Štev. 50. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 7. decembra 1928. - Leto VII.
Lete VI.
Ishaja vi ik petek dopoldne. Izdaja konBorcij Malega lista. Sas.or ; Mali list, Trieste, ca-sella •».ent.ro 87. ~ Urad : via Valdlrivo 19-111.
Oiigrovornl urednik : dr. L. BEBCE.
POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAKOCNISA za oelo leto 10 L., pol lota 5 L., ietrt leta 8 L. - IZVEN lTAfXJ£celo loto 24 L.,-pol tota 12 L., četrt leta o L.
MALI Ll
TEDftIK ZA KOVICE SRS POUK.'
[TAIIANE
6 Li. >V IKT OBJAV
višine v I stolpcu 5 L.
objavah se daje primeren popust po dogovoru.
30 stotink vsaka beseda v na-mastno 40 stotink beseda; z (AJMI 50 st. beseda. Pri stalnem ju primeren popust.
vO ^ is/K'
Mali koledar.
Nedelja, 9. dec., 2 adventna, Valerija. Pondeljek, 10.: Lavretanska Mati božja, — Torek, 11.: Da maž, papež. — Sreda,
Pas^iškifstrah ali debela Berta.
Malokdo je zašel k fotografu Charlesu novanjc. O fotografu ni sledu. Vse je Dufetu. Ta dobričina z lepo rdečim no-! razmetano. V podu najdejo agenti majhna ,	.	: som, ki je vse lastnosti svojega gospo-i vratca. V nizkem temačnem prostoru
12., (mlaj) : Aleksander, muc. -	Četrtek, I (larJa m20(lcval> je imel podrlo bajto v | staknejo - brezžični brzojav.
13.: Cuclja, dev., Olilija, dev.	1 utek> j pariškem predmestju. Prinesla ga je noč j Ni preteklo	dosti mesecev in Nemec
14.: Spmdion opat. - Sobota, 15.: Kri-. od nekod jn je za6cl delati prav sJabe I gc je umikal.	Nekega dne je nabit	po
stma, dekla, Jernej, skof. Dan	je dolg sjikc zaljubljenim parom, še rajši je pa;vseh pariških	oglih lepak vojaškega	po-
osein ur in pol.
Majhne novice.
Ne ubijaj!
popival in v miru božjem kadil svojo j veljstva, ki je opisoval ''debelo Berto«, pipo. Pride vojna. Nemški topovi grme ! pravzaprav tri debele Berte. To so bili pred vrati Pariza. Iz zraku se vsipljejo trije nemški lopovi, k'i so na 110 kilo-
strahoviti nemški zračni torpedi. Starega Dufeta pa to kar nič ne spravi iz ravno-
Val ogorčenja je zajel celo Italijo, ko tcžja. Lt, to je bilo čudno, ko so
so pariški porotniki obsodili morilca Modugno le na dve leti ječe. Ta je namreč ustrelil italijanskega podkonzula grofa Nardinija.
Porotniki so zaslišali celo vrsto italijanskih političnih ubežnikov. Italijansko časopisje protestira proti pravdore-ku, ki daje protifašistom poguma in jih sili k nadaljnim atentatom na fašiste v inozemstvu. Študentje so po vseh večjih mestih priredili demonstracije proti taki pravici. — Božja zapoved: Ne ubijaj! je bila poteptana.
V Ameriko.
Jutri, v soboto, v zgodnjih jutranjih urah, odpluje iz Trsta parnik "BeJvede-re». Z njim gre v Ameriko okoli 1500 Kraševcev in Istranov. — Naj vas čuva Brezmadežna — na njen- god zapuščate domačijo — v novih življenjskih borbah!
Pravilno.
Goriški prefekt je razposlal svojim podeštatom okrožnico, v kateri odločno zahteva, da se lotijo podeštati varčevanja. Podeštat, ki zapravlja, dela proti vladi. Za naprej morajo izostati vsi
sireno
s tuljenjem naznanjale sovražni letalski napad ter vabili ljudi v kleti, ni bilo starega fotografa nikjer.
Pol osmili zjutraj 23. marca 1918. je. Lep, mil dan. človek ne bi bil mislil, da se koljejo milijoni ljudi le 100 kilometrov pred Parizom.
Silen pok pretrese ozračje; potem še in še. Takih eksplozij še ni bilo. V zraku tudi ne brnijo sovražni letalci. Vojni urad raznese vest, da so Nemci izumili tak zrakoplov, ki se dvigne v strašne višine ter ga ni mogoče videti ne slišati. Parižanov se loteva obup. Proti takemu sovražniku so brez moči.
Stani Dufet pa pravi prvi peku in pri
metrov (!) daleč obstreljevali Pariz. Cevi so bile dolge 37 m in so jih po vsakem 50. strelu morali menjati. "Debele Berte«, kot so Nemci nazivaili to svoje grozno orožje, so imele strašno izumetničen ustroj, za. katerega prevoz je bilo treba 14 vagonov. Cevi so bljuvale 400 kg težke granate skoraj navpično; ker je izstrelek prišel 41.000 m (!) visoko, se je gibal v popolnoma brezzračnem prostoru ter je prebrzel daljavo, za katero bi brzovlak rabil 2 uri v dveh minutah! Granata je udarila na cilj tako neznansko hitro, da je ni bilo mogoče niti videti, niti slišati. Profesor Rausenberger iz Frankfurta, je ustvaril te merilne cevi.
44 dni je "pariški strah« s pomočjo "debelih Bert« strahoval prestolico Francije. Mrtvih i.n ranjenih je bilo že na
MIHEC
8N
.JAKEC
MIHEC
branjevki, da je udarila nemška granata j tisoče. Pa kakor je ob nemškem umiku težka 4 kvintale, v cerkev sv. Gervazija j prišel konec za Berte, tako je čez nekaj in ubil« 88, težko ranila pa (50 ljudi. Dan mesecev potem bila zadnja ura tudi njih
za dnem so se slišale take govorice. Pa- vodji, staremu fotografu Charlesu Dufetu rižarni so jeli javno godrnjati na svoje oziroma mlademu avstrijskemu nadpo-gcnerale, da jih ne vodo rešiti strašne ročniku Rihardu Franku, smrti. Odkod te granate, ko so Nemci i Frank je prišel oh izbruhu vojne iz vendar tako daleč od Pariza;	kako to,! ITlo de Janeiro. Ni mogel v Avstrijo in
da granate udarijo ravno tja,	kjer je j se je zato dal na razpolago glavni mem-
zbranih veliko ljudi ali pa v skladišča šfci špijonski centrali v Barceloni, občinski stroški, kijih zakon ne zahteva j in ne zgreše cilja?	I	Takrat	je	srečno	odnesel	pete	iz	Pa-
izrecno in ki niso neobhodno potrebni, j Na glavnem protišpijonskem oddelku riza. Toda, ko so ga drugič poslali v Ne sme	se	več zgoditi,	da	bi	kateri	po-j v vojnem ministrstvu so mrzlično delali,. Francijo, so ga na meji ujeli. Obsodba
deštat	kar	na svojo	roko	izvršil	kako	da bi odkrili tajnega nemškega	vohuna,' "pariške .smrti«: ustreljen, štiri tedne
delo ali nastavil novega uradnika, ne da bi prej vprašal prefekturo za dovoljenje
ki vodi obstreljevanje Pariza. Grozni po premirju že je Rihard Frank stopal neznanec	je bil	že vpisan v seznamu so-,	na	strani francoskega, polkovnika ob če-
Odločen nastop goriškega prefekta	proti	vražnih špijonov pod	imenom	"pariška J	ti,	ki ga je imela ustreliti, in je mirno
zapravljanju ljudskega denarja,	ki	je po	smrt«.	j	kadil cigareto. Ko je končal, potegne uro
Mussolinijevih besedah svet, je	treba le i Nekega	dne	naredi	pariška	policija i	in	se obrhe k polkovniku: "čas je; opra-
odobravati.	j	slučajno	preiskavo blizu Dufetove de-|vimo !»
lavnice. Potrkajo tudi pri starem moj- j Streli zablisnejo, »pariška smrt« ne stru. Kor nihče ne odpre vderejo v sta-i bo več morila...
Mladi doktorji.
V preteklem tednu so bili na vseučilišču v Padovi povzdignjeni v čast prav-darskih doktorjev sledeči gospodje: Avgust Nemec iz Bilj pri Gorici, Avgust Sfiligoj iz Dobrovega v Brdih in Lojze Rustja iz Skrilj pri Ajdovščini. Vsem trem častitamo!	,	>
Iz ljubezni do bližnjega.
V nedeljo je bila na hribu sv. Elije v Redipulju pretreslpiva slovesnost. Ob navzočnosti poveljnika III. armade, vojvode iz Aoste se je vršila na prostranem vojnem. pokopališču sv. maša za padle bolniško usmiljenke. Vojvoda je proslavljal usmiljenko Marjetico Kaiser Parodi, ki je dala svoje mlado življenje v službi za ranjence in bolnike.
Smrt.
V Ljubljani je umrla te dni gdi. Cirila Cotič. Bila je hči bivšega ravnatelja »Edinosti« g. Maksa Cotiča. Naše sožalje!
Nov zdravnik.
V Modeni je dovršil zdravniške šole g.
ske vladavine. Švejkova slava je svetov- ga odcepili in zopet ustanovili narodno-na. Upamo, da bodo bravci vžili kako napredno stranko. Na to zlasti delata zabavno urico z dobrim vojakom švej- dr, Kramer in dr. Puc. kom.	j	Velika	Gorioa.
Jezik za zobe!	j	Občina Vrtojba se je po dekretu v
Na Ogrskem so prepovedali brati 240 j zadnjem Uradnem listu združila z go-inozemskih listov, ki so pisali proti i riško občino, državi.	j	Slovanska	starina.
Tržaška smrt in življenje.	j	Neki profesor iz bolonjske univerze je
V oktobru je 2(54 Tržačanov zapustilo ■ odkril v svetišču sv. Dominika v Soria-
ta svet; v novembru le 213. Zavekalo pa je v oktobru 208 novorojenčkov, v novembru pa 284. Parov je tudi bilo dosli; oktobra se jih je vzelo 184; novembra 107,
Še en doktor.
Na univerzi v Sieni je poslal doktor g. Surina Anton iz Rupe pri Jelšnnah. Prvemu doktorju iz bistriških krajev lepo častitamo!
Sv. Barbara.
V torek so artilerija in žendjske čete Marcel Verč iz Trsta in bil imenovan za ] praznovale god svoje patrone sv. Barba-doktorja.	!	ra. Sv. Martin je Zavetnik pešcev in ko-
gvejb.	!	njenice, Marija Lavretanska pa avija-
Danes boste brali in se smejali nad likov, duhovito povestjo "Dogodivščine do-j	Narodno	-	napredna	stranka,
brega vojaka Švejka v svetovni vojni«.’ Vse med demokrati in baje niso zado-Ta povest je že prestavljena v vse sve-, voljni s Pribičevičem. Sam slovenski tovne jezike; nad švejkom se smejejo vodja Žerjav je dejal pri seji okrožnega že v filmu in na glediških odrih. Češki odbora v Ljubljani, da jih je Pribičevič pisatelj Hašek v povesti neusmiljeno, a v svoji protisbrski gonji pripeljal v sle-s fino duhovitostjo šiba slabosti avstrij- po ulico. Baje se bodo žerjavovci od nje- injsko hišo za delavske družine.
no v Kalabriji staroslovanski evangelij iz XIV. stoletja.
