(j)l25o;n AfAND U,6Ll£(>... NO. 46 iLa giagE - > ■is, ■ygr.'a.vay^fc^'. - .r - :: 5 . ■ -; . . _______ AM€RICAN !N SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV6NIAN MORNING NGWSPAPSR CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 6, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV talija be volila v nwiu nov parlament ^ovc parlamentarne valitve določene za 7. in 8. maj. * sc stranke so že živahno delu. It. — Ko ni bilo mogoče sestaviti nove vlade, je predsed- st'l rePJkhke G. Leone razpu-1 Parlament 14 mesecev pred Potekom njegove zakonite dobe o razpisal nove volitve. V zmedenih razmerah in s politično " 'c'§an-nii strankami ni bilo j ° Gne druge poti. Volitve bo zvedla vlada G. Andreottija, ki 0 sestavljajo sami člani demo-^stjanov. je^^kristjani so imeli prva Ve.a. ^°d vodstvom De Gasperija j0-0 v Parlamentu in so Itali-j- ,.ar UsPešno vodili in uprav-Ke 1 vPostoPno so kot v Zahodni rno^v^ Veeino izgubili ter se ha ra ^ Vezati z manjšimi stran-g0- Pred 10 let: so sklenili do-floh°r s s°aialisti in začela se je sed 3 .Vlad ‘ hladno z mož-1ura ok^a- Najvišja tempera-; jo, slišal Leninovo navduševa-nje, srečal Stalina. Spoznal si svet v vsej njegovi obsežnosti in globini, ko si starim skušnjam Evrope dodal nove v tej deželi, širok in globok je bil Tvoj razgled; svojega duhovnega bogastva nisi skrival, ne z njim varčeval. Delil, razdajal si ga vsak dan, ko si pisal članke in druge sestavke za Ameriško Domovino. Tvoj razum, Tvoje srce. dragi z dr. F. Blatni- sodelavec in prijatelj, je v njih! Trdno in uporno vztrajno si se r d -ii . j čič in J. Slapšak. Na koru so pe- boril, si branil slovensko narod- , , . 1+ Lj Ra KltaJska b° plapala le- n “Slovenski fantje”. Dr. F.lno korist, kot si jo doumel in BERLIN, Nem — Zahodne i ^ ' e ■' s' upnega proračuna Blatnik je v kratkem Nagovora razumel, opozarjal in svaril tri velike sile so prvič po drugi| pUPno J;1 mihjdnov do- orisa] pokojnikovo življenje in'kjer si videl nevarnost. Kristov svetovni vojni dovolile neza- arje.^ nsPevki, ki jih je od- delo ter nas opomnil na naš nauk ljubezni je bil v vsem, kar vezniškim letalskim družbam j ™ua’zaasaJ0 skupno za leto skupni končni cilj. | si delal, četudi nekateri tega pristajanje v Zahodnem Berli- " ^ °’ . PekinS je sporo- od cerkve sv. Vida je krenil včasih niso dojeli, nu. Obvestile so Kopenhagen in “ ’ 3 ° P ^ Pogrebni sprevod mimo pokoj- Sodim, da lahko rečeš s sta- Dunaj, da potniška letala SAS , “ - ° °d °£’ nikcveša doma na E- 71 St- na rim Rimcem Horacem: Avstrijske letalske družbe. j_ >ikc :lf Posta^aTL- R- Kalvarijo, kjer so pokojnika po-j Exegi menumentum aere pt j ložili k večnemu počitku poleg rennius — Postavil sem sporne- , . zakona so sedaj na razpolago v ji, dezivel ooljsevisko revoluci-1 , .. ... . T . , . skoro vsaki mestni hiši širom | Kitajska redna članica ZN. lahko lete v Zahodni Berlin po; zahodnih zračnih poteh in pri- ^ ° "— stajajo na letališču Tegel v -''AiGl demokratje hvalijo francoskem sektorju mesta. Zaradi varnosti letalskega pro- NixcRGv nastop v Kini WASHINGTON, D.C. — V meta med Zahodnim Berlinom volivnem letu nasprotniki ne-in Zahodno Nemčijo skozi “le-1 radi povedo kaj dobrega o svo-talske hodnike”, določene za za-j jih tekmecih. Zato je tem več hodne sile, ne bodo dovolili slič-1 vredno, ko tudi demokratski ne ugodnosti drugim letalskim politiki priznavajo, da se je družbam. Doslej so te hodnike predsednik Nixon držal tekom uporabljale le ameriške, britan- svojega obiska na Kitajskem zelo ske in francoske letalske druž- dobro in spretno, be. i Na splošno prevladuje vtis, da ! njegove žene, pokojne Štefanije, oft trajnejši od brona. . Rev. dr. F. Blatnik je opravil! Zbogom, dragi prijatelj. Po | cerkvene molitve, nato pa se je čivaj mirno v ameriški zemlji; cd pokojnika poslovil v imenu j slovenske skupnosti pisatelj K J v imenu Slovenske krščanske Mauser. j demokracije in Narodnega od- V imenu Ameriške Domovine bora za Slovenijo je govoril gl. Vinko tajnik Slovenske krščanske de-! mckracije g. Jože Melaher. je spregovoril urednik Lipovec sledeče: A Krsto sc nosili g. L. Zorenč g. V. Lipgrvec, arh. S. Kregar je Nixon ZDA na Kitajskem T\Babpfk, g. J. Melaher in g. I. dobro in uspešno zastopal. i Ovšeaek. =i' Jordanija poziva islamski svef k reševanju Jeruzalema BEIRUT, Lib. — V kratki junijski vojni 1967 so Izraelci osvojili naglo stari del mesta Jeruzalema in ga kmalu potem združili s svojim v enotno mesto. To mesto urejajo po svojih načrtih v glavno mesto Izraela. Mestno ozemlje so raztegnili tudi na predmestja in celo na del mestne okolice. V kratki dobi ne polnih 5 let se je položaj v starem delu mesta ifiočno spremenil. Jordanija trdi, da je ta del mesta v resni nevarnosti, da izgubi svoj arabski značaj. Jordanija se je zaradi sprememb v Jeruzalemu pritožila že pred časom v Združenih narodih, pozvala je na pomoč celo Vatikan, ki že dalje časa zagovarja internacionalizacijo starega dela mesta z njegovimi krščanskimi, judovskimi in islamskimi verskimi spomeniki in svetišči. Izrael vse take načrte in zahteve zavrača. Celo tisti, ki so pripravljeni pristati na umik Izraela od Sueškega prekopa in iz zasedenega dela Jordanije, niso pripravljeni vrniti starega dela Jeruzalema Jordaniji. Jeruzalem je glavno mesto Izraela in bo to ostal, dokler bo ostal Izrael. Arabski sosedje Izraela se zavedajo, da njihov položaj napram Izraelu v pogledu “osvoboditve” po Izraelu zasedenih ozemelj ni posebno ugoden. Egipt, ki je od vseh sosedov najmočnejši in ima desetkrat več prebivalstva kot Izrael in dejansko še več, govori o “osvoboditvi”, pa se zaveda, da nima za uspeh potrebnih sil. Pri tem se jezi na Sovjetsko zvezo, ki da mu noče dati potrebnega ofenzivnega orožja. Jordanija je cd vseh sosedov najšibkejša, četudi je njena vojska najboljše opremljena, izvežbana in disciplinirana. Tudi v vojni z Izraelom se je junija 1967 najboljše izkazala. Jordanija nima dovolj finančnih sredstev za vzdrževanje zadostnih oboroženih sil in za vzdrževanje javne u-prave. Ves čas živi od tuje podpore. Vsa leta od ustanovitve pa do let po drugi svetovni vojni jo je podpirala Velika Britanija, pod katere varstvom je živela. Od Velike Britanije so to vlogo prevzele ZDA. V dobi po vojni z Izraelom junija 1967 je dobivala Jordanija precej denarne podpore iz Savdije, Kuvajta ni Libije. Ta je bila povečini ukinjena predlanskem, ko je kralj Husein trdo pritisnil na palestinske gverilce in jih končno ukrotil. Ko so pretekli teden zborovali v Jidi v Savdiji zastopniki 31 islamskih držav, je jordanijski zunanji minister Abdulah Šalah te opozoril na ‘mednarodno zaroto molka’ o položaju v starem delu Jeruzalema, ki je v nevarnosti, da izgubi svoj arabski značaj. Šalah je dejal, da se Izrael ne briga za resolucije Združenih narodov in ne za sklepe Varnostnega sveta ZN, ki prepoveduje vsako spremembo v delu Jeruzalema, ki ga je Izrael vzel junija 1967 Jordaniji in ima od tedaj zasedenega. Arabsko-izraelski sp o r je predstavljal jedro razgovorov zunanjih ministrov 31 islamskih držav, ki so se zbrali v Jidi. Savdski kralj jih je pozval k edinosti proti “sionistični zaroti” in ostro obsodil izraelski nastop v Libanonu. Drugo najvažnejše vprašanje, o katerem so v Jidi razpravljali, je “komunistična nevarnost”, ki preti islamskemu svetu. Zunanji minister Savdije Omar Saqqat, ki je bil predsednik konference, je izjavil: “Sionizem in komunizem imata zahrbtne načrte proti islamskemu svetu”. Zanimivo je, da večina držav, ki so bile na konferenci zastopane, še ni priznala neodvisnosti Bengalije. Libijski zastopnik se je na konferenci zavzemal odločno za podporo Pakistanu. Konferenca v Jidi je pokazala težek položaj islamskega sveta. Je proti sionizmu in proti komunizmu, pa se je delno zvezal s Sovjetsko zvezo, da bi omejil izraelsko nevarnost. Ker hoče pri tem nadaljevati boj proti komunizmu, mu Sovjetska zveza nič kaj prida ne zaupa in zato tudi ne da vsega, kar od nje zahteva. Pogreba pokojnega Ivana Av- nik. i seneka so se udeležili tudi roja-1 • kinje in rojaki iz drugih krajev.. ^ Ivanom Avsenekom je legel Tako so 'prišli iz Toronta v Ka-v Srob Poslednji od mož, ki so nadi ga. dr. M. Krekova ter »««^0 te / .V razdonju 1918-1941. Ker so jo Jože Kaste^k/gospo, iz Chica-! gradili) se za njo žrtvovali) so jo ga je prišel dr. Jože Bernik z, razumeli in cemii. V tem je gospo, iz New Yorka amitekt j ključ za razumevanje njihovega Simon Kregar in g. Tone Bab-j narodno-političnega delovanja. iz Clevelanda m okolice Simfonični koiičerl— ^ Seja— V nedeljo, ll^jnanTa, ob šes- Društvo sv. Ane št. 4 ADZ tih zvečer bo v clevelandskem: ima svojo mesečno sejo to Allen gledališču prvič nastopil j sredo, 8. marca ob sedmih zve-Simfonični orkester iz “zlate” čer v običajnem prostoru. Prage na Češkem. Za pojasnila Zanimiv TV sporerd— Nocoj ob 8. bo na TV kanal 5 spored “Champions”, na katerem bodo predstavili svetovne atlete v zvezi z letošnjimi olimpijskimi igrami v Muenchenu na Nemškem. Med predstavljenimi bosta tudi Slovenca Miro Cerar in Janez Brodnik. Zopet brez elektrike— Včeraj zvečer ob 5.45 je ugasnila luč v predelih Collinwooda in Zahodne strani mesta, pa tudi v Public Hall v samem o vstopnicah pokličite: 523-1755. Formularji razpoložljivi— Prijave za znižanje zgradarin-skega in zemljiškega davka na podlagi ohijskega “homestead” države Ohio. V Clevelandu jih dobite v 23. vardi v uradu mestnega odbornika g. Edmunda Turka, 6411 St. Clair Avenue, in v Ameriški Domovini. Po pošti jih lahko naročite, če po- šljete povratno naslovljeno ku- središču mestai kjer je bila verto na avditorja g. Georga Voinovicha, 1219 Ontario St., Cleveland, Ohio 44113. Atk: “Homestead Department.” Vstopnice v predprodaji— Vstopnice za Misijonsko kosilo MZA, ki bo v nedeljo, 12. marca, v šolski dvorani pri Sv. Vidu, dobite v predprodaji v Baragovem domu, pri gdč. Ivan ki Pograjce, 1139 Norwood Rd.. pri g. Rudiju Knezu, 679 E. 157 St., g. Johna Petriču v brivnici na E. 185 St. ali na 'domu, na 451 E. 156 St., pri g. Matthev/u Tekavcu, na 20531 Goller Avenue. Nabavite si jih čimpreje, da bo prirediteljem oljšana priprava! Društvene seje— Podružnica št. 14 SŽZ ima svojo sejo v torek, 7. marca, ob sedmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue v Euclidu. Podružnica št. 32 S2Z ima svojo sejo jutri, v torek, 7. marca, ob sedmih zvečer v farni dvorani pri Sv. Kristini. teku velika razstava vrtov in domov. Ponekod je trajala tema do 3 ure. Luči so ugasnile zaradi težav Mestne elektrarne. Novi gospodar “Indijancev”— Znane baseball klub “Indians” je dobil novega lastnika v Nicku Miletiju, kateremu je dosedanji lastnik Vernon Stouf-fer prodal svoj večinski delež. K molitvi— Članice Podružnice št. 25 S2Z so vabljene jutri ob osmih zjutraj v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za umrlo članico Zofi Renko. Republikanci za Nixona PRINCETON, N.J. - Gallupov zavod za ugotavljanje javnega mnenja je objavil, da je njegovo zadnje povpraševanje pokazalo, da je 83C vseh republikancev po vseh ZDA za imenovanje R. M. Nixona za republikanskega p r e dsedniškega kandidata v letošnjem novembru. Društvo sv. Katarine št. 29 j Liberalni kandidat Paul N. ZSZ ima svojo redno sejo v sre-! McCloskey je dobil 6' , glasov do, 8. marca, zvečer v Sloven-; povprašanili, k o n s ervativni J. skem narodnem domu na St.: M. Ashbrook pa 5‘ ,. Clair Avenue. Članarino bodo ' ------o_____ pobirali od 6.30 do 7.30 zvečer. | Zadnje vesti Drsalna revija— V Clevelandski areni, 3717 WASHINGTON, Euclid Avenue, je v teku pri ljubljena Drsalna revija (Ice Follies), ki pride vsako leto v naše mesto. Predstave se vrše dnevno, zadnja bo v nedeljo, 12.; marca. Za pojasnila o vstopni-j cah kličite: 361-3706. Razstava otvorjena— Preteklo soboto je bila v Mestnem avditoriju otvorjena vsakoletna Razstava domov in D.C. — Bra- njen zaradi darila $4(!0,000. cvetja”, ki bo trajala do nede- DURHAM, N.H. — Jutri bodo vosodni odbor Senata bo danes nadaljeval zasliševanje o umaknitvi tožbe proti ITT, ki je preko ene svojih podružnic dala $400,000 za republikansko konvencijo v letošnjem avgustu v S. Diegu v Kaliforniji. Preiskujejo, če ni bil umik tožbe na temelju protitrustnega zakona uki- Ije, 12. marca. Odprta bo dnevno od desetih dopoldne do desetih zvečer. Razstavljeno cvetje j in drevje je bilo gojeno in negovano več mesecev, novi domovi pa predočujejo čudovite novosti gradbene industrije. Poslavlja se— Zvesta naročnica lista ga. Antonija Repich, 765 E. 156 St., odide v nekaj dneh za stalno k ! sinu Edwardu Repichu v Aha-; državi New Hampshire primarne volitve, prve v vsej deželi, ki utegnejo biti odločilne za imenovanje demokratskega predsednuŠKega kandidata. Sen. E. Muskie, ki je dolgo tako odlično vodil, je v zadnjih tednih precej izgubil. Njegov “jokavi” nastop v obrambo njegove žene ni pridobil kandidatu podpore med volivci. jheim v Kalifornijo. Sin pride SAIGON, J. Viet. — Ameriško po njo. Pred odhodom iz Clevelanda se tem potom poslavlja ( od vseh svojih prijateljev in znancev. Želimo ji prijetno življenje v lepi Kaliforniji! letalstvo je že peti dan zapored bilo nad nekaterimi vojaškimi cilji v Severnem Vietnamu. Do bojev je prišlo na tleh v Laosu in v Kambodži. sx I ****,*& 'M fjm nr-; Ufi tim JU /lM£K«§it/l DOIIO¥l!M :^^r^;.3CS TflTS rdg^BgTgMtrnie 6117 St. Clair Avenue 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ča Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece da Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $13.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 46 Monday, March 6, 1972 Slovenščina na ameriški univerzi? Zadnja leta je opaziti vedno večje število študentov slovenskega porekla na Cleveland State University. To daje pobudo, da bi se na tej univerzi uvedlo poučevanje s’orenščine v sklopu jezikov, ki jih že poučujejo v oddelku za moderne jezike. Navadno, ko se študent vpiše na univerzo, si mora izbrati kot obvezni predmet en tuji jezik in ga razmeroma dobro obvladati, predno konča študije za Bachelor Degree. Pred dvema letoma je Cleveland State University privolila, da se lahko poučuje katerikoli jezik, ki bi imel dovolj slušateljev (okrog 30) za začetni tečaj. Tako so pred kratkim uvedli po’eg najbolj znanih jezikov še pouk madžarščine. italijanščine in sedaj še poljščine in ukrajinščine. Seveda, teh tečajev se lahko udeleži, kdorkoli ima High School diplomo, za kredit ali celo kot slušatelj (audit). Študentje, ki obiskujejo druge univerze, se lahko vpišejo za te jezike na Cleveland State University in is nato prepišejo te “kredite” na njihovo univerzo. V clevelandski okolici je na stotine študentov slovenskega porekla; nekateri govore, drugi pa le malo razumejo slovenski jezik. Za vse te bi bil pouk slovenščine veliko lažji kot pa jeziki nemščina, francoščina ali ruščina. Imeli bi možnost spoznati pestrost slovenske literature in bolj ceniti slovensko kulturo in slovenski narod. S pomočjo naših številnih slovenskih organizacij bi se dalo izvesti pouk slovenščine na Cleveland State University.