveda. Veliko češenj smo nosu i!i, slabše pa nazadnje obrali za žganje. Danes slabše večkrat ostanejo za škorce. Mcogo večjih — znlv1 kar milijonskih - lod °V' kot so bi,i tisti mi" Sa-ar! P° cerkvenih puščicah, drob-6* bi' ver'etno le droben Vnies ^a ^e preceJ ^'mbov iJtlT183 vest v »Gorenjcu«, na 20rr^° Postanemo ne le potresi' aniPak nas prav pre- y - Pa je tale: fcof0 y°'strani ie minulo so-letne Zgan'e u™orilo šestdesetih 67° ^uar^a- Sv°i čas skih 1 h t0 e^en Prvm kranj-v0st .°Satašev, a zapravlji-kot Je kriva, da je končal 1 berač v "nisel ^ ^a'ostni novici nam nove„ Pohiti prav v čas Prešer-letih ,bivanja v Kranju. V Vak od..1846 do 1849 je pr-Krannasin Pesnikov imel v sarriJu svojo odvetniško pi-V 0rie" Ker jc bil dr. Prešeren v°katm ^asu prvi ,n edini ad~ entov °a ^orenJskem, mu kli-vinskj m manjkalo. Ne le ži-5ki n ,n. 1Csni trgovci, sitar-drugj ,'ctniki, suknarji in je, 2e °, rtniki Pa tudi kmetje "lljlski gospodje in va-SOScske, pač pa tudi mo- cestnem jarku. ?S»Vska univerza i°MO BREJC *ranj VPISUJE V ZAČETNE i? NADALJEVALNE ŠIVALNE TEČAJE ^ačctn- drtfev .tečai bo v pone-llri J' , septembra ob 15. rek' nat,aljevalni pa v to-Urj' • ScPtcmbra ob 15. gočni fužinarji, kakršen je bil jeseniški Viktor Ruard, so bili prav zadovoljni, ker so v dr. Prešernu dobili izvedenega pravnika, človeka, ki je znal sukati jezik in pero. Vse kaže, da je bil fužinar Ruard prav dobra stranka Prešernove advokatske pisarnice. V arhivu jeseniške železarne so mi pred leti pokazali zajeten sveženj pravnih spisov, ki jih je napravil dr. Prešeren za fužinarja Ruarda. Ti spisi so bili prešernoslov-ju do leta 1966 docela neznani. Tehniški muzej železarne, ki me je na te Prešernove pravne spise opozoril, je tudi uvidevno poskrbel da so bile vse listine posnete na mikrofilm in ta izročen kranjskemu Prešernovemu muzeju. O vsebini spisov, kjer gre izvečine za pravne zemljiške spore, seveda ne kaže tule govoriti. Le to nam postane očitno, da je Ruard našemu Prešernu dal dosti zaslužka, vsaj v času, ko je bil pesnik še pri močeh. Podatek pa, ki ga preberemo v knjigi »Kako Alenka Prešernova svojega brata pesnika opisuje«, nam pokaže fužinarja Ruarda v posebno prijazni luči. Domnevati smemo, da Ruard Prešernu ni bil le preračunljiv klient, ampak tudi dobrosrčen prijatelj. Opiramo se pri tem na Alenkino pripoved: »Ali vam kaj manjka, je neka Kranjica Katro vprašala. To pa zato, ker je vedela, kako bolni doktor težko dela in zavoljo tega malo zasluži. Ne — so Ruardovi s Save dali za tožbo, jc Katra odvrnila.« »Imel je doktor njegovo še ne izdelano tožbo. Katra je potem bratu rekla, saj tega Ruardovega denarja še nisi zaslužil. On njej: od tega pa kar tiho bodi; Ruard že ve, zakaj mi je dal denar vnaprej in da jaz potrebujem. Jaz njegovega denarja še nisem zaslužil, pa ga bom.« »Fužinar Ruard so bili sila prijazen mož. Ruard so sami obiskali doktorja v bolezni. To pa vem, da Ruard denarja za tožbo niso nič nazaj zahtevali.« Res, med upniki ki so sc oglasili po Prešernovi smrti in zahtevali svoj delež, Ruardovega imena ni bilo ... Imel pa je Viktor Ruard (1814—1886) veliko družino — otrok je bilo kar enajst. Podatki kažejo, da jc bogatija kmalu šla po zlu. Fužine niso bile več donosne, družina pa je tudi zahtevala svoje. In tako srečamo klavrno smrt enega od Viktorjevih sinov v »Gorcnjčevih« novicah... C. Z. Fantje treh dolin Nekaj let je že, ko je šest mladih postavnih fantov iz Mislinjske, Mežiške in Dravske doline stopilo skupaj. Povezovala so jih ista nagnjenja, veselje do glasbe. Ustanovili so ansambel narodno-zabavne glasbe. Prvi veliki uspeh so fantje dosegli na javni radijski oddaji »Pokaži kaj znaš«. Strokovna komisija jim je prisodila prvo mesto. Po tistem je šel glas o novem ansamblu, ki si je nadel ime »Fantje treh dolin«, po vsej Sloveniji in še v tujino. »Začetek je bil pravzaprav precej težak,« mi je povedal Konrad Doler, vodja ansambla. »Sprva niti nismo vedeli kaj bi radi. Poskusili smo s popevkami, a takih ansamblov je bilo že takrat pri nas ogromno. Odločili smo se za narodnozabavno glasbo, ki nam je šla bolj od srca in s katero smo tudi prodrli. Lahko rečem, da nam je dala še posebno korajžo zmaga na oddaji »Pokaži kaj znaš«, na katero smo se prijavili šele na veliko prigovarjanje Bo-"isa Kovačiča in Francija Ogrizka iz ljubljanskega radia.« Fantje so zdaj že dobro znani. Takole izgleda sestava, j Vodja, klarinetist, saksofonist in pevec je Konrad Doler, trobento igra Adi Smo-lar, pevec in kitarist je Pavle Štumberger, Marjan Bratko-vič, ki je zamenjal Dam ja Cepina, igra na harmoniko in orgle, Janez Plohi je bas-kitarist in baritonist, samo poje Janko Struc, Bcrti Go-stenčnik pa je bobnar in obenem novi član ansambla. Z bobnarjem Fantje treh dolin še nimajo posnetkov na radiu, a bodo tudi v tej novi zasedbi kmalu posneli nekaj skladb. Fantje so precej oddaljeni med seboj. Vaditi pa je treba presneto veliko. »Iz dveh dolin sva po dva člana iz ene pa trije,« pravi Konrad. »Vaje imamo skoraj redno le v Ravnah. Seveda nas ovira precejšnja razdalja, a z dobro voljo vse to premagamo. Sestajamo se lahko le popoldne, ker smo dopoldne vsi po službah. Moram pa povedati, da sc na vsaki vaji z vso resnostjo lotimo dela.