Tržaške šole.
Ljudskih šol v Trstu je 31. Pa so vse prenapolnjene, ker je 20.339 šolarjev Učiteljskih moči je 323.
Svetnik lz St. Petra na Krasu.
Že 5 stoletij se učenjakarjd kregajo med sabo, kjer je bil rojen sv. Hieronim. Sam svetnik je v svoji knjigi "De viris illu-stribus« (O slavnih možeh) zapisal, da je doma iz Stridona, Učenjaki so iskali, kje bi bil ta stari Stridon, ki so ga Gotie razdejali. Siarinoslovec Bulič je mnenja, da je Stridon v Bosni. Najnovejša raziskovanja zgodovinarja Rogošiča so pa dognala, da je Stridon stal tam, kjer je denes — St. Peter na Krasu. Sv. Hieronim je torej pristen Kraševec.
Delavska, hiša V nedeljo so v Neaplju blagoslovili novo veliko in moderno urejeno stanova-
Bim, bim, bom, že dolgo udarjava ob bron. i JAKEC : Prav rada bi znala, kdaj bova končala.
Sneg vrh ognja
Vrh ognjenikaVezuva je la teden pobelil sneg.
Umetnost.
Znani umetnostni zgodovinar Izo Cankar je v nedeljo otvoril angleško razstavo v ljubljanskem muzeju. Bil je navzoč tudi angleški minister Kennard. Razstavljenih je 80 najboljših del angleških slikarjev in plastikov. Razstavo bodo prenesli tudi v Zagreb in Belgrad.
Ugo Ojetti je širom Evrope znani italijanski krasno-slovec. Izdaja več leposlovnih in umetniških mesečnikov. Med temi je znam list "Dedalus«. S prvim decembrom pa bo Ojetti začel izdajati v Florenci pesniški obzornik »Pegaso«.
Predno se je Ojetti vrgel na leposlovje, je bil glavni urednik milanskega «Cor-riere della sera«.
Smrt.
Umrl je v svoji vili pobočnik Nj. V. kralja general Cittadimi, Rajnik je bil vzorna vojaška postava. Za njegove zasluge ga je lansko jesen kralj povzdignil v grofa.
,	Doktor	kmetijstva.
Brat mjn. predsednika Mussolinija, Arnaldo je poslal častni doktor kmetijskih ved. To čast mu je podelila kmetijska visoka šola v Milanu. Arnaildo Mussolini je glavni urednik glavnega fa-šistovskega glasila "Popolo dTtalia«.
Divji rop.
Na najbolj prometni ulici v Bukarešti je velikanska zlatarnica. Pretekli teden sta prišla notri proti poldne dva bogata oblečena kupca. Izbirata nekaj časa potem pa bliskovito potegneta revolverje in pobereta za 2 miljona vrednosti.
čez par dni so pa že oba bandita vjeli.
Izobčenci.
Pariški kardinal je zopet objavil proglas proti delovanju "Action Fran^aise«. Ta "francoska akcija«, ki skuša pod plaščem vere uganjati svoj nacionalizem, je že bila obsojena od sv. stolice. Postaja pa vedno bolj predrzna in trosi čim več krivih naukov. Zato se sliši, da bo papež izobčil člane "Francoske akcije«. Nesreča.
Prejšnji teden se je spet pripetila železniška nesreča. Med postajo Okučani-Novska na Hrvaškem sta trčila dva tovorna vlaka. Lokomotivi im več ko 20 vagonov je zdrobljenih. 11 železničarjev je ranjenih, 2 sta pokopana pod razvalinami. čudno je to, da je še malo katero leto učakalo toliko železniških nesreč kot letošnje.
Modrost.
če prideta na dom mi dva, pomoči prosit, siromaka, sovražniku najprej se da, prijatelj malo naj počaka.
Češki rdečkar.
Načelnik češke komunistične stranke dr. šmerai bo najbrže izvoljen za predsednika vseh komunistov na svetu. Mož je že pred enim letom pobegnil v Moskvo in se ondi oženil z neko Stalinovo sorodnico. Stalin pravi, da Šmerai najbolj pozna evropske razmere. Žlaihta pa tudi nekaj pomaga.-
Tifus.
V Francoskem mestu Lyonu je 1535 ljudi zbolelo na tifusu.
Grof.
Kralj je odstopivšemu podminist-ru za vojsko poslal lastnoročno pismo, kjer ga imenuje za dednega grofa. Novemu grofu Cavalleru je prvi minister pisal v zahvalo dolgo pismo.
Ponarejene menloe.
Brat sovjetskega podkomisarja za zunanje zadeve Litvinova je bil pred leti nastavljen pri ruski trgovski družbi v Berlinu. Pred dvema letoma ga je družba odpustila. Letos pa so dospele na družbo menice v skupnem znesku 200.000 angleških funtov, s pripombo, naj jih družba plača. Ugotovilo se je, da so menice ponarejene in da jih je ponaredil brat Litvinova. Z zadevo se bavi sodna oblast.
Slabi gospodarji.
V Neaplju je šla po zlu banka «Cre-dito Meridionale«. Krivi so njeni voditelji. Zato so oblastva budno zasledovale računovodjo Fraschettija in ravnatelja Boisija. Gre za par milijonov. Glavne krivce so konfinirali. Prav! Drugi so pa pod nadzorstvom. Med temi je grof di Santa Severina in markcz Caracciolo di SanfEremo.
Zaslužena nagrada.
Ugledna Francoska revija «L’«Europc Nouvelle® že par let razpisuje nagrade za najboljši politični spis. Letošnjo nagrado 10.000 frankov je dobil Vladimir d’Ormesson, ki je napisal knjigo ((Zaupanje v Nemčijo«. Pisatelj pravi, da vojne ne povzroči le gospodarska tekma, marveč tudi in še bolj duševno- razpoloženje med narodi. Na to duševno razpoloženje je treba vplivati in je prav voditi, pa ne bo več groznih morij. D’Or-merson pravi da je treba priti do miru z Nemčijo, do miru, ki ga bo ljudstvo v svoji duševnosti umevalo in zahtevalo.
Zanimiv in razveseljiv pojav je, da so na Francoskem, kjer je nacionalizem globoko ukoreninjen, priznali in odlikovali tako delo.
Kmet je steber države.
V Rusiji je začelo sitno pomanjkanje žita. Državna oblastva so- s silo hodila v kmečke skednje po žito.. Pri tem je prišlo pogosto do krvavih rabuk, iko je kmet videl, da mu žandarji jemljejo pridelek njegovih žuljev. Žita pa zato kmet ne prinese na trg, ker ga rabi kot plačilno sredstvo. V Rusiji trpi podeželsko prebivalstvo silovito na pomanjkanju
dobrega vojaka Švej leti.
I.
Kako je dobri vojak Švejk posegel v svetovno vojno.
«Tak so nam ubili Ferdinanda«, je rekla postrežnica gospodu Švejk h. Pred leti je bil opustil vojaško službo, ko ga je vojaška zdravniška komisija definitivno proglasila za bebca; zdaj se je preživljal s prodajanjem psov, grdih nečistokrvnih beslij, katerim je izdajal ponarejene rodovnike. Poleg tega poklica ga je trpinčil revmatizem in sa je pravkar mazal koleni z opodelkokom.
sukna. Vsled tega so se po vseh kmečkih občinah jeli naročevati na pletilne in tkalne stroje. Te pa morajo z žitom plačati. Tako pravi moskovska «Pravda». Pa tudi, če to ni res, vendar je res, da kmet lahko sani od sebe živi, država brez njega pa ne.
Pomaga) sl sam 1 študent je bii po večini zmeraj revež. Taiko je tudi v Ameriki. Samo ta razlika je, da si v Ameriki znajo pomagati.
V mestu Princeton si skoraj polovica vseučiliščnih dijakov zasluži svoj kruh.
V prostih urah delajo fkot uradniki, prodajalci, v uredništvih in drugod. Vsi smatrajo to za častno.. Na univerzi imajo celo poseben urad, ki preskrbuje mesta brezposelnim študentom.
Vzemi
beri!
Evangelij druge adventne nedelje.
Advent pomeni, kar prihod. Čigavega prihoda čakamo? Gospoda Jezusa Kristusa. Današnji evangelij nam razloži, kdo je on, ki. je moral priti in so ga narodi pričakovali. Njegova čudežna in usmiljena dela pričajo o njem, da je po prerokih obljubljeni Odrešenik sveta, učlovečeni Sin božji.
Janez Krstnik je bil poklican, da pripravljaj Odrešeniku pot med izvoljeni narod, med Izraelce. Tej nalogi se je svetnik ves izročil in posvetil. Od otroških let je živel v puščavi v najstrožji pokori, da bi z zgledom in z besedo učil pot pokore, ki edina drži v kraljestvo božje in Kristusovo.
No kralj Herod je Krstnika vrgel v ječo. Kruti nečistnik se znaša nad nedolžnim spokornikom! Janez je torej v ječi, a nc toži nad svojo usodo, niti ne misli nase. Spričo bližnje mučeniške smrti, ki mu grozi, je v skrbeh le za ljube učence, kako bi jih naravnal h Kristusu". Kako velika in močna je duša Krstnikova, kako brezmejno je navdušen za svoj poklic! Zato pošlje k Jezusu dva svoja učenca z vprašanjem: «Ali si ti, kateri mora priti, ali naj drugega čakamo? A Janez hoče, naj bi se učenca na svoje oči in ušesa prepričala, da se v
((Kterega Ferdinanda, gospa Miillerje-va?» je vprašal Švejk, ne da bi prestal si masirati koleni; «jaz poznam dva Ferdinanda. Enega, ki je sluga pri drogistu Pruši, in mu je nekoč pomotoma izpil steklenico nekega mazila za lase, in potem poznam še Ferdinanda Kokoško, ki zbira pasje drckce. Obeh ni prav nič škoda.«
«Ali, gospod, ubili so gospoda nadvojvodo Ferdinanda, tistega iz Konopišta, debeluharja in pobožnjaka!«
«Ješmarija!» je vzkliknil švejk, «ta je pa dobra! In kje se je gospodu nadvojvodi to pripetilo?«
«Počili so ga v Sarajevu, z revolverjem, veste. Vozil se je ondi s tisto svojo nadvojvodinjo v avtomobilu«.
»Glejte no, gospa Mullerjeva, v avtomobilu! Ja, tak gospod si to lahko privošči in niti ne pomisli, kako nesrečno se lahko konča taka vožnja z avtomobilom. In še v Sarajevu, v Bosni, gospa Mullerjeva. To so storili pač Turki. Mi bi jim pač ne bili smeli vzeti Bosne in Hercegovine. Vidite, vidite! Tak je torej gospod nadvojvoda že pred božjo sodbo. Ali se je dolgo mučil?«
Jezusu dopolnjujejo napovedbe prerokov in je torej on pričakovani Zveličar. Jezus tej Krstnikovi nameri ustreže ter pomenljivo odgovori: «Speročita Janezu, kar vidite in slišita: slepi spregledujejo in hromi hodijo, gobavi se očiščujejo in gluhi dobivajo sluh, mrtvi se obujajo in ubogim sc blagovest oznanja«. — Res, to je slika obljubljenega Zveličarja, kakršno so stoletja poprej zarisali preroki.