že s prihodnjim šolskim letom. Potrebno je, da se naša mladina zaveda možnosti slovenskega pouka na tej univerzi. Zato je potrebno čimveč priglasitev za pouk. Važno je tudi, da se čimpreje priglasijo za tečaje slovenščine z je-s nskim rokom 1Q72/73. V slučaju 30 prijavljenih slušateljev do maja 1972 bo univerza najela kvalificiranega profesorja za pouk slovenščine — jezika in literature. Vse priglasitve in povpraševanja pošljite na naslov: Dr. Karl Bonutti Department of Economics Cleveland State University Cleveland, Ohio 44115 morata obe postaji “na smetišče”. Ti sta brez finančne podpore ZDA res obsojeni na tako usodo. Da bi jim življenje podaljšala, sta sen. Humphrey in sen. Percy predložila posebno resolucijo v senatu v podporo obeh postaj. Za njo se je izjavilo preko 50 senatorjev, torej večina, in vendar sen. Fulbright ne mara popustiti. Pri tem je Predstavniški dom sredsta za obe postaji izglasoval ne le za tekoče leto, ampak vse do 30. junija 1973, torej tudi za vse prihodnje finančno leto. Sen. Fulbright je na konferenci obeh domov vodnik senatne delegacije in noče sprejeti Domovega predloga za financiranje obeh postaj. Mož je zaverovan v svoj prav, ko kljub svoji široki razgledanosti položaja v satelitskih državah in Sovjetski zvezi ne pozna in zato ne more doumeti vrednosti o-beh postaj za prebivalstvo vzhodne Evrope. Upajmo, da ga bo večina Senata le pripravila k sprejemu Domovega predloga ali h kakemu kompromisu, ki bo omogočil nadalj-ni obstoj in delo postaj Free Europe in Radio Liberty. I SESEDA IZ NARODA I I KAJ POVEDATI ‘stric” OEEOGR? Radio Free Europe in Radio Liberty r s samo “ostanka mrzle vojne”? 'V letih po drugi svetovni vojni, ko je padla preko srede Evrope železna zavesa in so bile zveze med obema deloma skoraj čisto prekinjene, je ostal edino radio kot uporabno, občilp z množicami onstran železne zavese pod komu-mstiČH-imi diktaturami. Tisti, ki so ubežali komunističnim gospodovalcem, so skušali svojim rojakom doma povedati, da še ni vsega konec, da svoboda v svetu še obstoja in da bo prišel dan. ko bo spet zasijala tudi v po komunistih pod-larnTjenih deželah. Tedaj sta nastali radijski postaji Free Europe za satelitske države Evrope in Radio Liberty za oddaje v Sovjet-. sko zvezo. Tekom let sta obe postaji dobili sposobne, izkušene sodelavce, ki so bolj in bolj omejevali politično propagando in spravljali oddaje v sklad z razmerami in razvojem časa. Obe oddajni radijski skupini sta si pridobili velik krog j is r.šalcev in postali tako že kar del življenja narodov on-STcn železne zavese. Radio Free Europe prinaša v jezikih narodov satelitskih držav vsak dan novice iz svobodnega sveta, ki jih domače oddaje ne prinašajo, govori o kulturnem življenju v svobodnem svetu, razpravlja o socialnih, športnih, znanstvenih in drugih kulturnih zadevah. S svojimi oddajami dopolnjuje enostransko obveščanje ljudi v satelitskih državah. Radio Liberty vrši isto nalogo za Sovjetsko zvezo. • Obe postaji sta se poleg s prostovoljnimi prispevki vzdrževali v prvi vrsti s podporo vladnih ustanov in agencij ZDA. Njihovi nasprotniki so iznesli * NEKAJ O LJUBLJANČANIH iz njihovih nekdanjih prodpustih časov. Ker sem star in že dolgo hodim po sv$tu, sem tu pa tam marsikaj videl in slišal. In ker smo baš zdaj v dnevih pusta, naj vam, dragi čitate-Iji, nekaj te vrstice povedo, kako se nekdaj v Beli Ljubljani obhajali in proslavljali pred-pust. To, kar bom tu objavil, je objavil pred kakimi 45 leti neki s kratico “M” podpisani v ljubljanskem “Slovencu”. Zanimivo je, kar je v tisti njegovi črtici povedal, ki ji je dal naslov: “Predpust pri starih Ljubljančanih”. Kaj pove o tistih starih predpustnih časih? Tole: “O, predpust, ta čas presneti, ne dela preglavic le nam, ki moramo živeti v dobi štedenja in vseh mogočih redukcij, ne le Prešernu, marveč že mnogo preje je našim prednikom obračal žepe in pripravljal tam gnezdo za pravo pravcato lintversko kačo. Zato in pa odtod pa gotovo tudi ljubljanski mestni grb; pa o tem naj premišljajo dalje naši občinski možje. Starih ljubljanskih mestnih očetov namreč ni obdajala le sama častitost in resnoba. Tudi iz njihovih obrazov so tu in tam izginile gube skrbi in truda za srečo in blagor someščanov. Saj se človek še sreče in veselja preobje, pa se ne bi tudi večne resnobe! Vse ob pravem času! Tega načela so se držali tudi naši predniki, sladili in olepša-vrli so si življenje še veliko bolj kakor mi navadni, današnji neverniški ljudje; pri obilnem obedu in pri kozarcu sladkega vipavca ali terana so se radi p-škodovali za trud in težave svojega svetovalskega dostojanstva. In kdo bi si mislil — razveseljevali so se kar na rotovžu. Mrkemu, častitljivemu poslopju bi človek danes ne pripisoval, da je bilo pred dve sto leti dostopno tudi za vsakovrstno burko in norčijo. Pa bilo je vendarle tako. Pred pustom so na rotovžu plesali, da se je vse kadi- čem ne sme točiti vina. Nikomur naj ne pade v butico, da bi po tej uri še rogovil po mestu, pa naj šibo s katerim godalnim orodjem. Za tujce so sicer smele biti gostilne odprte dalj časa, toda zjutraj jih pred pridigo in službo božjo tudi za tujce niso smeli odpreti. Gostilničarja, Ki bi dal tujcu ali domačim pred mašo juhe, pelinkovca ali drugega vina, bi hitro in dobro “navili”. Še leta 1785 so za 24 ur priprli točajko, ki je dala na nedeljo pred 9. uro godcem vina. so nekaj popred (1. 1748) gostilniški čas podaljšali za eno uro, vendar so baš takrat zasačili v neki gostilni dva razsajača dijaka ob eni uri ponoči. V šoli so enega ob dveh zapodili, drugega so pa vtaknili v luknjo za 8 dni, sicer ne radi pozne ure, marveč zato, ker sta se lotila ponočne straže, eden s kamenjem, drugi celo s pištolo. Iz šole izključeni dijaki so se morali tekom 14 dni odločiti za kako rokodelstvo, ali pa so jih porinili za celo življenje med vojake. Če je pa bilo v veselem predpustnem vhsu katerikrat le pre-nemirno, je naš magistrat zaukazal razigranim meščanom, naj malo odjenjajo, bojijo naj se kazni božje in naj mislijo tudi malo na pokoro. Leta 1568 so, lahko kupil 6 do 7 funtov gove- da bi bilo kaj prida. Pomagaj ■ dobri Njujorčani uživajo ob slo-dine. ! in pridobi si sam, če ne, boš tu-; venski besedi in pesmi. Težko si je predstavljati pred-1 di na pustno nedeljo lahko pel:| Veseli smo vsi, kadar vidimo pustno rajanje brez godbe. Ta “...lani sem bil Špeha sit, le- v dvorani naše dobre veterane je bila veselim Ljubljančanom tos pa zelja...” Cathy Pavlič, Mary Abe, Jožeta zelo pri srcu. Imeli so nastavlje-j — Tako je opisal g. “M” pred škrabeta on druge stebre naše ne celo piskače, ki so igrali na 45 leti, kako so praznovali stari fare, pa naše naj mlajše Pucove grajskem “piskaškem” stolpu. Kadar so ti mestni piskači opra- Ljubljančani