« Kje pa ste že vse nastopali? »V tujini smo bili že v Italiji, Avstriji in Nemčiji. Veseli smo bili, ko smo videli, da je tudi tam naša pesem užgala. Doma največ gostujemo na Gorenjskem in tu nas ljudje povsod navdušeno sprejmejo. Seveda tudi mi potem še radi obiščemo te kraje. Že na precej veselicah smo po Gorenjskem nastopili letos. Naš zadnji nastop jc bil v Kranju zadnji dan Gorenjskega sejma. Poleti igramo v glavnem r>o ve- selicah, jeseni in pozimi pa bomo pripravili tudi vrsto koncertov.« Ansambel je doslej posnel za ljubljanski radio okrog petdeset skladb, vsaj toliko pa jih še igrajo. Fantje so za veselice pravzaprav univerzalen ansambel. Poleg svojih skladb igrajo tudi najpopularnejše popevke. Zbiralci plošč so doslej lahko kupili že pet gramofonskih plošč ansambla Fantje treh dolin — dve mali in tri velike. In katero pesem ljudje najraje poslušajo? »»Še pred leti, takoj ob ustanovitvi ansambla, je bila najbolj popularna »Pesem treh dolin«, zdaj pa bi to lahko trdil za »Utrinek mladosti«. Sicer pa, okusi so različni.« Načrti za naprej, fantje? »Ja, igrali bomo, dokler nas bodo ljudje radi poslušali,« so bili soglasni vsi člani ansambla. Prepričan sem, da bodo potemtakem morali še dolgo. Posloviti sem se moral od prijaznih fantov. Plesalci so že čakali na ples. Ob odhodu mi je še dolgo zvenela v ušesih pesem Fantov treh dolin — »Fantje veselo zapojmo, iz treh dolin smo doma .. .« J. Govekar Pevska zasedba ansambla Fantje treh dolin — Konrad Doler, Janko štruc in Pavle Stumberger. Za večjo propagando muzejev radovljiške občine Radovljiška občina spada med tiste slovenske občine, ki se lahko ponašajo z vzorno razvito muzejsko dejavnostjo, pomembno celo v jugoslovanskem merilu. Zavod Muzeji radovljiške občine zazdaj združuje Spominski muzej talcev v Begunjah, Kovaški muzej v Kropi in edinstveni jugoslovanski čebelarski muzej v Radovljici. Pred kratkim se je z zavodom povezala tudi nanovo odprta stalna zbirka sirarstva in planšarstva, ki jo je opremil gorenjski muzej, »Stara sirarna« iz Stare Fužine v Bohinju. Kljub edinstvenim zbirkam in predmetom bogate dokumentarne vrednosti, ki so v vseh naštetih muzejih, doslej širši javnosti, še manj pa turistom, niso bile dovolj poznane. Obisk, razen v Begunjah, še zdaleč ni tako množičen, kot bi po pomenu teh muzejev moral biti, če bi ljudje vedeli zanje. Prav zaradi tega se je pred letošnjo turistično sezono Kulturna skupnost Radovljica skupaj z zavodom odločila, da posveti večjo pozornost propagandi muzejev. Razen nekaj napisanih tabel na javnih mestih, nI bilo doslej storjeno ničesar. Tokrat so izdali kvaliteten prospekt v šestih jezikih in ga opremili s pregledno grafično orientacijsko skico v kateri so označeni muzeji. Letos so naklado dvajselisoč izvodov že razdelili predvsem turističnim društvom, poslovalnicam, hotelom in drugim turističnim organizacijam, kar je naletelo tako pri turističnih delavcih, ki so doslej najbolj občutili pomanjkanje tovrstnega propagandnega gradiva, kot pri turistih na ugoden sprejem. Kljub lepemu vremenu, ki ga letos kar noče biti konec, in ko turistom ni do pohajanja po vročini, se je že po nekaj dnevih obisk znatno povečal, zlasti v čebelarskem muzeju. Novi prospekt je brez dve* ma pome.abna propagandna poteza hi koristna naložba, ki se bo, če ne že letos, pa drugo I^to zagotovo bogato obrestovala. V prihodnje bo najbrž treba razmisliti o enotni propagandni akciji tudi za vse ostarele muzeje, vključno blejski grad in otok, ki zaenkrat delujeta zunaj zavoda. JR 21 medalj za najlepše gumbe Tovarna gumbov Modelit se je leta 1963 priključila tovarni Svit. V obratu Modelit te tovarne letno izdelajo 20 milijonov modnih gumbov. Od 57 zaposlenih so samo štirje moški, vse druge so ženske. V Sloveniji izdeluje modne gumbe še Polipeks iz Šoštanja in več zasebnikov. Dvajset milijonov modnih gumbov letno? Veliko, boste dejali. Toda v tovarni Svit so povedali, da imajo več naročil kot lahko izdelajo gumbov in zato gumbe tudi nvaŽamp, in sicer kar iz 19 držav. Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani je za razstavo najlepših gumbov Svit od 1964. leta dobil 21 medalj. Zlata poroka pri Gričarju vZabrežniku Ncda Rajner, referentka za pripravo dela v obratu Modelit drži v rokah 21 medalj, ki so jih dobili za najlepše gumbe. — Foto: J. Vidfic V soboto, 21. avgusta, je bila v poročni dvorani škofjeloške občinske skupščine častitljiva slovesnost, zlata poroka Ivane in Franca JEREBA z Zabrežnika pri 2ireh. Oče Franc, po domače Gričar, je star 81 let, mama Ivana pa je že dopolnila 68. leto. Slovesen je trenutek zlate poroke. Ženinu in nevesti so najprej zapeli najmlajši, nato pa jima je spregovoril podpredsednik loške občine Lojze Malovrh in jima ob tem pomembnem jubileju izrazil spoštovanje delovnih ljudi loške občine. In zaslužila sta to spoštovanje. V zakonu se jima je rodilo 13 otrok, vendar jih je danes živih še 9. Kar štirikrat sta morala okusiti grenkobo smrti najdražjega, kar sta imela na svetu, otroka. Razen tega sta se trdo prebijala skozi kruto življenje. Krpica zemlje je bila premalo za preživljanje številne družine, zato je moral oče še drugje iskati kruh. Tudi krutost vojne je spoznal. 6 let je nosil vojaško suknjo in veliko tednov je prebedcl v strelnih jarkih Galicije in Italije. Potem, ko je predsednik loške občine Zdravko Krvina nalil penečega vina in ko smo nazdravili Jerebovima, smo se pogovarjali s slavljencema in številnimi družinskimi člani. V soboto zvečer so bili prvič po 15. letih ponovno vsi skupaj. Kako srečen trenutek! Dva sinova sta namreč v daljni Kanadi in le redko se vračata preko velike luže. Zato jc vsako srečanje z domom še toplejše. Pogovarjali smo se tudi o zdravju, ki je za vsakega starega človeka najdražje, pogovarjali smo se o tem, kje sta se slavljenca spoznala in stkala niti ljubezni. Bilo je na maminem domu v Kladju. Veliko kmetijo so imeli in zato so hodili ata tja delat... Poslovili smo se. Jerebovi so se odpeljali domov na oh-cet. Čisto ta prava je bila. Razlika je bila le v tem, da sta se pred petdesetimi leti Ivana in Franc veselo vrtela, v soboto pa se zaradi šibkega zdravja nista. Srečo sta uživala sede in gledala, kako se vrtijo, pojejo in se smejejo otroci, ki sta jima sredi težkega življenja podarila življenje... J. Košnjek Nič več s konjsko vprego Podljubelj, zadnje naselje pred mejo, je eden najbolj družbeno razgibanih krajev v tržiški občini. Tudi gasilci ne zaostajajo. Na republiškem tekmovanju v Mariboru so si priborili zlato značko, tesno pa sodelujejo tudi z gasilskimi društvi v občini in z avstrijskimi kolegi v Rožni dolini. Na zadnjem tekmovanju gasilcev v Borovljah so prejeli pokal za 1. mesto med inozemskimi ekipami. Po stopnjah starejših gre tudi mladi rod; na republiškem tekmovanju v Novi Gorici so bili med gorenjskimi ekipami najboljši. Kmetijsko izobraževalni center GRM Novo mesto vpisuje v šolsko leto 1971/72 1. v tehniško kmetijsko šolo šolanje traja štiri leta; 2. v šolo za kmetovalce šolanje traja dve leti, kjer je teoretični del pouka le v zimskem času. Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Kandidati morajo predložiti: prijavo za vpis, kolkovano s kolekom za 1 din; spričevalo o končani osnovni šoli; zdravniško spričevalo. V internatu šole so še prosta mesta za fante. Njihova prizadevnost zato tembolj upravičuje razumevanje širše družbene skupnosti, ki jim je priskočila na pomoč pri nabavi gasilskega avtomobila. Vendar Podlju-bcljci pri tem niso bili pasivni. Za novomeško vozilo so zbrali polovico sredstev sami. Prebivalci vasi so prispevali 6.000 din, 12.000 din so domači gasilci prislužili na prireditvah, 5.000 jc primaknila njihova krajevna skupnost kot posojilo, medtem ko jc občinska skupščina prispevala 15.000 din, občinska gasilska zveza 8.000, BPT pa 1.000 din. Prejšnjo nedeljo jc bil slovesen prevzem avtomobila. Podijubeljskim gasilcem ga je izročil predsednik občinske skupščine Barjan Bizjak, predsednik društva Gašper Golmajcr pa jc navzočim spregovoril o delu in uspehih domačih gasilcev. Starejšim gasilcem so ob tej priložnosti podelili priznanja. Doslej so si gasilci morali ob požarih pomagati s konjsko vprego ali pa so vlekli brizgalno kar sami, sedaj pa bodo z avtom prišli lahko na pomoč do večine domačij po hribih, po potrebi pa bodo okrepili gasilec tudi v drugih krajih. Kaj Še več, kot da zaželimo marljivim gasilcem, da bi kmalu dobili tudi drugo novo opremo, saj je sedanja Še iz predvojnih časov. •ok Zlatoporočenca Franc in Ivana Jereb z Zabrežnika pri ii«*^ — Foto: J. Košnjek IMov gasilski avto Gasilsko društvo Kamnik je te dni dobilo iz uvoza nov gasilski avto znamke merce-des, za katerega so plačali 180.000 din. To je specialni gasilski orodni avto za prevoz opreme in devetčlanske gasilske ekipe. Za nakup tega avtomobila so se odločili, ker 7.5 je le-ta najbodj primeren kamniške ceste. Lani pa so kamniški -oi kupili orodni gasilski a . znamke IMV Novo mesto, ^ so ga šele letos za obči*1^ praznik izročili svojemu mena. Tako so kamniški 5 silci v letu dni dobili L nova avtomobila. J- V'" Pri semaforju na kri/isću pri Tancarju na Jesenicah B. Blenkuš ^ fot TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ V avgustu razprodaja konfekcije po znižanih cenah Prodam MAGNETOFON Srunding TK145. Naslov v °8lasnem oddelku. Prodam 4 m SMREKOVIH PLOHOV 50 mm. Rozmanovi, Golnik 48 4192 Ugodno prodam dvoje no-Vlh VRAT in nov RADIO za avto znamke blaupunkt. Ga-fPcršič Hermina, Jezersko « 4193 „ Prodam eno leto starega fsA, črnega nemškega ovčar-la. Begunje 17, Gorenjska 4194 Poceni prodam rabljen KLARINET. Britof 209, Kranj 4195 Prodam trodelno zastekleno °KNO in dvodelno zastekle-P° OKNO, oba z roletami, ■testenjak Blaž, Šutna 66, Zabnica 4196 Prodam šest tednov stare 'UJSKE. Gorica 10 pri Radovljici 4197 Prodam eno leto starega BI*A. Vaše 36, Medvode 4198 jLgodno prodam kompletno JJNEVNO SOBO. Ogled vsak VUn od 11 do 18. ure. Drnov-, *• Begunjska 7 (pri Vodo-*°dnem stolpu) 4199 Prodam dobro ohranjen f|°.bok italijanski OTROŠKI )LU*1CEK. Majcen, Pristava Wa, Tržič 4200 r/'odam stoječo OTAVO. ^'ic 58, Cerklje 4215 RtVOdam VOLA za vsa dela. 