Nato izreče Jezus o Janezu pohvalo, kakršne iz njegovih ust nihče drugi ni prejel. «Kaj ste šli gledat v puščavo? Trst, ki ga veter maje? — Ali kaj ste šli gledat? Človeka, oblečenega v mehka oblačila? ...Ali kaj ste šli gledat? Preroka? Da, povem vam, več ko preroka... Med rojenimi od že n 5 ni vstal nobeden večji ko Janez Krstnik«.
To je pohvala značaju, ki ga ni načela nobena mehkužnost. V tak značaj je junak Janez vzrastel s pokoro, z molitvijo, služeč le resnici, ki je Kristus.
Bodi nam junak Janez vzor v adventu in vselej. S svojim zgledom naj pripravlja Jezusu pot i v naša srca.
PO SVETU
Mussolinijev govor.
V soboto je imej prvi minister govor pred ministri. Mussolini je dejal, da v zunanji politiki dela na dogovor z Nemčijo zastran reparacij. Kar se tiče notranje politike pa dokazuje živahni promet po železnicah in v pristaniščih, večja poraba elektrike in manj brezposelnih, da je v deželi mir. Bančni polomi tretje in četrte vrste se morajo smatrati za zdrav pojav, kor nepotrebni ali slabo upravljani zavodi morajo podleči. ’
Potem je Mussolini izrazil, da je ves narod po pravici ogorčen nad pravdo-reko-m pariške porote. Nažadnje je vladni načelnik še podal nekaj izjav o novih konfederacijah fašislovskih sinda-katov. II koncu je omenil, da bo prvih trideset članov Italijanske akademije imenovanih 23. marca.
Društvo narodov.
V decembru bo stopil skupaj svet Društva narodov. Toda kje sa bodo pomenkovali, še gospodje ministri ne vedo. Stresenimi n je še bolan, Chamberlain še prha, Brianda se naduha baje loteva, zato bodo izbrali za posvetovanje bržkone Nizzo ali Lugano, kjer je bolj toplo kot v Ženevi.
Desetletnica.
V soboto so v Jugoslaviji obhajali desetletnico osvobojenja. Povsod po državi so ta dan slovesno praznovali. V Zagrebu je pa kmečka stranka izdala proglas proti proslavi. Ko se je imela vršiti v katedrali zahvalnica, so nekateri študentje začeli vpiti proti Srbom. Prišlo
«Gospod nadvojvoda je bil takoj mrtev. Saj veste, z revolverjem se ni igrati. Nedavno se je tudi igral neki gospod pri nas v Nuslih z revolverjem in postrelil vso družino in še hišnika, ki je prišel gledat, kdo strelja v tretjem nadstropju«.
((Nekateri revolver ne ustreli, gospa Mullerjeva, pa če iz kože skočite. Takih sistemov je šuma. Ampak za gospoda nadvojvodo so si kupili gotovo kaj boljšega, in stavil bi, gospa Mullerjeva, da se je človek, ki mu je to storil, za to priliko tudi lepo oblekel. Zakaj, veste, streljati na gospoda nadvojvodo je presneto težko; to ni kakor bi lovski tat streljal na logarja. Tu je šlo za to, kako priti do njega, zakaj na takega gospoda ne smete iti v kakšnih capah. Treba iti
v cilindru, sicer vas prej zgrabi policaj«.
«Pa jih je, pravijo, bilo več, gospod.«
((Kajpada, več!« je rekel švejk in si
nehat masirati, kplena. «Ako bi hoteli
vi ubiti gospoda nadvojvodo ali cesarja, bi se gotovo tudi s kom posvetovali. Več ljudi več ve. Ta svetuje to, oni drugo; ,vse lahko nam bo storiti, ako združimo moči, kakor je to naši cesarski pesmi. Glavna reč je zaduliati pravi trenotek, ko
je do rabuk. Ko je policija peljala v zapor brivskega pomočnike Petriča, je na voglu ustrelil nekdo proti njen. Streli so smrtno zadeli Petriča, ki je potem izdihnil v bolnišnici; težko ranjen je bil pri tem tu£i en policaj. Belgrajski listi pravijo, da je izzvala nemire komunistične mladež. V Zagrebu je bil aretiran urednik radicevskega lista ((Narodnega Vala«, ker je pisal protikralju. Zagrebški visokošolci štrajkajo, ker je policija aretirala 36 dijakov, ki so demonstrirali. Vse kaže, da bo vlada bolj strogo nastopila proti opoziciji.
Trije R.
Zimsko zasedanje berlinske zbornice je bilo prav važno. Nastop ozdravelega zunanjega ministra Stresemanna je napovedal politiko treh R. Tako imenuje politična javnost troje vprašanj, katerih se je Stresemann lotil. «R(aumung), R(epa.rationen) in (((Rustungsfrage) so ti R. Prvo oprašanje se tiče izpraznitve Porenja, drugo vojnih reparacij ali davščin Velikemu sporazumu in tretje razorožitve. Toda pri reševenju teh vprašanj bo Nemčija naletela na skupen odpor Antante. Z jekleno vztrajnostjo bodo Nemci tudi tu uveljavili svoje želje. Shitrico in nepotrpežljivostjo jo bodo pa polomili.
Grk in Turek v laseh.
Zastran Turkov v zapadni Traciji, ki spada pod Grčijo, so sc jeli listi v Atenah in v turški Angori prav pošteno zmerjati. Turki pravijo, da Grki grdo delajo s Turki v Macedoniji. Ti pa odgovarjajo, da se sme Turčija po mednarodnih pogodbah brigati le za turško posestno stanje ne pa razmotrivati položaja Iraških Turkov. Naša vlada posreduje po svojem znanem diplomatu Grandi ju.
Novi krmar.
Iz Amerike prihajajo glasovi, da iščejo namestnika za Kellogga. Kellogg je neke vrste zunanjega ministra. Na njegovo mesto bo bržkone prišel gospod Flet-cher, ki je za poslanika v Rimu. Flet-cher spremlja že sedaj svojega bodočega gospodarja Hooverja na njegovem potovanju po južni Ameriki. Ameriški zunanji minister je poleg angleškega prva oseba svetovne politike.
Politična raca ?
Ko gre za nove kardinale je dosti ugibanja tudi v političnih krogih. Seveda Vatikan modro molči. Govori se, da bo avstrijski kancler dr. Seipel dobil rdeči klobuk. Obenem pa da Vatikan močno na to dela, da bi bil Seipel izvoljen za predsednika avstrijske republike. Brž po izvolitvi pa da bo povzdignjen v kardinala. Tako bi kardinal rimske Cerkve bil ob enem tudi glavar države. Kajpada iinajo take novice svoje korenike v možganih takih ljudi, ki se jim venomer sanja o ((klerikalizmu«.
gre tak gospod mimo... Jaz grem zdaj v gostilno ,Pri kelihu’, in ako bi kdo prišel po podganarčka, za katerega sem si vzel predujem, tak mu recite, da ga imam v svoji psarni na kmetih, da sem mu p rod kratkim kupiral uhlja in ga ne smem prevažati, dokler se mu uhlja nc zacelita, sicer bi se mu lahko prehladila. Ključ pustite pri hišnici!«....
V gostilni «Pri kelihu« je sedel le en gost: civilni stražnik Bretschneider, ki je bil v službi državne policije. Gostilničar Palivec je umival tace in Bretschneider se je zaman trudil, da bi začel ž njim resnejši- razgovor.
Palivec je bil znana sirovina; vsaka njegova druga beseda je bila zadnjica ali govno. Pri tem pa je bil načitan človek in je opozarjal vsakogar, naj si prebere, kar je napisal o poslednjem predmetu Viktor Hugo, ko je slikal odgovor Napoleonove stare garde Angležem v bitki pri Waterloo.
«Lepo poletje imamo«, je začenjal Bretschneider svoj resni razgovor.
«Vse skup je za en drek!« je odvrnil Palivec in polagal tace v kredenco.
«Lepo so nam jo zaigrali v Sarajevu«,
»Milijard za socialne potrebe ni!“
Tako je zaklical francoski poslance Montigny proti vojnemu ministru Pain-leveju. «Za potrebo jih ni, za preštevilno armado pa!» Poslanec je potem navajal številke, da je v Franciji stalno preko pol miljona ljudi pod orožjem in da se Francija oborožuje v imperialistične namene, Seveda je nastal pri vladnih strankah grozen hrup.
Kraljev namestnik.
Ker je angleški kralj Jurij še vedno močno slab, bo podpisaval državne listine «Državni svet«. Udje so: kraljica Marija, prestolonaslednik, kraljev brat, nadškof iz Canterburija in prvi minister.
W
ZSahta po sili.
V neapeljskem dnevniku «11 Mattino» je znani italijanski novinar Curzio Mala-parte napisal pod zgornjim naslovom prav zanimiv članek o min. predsedniku Mussoliniju. Uvodnik je posnel tudi «Po-polo d’Italia». »Mussolini, ravnatelj «Po-polo d’Italia», ustanovitelj fašjev, vodja vstajnikov, Mussolini prvih šestih let revolucionarne vlade se je ločil od realnosti naših dni, od našega čustvovanja povprečnih ljudi. On je že v zgodovinski prihodnosti; to vsi opazijo in zlasti ljudstvo je za to občutljivo.
Mussolini VII. leta ni več to kar je bil doslej: taka je ljubosumna vdanost in globokoverno češčenje s katerim ga Italijani obdajajo, da si ga nihče več ne more predstavljati takega kot ga je poznal do včeraj.
Pravijo o Napoleonu, da se je po drugem pohodu proti Avstriji tako izpre-menil, celo v glasu, da so celo njegovi vojaki od Marenga in Arcole imeli vtis, da stoje pred drugim človekom.
Gospa Stael, ki ji je, dopadalo se prištevati med neomajne sovražnice zmagovalca pri Rivoli, sa je po pravici čudila nad prijateljskim občevanjem ne-katernikcov napram vladarju. «Oni ne razumejos, je pravila, «da Napoleon ni več šolar v Brienneju, ne v Jožefino zaljubljeni topniški častnik, niti ne veliki vojskovodja. Kdaj se bodo njegovi nekdanji tovariši spomnili, da je gospoda Bonaparta nadomesti'! Napoleon?«
Opazke gospe Stael se morajo smatrati kot ukor vsem tistim, ki v VII. letu revolucije še skušajo javno in zasebno kazati znamenja ali priče svojih prijateljskih ali tovariških odnosov do časnikarja Musolinija ali do min. predsednika iz leta 1922. Dosti bahačev se potika še okrog, ki se ustijo, da so se zabavali z Mussolinijem, da so večerjali z njim kdaj leta 1907. ali 1914. ali da so mu ponudili cigareto v kakem železniškem kupeju. Še preveč ljudi se potika okrog,
ki govoreč o Vodji, ga kličejo kar Beni-to. Čas je povedati na glas da Benitota ni več. Mussolini se kliče. Vodja in samo Vodja (Duce). Vedeti je treba, da Mussolini ni v zaupnih ali prisrčnih odnošajih z nikomer. Nihče nima več pravice ga tikati sklicevaje se bodisi iz preračunje-nosti, bahavosti ali bebavosti ne na stare zveze prijateljstva (prijateljstvo je dragocena reč in Vodja je bil z njo zmeraj skop, kakor pritiče višjim duhovom), marveč na golo srečanje kod in kedaj».