predpuste v starih časih. Zanimivo. Ljudje vseh vili svoj službeni posel na graj-; narodov so imeli in še imajo skem stolpu, so godli po hišah svoje navade ^in običaje in ne- bi krčmah. Zahtevali so zase celo nekake predpravice in dosegli, da ni smelo biti več drugih mestnih godcev kot največ štirje, ki so smeli gosti le tedaj, če so jim “piskači” dovolili. Godčevski zaslužek je moral biti gotovo dober, ker so pred pustom prihajali v mesto celo kmetski godci, ki pa so se morali oglasiti pri mestnih piskačih in dobiti od mestnega sodnika dovoljenje, sicer so jim gosli pobrali ter jih razbili. Bila je tako velika in trda konkurenca, da so si služili kruh naravnost z vsiljivostjo. Godci so postali nam- kateri jih še imajo, da se ob gotovih letnih časih vesele in zabavajo po svoje. Jaz, stari stric Gregor, vam vsem povem, da se bom, če bom še dihal in tu, zabaval po svoje. Vi vsi drugi se dajte po svoje, dobro se imejte, čuvajte svoje zdravje, pa na Boga ne pozabite in On vas ne bo pozabil! Stric Gregor -------o------- Wm, J. Kennick kandidira za državnega poslanca O. William nihče povabil ali povabil za kaj | J- Kennrck, bivši mestni odbor-takega. Zato so leta 1795 izdali ^ za 23' vardo> ^ kandidat za odlok, da bodo vse tiste godce j Polanca za 18. okraj kaznovali, ki bi prišli gost k!Pri demokratskih primarnih vo- brate, Babnikovo Anči, Burgar-jevega Marka in še tiste, ki se niti še ne zavedajo, za kaj gre. Njih jok ali razposajenost je kakor muzika: muzika, ki oznanja, da bo fara še živela, če bomo le mi hoteli. Prihodnja prosvetna ura b° 19. marca, na Jožefovo. Ta ura bo posvečena tistemu delu slovenske zemlje, ki mu pravimo Koroško. Manjši del te zemlje leži v Sloveniji, večji del pa leži v Avstriji. Tam se naš narod že stoletja bori za svoj obstoj. In vendar je bila Koroška zibelka Slovencev! O tej zemlji nam bodo govorili in kazali slike, recitirali v koroškem narečju in zapeli venec najlepših koroškjh pesmi naši dobri sosedje in prijatelji iz Bridgeporta. Pridite vsi, ne bo vam žal! Bridgeportski “Zvon” ne po- ---- o--- — . trebuje med nami nobene reki a- svatovščinam brez dovoljenja' \va ' raaIa • 0V1 • ie me. S svojim petjem so naša ženinovega ali nevestinega. blvsl 53‘ okraJ’ katereša Je za' dokler se ne bi časi obrnili na V predmarčni dobi so se Ljubljančani zato, ker se niso smeli baviti s politiko, tem bolj oklenili meščanskega razveseljevanja. Po gostilnah je bilo veselja; cehali so ga pa tako, da je Rus Sreznjevskij, ki je obiskal Prešerna, pisal svoji materi, da tukaj pijejo vino kot vodo. Razen višjih državnih uradnikov, so pred pustom imele plesne večere vse odlične rodbine, maškarade in ‘bali’ pa so se vršili v redutnih dvoranah. Vstopnina je bila 301 krajcarjev. Kdor je prišel v maski, je plačal le polovico. Tudi “strelišče” (Ljudski dom), je takrat videlo marsikak sijajen bal. Četudi so bili ti plesi dobro obiskani, včasih je bilo na njih nad 500 ljudi, je vendar prireditev nehala običajno o polnoči in so kot nezaslišano posebnost objezikovali, če so se razšli šele ob štirih zjutraj. Središče prepustnega in dru- so . „ _r . . , srca že davno osvojbi. Pred stopal George Vomovch pre- kratkim s0 „ jorsldB d« ,e prevzel mesto okrajnega j Srba N|sem M- avditorja. V 18. okrožju je 32.: so iznesli to na dan in dosegli prepoved posrednega podpiranja teh dveh postaj, ki |lo. in če so prihajali glumači imata svoje oddajne naprave in urade v bližini Muenche-! skozi Ljubljano, so razkazovali na na Bavarskem. Kongres je lani odobril za njihovo de-!svoje umetnosti le na rotovžu, lovanje posebno podporo naravnost. Enako je bilo predlo- j Bili so pa mestni očetje tudi ženo tudi za letošnje in prihodnje proračunsko leto. strogi in neizprosni, posebno če Proti temu je nastopil sen. Fulbright in označil obe £0 gledali na prste drugim. (To radijski postaji za “ostanka mrzle vojne, ki ju je treba vre-1 J® razumljivo, če kaj poznamo :/ng smetišče”. Sen. Fulbright je znan po svoji trdovrat- obnašanja sedanjih politikarjev ivos:> na tudi naklonjenosti pomirjevanju s komunistični-T-u' . arni in njihovimi oblastniki. Med drugim je bil tudi V ■ ugoslaviji kot poseben gost Tita. N “:"or. ki je načelnik zunanjega odbora Senata, je naroči! T: a grešni knjižnici, naj prouči delo obeh postaj in po svetu in pri nas v ZDA. — Opomba Strica Gregorja.) Celo pobožni so postali. Tako so npr. leta 1562 ukazali g. župan, da se bolje, prepovedali vse svatov-ščine, botrinje in vse bogate hrupne pojedine. Da, te pojedine pri drugih! Ko so se pa začetkom 17. stoletja g. mestni očetje na enem samem svojem slavnostnem obedu zabiskali 126 goldinarjev, takrat pa je bilo seveda vse v redu. In tedaj se je za tak denar že nekaj dobilo! Da bodo naše gospodinje te zadnje dni pustovanja videle, kako so nekoč živeli v Ljubljani, naj jim za sline navedem majhen tržni cenik za omejeni obed. Mestni blagaj nik je zanj kupil 67 funtov govedine, funt po dva krajcarja, 12 funtov pljučne pečenke po 2 kr., dva volovska jezika po 8 kr. vsak; pet kozličkov po 26 kr., 4 teleta po 1 goldinar vsako, 56 funtov svinjine po 1 kr. in pol funt, 3 plečeta za 1 goldinar in 6 prekajenih klobas po 2 krajcarja vsaka. Perutnina je bila malo dražja. Kupil je 6 puranov, za katere je plačal 1 goldinar 2 kr. za vsakega, 7 par kopunov, par po 55 krajcarjev, 3 pare golobov po 12 kr. par. Golobi so bili za stare Ljubljančane slaščica. Pojedli so tudi dosti rib in drugega in drugega. Ceveda tudi na zamakanje niso pozabili. Pili so dvojno vino, terana in vipavca. Terana so pospravili 80 bokalov, ki je stal tedaj po 8 krajcarjev bokal. Vipavca so pa stisnili en cel čeber, ki je stal 8 goldinarjev. Cviček so dali pa samo poslom, 20 bokalov, ta je bil zelo poceni. (Primerjajte, ljudje božji, o-menjene cene z današnjimi cenami, koliko bi taka slavnost stala zdaj!) Kaj so ljudje zaslužili v tistih žabnega življenja pa je bila ljubljanska Kazina, ki so jo u-stanovili ob začetku XIX. stoletja. Člani so mogli biti razen “boljših” slojev tudi manjši trgovci in obrtniki, ne pa tudi rokodelci. Leta 1836 so začeli z novo stavbo in jo v dveh letih dozidali; pri kopanju temeljev so naleteli na rimska grobišča in odkrili emonskega patricija. ki se postavlja sedaj v našem muzeju. Pozimi so se v kazenskih prostorih shajali vsak ponedeljek: plesali so, razgovarja-li in šalili so se, peli, igrali domino in tombolo in seveda tudi sklepali srčne zveze, da je biio tudi dokaj ohcetU Seveda — kot se spodobi za bidermajersko dobo — so šli lepo domov že ob 10. uri. Ker je bilo gledališče radi večerov v Kazini oškodovano s tem, da je bilo slabše o-biskano, so ponavadi postavili igralci svojo “darilno mizico’. Po dohodkih so mogli Talijini varda, Euclid in Richmond Hts. W. J. Kennick pravi, da nadaljuje svojo kampanjo za državnega poslanca od predlani zaradi tega, ker je takrat dobil 3800 ali 40% vseh glasov in ker je prepričan, da bo gotovo izvoljen, ako bodo Slovenci skup držali in ga vsi volili, Opozarja, da je v Columbusu 100 poslan- ^ v. . * m j •• • f j da so bili celo naši najmlajs1! cev, pa ni med njimi nobenega, +- , • ^ . , ,... m.J tlstl P° košarah, tiho. Ti so naj stopu sem telefoniral mojeinb najboljšemu prijatelju med Srpi in ga vprašal, kako je bilo. “Sta da Ti kažem, plakao