'Iska vas 5, Cerklje 4216 , prodam suhe BUTARE. Za-7* 3s. Cerklje 4217 Izdaja In tiska CP »Genski tisk« Kranj, Ulica Wošc Pijade — Naslov [jrednistva |n uprave lista: NranL Trg revolucije 1, *tavba občinske skupščl- e" ~~ Tek. račun pri SDK * Kranju 5151135 — Te J^foni: redakcija 21-835 «60; uprava lista, na-°oglasna i., naročniška »'Užba 22-152. - Naročili "a: letna 32, polletna 16 Jn> cena za eno številko '"Para. Malj oglasi: be-10 o/ 1 d,n' naroin,kl ImaJo »glas Prodam KRAVO dobro mlekarico, ki bo v kratkem telet ila. Mače 4, Preddvor 4218 Iščem kvalificirano ali pol-kvalificirano KUHARICO. Nastop službe takoj. Stanovanje zagotovljeno. GOSTILNA pri JOŽICI, Gozd Martuljek 70,' telefon 84-501 4210 0 Popusta. Neplačanih ~°v ne objavljamo Prodam italijanski FIAT 124 letnik december 1967. Brezar Marjan, Kranj, Moša Pijade 48, telefon 23-576 4121 Prodam VW, letnik 1961. Meglic Stane, Sebenje 21 a, Tržič 4201 Nujno prodam po zelo ugodni ceni R-16, dobro ohranjen. Ogled vsak dan. Klemene Janez, Križe 20 a 4202 Prodam FIAT 750. Jama 38, Kranj 4203 Prodam FIAT 750, letnik 1969. Šutna 61, Zabnica 4204 Prodam FIAT 750, letnik 1962. Stular Lojze, Britof 15, Kranj 4219 Prodam FIAT 750. Naslov v oglasnem oddelku 4220 STA&GVA&JA Mirna zakonca nujno potrebujeta SOBO. Jalovec Boris, Planina 31, Kranj 4135 Iščem SOBO, po možnosti tudi kuhinjo od Kranja do Tržiča. Plačam eno leto naprej ali po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 4205 Nujno iščem ENOSOBNO STANOVANJE v okolici Bleda (družina z enim otrokom). Naslov v oglasnem oddelku 4206 Mlad zakonski par z otrokom išče enosobno STANO VANJE ali večjo sobo v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 4207 Kup, m ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4208 ''" ' i-irnTfOTTM Za sedem mesecev staro pridno deklico iščem dopoldansko VARSTVO na domu ali v okolici Vodovodnega stolpa. Skuber, Valjavčeva 33, Kranj 4209 Izgubljeno moško ročno URO od Zg. Bele do Pangerši-ce vrnite prosim na Panger-šico 2, Golnik 4211 Prosim najditelja zamenjane POTOVALKE v avtobusu, dne 23. avgusta na relaciji Kranj — Bled, da jo vrne proti zamenjavi na naslov: Zaplotnik Vinko, Begunjska 13, Kranj 4212 Za čiščenje obraza uporabljajte LOTION DROGESAN za nego kože kamilično kremo DROGESAN Kozm. kem. obrt P. Šinkovec, Kranj, Prešernova ul. 19. Iščem Jasenca Tomaža, av-toličarja iz Srednjih Jarš, nazadnje stan. v Kamniku. Naslov sporočite proti visoki nagradi Korošcu, Titova 379, Ljubljana 4213 TVD PARTIZAN DUM JE zaradi dežja ponovno prireja v nedeljo 29. avgusta ob 15. uri veliko VRTNO VESELICO s kegljanjem za koštiu-na, ki bo za šolo v Dupljah. Zabavali vas bodo GORENJ. SKI NAGELJNI 4214 KINO ■ ■ ■ mm Kranj CENTER 25. avgusta premiera špan. barv. filma USODA NEKE ŽENSKE ob 16., 18. in 20. uri 26. avgusta španski barv. film USODA NEKE ŽENSKE ob 16. uri, premiera franc. barv. filma CAS ZA ŽIVLJENJE ob 18. in 20. uri 27. avgusta amer. barv. CS film JEZDEC BREZ MILOSTI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 25. avgusta angl. barv.. CS film LIGEJIN GROB ob 18. in 20. uri 26. avgusta amer. barv. CS film REVOLVERAŠ WACO ob 18. in 20. uri 27. avgusta italij. harv. film ŠTIRJE NA POČITNICAH ob 18. in 20. uri Tržič 27. avgusta amer. film NEKATERI SO ZA VROcE ob 18. in 20. uri Radovljica 25. avgusta amer. barv. film VOHUN Z ZELENIM KLOBUKOM ob IS. uri. japonski barv. film TIHOTAPCI ZLATA ob 20. uri 26 avgusta franc. barv. film ŽIVETI PONOČI ob 20. uri 27. avgusta japonski barv. film TIHOTAPCI ZLATA ob 20. uri Škofj-j Loka SORA 25. avgusta amer. barv. film HLADNOKRVNI KAZNJENEC ob 18. in 20. uri 25. a\ gusta franc.-italij. barv. film ORGAZEM ob 20. uri 27. avgusta franc.-italij. barv. film" ORGAZEM ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 25. avgusta a m .r.