Malaparte, ki je eden najduhovitejših in odločnih fašistov, piše naprej da sam Mussolinijev brat Arnaldo spoštljivo in izbrano govori o Vodji.
Le ljudstvo bi imelo pravico po starem latinskem običaju ga tikati. Tolikšna je Vodjeva veličina, da je on le blizu nizkih. Napoleon ni mogel v letih svoje največje veličine prenesti domačnosti »posili žlahte». Tisti, ki se sklicujejo na prvenstvo spoznanja ali prijateljstva, so zmeraj lačni sklede leče».
II koncu poziva uvodničar fašiste, naj ne zaupajo tistim, ki govore o «Benitu» kot o svojem sorodniku iz prvega kolena, ker ljudstvo je že v pravi zaslutbi vzelo Mussolinija za Mussolinija solnčnih dob.
Orjaška borba dela s kapitalom.
Marsikdo se še spominja, da je bral o velikanski stavki angleških preinogarjev, ki je do dna, pretresla vse svetovno gospodarstvo. Letos je pa Nemčija priča orjaške borbe med kovinarji v Porenju in veletovarnarji.
Miljon ljudi strada !
Od prvega novembra se ne kadi več iz visokih tovarniških dimnikov in Mar-toinskih peči v VVestfaliji in v Porenju. Ogromna nakovala in žerjavi rjavijo v zimski megli. Grobna tišina tlači prej živahne tvorniške pokrajine; le stražniki in vratarji budno pazijo pošastne stavbe, kamor se je dan za dnem valil delavski tok za delom in zaslužkom. Danes je pa že več ko en mesec potekel odkar so fabrikantje vrgli na cesto 250.000 delavcev. Računajmo delavsko družino na povprečno štiri glave, pa z grozo preračunamo, da je okroglo en miljon delavskih ljudi brez kruha. Med tem mi-ljonom je tudi več domačinov ki so šli v Westfalijo. Zato boste s še večjim zanimanjem prebrali ta članek.
Za 12 fenigov !
V orjaški borbi, ki se vedno bije med delom in kapitalom, imata bojujoča tabora dvojno orožje v orožarni. Delavstvo hoče uveljavljati svoje zahteve s stavkami. Fabrikanti pa pritisnejo delavce ob zid s tem, da jih vržejo na cesto. Stavkujoče delavstvo je bilo že od nekdaj obsovraženo pri javnosti in je imelo malo odmeva, ter je po navadi
podleglo. Zmeraj je izgledalo, da je delavec napadalec; lastnik da se le brani. Vsled te psihoze (duševne razpoloženo-sti) pri javnosti so angleški premogarji zgubili bitko.
Tokrat na Nemškem je pa drugače. Fabrikantje so vrgli delavce iz tovaren ne da bi ti kaj stavkali.
Delavci so zahtevala, naj jim povišajo mezde za 12 fenigov (en fenig je 4 in pol stotinke). Industiijalci so se tej delavski zahtevi prav trmasto uprli. Rekli so: «Ne! Damo le 3 fenige več, a samo strokovnim delavcem!» To je razgrelo delavce. Vedo, da so livarne železa samo zadnje leto dele na stran 70 milijonov mark. Prikranha pa ni rodil le kapital, marveč tudi delavčevi žulji.
Posredovati je začelo «Delovno razsodišče« in je ubralo srednjo pot med delavskimi željami in ponudbami tovarnarjev. Teh odgovor je pa bil: vsi delavci na cesto! In to za 12 fenigov!
Poglejmo za kulise.
Čudno je na prvi pogled, da je vlada na strani delavcev. Izplačuje jim brezposelno podporo, a le z največjimi žrtvami. V Berlinu priznavajo upravičenost delavskih zahtev. Toda tu ne gre zgolj za zvišanje delavskih mezd. Poglejmo za kulise in bomo brž videli, da ima tudi politika svoje prste vmes. Vsa nemška težka industrija: je v rokah nemške nacionalne stranke. Tej je ležeče na tem, da drži v škripcih delavstvo, ki je udru-ženo v vladnih socialističnih in katoliških organizacijah.
Drugo je pa to, da so fabrikantje postali bolj lakomni. S svojimi železnimi izdelki si skušajo osvojiti vsa svetovna tržišča. To pa lahko store, le če proizvajalne stroške kar moč znižajo. Zatorej je treba delavca prikrajšati.
Vsiled izpretja delavcev in zastoja dela trpi vse nemško gospodarstvo. Ni še izgleda, kako se bo spor iztekel. Vlada je zdaj pooblastila notranjega ministra Severinga, da vodi pogajanja. V nekaterih tovarnah so se delavci že vrnili na delo. Toda porodil se je nov spor med 200.000
tkalci in njih gospodarji, tudi za stran mezd.
Nauk naše Cerkve.
Socialno in gospodarsko zlo, ki je padlo na Nemčijo, je zaskrbelo tudi Cerkev, varihinjo nravnih in socialnih dobrin človeštva. Po vseh delavskih okrajih se je duhovščina zbrala na dekanijske kon-ferennce in povzdignila glas za delavce. ((Industrija ni sama sebi namen, marveč mora služiti celokupnosti)), je zaklical škof Hillebrand iz Dortmunda na javnem zborovanju. ((Katoliški nauik zahteva od delavca, naj vestno vrši svojo dolžnost in naj vtisne svojim naporom pečat poklica od Boga hotenega in blagoslovljenega. Zato se pa upira tudi temeljnim postavam katoliškega prepričanja, če moža, ki dela, ponižamo na stopnjo sužnja in ga naredimo za slepo orodje gospodarstva!«
Vprašaj me še kaj ?
1. Kdo je Krištof Kolumb?
2. .Kje je Panamski prekop?
3. Koliko cesarstev je še v Evropi?
4. Kdaj so prišli Turki prvič na Goriško.
5. Katero mesto je največje v Italiji.
Nisi vedel: 1.) Imenuje se: Harry Ste-
vens; lahko bi bil pogledal na prvo stran lista, pa bi uganil. — 2.) Dante. — 3.) Po uri v Greenwiehu; to bi zvedel s — 5. strani v isti številki lista. — 4.) Urbanizem je pojav preseljevanja kmečkega prebivalst\a v mesto. — 5.) Turki imajo ali so imeli krive sablje, ker so tudi nožnice zakrivljene.
Dobili smo več odgovorov na vprašanja. Toda na vsa ni nihče prav odgovoril. Tu nekaj zanimivih: 3.) «Tiara» je polka in njena oblika je «ples» ali «tiara je ena izvrstna vedeževalka s citrami iz Arabije, njena oblika mi ni znana. Na 5. vprašanje je par takih po-gruntanih: solze sv. Lovrenca so žalost ali solze sv. Lovrenca so dragocene kapljice vode.
Kaj nam z dežele pišejo
AVBER.
Zadnjič je «Mali list» pisal o misijonu, ki je bil pri nas. Moramo pa še emeniti, da se je misijon vršil od 18. do 25. novembra. Po vseh drugih občinah v soseščini so ga že imeli, tako da smo bili tudi v tem pogledu zadnji. Misijon sta vodila č. g. misijonarja dr. Ant. Zdešar in iv. Zdravljič iz misijonske hiše v Mirnu. Slovesno procesijo ob sklepu misijona je vodil škofov namestnik, prečastiti monsinjor Ivan Slavec, ob asistenci vse dekanjske duhovščine.
Ob tej priliki je bil v naši sredi tudi naš faran, častiti g. Avguštin Zlobec, de-
kan v Pomjanu.
Bog daj, da bi misijon obrodil obilo sadu!
KOMEN.
Pred kakimi tremi tedni se je zgodila pri nas huda nesreča. Domačina Pirc iz Vojščice in Trampuž iz Kostanjevice sta hotela z motornim kolesom v Sežano na semenj. Na ovinku v Komnu sta trčila v avto. Trampuž si je nogo zlomili in so ga prepeljali v bolnišnico, Pirc je pa 1? lahko ranjen.
Vinska kupčija z našim teranom se še ni odprla. Kupci povprašujejo za zdaj le po vipavcu.
je s slabo nado nadaljeval Brotschneider.
«V nuselski vinarni?« je vprašal Palivec. «E, tam se pretepajo vsak dan.... saj veste, Nusle!«
«V bosanskem Sarajevu, gospod krčmar. Ustrelili so tam gospoda nadvojvodo Ferdinanda. Kaj pravite k temu?"
«Jaz se v take reči ne mešam. V rit naj me pihajo!« je spodobno odgovoril Palivec in si prižgal pipo. «Kdor vtika dandanes v take reči svoj nos, si lahko zlomi vrat. Jaz sem obrtnik; kdor pride in si naroči piva, mu ga natočim. Ali kakšno Sarajevo ali politika ali rajni nadvojvoda, take reči niso za nas, zakaj iz njih preži le jetnišnica.«
Bretschneider je umolknil in se razočaran oziral po krčmi.
«TukajIe nekje je včasih visela cesarjeva podoba«, se je oglasil zopet po premolku; «prav ondile, kjer zdaj visi zrcalo«.
«Da, res je«, je odvrnil Palivec; «tam je visel cesar in muhe so srale nanj. Zato sem ga del na podstrešje. Saj veste: lahko bi si kdo dovolil opazko, in potem bi' nastale še sitnosti. Kaj mi je treba tega?«
«To je moralo biti v Sarajevu ostudno, gospod krčmar«.
Na to je odgovoril Palivec neobičajno previdno:
«V temle času je v Bosni in Hercegovini strašno vroče. Ko sem služil tamkaj, so morali našemu obrlajtnantu devati led na glavo«.
Civilni stražnik je utihnil in njegov čmerni obraz se je razjasnil šele, ko je prišel švejk in si naročili vrček črnega piva, češ: «Tudi na Dunaju imajo danes žalost«.
Bretschneiderju so se oči posvetile v polni nadi in kratko jc dejal: «Na Ko-nopištu je deset črnih praporov«.
«Pa bi jih moralo biti dvanajst!« je rekel Svejk.
('Zakaj dvanajst?«
«Da bi bal cel ducat! Na ducate je vse cenejše«, je odgovoril Švejik.
Zavladala je tišina, ki jo je prerušil sam švejk z vzdihom: «Tak je že pred božjo sodbo, Bog mu daj večni mir in pokoj. Niti tega ni dočakal, da bi bil cesar!«
«To so storili Srbi!« je navezoval Bretschneider.
«Motite se«, je odvrnil Švejk. «To so storili Turki zavoljo Bosne in Hercegovine«.
In švejk je razložil svoje naziranje o mednarodni-politiki Avstrije na Balkanu. Turki so jo leta 1912. polomili s Srbijo, Bolgarijo in Grčijo. Hoteli so, da bi jim pomagala Avstrija, in ker se to ni zgodilo, so ustrelili Ferdinanda.