sam, pa * drugi, su plakali,” tako je rekel-Res, njihovo petje seže v src® in nas osvoji. Ko so zadnjič peli na naši prosvetni uri, ki je bila posveča na slovenski pesmi, sem opaN> Slovenca. iq 1 • • - .v. I boljši dokaz, da Slovenec lju^ Ker je 18. okraj najmočnejši I ,• v ’ , . , :1H PetJe ze od zg°dnje mladosti. slovenski okraj v Ohiu, imajo volivci priložnost izvoliti Slovenca Williama J. Kennicka za državnega poslanca: Kandidat pravi, da se je vedno brigal za slovenski napredek in da bo gotovo izvoljen, če se bodo slovenski volivci tudi borili za slovenski napredek. L. G. Zahvala in povabilo Dragi njujorški Slovenci! NEW YORK, N.Y. — Zadnjo prosvetno uro smo morali zaradi slabega vremena preložiti s tretje na četrto nedeljo v mese-su. Telefoni so neverjetno dobro delali. Vsi ste bili o spremembi obveščeni že v soboto. Kasneje Vas je naš župnik pismeno povabil na četrto nedeljo in povabilu ste se odzvali v rekordnem številu. Hvala Vam! S svojo navzočnostjo ste dali “Fantom z Osme” pobudo, da se bodo še bolj strnili okoli svojega novega pevovodje Franka Kostanjskega in nas še večkrat razveselili z nastopom na naših urah in na samostojnih koncertih. Z navzočnostjo ste se zahvalili Tonetu Osovniku, ki je ves spored pripravil. Navdušili ste g. L. Rupnika in gospo, da sta Na svidenje na prosvetni uh-Dr. Zdravko Kalan POT DO ZDRAVJA čez nekaj let bo zdravilišč na valovih nared za pr'0 krožno plovbo. V bremerhavenski ladjedeb niči gradijo plavajoče zdraV' lišče. Ladja z nosilnosti0 20,000 ton bo lahko sprej6^1 400 potnikov, potrebnih odd’' ha in zdravja. V mislih imsj° predvsem ljudi z bolnimi dih*”1 sinovi in hčere sklepati na svo-! nam obljubila še priti. In naše jo priljubljenost med občin- stalne sodelavce Helko Puc, Rudija Večerina, Marjanco Jenko ne bi žalil Bog, deloma pa tudi) časih? Okrog leta 1601. Obrtniki i- : ■' " ednost ter učinek. Študija je delo obeh pohvali- j zato, da ne bi motili poštenega|so tiste čase zaslužili na dan ne- in gh označila za vredno napora in stroškov. Sen. Ful- meščana v spanju, da se čez de-jkako od 12 do 15 krajcarjev, brighta to ni prepričalo, še vedno vztraja pri svojem, da veto uro pijancem in postopa-'Vendar s tistim zaslužkom si je stvom. S priljubljenimi zimskimi sestanki je kazinsko društvo pozneje sklenilo nadaljevati tudi poleti. Poleg podturnske graščine so sklenili ustanoviti razve-seljevališče, ki so ga 8. junija 1838 otvorili z godbo in umetnim ognjem. Po priljubljenem dunajskem zabališču so imenovali novi lokal “Tivoli”; ime Belvedere, ki so ga nekateri začeli uporabljati, je bilo kmalu pozabljeno. Tu so bili torej zarodki kasnejše “švicarije” in današnjega hotela “Tivoli”. Raz kazinski balkon so še do in s kroničnim glavobolom, * jim zdravniki priporočajo sla” morski zrak z jodom. Na ladji bodo veliki odp^1 krovi, na katerih se bodo h0*' niki lahko sončili na morsk6”1 zraku. Na razpolago jim bo x'e lik plavalni bazen s segf^0 morsko vodo. Plavajoče zdravilišče bo 0 premljeno s sodobnimi mete0 rološkimi instrumenti. PoSe na prednost: ladja bo lahk0 vselej poiskala podnebje, primernejše za zdravljenje . nih potnikov. Gradbeni stroš ^ so ocenjeni na 30 milij00^ mark. Zdravilišče na valo'T bo nared za prvo plovbo p”0 koncu leta 1974. in druge pa ste potrdili v dobrem delu, ki ga opravljajo za slovensko stvar v tem našem njujorškem Babilonu. Hvala Vam, res ste vredni naše muje! Nekdo mi je rekel: “Naša fara je res majna, pa srečna, ker smo vsi edini. Tistih, ki bi mogli delati nerazpoložen j e in needinost, ni blizu. In prav je tako! Kadar začne fara dremati, pa se najde nekdo — poslednji naš novi organist in pevovodja — da jo zdrami in razživi.” In res je tako! Vedno znova potrebujemo nekoga, da nas dregne in pre- Odposlanstvo ruske pravoslavne cerkve v Vatikanu & V Vatikan je iz Moskve P^ spelo odposlanstvo ruske slavne Cerkve za vzposta'b študijskih zvez med obema ^ ^ kvarna. Odposlanstvo vodi 113 rektor bogosl0'' v P oN' škof Filater, akademije in semenišča gorsku pri Moskvi. Do tega ska je prišlo po posredova^ nedavna obsipali veselo mladež budi. Hvala Bogu, da smo še na pustni torek s konfeti, pomarančami in drugimi sladkarijami, ki so jih metali med vrvečo vedno našli nekoga. Naše prosvetne ure so se obnesle. Sporedi so boljši in ude- mladino. V današnjih materiali- j ležba večja. Vsi vemo danes, da stičnih časih pa ne’pomaga no- Je vsako tretjo nedeljo v mesecu beno zijalasto nastavljanje nič. na Osmi prosvetna ura, kjer se Od nikoder ne prileti zastonj, izživlja naše slovenstvo in naši posredoval jezuitskega generala Pedra v rupeja meseca avgusta lan’ ^ Moskvi. Arrupe se je bil zaV^,i za izmenjavanje profesorje'0^ bogoslovcev med rusko Pra slavno in katoliško Cerkvij0- DRAGI ROJAKI IN ROJAK DOPISUJTE V AMERIŠKO DOMOVI^ ’ POROČAJTE NOVICE! AMERIŠKA DOMOVINA JE VAS K. sssgasnmttKrnmmtHmttntKnnnttnfflnmnmttuaKminnnnnKmnKmmaf F- S. FIN2GAR: PREROKOVANA SLIKE IZ SVETOVNE VOJNE Novice z “Otoka” ABERNATH, Vel. Brit. — Zo- Ljubljane in okolice je nepre-pet moram poročati dve smrti iz stano molila na prostem na slovenske skupine na “Otoku”.' trdih tleh nad 2 uri. Bog ve, ako 16. septembra lani je v Wothin- bi današnji rod toliko časa “Ko bi še pred očetom pre- gel po spuščenih kitah hčerinih. Deifilia Langus, stala!” je začela razmišljati. Kar Mati je priskočila v obrambo, taK°j si je želela še tega, da oi PrancKa je planila kvišku in bilo končano. Venela je natan- pogledala očeta v obraz. Oče je k°, da se izvrši še ta večer. Za-- izpustil kite in si obrisal dlan kaj mati ni očetu prikrila nikoli ob stegno: ne besedice. “Fej, niti ne primem te ne, UoloDovka je tudi pogledala cunja! Stran, za večne čase na dvorišče z namenom, da nje- stran od naše hiše!” takoj razodene vso nesrečo. gu na južni angleški obali umrla slovenska redovnica č. sestra vztrajal pri pobožnosti. — Obema, č. sestri Deifilia in Metelko- ‘Zbogom!” je rekla Francka Ko je pa zagledala Jerneja, se je in se očrnila k vratom. Mati je vrnila v hišo, sedla spet k mizi prijela za kljuko in jo ustavila. in začela premišljevati. In vse. Očeta pa je odgovor Francke sestra _________ tudi redovnica. na široko in na dolgo razpeljano ! pogranil. Planil je v kamro, premišljevanje se je končalo privihral z debelo listnico in jo iz reda Naše vi mami naj bo lahka tuja zem-Ijube Gospe Sionske. Kje ji je Ija, njih duši naj pa uživata tekla zibelka in .za njeno starost večno plačilo pri Bogu; njih do-nisem mogel izvedeti. Morala je mačim in svojcem pa prav iskre-biti že precej visoke starosti, saj no sožalje. je že 1. 1913 prišla v Anglijo in1 V nedeljo, 5. decembra, je vse blizu 60 let marljivo delala v nas v Londonu obiskal' dobri svojem poklicu v Londonu in svetec Miklavž in vse kar boga-Findonu, od koder jo je Bog sre-! to obdaroval. Takrat se je v di dela poklical k sebi. V Mar-, “Našem domu” vršila misijon-seillesu (Francija) je umrla par'ska tombola, katera je prinesla mesecev pred njo njena rodna1 m i s i j onom na Madagarskarju Veuno in vedno: Kaj poreko ljudje? O, vse bi PAkuIi, aa ni te vojske!” Družina je že večerjala, ko je Prijšel Golob, ki je bil Židane Vx)4e- Sklenil je aoDro kupčijo z'd par miaain volov. Ves zgo- vrgel hčeri pred noge: “Tu imaš doto, sedaj pa le: mi z Bogom, ti s hudičem in ven, ven!’ Francka je odpahnila mater uu vrar, scekla po stopnicah in ^e zaklenila v izbo. Mati je tiho zaprla vrata, sklo-Vuren je prisedel k mizi in zajel nila se po listnico in jo nesla 40 funtov šterlingov x gotovine. Gotovo sta bila Bog in naša misijonarja tega daru zelo vesela in Bog bo vse to bogato poplačal. ! j 7. decembra je prišel na pomoč za Božič msgr. Kunstelj in obiskal več krajev, kjer je nekdaj deloval med rojaki tu. Namen je imel še tri tedne bivati nazaj v kamro. Venomer si je otirala solze in, ^enatere krati. Golobovka je ‘-'Ka vesela, da je bil doore voije, m se je manj bala. Družina se je hitro razkropila P° večerji; tudi Francka je odšla v izbo. Golob je poiskal porce-ianko, ki si jo je-privoščil le ob črednih prilikah, začel hoditi ’ pribito in pri nas so ji vrata za-fe°r m uol in iztrkaval iz nje star pannjena na veke.” danes. Jih ta teden jih pri- pepel. Boš videla, to so voliči! Povi-^ga života, pravih kosti — o, to bodo naredili pri nas.” ^ Ali so bili dragi?” B, nič dragi! Denarja nima Lebin, sicer bi jih bil trje držal.” “Koliko?” Tega ne povem b°š cenila, še žene.” Pa skrivaj,” je rekla žena Malomarno, se naslonila nazaj PK peči in vzdihnila. Golob je obstal sredi hiše ih Ponehal gibati s prsti,' ki jih je v velikem mehurju, ko je ‘čil porcelanko: ‘Ali si čemerna danes!” “Saj sem lahko.” Kaj pa je?” je Golob pozor-n°“ dvignil glavo. 1> kaj? Enkrat moraš zve-detl- Čim prej, tem bolje.” Golobovki so začele teči solze P° licu. On je namrščil obrvi, ki so se ^gotno razčeperile °crni. Prestopil ^“Velevajoče zahteval: ‘Povej!” . Golobovka je 0“> pokolcevaje: Ke znori nad hudimi se je proti ženi začela Na Miklavževo je v jutranjih urah v Haslingdenu, Lancashire, umrla v hiši svoje hčere, por. Grkman, 84-letna Marija Metel-po, vdova po pok. Alojziju Metelku, umrlem v Ljubljani leta 1951. Točno dan pred smrtjo je doživela 84 let. L. 1953 je prišla na kratek obisk k sinu Alojziju ^ tocja tragična smrt na Novo in hčerki Mariji, ga. Grkman, j IetQ letos č_ g_ Prijatelja Franr nato pa ostala ves čas tu. Mar-; ček& y FrankfurtU; Nemčija, je ko je še nekoliko posedela, je Ijivo in vestno je opravljala raz-, preprečila njegovo nadaljno hiramo nagovorila moža: | na gospodinjska dela pri sinu “Kaj bi sedaj z njo? Kaj se ti in hčeri. Ves čas kljub visoki zdi?” J starosti je bila kar dobrega “Jaz sem že opravil. To je zdravja, le oči so ji nagajale. Pred 10 leti je bila operirana in potem je kar dobro videla. Kon-; g0iv- cem avgusta je jo zadela delna Bojim se> da sg ne bi izpolnil srena kap in bila je napol |star pregovor: «Zelen Božič> be_ mrtvoudna, da tudi govoriti ni | la Velika noč,. Cerkve so bile mogla dosti. Koncem novembra: natrpano polne pri poinočnici in jo je zdravnik hotel odpeljati vi Sveti dan je bilo veliko mlaJ bolnico, da bi ji odrezali levo Prosim—’ premagaj se, lepo ( Gn je postal nemiren in zah-teval; “Brž, brž!” Francka ni sebi.” bpet sta molčala, dokler ni Golobovka še enkrat poskusila: ‘i, po vojski jo pa vzame.” “Tiho in spat pojdi!” je zamolklo zarežal nad ženo Golob. Mati se je pokropila iz kro-pilčka in odšla v kamro. Oče je pa hodil in hodil po sobi in črepinje razbite porcelanke so škripale čezdalje tiše. Ko je Francka zaklenila izbo, je legla ob prižgani luči oblečena na posteljo. Nepremično je zrla v strop, kjer je od majhne svetilke trepetal svetel kolobar. Topa, uničena in strta je ležala z enim samim spoznanjem, da je pravzaprav sedaj vsega konec. Slutila je, kaj bo z očetom, ko zve, in se bala. Pripravljena je bila na vse. In vendar, ko je prišlo, je občutila, da ne more vsega tega nositi. Temna misel jo je obletala: Če je že konec, naj je vsega konec. In zazdelo se ji je, da sliši vabljivi šum reke, ki je nekaj streljajev od hiše bobnela čez jez. Ali mrzlica jo je spreletela ob tej misli in gorko je občutila, kako ji je Matija zadnjič stisnil .1 roko, kako so mu igrale solze 021 skrivaj v očeh ob slovesu. In 'Francka je vzdihnila polglasno: “O, Matija, ko bi ti videl moje trpljenje!” Obrnila se je na postelji, skrila glavo v blazino in se razjokala. I vanje tu. Božič je bil izredno lep, tih in miren, kar že dolgo let ni bilo tako. Vreme je bilo zelo mirno, suho in na Sveto noč in na sam kar pomladansko toplo. sama Nato se je dvignila, poiskala papir in začela pisati Matiji pis-i^^obu je padla porrcelanka mo na vojsko: ,roK in se razbila. Z nogo je “Pozdravljen od trav”ce ze-kosrK nanjo, da jo je strl na lene do plav’ga neba, od sonca ^e, planil pred ženo in z oč- rumenega do ni buljil vanjo: Kako? Francka?” “Kaj? Danes mi je sama priznala.” Golob je Senca, krat moj ga srca— je napisala za uvod in mu razodela vse. Potem je s hladnim mirom začela skladati obleko, jo zave-pritisnil pesti ob ^ovala v sveženj in se pripra-Se okrenil, topotnil še en- vila za odhod. Prijela je sve- izr' ostankih porcelanke in zenj z roko, pa ga spet postavila igal iz sebe. • Peklensko seme! O1, pasja njega. Tole nadme! Nartme ki “še enkrat bom nazaj na skrinjo in sedla poleg hči; sem nadme! Nadme, ki “Še enkrat bom pokleknila svet iarne cerkve ključar, prvi pred očeta,” ji je trenutno pri-take°Valec’ ki imam dolžnost, da šlo na um. Ali prav tako hitro 0bčin'P°tepinke Preganiam P° Brna Kopajo! Zmeljem ga, sa-a- Ponjo!” ° obovka je dvignila roke: llT3eP° prosim, ne znori- ” nogo, pa je bila za operacijo preslaba. Teden pred smrtjo ji je naš župnik dr. Bergant podelil zakrament za umirajoče in je! F-ar po velikem trpljenju Bogu vda-' no umrla. Pogreb je bil 9. decembra ob oibilni udeležbi rojakov in domačinov Angležev. Pogreb in sv. mašo je opravil msgr. Kunstelj. ob .asistenci župnika Berganta in krajevne katoliške duhovščine tam. Na istem pokopališču počiva tudi .zelo dobra, agilna Slovenka ga. Ivanovič Hilda, umrla v avgustu 1986. Pokojna mama ga. Metelko je bila rojena v Bizoviku pri Ljubljani. Njen soprog g. Alojzij iz Rake pri Krškem — sorodnik prof. Metelka, je bil več let hišnik meščanske šole v Krškem. Par let pred zadnjo vojsko se je vsa družina preselila v Ljubljano in si z marljivostjo, poštenostjo in z globokim zaupanjem v Boga služila vsakdanji kruh. Pokojnica je bila izredno dobrega spomina in kadar sem prišel k njej in Grkmanovim na obisk, mi je mnogo pravila o veselih in žalostnih dogodkih stare Ljubljane. Živo se je spominjala potresa v Ljubljani na Veliko noč 14. aprila 1895 in kot 7-letna deklica se udeležila z očetom spokorne-potresne pobožnosti na Kongresnem trgu drugi dan. Škof Missia, številna duhovščina, nad 20,000-glava množica iz dine in skoro vsi so pristopili k sv. obhajilu. Seveda so bili tudi obratni slučaji, katerim so dnevi Božiča podobni pustni moriji. je pa dobro mislečega, trdno vztraja pri svojih starih krščanskih značajih. Mladina je v več krajih prav marljivo delovala pri nabirki za reveže in dosegla prav lepe uspehe. Slovenci smo imeli polnočnico pri gostoljubnih Ukrajincih v Bedfordu in v Londonu v “Našem domu”. Drugi so se pa pri-' družili številnim vernikom v katoliških cerkvah, kjer žive. j Ko sem čez praznike obiskoval naše ljudi, so me povsod pozdravljale jaslice. Novo leto je ves “Otok” praznoval v domači tihoti jn miru. Vse si je želelo drug drugemu “veselo, srečno novo leto”. Bog daj, da bi bilo. Toda znaki niso preveč rožnati. Po Božiču se je izredno visoko dvignila brezposelnost in število presega nad 1 milijon. Vlada si na vse načine prizadeva rešiti vse to, a sedaj, v zimskih mesecih, je vse to težko izvedljivo. Brezposelni dobijo trenutno kar zadostno podporo, čeprav bi raje vsak delal, kot pa prosjačil. Upa vse na izboljšanje v pomladnih mesecih. Je slična pesem te dni po vsem svetu. Tehnika prinaša s seboj tudi porazne posledice. Stroj jemlje kruh ročnemu delu; kjer je preje opravljalo delo 10 delavcev, sedaj isto delo o-pravi s strojem samo ena delovna moč, drugih 9 ostane na cesti brez zaslužka. Produkt ni radi tega nič cenejši, plačo, katero bi dobil delavec, požre stroj. Stroj naj bo človeku pomočnik pri težkem, nevarnem delu in ne njegov tekmec in izkoriščevalec. 