-japonski barv. fdm ZELFNA NEVARNOST ob 20. uri 27. avgusta amer. barv. film GRIČ ŠKORNJEV o*> 20. uri Gostinsko in trgovsko podjetje Central Kranj sprejme v redno delovno razmerje KV prodajalca-ko za prodajalno na Jezerskem Nastop službe takoj. Prijave sprejema splošni sek tor podjetja Kranj, Maistrov trg 11. Zahvala Ob boleči izgubi naše predrage mame in stare mame Frančiške Vovk roj. Mlakar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje. Posebna zahvala duhovščini, posebno gospodu župniku iz Preddvora ter zdravstvenemu in strežnemu osebju internega oddelka bolnišnice Jesenice. Žalujoči: hčerka Jožica in sin Janez z družinama Preddvor, Hrušica Zahvala Ob tragični, nenadni in nepričakovani izgubi našega dragega sina, brata in Strica, komaj 17-letnega Dušana Šege se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvala vsem govornikom, pevcem, godbi na pihala ter darovalcem vencev in cvetja, še posebno zahvalo smo dolžni kolektivu ZP Transturist, učiteljem in sošolcem iz Šolskega centra za avtomehansko stroko v Škof j i Loki, PGD Trebi ja in gasilcem ostalih društev, TVD Partizan Gorenja vas, g. župniku Valentinu Bergantu m vsem, ki so nam v teh težkih urah stali ob strani. Vsem iskrena hvala. žalujoči: ata, mama, brata Janez in Tone ter sestri Ančka in Nada z družinami Trebija, Sovodenj, Canada nesreče --' ■_______._afc_ OTROK SKOČIL NA CESTO V petek, 20. avgusta, popoldne je na Kidričevi cesti v škof-Ji Loki voznik osebnega avtomobila Alojz Šink iz Delnic zadel 3-Ieta starega Srečka Uršiča. Otrok se je držal matere za roko, v trenutku, ko je avtomobilist oba prehiteval, pa se je otrok Iztrgal in skočil na cesto. Huje poškodovanega Srečka so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. NEZGODA V OVINKU V vasi Log pri škof j i Loki je v petek, 20. avgusta, zvečer voznik mopeda Ludvik Broder iz Gorenje vasi v nepreglednem ovinku dohitel Franca Šibica, ki je peš hodil po sredini ceste. Pešec in mopedist sta se umaknila oba v isto smer. Pri trčenju sta padla in se laže ranila. ŽEBELJ POVZROČIL NESREČO Na cesti prvega reda v jeprški gmajni se je v soboto, 21. avgusta, zjutraj zabodel v zadnje desno kolo osebnega avtomobila Marjete Koprivšek iz Zg. Pirnič osem centimetrov dolg žebelj. Guma se je izpraznila, avtomobil pa je zaneslo z ceste v drevo. Voznica je bila v nesreči ranjena in so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. ČEZ CESTO V SMRT V soboto, 21. avgusta, popoldne je pri avtobusnem postajališču v Vrbi na cesti prvega reda voznik osebnega avtomobila Ivan Mihelič iz Kranja zadel Danila Viherja, starega 59, ki je z desne strani nenadoma hotel čez cesto. Kljub umikanju v levo je avtomobil pešca zadel. Kmalu po prevozu v bolnišnico je Danilo Viher umrl. PADEL Z MOPEDOM V vasi Grad pri Cerkljah je v soboto zvečer voznik mopeda Franc Burger iz Sp. Brnika v ostrem desnem ovinku zaradi neprimerne hitrosti in neizkušenosti (z dovoljenjem se jc učil voziti moped) zapeljal s ceste in se zaletel v hlode. Huje ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. AVTOBUS ZADEL PEŠCA Na cesti prvega reda pri Hrušici je v soboto, 21. avgusta, zvečer voznik avtobusa Zdravko Košir pred vozilom opazil pešca, ki je hodil sem in tja po desni strani ceste. Voznik se mu je umikal, pešec Branko Jazbinšek z Jesenic pa je še bolj zakoračil proti sredini ceste, kjer ga je avtobus zadel. Huje ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. AVTOMOBILA TRČILA Na Pševski cesti v Kranju je v ponedeljek, 23. avgusta, dopoldne voznik osebnega avtomobila Janko Nograšek iz Kranja vozil od Javornika proti Kranju bolj po sredini ceste. Ko je videl, da vozi iz nasprotne smeri avtomobil je zavrl in se umaknil na desno, zaradi kratke razdalje pa se trčenju ni mogel izogniti in je trčil v avtomobil Jožeta Knapa iz Kranja. Ranjeni sta bili sopotnici v Nograškovem avtomobilu, škode je za 6000 din. L. M. Zahvala Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša draga teta Marija Kunčič Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in vence ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se gospodu župniku iz Bleda ter vsem sosedom, ki so nam pomagali. Najlepša hvala dr. Benediku, dr. Ažmanu, dr. An-doljšku in vsem zdravnikom ter strežnemu osebju bolnice Jesenice. Lepa hvala pevskemu zboru iz Ribnega. žalujoči: sorodniki Bohinjska Bela, 23. avgusta 1971 SGP Tehnik škof ja Loka SPREJMEMO POMOŽNEGA PROJEKTANTA Pogoji: gradbeni tehnik smeri visoke gradnje, splošna zdravstvena sposobnost Pismene prijave z dokazilom o strokovnosti in s kratkim opisom dosedanjega dela ali šolanja pošljite v roku 10 dni na naslov: SGP Tehnik, kadrovska služba, škofja Loka. Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica Janeza Sajovica se lepo zahvaljujemo vsem sosedom, posebno družini Ančimcr za izkazano pomoč v težkih trenutkih ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, se poklonili njegovemu spominu in mu darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se dr. Zgaj-narju za dolgotrajno zdravljenje in g. župniku za tolažbo v času njegove bolezni. Posebej se zahvaljujemo ZB, upokojencem, kolektivu Oljarice, sodelavcem mehanične delavnice tovarne Sava, gasilcem in g. kaplanu za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevskemu zboru upokojencev Predoslje za ganljive žalostinke, govornikom Jožetu šteru in Jožetu Cegnarju za poslovilne besede ob odprtem grobu in zvonarjem za lepo zvonenje. Še enkrat prav vsem lepa hvala. žalujoči: žena Marjana in sin Ivan z družino ter drugo sorodstvo Predoslje, 20. avgusta 1971 NENADOMA STOPILA NA CESTO V nedeljo, 22. avgusta, dopoldne je na cesti med Kranjem tn Kokrico voznik osebnega avtomobila Tomaž Kurnik iz Ljubljane zadel Marijo Naglic z Brda. Nesreča se je pripetila, ko je Nagličeva v nepreglednem ovinku z desne strani stopila pred avtomobil. Kljub zaviranju je avtomobil Nagličevo zadel. Huje ranjeno so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. PRIPELJAL PO LEVI V vasi Studeno v Selški dolini je v nedeljo, 22. avgusta, popoldne voznik osebnega avtomobila Janez Ravnihar iz Zg. Luše v ovinku pripeljal po levi strani, iz nasprotne smeri pa je pripeljal voznik Lampič Janez iz Škofje Loke. Pri trčenju je Lampičevo vozilo vrglo s ceste, kjer se je prevrnilo, drugi avtomobil pa jc zadel v kup kamenja ob cesti. V nesreči so bili ranjeni voznik Lampič, njegov sin Janez in sopotnica Vera Mo-horiš. Prepeljali so jih v ljubljansko bolnišnico, škode na vozilih je za 20.000 din. TRČILA AVTOBUS IN AVTOMOBIL V naselju Fužine na cesti med Škofjo Loko in Sovodnjem •ta v nedeljo, 22. avgusta, popoldne zaradi vožnje bolj po sredini ceste trčila avtobus, ki ga je vozil Franc Gogozar iz Maribora, in voznik osebnega avtomobila Leopold Vušeničnik iz Nove vasi. V nesreči je bila ranjena sopotnica v Vušeničniko-vem avtomobilu Cirila Vušeničnik. NEZGODA PRI PREHITEVANJU Na Smlcdniški cesti v Kranju je v nedeljo popoldne voznica osebnega avtomobila Lucija Cičak i/ Kranja prehitevala dpk avtomobil. Pri tem je njen avtomobil E&čelo zanašati in je trčil v betonsko ograjo. Vozilo je nato obrnilo in vrglo še tf leseno ograjo. V nesreči so bili huje ranjeni voznica in sopotniki Milenko Gavrič, Stana Gavtič ter njuna hčerka. Prepeljali so jih v ljubljansko bolnišnico. Zahvala Ob prezgodnji smrti naše ljubljene tenke, hčerke, sestre, snahe, svakinje in tete Pavle Kern roj. Janže gostilničarke v Cerkljah se iskreno zahvaljujemo vsem zdravnikom, sestram in strežnemu osebju, ki so ji lajšali trpljenje med njenim zdravljenjem. Toplo se zahvaljujem tudi pevskemu zboru, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, č. duhovščini za spremstvo, vsem vaščanom, prijateljem in znancem, vsem sorodnikom, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in zasuli s cvetjem in venci njen prerani grob. Se enkrat vsem prisrčna hvala. žalujoči: mož Ivo v imenu vsega sorodstva Cerklje na Gorenjskem, 19. avgusta 1971 Obisk pri naših telesno vzgojnih organizacijah 10 let preddvorskega Partizana V nedeljo 22. avgusta, so z nogometnim turnirjem, ■* je bil na lepo urejenem igrišču v Preddvoru, slovesno proslavili 10. obletnico obstoja TVD Partizan Pred-dvor-Bela. Člani društva so s prostovoljnim delom Prenovili igrišče in je danes po ocenah, izrečenih na Qedeljskcm turnirju, eno najboljših vaških nogomet-n'h igrišč. Praznovanje se je pričelo s turnirjem, na katerem ?o sodelovale enajsterice Predoselj, Trboj, Preddvora in Bele. žreb je odločil, da so prvo tekmo igrali domačini in Predosljani. Zmaga gostov je bila gladka, saj so zabili 4 gole, domačini pa nobenega. V drugi tekmi so domačini pomerili z enaisterico Trboj. Zaigrali so kot prerojeni in zmagali s 4:1. Tekma med Predoslja-mi in Trbojami pa se je končala neodločeno. Tako so Zlr>agali Predosljani, drugi so bili domačini, tretji pa jEralci Trboj. Po razglasitvi rezultatov in podelitvi pokala ter praktičnih daril, ki sta jih podarila Gozdno gospodarstvo in Živila iz Kranja, je bila na igrišču Krornna, a prisrčna slovesnost. Dolgoletni in najaktivnejši člani Partizana Preddvor-Bela so dobili priznanja, Pionirka v narodni noši pa jim je na prsa pripela rdeče nageljne. , Ob jubileju preddvorskih in belskih športnikov lah-0 zapišemo še tole. Vse kaže, da bo v letošnjem tek-ovanju v gorenjski nogometni ligi ekipa Partizana Preddvora in Bele najmočnejša, odkar sodeluje v ■eni tekmovanju. Vrnili so se nekateri starejši in izkusi igralci, ki bodo odlično dopolnilo borbenosti mla-I' ; Dobra uvrstitev v letošnjem tekmovanju bo naj-P^a nagrada za desetletni jubilej ter največje veselje a zveste navijače. J. Košnjek lav še vedno brez predsednika Sredi Junija bi morala bl*i po sklepu upravnega odbora ŠD Triglav izredna konferenca, na kateri bi sPrejeU novo politiko centralnega športnega društva Triglav in izvolili no-Vo vodstvo. Toda do konference ni prišlo, ker prisojnim občinskim organom ni uspelo pravočasiv zbrati kandidate za nov yodstvo športnega društva 8Ki občini. Letos stopa *n Triglav že v četrto le asno novo najmočnejšega k ran j to, ko nima predsednika, hkrati pa je praktično tudi brez upravnega