«Ali imaš rad Turke« se je okrenil Švejk h krčmarju; «ali imaš rad te poganske pse? Kaj ne, da jih nimaš?«
«Gost je gost«, je rekel Palivec, «če-prav Turek. Za nas, obrtnikte ni nobene politike. Ako plačaš pivo, lahko sediš v krčmi in čenčaš kar hočeš. To je moje načelo. Ali je to storil našemu Ferdinandu Srb ali Turek, katoličan ali mo-hamedan, anarhist ali Mladočeh, meni je to vseeno«.
«Dobro, gospod krčmar«, se je oglasil Bretschneider, «toda priznajte, da je to velika izguba za Avstrijo«.
Namesto krčmarja je odgovoril švejk:
((Izguba je to, gotovo, grozna izguba. Zakaj Ferdinanda se ne dft nadomestiti s kakšnim tepcem. Samo še debelejši bi bil moral biti«.
«Kako to mislite?« je oživel Bretschneider.
«Kako to mislim?« je odgovoril miroljubno Švejk. «Ako bi bil debelejši, bi ga gotovo že prej zadela kap, ko je preganjal na Konopištu babe, ki so po' njegovem revirju zbirale dračje in gobe, in ne bilo bi mu treba umreti tako sramotno. Saj je škandal in novine so polne tega. Pri nas so pred leti v Budjejovicah zabodli na trgu v takem majhnem pretepu nekega trgovca z živino, nekega Bretislava Ludvika. Imel je sina Bohu-slava, in kamorkoli je prišel sin prodajat prašiče, ni nihče ničesar kupil od njega in vsakdo je rekel: «To je sin tistega zaklanega in je gotovo tudi lump’. Moral je v Krumlovu skočiti z mosta v Vltavo, in morali so ga potegniti iz vode, ga postaviti na glavo in mu pum-paiti vodo iz želodca. Toda izdihnil je zdravniku v naročju, ko mu je dal še neko injekcijo«.
«Ali vi delate čudne primere«, je rekel Bretschneider resno. «Najprej govorite o Ferdinandu, a potem o trgovcu z živino.«
Mladi svet sili v tujino, 25. novembra je šlo osem Komencev v Ameriko. V kratkem bo pa odplula nekaj deklet iz Volčjegagrada v Argentino. Kaj je pa tem treba z doma, pa res ne vemo!
Ljudje upajo, da bo zdaj nekaj zaslužka pri delih za vodovod v Devinu in Sesljanu.
Naj za konec še to pristavimo, da se kregamo zastran čiščenja kalov. Včasih so samo jusarji bili dolžni kale čistiti. Zdaj jih pa mora vsaka hišna številka pa naj ima živino in grunt ali ne.
LOKEV pri Divači.
Že dolgo ni bilo nič novega pri nas. Sedaj nam nameravajo narediti po vasi električno razsvetljavo. — Pred par dnevi je peljal od nas neki mož vrečo ječmena iia premci v Trst. Hotel ga je prodati za veliko potrebo. Vsled dežja se je pa v Trstu zakasnil. Ko se je po noči vračaj domov se mu je zgodila nesreča. Zadel je v korijero in se je težko poškodoval.
ŠKRBINA.
Po dolgem času smo imeli v nedeljo lepo cerkveno petje. Gostoval je dorn-berški mešani cerkveni zbor pod vodstvom g. J. Sakside. Peli so pri sv. maši ob desetih in popoldne pri blagoslovu. Zbor razpoLaga z dobrimi glasovi. Pesmi so bile dobro naučene, le tu pa tem je manjkalo še malo piljenja. Spored je bil pravčzanfmiv. Vodopivčeva himna Kristusu kralju ni primerna za začetek sv. maše. Pevci so peli s tako. gotovostjo, da jih nisem še slišal. Zahvaliti se moramo požrtovalnemu prevovodji in pridnim ; pevcem. Njihov trud naj Bog plača! Želeli bi si še enakih obiskov. — Škrbinci vzdramite se povzdignite lepo pesem v cerkvi!
DORNBERK.
Letos prodajamo vino prej kot druga leta. Se pozna, da ga je malo. Cena gre od 2 do 2.20 lir za liter. Največ vina je šlo do sedaj v naše Gore in v Gorico. Zelo poredkoma nas obiščejo naši Tržačana. čudno, saj vendar nismo tako oddaljeni. Če bi v Trstu točili pristno dorn-berško vino, bi ga kljub vsem konkurencam mnogo prodali. Dež nas nadleguje pri sušenju otave. Dosti kmetov je spravilo otavo na nalašč zato nategnjeno živo, da ne bo segnila, ker letos bo vsaka pest dobrodošla. Da prihranimo seno krmimo živimo tudi z orehovini tropi-nanci, katere nam nabavlja naša zadruga.
VRHPOLJE pri Kozini.
V nedeljo popoldne je sicer bilo lepo vreme, pa vendar mi je pero sililo v roke, da kaj napišem. Enkrat se moramo Vrhpoljci pohvalili: raztrgali smo eno železno srajco. Kaj je bila ta železna srajca? Popivanje žganja. — Imamo tudi zavarovalnico goveje živine. Tako pride lahko posestnik v slučaju nesreče zopet do svoje živine. — Vrhpoljci imamo tudi lepo polje. Odtod tudi naše ime.
«Nič ne primerjam*, se je branil Svejk. «Bog ne daj, da bi hotel koga primerjati s kom. Gospod krčmar me pozna. Mar ni res, da nisem še nikoli nikogar nikomur primerjal? Jaz bi le ne hotel biti v koži nadvojvodove vdove. Kaj bo počela zdaj? Otroci so sirote in graščina v Konopištu je brez gospodarja. Alj naj se izfaova omoži s kaikšnim novim nadvojvodo? Kaj bi imela od tega? Akjo gre ž njim zopet v Sarajevo, bo še drugič vdova. To je bil v Zlivi v Globokem pred leti ne,ki logar — imel je nemaren priimek Pind’our. Ustrelili so ga divji lovci, in po njem je ostala vdova z dvema otrokoma in čez leto dni je vzela zopet logarja. A tudi tega so ji ustrelili. Nato sc je omožila tretjič in vzela zopet logarja in rekla: .Trikrat gre rado. Ako se še zdaj ne posreči, pa res ne vem, kaj storim’. Seveda so ji ustrelili tudi tretjega moža, a ona je imela s tistimi logarji že šest otrok. Bila je celo v knezovi kan-c-Uji, graščaka v Globokem, in se je pritožila, kakšne težave in križe ima z loparji. Tak so ji nasvetovali ribnikar.ia Jareša v Ražicah. In kaj pravite? Utopili so ji ga na ribjem lovu in ona je imela
Le obdelovalci smo pa slabi. Ker imamo prav malo dobre vprežne živine, orjemo komaj 10 do 20 cm globoko. Gnojnice ne rabimo, umetnih gnojil tudi ne, čeprav bi to našemu polju dobro prišlo, ker je zemlja globoka. Pri nas je zelo dobra lega za sadjarstvo, pa je tudi tega malo. L. 1926. smo pridelali nad 1000 kvinta lov češpelj, čez eno leto je suša pritisnila in jih je bilo le par sto kvintalov; letos je pa suša vse pobrala,
še nekaj, da ne zabim: po nekaterih družinah mislijo, da kar ni treba nič brati. Po nekod, kjer imajo knjige, jih malo prebrskajo, potem se jih pa loti bolezen ((trganja«.
BATUJE.
Kako je pri nas? Nič posebnega. V kratkem bomo spet par mladih ljudi zgubili. Dva Batujca in eden iz Sela se odpravljajo čez morje za srečo. Da bi jim bila mila!
Pevski zbor imamo pri nas prav dober. Včasih se porodi kako nesoglasje na j korn. Toda ko gre za res, pa vsi skupaj j potegnemo. Priznati pa moramo, da imamo tudi dobre voditelje in organista.
Naš blagi gospod ima zdaj obilo hoje in dela. Ker je č. g. dekan v Črničah bolan, hodi naš gospod pomagat v črni-ško faro.
SVETO.
V soboto prvega decembra je umrla pri nas vzorna krščanska mati Jožefa Pipan. Zapustila je sedem odraslih otrok. Bajnica je bila vzgled na ženska.. Iz n je-
Poslanica čehoslovaških škofov.
Ob desetletnici obstoja češkoslovaške republike so vsi' češki škofje izdali pastirsko pismo. V njem nastopajo proti nauku, da je država nastala zato, ker so ljudje hoteli. Država je le izraz človeške težnje po skupnem družabnem življenju. To težnjo je pa v človeka vlil Bog.
Kakor ima posameznik dolžnosti do Boga, tako je tudi država vezana po božjih postavah. Država brez Boga je bolj v pogubo posameznikov kot pa v korist.
Vrninmo se h krščanski nravi! Za državo ne more biti vseeno ali nravni red temelji na močni skali evangelija ali na majajoči se podlagi človeške znanosti. To je bistveno vprašanje za državo; saj moč države ni toliko v bogastvu in v svetnih dobrinah, marveč mnogo bolj v duhovni in nravni vrednosti njenih državljanov!
Rumeni Vincencij Pavlanski.
Ta častni naslov zasluži kitajski milijonar Loh Pa Hong. On je odločen katoličan. Vse svoje ogromno premoženje obrne le v dobrodelne namene. Kot sv. Vincencij Pavlansk,i hodi po ječah, sprebrača razbojnike, zida iz lastnega
ž njim dva otroka. Pa si je vzela rezarja z Vodnjan, a ta jo je enkrat ponoči upilil s sekiro in se šel sam ovadit. Ko ga potem na sodišču v Pisku obešali, je še duhovnika vgriznil v nos in rekel, da sploh ničesar ne obžaluje in tudi o cesarju je rekel nekaj zelo grdega«.
«In ne veste, kaj je rekel o njem?» je vprašal Bretschneider z glasom, polnim upa.
«Tega vam ne morem povedati, ker si ni upal nihče ponoviti tistih besed. Ampak bilo je baje nekaj tako strašnega in groznega, da je neki sodni svetovalec, !;i je bil priča, zblaznel in ga drže še danes v izolaciji, da bi ne prišlo na dan. To' ni bila običajna žalitev cesarja, kakoršne sc delajo, kadar je človek nažrt«.
«In kakšne želitve cesarja se delajo, kadar so ljudje nažrti?«
«Prosim, gospoda, pustimo to», se je oglasil Palivec. «Vesta, takih pogovorov nimam rad. Človek kaj blekne, potlej mu je pa žal«.
(Dalje).
n ih ust nisi slišal opravljanja ali obrekovanja. Pogreb smo imeli v nedeljo. Družini naše sožalje, rajna naj pa pri Bogu plačilo vživa.
DIVAČA.