9. januarja je nastopila po vsem “Otoku” stavka rudarjev. Unija rudarjev zahteva 40% poviške, National Coal Board ponuja samo 7%. Štrajk proti naduram in sobotnemu delu se je začel že 1. novembra lani in tako je bil “Coal Board” pravočasno opozorjen. Pristop Vel. Britanije v Skupni trg je postala resnica. Trenutno ekonomsko nima Vel. Britanija velike koristi, toda ko se bodo vsi računi uredili in cene vsemu stabilizirale, se bo začelo zboljšanje'in uspeh. Britanski potrošnik bo moral žrtvovati nad 1 bilijon šterlingov, kar ni malenkost. Trenutno ni druge pomoči. Tega se tudi opozicija dobro zaveda. Javno sicer protestira, toda za kulisami pa z roko v roki pomaga vladi za izved bo te velike zamisli. Britanski izdelki vseh vrst industrije so vsi prvega razreda in se bodo naglo uveljavili in dobro prodali na mednarodnem trgu. Britanci bodo morali bolj resno pri jeti za delo, se bolj prilagoditi novim razmeram in navadam Evrope, čeprav bo večkrat težko. Zapadna Evropa je tudi dobro založena z raznim blagom in razumljivo, da vsaka država članica Zapadnp Evrope bo branila in ščitila svoje interese. Ako bo vladalo pravo razumevanje in medsebojno spoštovanje pri izmenjavi produktov, bodo polagoma odpadle vse carinske ovire in potrošniki bodo dobili lažje in po nižji ceni artikel, katerega je moral od soseda prav židovsko plačati, sosed pa potrebščine, katere je moral tudi od njega kupil po nižji ceni, potrebščine, katere je moral preje plačati po visoki ceni. U-stvarila bi se velika mednarodna močna enota, v kateri bo izginil ekstremistični nacionalizem in mali narodi bodo dobili v tej skupnosti najboljše jamstvo za svoj obstoj. Vsa ta velika skupna, močna edinica bo trden, odporen zid, kateri bo lahko kljuboval slehernemu napadu sovražnika od zunaj in znotraj. Bog daj vso srečo, modrost in uspeh tej veliki človekoljubni zamisli. Vsi veliki, dobro misleči nesebični možje povojne Evrope: Adenauer, De Gasperi, Schuman so z velikimi napori in žrtvami položili temelje tej skupnosti in smo lahko prepričani, da vse to bo rodilo bogat, zdrav sad. V severni Irski še vedno padajo na obeh straneh uboge, nedolžne žrtve in njih število narašča iz dneva v dan, enako o-pustošenje zgradb in javnih naprav. Napadeni šo ubogi vojaki, onjo! se je dvignil upor: “Nočem. Grem, kamor koli.” Tiho je zavrtela ključ, odprla in prisluhnila. Iz hiše so se še vedno čuli težki koraki očetovi. Naglo je priprla vrata, ugasila p ” - Sem Z njo!” iNagiu jc Vidca, ugaona in ° ob°vka se je bala hujšega svetilko in nato začela tipati po Pa h 0d^la P° Francko. On je stopnicah. Kadar je oče za tre-Pod ?dil P° sobi, vihtel nesti, i nutek obstal, je obstala tudi ttechŽkimi čevlji porcelanke. vihtel pesti, j nutek obstal, je so škripale ona,dokler se ni neslišno pritihotapila do vežnih vrat, odrinila zapah in izginila v noč. za- pa takoj, dobrikajo se boS* šolnika. Njegov nemir ji vzbuja pn R'toP«ievi stavbi. Ritoper veselje. Ne boš, učeni šolnik, govoril z Ritoperjevo Lino ko s svojimi šolarkami! Lina je bila v Kiseku! Dober si, prijazen si, ljubezniv si, mlad si, lep si, šolnik si — z Ritoperjevo Lino pa boš govoril drugače ko s kmečkimi dekleti. Tudi boš z Ritoperjevo Lino govoril drugače ko govoriš z učiteljicami, ki nimajo dote. “A čemu govorite o očetovem bogastvu?” “Ker čitam v tej knjigi, kako je bila Eleonora nesrečna, ker so jo poročili z Ervinom, ki jo je vzel le radi njenega bogastva. CHICAGO, ILL. mu je mimogrede omenil, da bi mogel po malem nositi opeko na zidove, ker je tako uren in poskočen. Ni mi dal miru, dokler mu nisem dovolila. Za sol zasluži Štefanček. Včasih ob sobotah, ob nenedeljah prinese domov kos rženega kruha, ki mu V VIETNAMU JE BILA — Lez-lie Dalton je bila s skupino Boba Hope v Južnem Vietnamu. Po povratku je dejala, da se o-čitno vojskovanje za Ameriko bliža tam koncu. ^ --------------;........ ~ M FEMALE HELP TELEPHONE SURVEY People 17 and over. Will train. Fast raises. Growth opportunity. Ideal working conditions. Oak Brook location. Hours: 2 p.m. to 9 p.m. Mon. thru Fri. 10 a.m. to 3:30 p.m. on Saturday. Some part time work available. Contact Carol 986-1500 An Equal Opportunity Employer (47) ■ • I ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 jima poljubi. Telo Andraža cinca ob konjih, telo Verenovo stopica za plugom, misli so jima tam daleč, daleč v Slovenski Krajini, tam na Goričkem. Ritoper se zaklinja, da ne izroči delavcem nikdar več pisem med delom. Ivan ne vzdrži. Vrže vajeti na vrat priročnemu konju, vrže bič proti Horvatu in steče po svežih brazdah proti Ritoperju. “Dajte mi pismo!” “Tako?! Pismo je glavno — delo, delo je postransko! Še kedaj razdelim pisma med delom!” “Dajte mi pismo!” “Glej, Horvat stoji! Da bi vsaj popazil na konja!” “Dajte mi pismo! “Da ga tudi imam, ti ga ne dam med delom!” “Nimate pisma zame?” Ivanov glas trrepeta. “Da ga tudi imam ...” Ivan priskoči, prime Ritoperja za ramo in ga strese, da zacinca palirjeva glava ko solnčna roža v viharju. “Nimate pisma zame?” “Kaj si ponorel?” Ritoperju pohaja sapa. “Pismo mi dajte!” “Nimam ga!” “Kako? .. . Nimate ga?” “Nimam!” (Dalje prihodnjič) MAREC > :1V - 'A, rsvmrspiij mmmmrn1® m KOLEDAR društvenih prireditev MAREC 12. — Misijonska znamkarska akcija pripravi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 2. popoldne. 18. — Klub slov. upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi večerjo in ples v SDD na Waterloo Rd. 19. — Federacija slovenskih narodnih domov- priredi banket praznovanja izbranih Slovencev preteklega leta. 28. — Društvo Najsv. Imena pri fari sv. Vida priredi svoj vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami v farni dvorani sv. Vida. Od 8. zjutraj do 1. popoldne. APRIL 8. — Pevski zbor Slovan priredi svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. 8.—Društvo SPB Tabor priredi svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 16. — Koncert Mladih harmonikarjev v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30 popoldne. 22. — Pristavski balincarski krožek priredi v Slovenskem domu na Holmes Avenue zabavni večer z večerjo in plesom. Igrajo “Vandrovci”. 23. — Slomškov krožek, Cleveland, priredi kosilo (pečeno govedino in pečene piške) v avditoriju pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 - 2. popoldne. 29. — Pevski zbor Korotan poda svoj koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo “Veseli Slo-vehci”. 