odbora in delo centralnega dru štva sloni le na dveh ali treh funkcionarjih. Sekretar ŠD Triglav Jože Kavčič nam je povedal, da bo prišlo do izredne konference končno vendarle v septembru. Upamo, da se bo tokrat napoved le uresničila, kar je želja vseh klubov, ki so združeni v *>D Triglav In prijateljev športa v Kranju. J. J. Rokomet Kranj spet v SRL Za izpraznjeni mesti v moški republiški rokometni ligi so se na kvalifikacijah v Kozini borili štirje predstavniki: Tržič, Kranj, Griže in Jadran. Favorit je bil vsekakor Tržič, saj je že vrsto let nastopal v najvišjem slovenskem rangu. Toda računica je pokazala drugače, saj so Tržičani izgubili vsa tri srečanja in tako brez osvojene točke zasedli zadnje mesto. Presenetili pa so Kranjčani, ki so se z drugim mestom po enoletnem premoru spet uvrstili v slovensko ligo. Rezultati — Tržič: Griže 17:18, Tržič : Jadran 11:16, Tržič : Kranj 12:25, Griže : Jadran 11:9, Kranj : Griže 19:17, Jadran : Kranj 21:11. Vrstni red: 1. Jadran, 2. Kranj, 3. Griže, 4. Tržič. -dh Alples : Idrija 25 : V okviru priprav za novo rokometno sezono so rokome-tašice Alplesa v Selcah premagale novega člana republiške lige ekipo Idrije s 25:4 (7:2). Tekma je pokazala, da so domačinke dobro pripravljene za bližnjo sezono, hkrati pa smo videli, da ekipa Idrije ni zrela za republiško konkurenco. J. J. Vaterpolo Poraz in zmaga V zadnjih dveh kolih II. zvezne vaterpolske lige so Tri-glavani nastopili v Novem Sadu in Subotici. Čeprav so že dve koli pred koncem odpadli iz konkurence za prvo mesto v A skupini, jim ni bilo treba, da so prvo tekmo v Vojvodini izgubili. Rezultat srečanja Vojvodina : Triglav 11:9. V zadnjem kolu v Subotici pa so brez težav premagali najslabšega nasprotnika II. zvezne lige. Rezultat srečanja špartak : Triglav 6:10. Vaterpolisti Triglava so že v začetku prvenstva napovedovali, da bodo v II zvezni ligi zaigrali tako kot znajo in da se bodo po enoletnem premoru spet uvrstili v družbo najboljših vaterpolskih ekip *;':' ^'avije. Toda slika jc pokazala drugače. Tako kot v lanskem letu, so tudi letos prva srečanja odigrali v domačem bazenu. Vsa štiri srečanja so kljub slabi igri vseeno pripadala njim, toda na gostovanju jim je sreča obrnila hrbet. -dh Kegljanje Finale v Bratislavi 2. in 3. oktobra bo na šeststeznem avtomatskem kegljišču letošnji obračun za evropski kegljaški pokal. Poleg Triglava so se v finale uvrstili še »Gud Holz« Niirnberg (ZRN), Fortuna-Bern (Švica) ter lanskoletni evropski prvak Motor Dresden-Neustadt (DDR). Kranjčani se vneto pripravljajo za ta finale, že v soboto so v Slovenj Gradcu premagali domačine, ki so bili tokrat okrepljeni s Steržajcm (Ljutomer), Miklavčičem (Koper) in Farkašem (Ljublja- na). V okviru priprav pa se bodo na domačem kegljišču za šesterico, ki bo nastopila v Bratislavi, potegovali še 4., 5., 11., 12. in 14. septembra. V po-štev pa bodo prišli tudi rezultati s slovenskega prvenstva za posameznike, ki bo 18. in 19. septembra v Kranju. V načrtu imajo še srečanje z ljubljanskim Gradisom. Za sestavo ekipe pride v poštev vseh devet kegljačev: Turk, Česen, Ambrožič, Prion, Stare, Jereb, Vehovec, Eregar in Kordež. -dh Košarka V 12. kolu šest točk za Gorenjce Z II. jesenskim kolom so preteklo soboto pričeli s tekmovanjem v ženski in moški slovenski košarkarski ligi. Gorenjski predstavniki so tokrat osvojili šest točk. MOŠKI — TRIGLAV : RADENSKA 111:71 (54:37); igrišče Stanka Mlakarja, sodnika Šuštar in Lotrič (oba Ljubljana), gledalcev 200; koše za Triglav so dosegli: Torkar 16, Lampret 13, čadež 5, Skubic 9, Lebar 4, Rus 22, Poljšak 20, Slokan 22. Triglavani so se tokrat gostom Radenske krepko maščevali za poraz iz. prvega dela tekmovanja. LESONIT : KROJ 91:89 (41:45); igrišče v športnem parku, sodnika Varoga in Kobilica (oba Ljubljana); koše za Kroj so dosegli: Lo-gondar 28, Pokorn 30, Balder-man 10, Grahek 10, Demšar 4, Braniselj 7. Kljub temu, da so škofje-ločani v prvem delu povedli, so na koncu zaradi petih osebnih napak ostali na igrišču samo s štirimi ieralci. MARIBOR : JESENICE 69:56 (36:26); igrišče na Taboru, sodnika Holzingcr (Žalec) in S. Zule (Slovenske Konjice); koše za Jesenice so do- segli: Franko 4, čampa, 4, Noč 4, Božič 14, Vauhnik 18, Bunderla 12. Pomlajeni Jeseničani so se dobro upirali razigranim domačinom. ŽENSKE — KONUS : KROJ 50:81 (20:14); igrišče v mestnem parku, sodnika Je-raj (Trbovlje) in Grcgorič (Velenje); koše za Kroj so dosegle: Jesenko 12, Vrbinc 9, Strel 29, Podnar 14, Strniša 4, Brezovar 8, Hafner 5. Gostje so tokrat brez težav odpravile solidne igralke Konusa. MARIBOR : JESENICE 37:113 (18:61); igrišče na Taboru, sodnika S. Zule (Slovenske Konjice) in Kučar Žalec); koše za Jesenice so dosegle: Vudrič I 50, Koren 2, Vudrič II 6, Brtoncelj 29, Ivnik 26. Jeseničanke so bile premočan nasprotnik mladinski vrsti Maribora. Pri zmagovalkah se je najbolj odlikovala