V noči od 20. na 27. novembra je požar vpepelil gospodarski poslopji vaščanov Frana Žiberne in Janeza Reša-verja. Le Bogu se imamo zahvaliti, da ni bilo burje, sicer hi utegnil zajeti ogenj vso vas, pred vsem pa bližnja poslopja, in škoda in gorje, ki bi ju tako povzročil divji element premnogim rodbinam, bi bili nepopisni. Vzgledno se je ob tej priliki izkazala tudi vaška vzajemnost. Pri gašeuju so se posebno odlikovale ženske, ki so pridno nosile vodo na kraj nesreče; pa tudi moški niso v pomoči zaostajali. Priznalno moramo omeniti tudi zastopnike tukajšnjih oblasti, pred vsem pa g. postajcnačeJnika, ki jt dal za gašenje železniško brizgalno na razpolago. Vsi ti so z drugimi vaščani vred pripomogli, da se je ogenj v razmeroma kratkem času pogasil. Gospodarja sta bila proti požaru zavarovana.
Kakor že napovedamo, se je odprla 1. decembra pri Rebcu v dolnjem koncu vasi nova mesnica. Odprl jo je g. Ivan Maver iz Lokve ter tako povzročil, da se je mesto pocenilo. Seka se sedaj v obeh mesnicah, v novi in stari pri Obersnelu. boljše vrste po 6 L, slabše po 5 L kg.
Pred kratkim se je pri nas ustanovilo tudi društvo «Dopoiavoro». Odprlo je svoj kino.
denarja bolnišnice, krščuje pagane. Pri oblastvih in pri ljudeh vživa siten ugled Ustanovil je tudi društvo Katoliške akcije. Udje te zveze so v enem samem letu spreobrnili 13.000 paganov.
Se ne da drugače!
Med Vatikanom in Meksiko so začela pogajanja za ureditev verskih razmer v tisti nesrečni deželi. Gallesa je modra in potrpežljiva politika sv. slolice pripravila do spoznanja, da se je treba pogodili s katoličani.
Misijonar - športni prvak.
Poročnik Robert Semincl 15. francoskega pešpolka je bil najbolj znan športnik v Parizu. Imel je več prvenstev v teku in skakanju. Danes pa išče prvenstvo v indijskih misijonih.
Spomenik Devici Orleanski.
V mestu Lvonu so postavili velik spomenik Devici Orleanski. Ta svetnica, po imenu Ivanka d’Arc, je po božjem nav-dihnjenju rešila svojo domovino pred Angleži. Toda padla je v roke svojih sovražnikov in je umrla na grmadi.
Sam Herriot, brezverec, in lyonski župan, je spomenik odkril. V svojem govoru je slavil Ivanko kot veliko Francozinjo.
Papežev jubilej.
Osrednji odbor italijanske Katoliške akcije je imel sejo za proslavo petdesetletnice mašniškega posvečenja sedanjega papeža. Predsednik odbora za proslavo je kardinal Pompilj.
Sv. oče sam je bil za to, naj se proslava obhaja z molitvijo, z romanji v Rim in s pobiranjem darov za semenišča.
Slaven mož.
Rektor milanske univerze Srca Jezusovega in svetovno znani učenjak frančiškan oče Gemelli obhaja svoj jubilej. Obhaja pa tudi 25 letnico, odkar je bil sprejet v katoliško Cerkev. Prej je bil vnet socialist in znan brezbožnik. Oče Gemelli je bil med svetovno vojno tudi v Gorici in ga dosti naših družin pozna.
Katoliška angleška stranka.
Angleški katoličani imajo po mnogih okrajih znatno število svojih volivcev. Pri volitvah v občinske zastope so zato nastopali samostojno. Mislilo sc je že na osnovanje katoliške ljudske stranke. Škofje so pa sklenili, da zaenkrat po-
ložaj še ni zrel za novo stranko, toda tla so že preorana.
V pomoč izseljencem.
Po naredbi sv. očeta se je v nedeljo
2.	decembra po vsej državi nabiralo in molilo za izseljence. Prispevki se porabijo za duhovno pomoč izseljencev.
Don Boscovo jezero.
Salezijanec Cobalchini je na čelu 32 mož močne karavane raziskal še ne poznane brazilske pragozde. Raziskovalci so odkrili velikansko jezero. Nazvali so je po ustanovitelju salezijanskega reda «l)on Bosco jezero«.
Potreba po pridigi.
Kralj v Siamu, v državi zadnje Indije, je videl, kako radi prihajajo novokrščen-ci poslušat o>b nedeljah božjo besedo. Pa je mislil, da so le lepe besede misiona-rjev vzrok, da se nova vera tako hitro širi. Zato je ukazal boncem (poganskim svečenikom), da morajo pridigovati svojim budistom vsaj enkrat na teden.
Pot v Cerkev.
Baronica Handel Mazzetti, teta znane katoliške pisateljice Enrike Ilandcl Mazzetti, se je odpovedala luteranskim zmotam in je prestopila v našo Cerkev. — Spreobrnil se je tudi protestant Bruno Rotschild od znanih Rotschildov. Hoče postati duhovnik. — V zadnjem mesecu se je dal krstiti tudi neki londonski šofer. Postal je delaven katoličan ter je ustanovil društvo katoliških šoferjev, ki šteje v I.ondonu že čez sto članov.
Svinjepisje.
španski naj najvišji sodni dvor jc obsodil šestnajst znanih pisateljev na občutne kazni. Krivi so, ker so izdajali svinjske knjige, zlasti v kvar mladine. Neki list piše, d,a je madridska policija zaplenila za dve toni umazanega čtiva.
Francosko romanje.
Za velikonoč I. 1929 bo prišlo v Rim se poklonit sv. očetu par tisoč mladih katoliških Francozov: študentov, delavcev, uradnikov, kmetov. Razpisanih je celo 100.000 frankov, ki se bodo razdelili med revnejše. Romanje bodo vodili francoski kardinali.
Smejmo se!
«Jaž poznam človeka, ki je natačno povedal leto, mesec, dan, uro in celo minuto svoje smrti. In vse se je tako zgodilo«.
«Pa kako je prišel do tega?«
«Sodnik mu je pri obsodbi povedal«.
X
Hribolazec svojemu novemu tovarišu: ((Poglej, kako lepa je dolina tu spodaj«.
«('emu si me pa potem na vrh vlekel?«
X
Meščan vpraša planšarico:	«čujte,
zakaj pa so vse krave tu na planini tako suhe?«
«Tak lep razgled imajo, da kar na pašo pozabijo«.
X
Oče tepe sina. Ko «pouk» preneha vpraša oče: «Zdaj pa povej, pob, zakaj sem te!
Fante joče: «Pol ure ste me tepli, pa zdaj ne veste, čemu ste me«.
X
«In celo v Španiji ste bili, gospod urednik? Pa kaj vas je tja vleklo?« — ((Lokomotiva«.
X
Gospa: «V službo bi vas že vzela, a spričevala so slaba«.
Služkinja« «Kaj morem jaz za to, saj jih nisem jaz pisala«.
X
Mlad trgovski uradnik se poteguje za mesto.
«Se razumete na dvostavno knjigovodstvo?«
«Seveda. Kjer sem bil doslej smo imeli celo trojno. Eno za šefa, eno za delničarje in pa za financo posebej«.
Kraljestvo božje na zemlji.
Ali jemo preveč ?
Ta-le tu gori prav gotovo. Pa tudi mi se običajno preko mere natlačimo. Po navadi ljudje veliko več jedo kot potrebuje telo. Sicer jili je na tisoče, ki često še skorje kruha nimajo, na drugi strani so pa taki, ki jim je trebuh Bog.
Starši dajejo navadno otrokom preveč jesti; če ne prevečkrat, pa vsaj pre-pogostokrat. Posebno sladkarije so tisto zlo, kii otrokom toliko bolezni nakoplje. ■Odrasli pa običajno preveč jedo že zato, ker telo ne rabi več hrane za raščo. Glejte, kako skromno živi kak dninar ali ■drvar v gozdu, pa je vendar krepak. Apetit je sicer najboljši kuhar, a ne najboljši kažipot za množino jedi. Prav rad zapelje. Če pride kaj dobrega na mizo, jemo prav gotovo čez mero. Trenutno to sicer ne škoduje, toda polagoma se začno •oglašati prebavila, srce, jetra in obisti. To pa še posebno pri takih ljudeh, ki :sc malo gibljejo. Anglež je suh, pa žilav. Nemec in mi se pa nagibljemo bolj k debelosti.
Anglež n. pr. prav dobro je, a čudovito malo. Mi se pa rajši «napokamo».
Vojna je tudi pri tem prašanju imela .eno dobro posledico: sladkorna bolezen je skoraj izginila. Zakaj? Ker je bilo ipičlo hrane. Odrasli lahko z manj hrane prav dobro izhaja. Ne le to: tudi bolj svež in gibčen ostane. Seveda je spočetka bolj težko se privaditi manjšim porcijam. Toda ko se človek privadi za organizem zadostni in ne čezmerni porciji, se boljše počuti. To ugodje je pa snerilo, da ne jemo premalo.
DROBIŽ.
Ubožcem Je mraz!
V Berlinu je mestna uprava ukazala sezidati 61 javnih dvoran s pečmi. V teh sobanah bo prostora za 5000 ljudi ,iz revnih družin, ki nimajo, da bi si .drv kupile za zimo.
Tajfun
Tajfun je neke vrste zračni vrtinec, ki teti z veliko naglico naprej. Kar mu pride na pot zmelje ko v mlinu. Taki tajfuni divjajo posebno na južnem Kitajskem in na Filipinih, otočju pri kitajski obali. Te dni je tajfun zopet obiskal Filipine. 200 ljudi je smrt storilo, škoda ,gre pa v milijarde, ker so ondi bogata polja riža in kokosovih orehov,
Drag ,,špas“.
Nemčija je plačala Franciji že 16 aniljard kot odškodnino za porušene ikra j e.
Nov ,.&poatol“.
Po Nemškem imajo ze dolgo opravili -s Terezo Neumann iz Konnersreutha, ki se ji baje svetniki in sam Kristus prikazujejo. Oni dan je pa na Poljskem 16 letni Mihec Mierowski začel trditi, da ima prikazni. Ljudem pridiguje na velikem travniku v rojstni vasi blizu Lublina. Včasih ga posluša do 200.060 ljudi.
Železnica.
Letos je železnica vrgla 4479 miiljonov lir dohodkov. Je 350 milijonov manj kot tani. Železne ceste v naši državi merijo 16.534 km.
Dobra misel.
V sedanji francoski vladi sedi tudi državni podtajnik za telesno vzgojo. Gospod Henrik Pate je potemtakem prvi minister svoje sorte v Evropi.
Šiba potresa.
V soboto ponoči je strašen potres, ki je trajal le tri sekunde, vničil eno najbolj cvetočih pokrajin v južnoameriški republiki Chile. Mesti Talca in Agillon sta kup ruševin, V bližnjih trgih se jc pretrgal nasip in strašna sila vode, jc zajela obupano prebivalstvo, ki se je rešilo izpod razvalin. Čez 280 ljudi je mrtvih, ranjenih je nešteto.
Draga zaroka.
Gospodična Paukert iz Berlina se je zaročila z Villijem iz Londona. Ker se je Vitli skesal, je bil tožen in je plačal 15.000 mark za razdrto zaroko.
Krvava „ohoet“.
Blizu Varšave je bila ženitnina. Eden od svatov potegne revolver in v šali pomeri na ženina. Orožje sc sproži in ženin -— pade mrtev.
Kakor v av. piamu.
Nekemu gospodu, ki se je pred tremi meseci kopal v Hooverju na Angleškem je padla listnica v morje.