30. — Pevski zbor Planina poda ob 4. popoldne koncert v SND na Maple Heights. MAJ 7. — Pevski zbor Triglav obhaja 25-letnico obstoja s koncertom v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne. 14.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO PROSLAVO v farni dvorani. Začetek ob 3. popoldne. 21. — Klub slovenskih upokojencev za senklersko okrožje priredi večerjo in zabavo v SND na St. Clair Avenue. 27., 28.—Slovenski športni klub Cleveland, priredi tekme v odbojki na Slovenski pristavi. V soboto večerja in ples. Igrajo “Vadrovci”. 28. — Društvo SPB Cleveland: Ob 10.45 sv. maša pri votlini Lurške Matere božje na Providence Heights na Chardon Road v spomin na vse žrtve zadnje vojske in komunistične revolucije v Sloveniji. 30. — Spominska proslava v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša pri kapeli, nato kratek spored, kosilo. JUNIJ 4. — Piknik; Društva sv. Jožefa na društvenih prostorih na White Rd. 10. — Društvo S.P.B. Tabor priredi Dan 30-letnice aktivno oboroženega upora proti komunizmu in okupatorju na Slovenski pristavi. 11. — Spominska proslava D.S.-P.B. za domobrance, četnike in vse žrtve komunistične revolucije pri kapelici Brezjanske Marije na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi. 11. — Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v JDND na W. 130 St. 18. — Piknik društva Triglav v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, kosilo in piknik. 23,24,25. — Svetovidski poletni karneval. 25. —Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 4. — Žegnanje pri kapeli v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava. 16. — Piknik društva Kras št. 8 ADZ v parku ADZ. 23. — Misijonski piknik v Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne v Triglavskem parku. 30. — Slovenska šola v Cellin-woodu priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 6. — Letni družinski piknik Društva Najsv.' Imena fare sv. Vida na Saxon Acres farmi na White Rd. 6. — Federacija KSKJ društev v Ohiu priredi KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd. 9. — Federacija klubov slov. u- pokojencev priredi piknik na farmi SNPJ na Heath Rd. 13. — Piknik Misijonske znam-karske akcije na Slovenski pristavi. 20. — Triglavov piknik v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne pri kapelici, nato kosilo, tekme in zabava. 26. — Pristavski balincarski krožek priredi piknik z večerjo in plesom na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 17. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. 30. — PAR-FI klub priredi svoj ' V. vsakoletni Polka ples v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrala bosta Pecon in Trebar. OKTOBER I. — Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Ave. 14. — Praznovanje 60-letnice obstoja Društva Kras št. 8 ADZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 28.—Društvo SPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. NOVEMBER II. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi za 10-let-nico obstoja banket v SND na E. 80 St. Igra Buehnerjev orkester. 11. — Belokranjski klub priredi tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 26. —■ Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue. DECEMBER 3. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. 31. — SDD na Recher Avenue priredi SIL VESTROVANJE | v svojih prostorih. KJER JE HODIL NIXON PRETEKLI MESEC —• Zeinlje-vid kaže mesto Peking s “Prepovedanim mestom", nekdanjim cesarskim dvorom, in z Veliko ljudsko dvorano, kjer se je vršila večina razgovorov med Nixonom in Ču En-lajem ter oba banketa. Prvega je priredil v ponedeljek Ču En-laj za svoje ameriške goste, zadnjega v petek predsednik Nixon za svoje kitajske gostitelje. /TA People Taking Action — For 75 Years! National PTA President, Mrs. Elizabeth Mallory of Endicott, New York, invites all citizens to join her in celebrating the 75th birthday of the only volunteer organization devoted solely to working for the welfare of all children and youth. Organized in February, 1897 with a membership of 2,000 persons, the National PTA now has almost ten million members. One of the most significant anniversaries in the history of volunteerism occurs in 1972 — the PTA celebrates its 75th year of working totally in the interest of children and youth. Founders Alice McLellan Birney and Phoebe Apperson Hearst, who recognized the great need for such a volunteer movement, organized the first meeting of the PTA on February 17, 1897 in Washington, D.C. They expected some 200 persons at that meeting. One can imagine their elation when more than 2,000 attended. The concept of PTA swept the nation, and now seventy-five years later, the organization has grown to one of almost 10,000,000 members. Since that time, scarcely a year has passed that the PTA has not implemented a project or involved its members in an activity that benefited children. Fourteen years before the creation of the U. S. Public Health Service, the PTA was lobbying in Washington for a National Health Bureau. The first Pure Food Bill became law with the PTA’s support. The organization has consistently worked to raise minimum wages for teachers . . . campaigned for strict supervision ot motion pictures . . . supported hot lunch programs . . . urged continuous health super-vision ... worked to insure quality living and quality education for all children and youth. During PTA’s diamond jubilee year, Mrs. Elizabeth Mallory, president of the National PTA, challenges all members to accelerate their efforts to implement the priority areas of the PTA’s Action Program. » To provide for children and youth the kind of family life, education, and experiences that will keep them from turning to mood-and-mind-altering drugs to fill the emptiness of their lives or to escape from tensions and pressures; o To secure for every family dignity and freedom from hunger and discrimination in housing, employment, and education; • To prevent plunder and pollution of the physical environment so that our fragile planet remains livable; • To nurture goodwill, respect, caring and shared problemsolving among the diverse groups in our nation so that we can act together to meet the human needs and protect the human rights of all; • To involve youth meaningfully in our efforts to improve the quality of living and learning for all Americans. “These are burdensome tasks. But we can have no peace of mind unless we take up the burden,” says Mrs. Mallory. “These are arduous tasks. But we have audacious faith that enough of us have courage and strength to undertake them and to recommit ourselves, to the goals of PTA in our 75th year.” Kids • • . that’s what PTA is all about. It began 75 years ago in February, 1897, when founders Alice McLellan Birney and Phoebe Apperson Hearst recognized the need for improving t*1® conditions affecting children and youth. Since that time, the National PTA lias been instrumental in activities ranging front the establishment of hot lunch programs to lobbying for the passage of the recently enacted Drug Abuse Education Ac*« PTA believes that if a single child is lost, a part of the nation is also lost. As in 1897, PTA continues to help parents, teacher® and students provide a better life for children growing up 111 modern America, __