Vudričcva, ki je sama dosegla skoraj polovico košev Pari prihodnjega kola — moški: Kroj : Trnovo (95:84), jesenice : Triglav (52:731; ženske: Jesenice : M. Sobota (93:47), Kroj : Slovan (65:54). -dh Plavanje Nov rek IVlaneie'jčeve Na lct^š:;;ih balkanskih igrati v plavanju jugoslovanske barve zastopata tudi prsačici kranjskega Triglava Judita Mandeljc in Lidija švarc. Obe kranjski plavalki sta se odlično od-rezali, Tako jc 16-lctna Mandcljčeva na 100 m prsno s časom 1:21,0 postavila nov slovenski rekord ter postala balkanska prvakinja, švarčeva pa je na 200 m prsno osvojila bronasto medaljo, medtem ko je bila Mandcljčeva peta. G L, AS SREDA - 25. AVGUSTA 1971 11V P r O o d a s a n j e d g o v o r i Letos Je bilo na Gorenjskem že več zanimivih turističnih prireditev. Vedno več Je takih, na katerih pripravijo turistični delavci prikaz kakega starega običaja, ki je morda že skoraj utonil v pozabo. Velikokrat pa nastane vprašanje, če so ti običaji res pristni in niso morda potvorjeni. Tri obiskovalce takih prireditev, enega V Hotavljah, v Železnikih in na Jezerskem, smo povprašali za mnenje o tem. Franc Justin — Hotav-Ije: Menim, da je zamisel o vsakoletnem semanjem dnevu zelo dobra. Seveda ta še zdaleč ne more biti tak kot včasih, še prav dobro se spominjam, kakšen je bil pravi semanji dan. Pet let mi je bilo, ko sem bil prvič na sejmu. Na levi in desni so bili postavljeni .štanti' in Ogromno živine so prignali kmetje za prodajo. Na današnjem dnevu seveda tega ni. A vseeno se mi zdi, da je prireditev dobra, saj mladi lahko vsaj malo spoznajo življenje svojih prednikov. Seveda bo z leti lahko semanji dan dobil še boljšo podobo. Za začetek je pa kar dober.« Tončka Lotrič — Železniki: »V Železnikih in okolici je bilo še pred kakimi desetimi leti veliko kle-kljaric in je zato čipkarski dan kar prava prireditev za ta kraj. Od takrat, ko smo čipkarski dan vpeljali, pa do letošnjega čipkarskega dne jc umrlo že več kot dvajset dobrih klekljaric. Zato je kar potrebna taka prireditev. da tudi mlajša generacija spozna življenje svojih prednikov. Menim pa, da tovrstne prireditve marsikje, seveda tega ne morem trditi za Železnike, ne pripravljajo dovolj skrbno in jim gre le bolj za to, da privabijo ljudi na veselico, ki je potem na taki prireditvi osrednji del. Lojze Eržen, Jezersko: »Zdi se mi, da je sedanji Ovčarski bal na Jezerskem veren prikaz prihoda ovac s planine. To pa zato, ker so organizacijo bala prevzeli starejši jezerski kmetje, ki vso stvar dobra poznajo in so jo tudi sami doživeli. Vse, kar pa sc dogaja po prihodu ovac s planine, je bolj komer -cialnega značaja. Pravilno je, da organiziramo take prireditve in s tem rešujemo stare navade, da M bodo tonile v pozabo. Mislim pa, da je zanje pri mladih premalo zanimanja. Postajamo vse preveč1 .industrijska družba'.t J. Govekar Košnjek Devet let radia irzic Začetki tržiškega radia. Foto: F. Perdan Ustanovitelj lokalnega radia — občinska konferenca SZDL Tržič — je pred kratkim pripravila razgovor o programski problematiki lokalne radijske postaje. Lc-ta deluje že deveto leto, od lani pa je organizacijsko povezana v mrežo slovenskih radijskih postaj pod okriljem RTV Ljubljana. Centralna slovenska radijska hiša je prevzela precejšen del bremena vzdrževanja radia, vendar jc bila po toliko letih delovanja potrebna izdatnejša investicija za tehnično opremo studia. Z enako, oziroma celo zmanjšano dotacijo iz občinskega proračuna v preteklih letih, je lokalni radio zašel v precejšnje težave, ki ji'h je začasno rešil z najetjem posoiila, je pa to kratkoročno In letne anuitete za ta majhen zavod niso malenkostne. Zato nI presenetljivo, da Je razprava zašla najprej na to področje. S prestavitvijo oddajnika na bistriški grad v septembru, bo slišnost za-dia postala precej večja, Izginile bodo zlasti sence v južnem predelu občine. S tem pa bo Tržič končno tudii lahko ujel že večkrat napovedani drugi program ljubljanskega radia. V tehničnem pogledu so zdaj v Tržiču sposobni uvesti program vsak dan, niso ga pa v finančnem. Zato bodo kljub načrtom ostale 4 oddaje tedensko. Vsebuio programa so sklenili popestriti, še bolj aktualizirati, že doslej so nekatere stalne oddaje zelo poslušane (»Predstavljamo vam ...«, mladinska, turistična in kulturna oddaja), v bližnji prihodnosti pa pripravljajo ciklus o republiških ustavnih spremembah ter izobraževalne teme v okviru programa splošnega ljudskega odpora. Se posebej zanimiiv utegne biti splet 13 oddaj »Po naših krajevnih skupnostih«, s katerim Mceli v jesenski sezoni. Kljub nekaterim utemeljenim Kritičnim pripombam so predstavniki družbenopolitičnih organizacij priznali mesto in vlogo, ki jo odigrava lokalni radio v samoupravnem življenju družbenopolitične skupnosti občine Tržič. — ok SIVI L. A gorenjska kreditna banka KRANJ BLED RADOVLJICA JESENICE TRŽIČ ŠKOFJA LOKA ŽELEZNIKI vloži svoj denar V banko