Oni teden so ribiči vjeli veliko ribo in našli v njej potopljeno listnico z bankovci vred.
masa pošta.
uZvesti či tat el ju: 1.) Poezij sploh no dobite več nikjer. 2.) Papirni rublji so pa za v ogenj, ker nimajo prav nobene vrednosti več.
Čitalelj iz Clevelanda: škoda, da se niste podpisali na svoje pismo. Pišite nam kaj o slovenskih razmerah v Clevelandu. Vam bomo prav hvaležni!
Vse reumatične
bolečine
ozdravi
ANTIREUSVfATSKUNI
Po vseh lekarnahjpo Gi-.stek Labor. ALGA, Fiume (M. T.)
ZDRAVNIK
Dr. Emilio Bresic,
oče
se je preselil v Gorici s svojim § jjj ambulatorijem na Piazza Vit- Ij toria 5 nasproti lekarni Cri-stofoletti.
ococmooooooooo
V
Ce hočete varčevati
kupujte pri
JII’ Economlo Famigliore"
v TK8TU na trgu Ponterossu št. 5.
ZAHVALA
Podpisani se prav prisrčno zahvaljujem sl. zavarovalni družbi ,,La Fon-diaria“ in njenemu glavnemu zastopniku g. Dragotinu Starcu iz Barkovelj za
pravilno plačano mi odškodnino za pogorelo poslopje in premičnine.
Priporočam vsakemu posestniku naj se zavaruje pri tej družbi, ki je najkulantnejša.
ČERNEHA MATIJA Zabrežec št. 17.
125 JAVA
Podpisani izjavljam izrecno, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih eventuelno napravil moj sin Ivan Leskovec iz Idrijskega loga št. 18.
Ivan Leskovec, posestnik v Idrijskem logu št. 18.
Il!lllllllllllllll!lllllllllllllllllll!ll!lllllllllll!llll!llllllllllllllllllllllllllllllll!|||||||||||llllll!l||ll||||
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vredio. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trs* - Via ligo Polonio 5.
PEČENKO FERDINAND - TRST, Scala Belvedcre t, priporoča svojo staroznano Sl/anjarijo. Ima na razpolago najboljše likerje in vina.
Antlreumatikam „ALGA“
krepi mišice, ozdravljene od revmatizma po“ daljši uporabi. Prodaja se v vseh lekarnah po 6.— L. steklenica. Laboratorij ALGA Fiume (M. T.)
- - - ■   --------------------
Širite	MULIST“
SMILAJOD
Vsebuje jod in je vsled tega priporočljiv za čiščenje krvitežko dihanje, kronični katar ter posebno dober za osebe nad 50 let stare.
Cena steklenici Lir 10.— Zavživa se vedno eno uro po jedi 2 žlici na dan.
LEKAHH9 HSTELLiHHMCK
TRST - vsa dei Giuliani št. 42
Lastnik F. BOLAFFIO.
Domestik težak	od	L	1
Madapolan	»	1
platno Madona	»	2
platno Madona za rjuhe
150 cm visoko	»	4
Jajčna kožica	»	2
Fušlanj za vestalje	»	1
» piket za gate	»	2
» rdeče-plav	»	3
» za srajce črtan	a	2
» na dvojno lice	a	4
Cefir za srajce	»	2
Popeliin fin	»	3
Žamet fantazija	»	6
Blago za suknje	»	10,
Cover-coat za površnike »	19
Ženske suknje iz čiste volne
^ in s kožuhovino	»	170,
Moške suknje iz čiste	»	75,
Napravljene kalje	»	26,
predpasniki	»	12.
robci a-jour	»	—,
Namizno perilo za 6 oseb a	19.
prtiči	»	1.
Brisače pravi lan	»	2
.90 n.
,50 « .20 a
,75 a ,90 » .75 » .90 » .50 » .85 » .90 a ,50 » ,50 » .90 »
,50 »
,— » ,— » — » 50 » 45 » 50 » 50 » 90 «
Velikanska izbera telovnikov, pletenih jopic, maje volnenih plaht, in kovtrov, posebnost: nogavice po zeio primernih cenah.
80000009090000 Slovenske knijge!
Največja zaloga slovenskih knjig! Vse najnovejše slovenske knjige so takoj v naši zalogi. — Imamo tudi bogato izbiro italijanskih in nemških knjig. — Posebej priporočamo slovenske molitvenike, ki so izšli v 40. vezavah.
Katoliška knjigarna v Gorici,
Via Carducci 2.
llllllllllll!llll!ll!ll!ll!!lillllI!llllll«!lllll!llllllllllll!IIIIIIIIIIIIII!IIHIIIIIII!l!ll|||||
Krojni tečaji
krojačem, šiviljam, pletiljam v Ljubljani ali po pošti, z učnimi zvezki. Ob zaključku spričevalo (izprava». Zavod priskrbi učencem dovoljenje bivanja v Jugoslaviji, oskrbo in službe. Krojno učilišče - Ljubljana, Stari trg 19, F. Potočnik diplomiran v Italiji z naslovom krojnega profesorja.
KROJNA ŠOLA šivanje, vezenje, izdelovanje klobukov in umetnih cvetlic. — združena s krojačnieo, otvoritev 1 novembra'. — Via I.avatoio 5.
Donda-Klam pferer.
TRGOVSKI POMOČNIK, z večletno prakso, z znanjem slovenskega in italijanskega jezika, išče službe tudi na deželi. Naslov: Gentilcjmo, via Milano 23 — Postojna.
MLINARJA in žagarja išče z novim letom Henrik Filipčič — Dutovlje.
POZOR. Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je premestil svojo veliko zalogo in kotlarsko delavnico s Piazza S. Antonio «Pri Zvezdi« v ulico Moreli št. 15.	—
Izdeluje škropilnice najnovejšega sistema. Sprejema vsakovrstna popravila. •—■ Toplo se priporoča ALOJZIJ LEBAN, kotlar, vi g Moreli 15, GORICA
23 I.ETNr KLJUČAVNIČAR in mehanik išče dela v mestu a,U na deželi. Ponudbe na: Viktor Jurca, Dobravlje 6 p. Tomaj.
POŠTENA PRODAJALKA z večletno prakso išče mesta v trgovini z mešanim blagom na deželi. — Naslov pri upravi.
RICMANJCI! Prodam zemljišče 1200 sežnjev z vodnjakom v kraju Monte Ca-stiglione pod ugodnimi pogoji. — Naslov pri upravništvu.
■■■■■■■anasiBisiEssaHKiMHMi ■■■■■
j Izšel je VEDEŽ
*a leto 1029 cena Lir 3.60
i Pismena naročila se izvršujejo le proti predplačilu Lir 4.20 5 Dobiva se v knjigarni
* ŠTOKA
Trst, Via Milana it. 37
S in pri vseh podeželskih trgovcih.
■■■■■■■■iUMnun HIHBNI
Razpis za službo.
Podpisana konsumna zadruga razpisuje službo poslovodja, razprodaj,alca, poštenega, zmožnega knjigovodstva in deželnih jezikov. Spričevala zadnje službe, kavcija, plača po dogovoru. Oglasiti se do 20. decembra 28. — nastop službe 1. januarja 29.
Kmetijska zadruga v Materiji reg. zadr. z omej. zavezo
iiiiiiiiiiiii»iiiiiiii!i«iiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii
Gostilna
„ALLE C0RRIERE“
vla Romagna -i (zraven kavarne ,,Pnbrls")
Domača kuhinja in domača vina -Najboljša postrežba - Zbirališče ljudi z dežele in postajališče korijer na vse kraje - Priporočata se vdana
ŠTRANCAR in PERIC.
TVRDKA G. STRTJCHEL
naslednih G. Curet
Via Mazzini 36 — TRIESTE — Via S. Caterina 7
Vs»e> blago
rešeno pri požaru, se prodaja po izrednih cenah
Perilo - Volnenina - Žamet - Svilno blago - Pliši - Karakill - Nogavice -Rokavice - Kože za našive - Čipke - In razne drobnarije itd.
M
Deseti
brat
med
jesenskimi
športniki
in
resnimi iovci
Še nikoli tako! Ves mesec oktober je bil pri nas izreden lov na polhe. Vse polharsko čuteče, celega postonjskega okraja in tje do belega Snežnika je bilo na delu, z različnimi pastmi, starega in novega «tipa». Novi polharski naraščaj sc mi pa kar nič ne dopade; ker je ta nelepa družba sklenila zvezo s sovami in uharicami, ki prežijo vedno v bližini polharskih taborišč in pridejo prav poceni do plena. Moj rajni oče so pa takole rekli: Polhar, ki tovarišu polhe in pasti krade, ni polhar, ampak «sve-ne». Visoka gora sv. Lavrenca je bila v mirni noči kaj prilična, za opazovanje nedeljskih polharjev in športnikov.
Ognji, baklje, slišati je bilo petje, godbo in vse to na račun nedolžnih živalic, ki so prihitele bogslgavedi od kod v naše gozdove za živežem. — Tudi jaz sem rovaril, s svojo «fajfo», po prepadih, dolinah in grebenih za polhi: Lov bi bil pa kmalu zame pogubonosen! Vlovil sem takega «s.tarca», da mu ni bila moja skrinjica kos, temveč bi bil malodane on mene zadavil! Skupil sem jo pošteno. Domače ženice so me kadile, 7. ježevo kožo, s prisadno repo, pa tudi kaj pametnega so te vsehvalevredne ženice ugenile, seveda zastonj! Neko revše s severa, mi je pa reklo; da imam «drajt» v želodcu.
Ali, glej, v nesreči sreče!
Prišla sta gospoda dva, oba visoko skušena zdravila sta me kar «ekspres», sam Bog poslal ju je z nebes.
Zdaj pa: holadri holadra, fajfa polca spet rožla!
Sedaj pa še nekaj. Pred boleznijo, sem šel zvečer skozi majhno vasico našega okraja ter opazil, da imajo v neki hfši mladi fantički ples na orgelce. Stopil sem bliže, poslušal in tole slišal: Les pet strela, polko zagod’ strela, boš pila strela, i t. d. Za božjo voljo, sem reli el, kaj je tukaj vse krščeno na ime ((strela*? Hej fantički! Bogato je opremljen:i zakladnica z lepimi in dostojnimi izrazi, ključki do nje so pa: poučne knjige in časopisi! Sezite po njih in grdi izrazi bodo zginili!
IHIIIJIIIIIIII!l!lllll!llllllll!l!!li!llllllllllllinilll!lll!l!llllll!l!lll!l!!ll!lllllillllilllllllll!ll!ll!lliil!llill
Ljudska pratika je izšla
Skušnja kazEilniškega ravnatelja.
Ravnatelj Sing-Singa, znane velike ječe v Ameriki je objavil razne skušnje iz svoje prakse. O posebnostih svojih «gostov» piše: «Iz lastnih izkušenj kot kaznilniški ravnatelj morem reči, da je revolverski junak navadno mehkosrčen, da je drzen ropar boječ in tat pošten. — Zakon zahteva, da živim v kaznilnici in da moram imeti kaznjence za posle. Tako sem imel za kliharja človeka, ki je nekoga zastrupil in bril me je inož, ki je nekomu prerezal vrat. Mojo 6 letno hčerko je spremljal na vožnjah s ponijem izven kaznilnice človek, ki je bil obsojen na 25 let ječe, ker je odpeljal nekega otroka.
Zanimivo je dejstvo, da tat prezira so-kaznjenca, ki je bil istotako obsojen zaradi tatvine, a za morilce se mu zdi smrtna kazen komaj dovolj. Kaznjenec, ki je umoril svojo ženo, se je zgražal nad kaznjencem, kfi je umoril svoje dekle. Od kodi to protislovje? Noben kaznjenec se ne čuti krivega za svoj zločin, vsak svoje dejanje sam pred seboj opravičuje z okoliščinami, v katerih ga je storil.«
O nagnenju k zločinu sodi isti pisec, da se ne more smatrati prirojeno. Zato ni lahko govoriti o zločinskih «tipih» ali kategorijah:	«Ravnatedji velikih
zavarovalnic trdijo iz izkušnje, da je med moškimi po svojih nagonih «devet desetin zločincev«; ženske so po njihovem mnenju poštenejše. Na drugi strani pa pravijo voditelji velikih trgovin, da je večina moških poštenih in da devet desetin vseh tatvin ižvrše ženske. Hotelski ravnatelji slednjič pravijo, da tako moški kakor ženske kradejo vse, kar ni pribito«.
Kdo je odgovoren za zločine? O tem sodi Ainerikanec z ozirom na tamošnje razmere: ((Odgovornost za zločine nosijo šola, verske sekte in mnogi nespametni očetje in prepopustljive matere, nečimerne zakonske žene, prenizke mezde plačuj oči delodajalci, nepošteni politiki, oderuški bančniki in pohlepni izposojevalci denarja«.
Kraševke iti Tržačanke, Notranjke in Goričanke, pravijo, da „Pekatete“, ki zavite so v pakete, so najboljše kvalitete.
Po čem je lij-a ?
Dne 5. decembra si dal ali dobil:
Za 100 dinarjev	33	62	L.	sred.	cena
„ 100 franc, frankov „ 100 švic. frankov „ 100 nemških mark „ 100 avst. šilingov
1 dolar 1 funt
74.05 „ 368.— „ 455.25 „ 269.— „
19.05 „ 92.65 „
PODLISTEK
Jindrich Š. liaar
(Grušenjka).
PRVIČ V ŠOLI.
Fant se je začudeno ozrl vame: «Jaz ga nimam radi nosa«, reče potem v joka, «ampak zaradi, gospoda učitelja. Mamica je rekla, naj ga ne umažem, ker ga bom moral pokazati gospodu učitelju«. Molče sem se obrnil v stran.
«Zdaj mi pa povejte, kaj so vaši starši?« sem poglabljal učno snov in razširjal pojem ((spoznanja z otroci«. Radi spremembe, da bi dečke prveč ne utrudil in bi se oni ne ponašali s ((preobloženim duševnim delom«, sem se obrnil do deklic.
«Kaj pa je tvoj atek?» prašam ljubeznivo.
«Ne vem», je rekla boječe punčka.
«Kaj pa dela doma?« ji pomagam vljudno iz zadrege.
«Tolče mamico in mene in Tončko.
Njega pa ni doma; le malokdaj pride domov«.
«Kje pa je?»
«V krčmi — ». Obmolknil sem. Kaj naj rečem na to? Hitro sem se odločil izvedeti mnenje drugih. Živahno so odgovarjali vse križem: Moj atek vozi s konji«. — »Moj je gospod ravnatelj«. — «Moj je zidar«. — že sem pri deseti učenki, ta je povesila glavo ni pomišljala kaj je atek. Ni se domislila, pa je opisala z besedami:	«Mi imamo
hišo«.
«A, hišo imate«, sem se začudil kar tako, samo da sem nekaj rekel. A s tem začudenjem kakor da bi segel v sršenovo gnezdo. Otrokom se je zdelo, da mi zelo imponira tisti, ki kaj ima, pa so že preglašali drug drugega. «Mi imamo doma tri gosi«. — «Mi pa j.ih imamo deset«. — «Mi pa imamo kozo in ta ima kozliče«. — «Mi pa štiri kokoši in pe-teline«. — «Tudi mi imamo hišo, — tudi mi imamo hišo«,'je prekričal en glas .trdovratno vse druge. V trenutku se je {pomaknila bitka na povsem drugo po-
JI Bran Rispormio"
Silvio Levi Trst - Via S. Lazzaro 9.
Tam najdete velike partije blaga po priložnostnih cenah.
Kotenina	v	od	L	1.60	naprej
Platno Madonna, težko	»	2.50	»
Platno Domjlas	»	3.—	»
» za rjuhe, 150 c visoko	»	4.90	»
Brisače iz gobe	»	1.70	»
Prtenina, bela, fina m	»	5.90	»
Fuštanj za obleko	»	1.80	»
Sulin, črn	»	2.80	»
Posteljna pregrinjala	»	15.—	»
Platnena podloga
(kanepina)	»	1.50	»
Zefir za srajce	»	2.70	»
Najfinejši po pelin	»	4.30	»
beli prtiči	»	0.95	»
Robci z ažurjem	»	0.50	»
Velika izbera maj in nogavic za moške, ženske in otroke po neverjetnih cenah.
ununanntrcnon&B
Velika zavarovalnica Išče agentov
po občinah Julijske Benečije. - Najboljši pogoji - Bodočnost! Ponudbe: Assicurazioni, TR1ESTE -Via Valdirivo 32,1.
Dr. Delneri Gilberto
v GORICI
— Zdravnik: — za odesne bolezni in predpisovanje očal.
Sprejema vsakdan od 11-12 in od 3-4 Copso Verdi 28.
Najvišje cene plačujem za
KOŽE
kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev itd. - Skobci za lisice in kune vedno na razpolago.
D. WINDSPACH
TRST Via C. Battisti 10 II. nad. vrata 16.
Telefon int. 68-81.
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
MAJ0LICNE PECI
za kurjavo z drvmi
od Lir l 10.-naprej
ElOVflNMl SFEHZA
TRST Via Coroneo 5 Tel. 70-12.
Prosim svoje drage odjemalce, naj obiščejo moje skladišče, kjer najdejo vse potrebščine za ta letni čas PO UGODNIH CENAH.
ROMEO CIPRIAlil
-	TRST	-	Piazza	Carlo Goldoni št. 12	==
BLAGO ZA OBLEKE
Sukno za plašče..........................
Volneno blago za gospe...................
Mellon barvan............................
Volnena flanela..........................
Piiširano blago, damoskirano s svilo
TKANINE
FuJlanj. novost  ............................od	L. 2 50 naprej
Lnvntenis, navaden..............................
»	,	debel.............................„
Piket pliširan, bel............................„
Moške srajce, bele..............................
»	»	,	barvane.....................
Ovratniki modernih oblik........................
Kravate.........................................
Bogata izbera narejenega perila PLETENINE Maje	kosmate	za moške in	ženske	.	.	.	od	L.
»	volnene	za moške in	ženske	.
» kosmate za dečke ....
>>	volnene,	športne, za	moške	.
»	volnene,	športne, za	dečke	.
»	bombažne, športne,	za	moške
«	bombažne, športne,	za	dečke	.
Pullovver za moške....................
» za dečke ......................
Telovniki za ženske...................
» za ‘deklice....................
ROBCI
Volneni kaskol...............................od	L.	B.— naprej
» robci.......................................  8.—	„
Volnene šerpe................................... 15.—	„
Volneni šali.......................................   25,—	„
od L. 20.—	naprej
9 n	—	n
,	JO—	„
*	10 -
„	11—	.
2 40
4.50 5—
18—
18—
2.50
1.50
4.50 naprej 15,-	„
3.-	„
22.- „ 15—	„
6— „ 3—	„
20- „ 10— „ 20- „ 10— „
ODEJE
Volnene plahte ....
»	»	fantazija
Kovtri......................
. od L. 15— naprej .	n	40—	„
.	.	45—	„
NOGAVICE
Nogavice za moške.........................od	L.	1.— naprej
»	»	ženske	»	1.65	„
»	»	otroke....................... »	1.—	„
SVILENINA: Veletrgovina svile po znižanih cenah.
PERILO: Najbogatejša izbera perila iz odličnih Rrunnerjevih tovarn po
konkurenčnih cenah.
DROBNARIJA: Rogata izbera rokavic, kap, gamaš, čipk, vezenin, okraskov,
drobnih predmetov itd. itd.
= Ženski kotiček
Nova žena.
O priliki n j cin e 70-letnice so vprašali ■Selmo Lagerloef, kaj misli o moderni ženi. Izjavila je:	((Odgovarjam s proti-
vprašanjcm: Ali že res imamo moderne -žene? — Zenski tip stare dobe, ki se je stoletja razvijal pod prisilnim, strogim varuštvoin, se je mogel v najboljšem slučaju približali popolnosti v dobroti in požrtvovalni nežnosti, pa tudi v ljubkosti svoje zunanjosti in obnašanja. Žena novega časa pa se razvija v mnogo večji svobodi; podobna je 'kraljici, k'i .je za svoja dejanja odgovorna le sama -sebi. Toda ta nova žena je šele v razvoju in treba ji je dati časa za rast, ne da bi jo zaničevali ali pa povzdigovali v nebo. Me stare moremo samo želeti, da bi postala res tisto krasno bitje, katero smo pričakovale, ko smo zanjo zahtevale svobodo«.
Odjedanje kruha.
Po mestih se je zadnja leta od sile razpaslo sprejemanje deklet tudi v take •službe, kjer so bili prej sami moški. Na stotine moških z univerzitetnimi študijami pa čaka na borno mesto in se loti -dela samo, da reče, da ima službo.
Ta pojav je socialno nezdrav. Tu ne gre za to, da je ali ni ženska sposobna za marsikatero tudi vodilno mesto v pisarnah. Toda bi ne bilo bolje, da tako mesto prevzame moški, ki bi si potem še družinico lahko ustvaril. Ravno	tiste
-ženske, ki žive «samostojno» se	naj-
večkrat tožijo, da ni nobenih izgledov na poroko. Kako neki, če pa same zapro moškim pot do zaslužka in do možnosti ustvariti si lastno ognjišče. Na deželi se ■še ni slišalo, da bi oče dal hčeri «čez», če ima sina. Sicer bi tudi tam imeli tak ;pojav kot v mestih, da so dekleta vsa po službah, mladeniči z dovršenimi študijami pa morajo pohajkovati.
Vprašanje ženskih poklicev na škodo nioškdm postaja zmeraj bolj pereče. Na češkem so to že spoznali. Ministrski svet je sklenil, da v sodno službo žensk ne. -Zdaj delajo na to tudi pri pošti. V Holandiji, na Belgijskem in v Angliji se tudi lotevajo tega vprašanja.
Ženska je po vsej svoji naturi mati in vzgojiteljicau Koliko poklicev se ji tu •odpira: učiteljica, bolničarka, zdravnica itd.
S tem seveda nočemo očitati ženski, vda bi bila manjvredno bitje. Ne, toda vrniti se je treba nazaj v meje narave, pa bo to socialno vprašanje samo po •sebi odpadlo.
Ker se toliko ženskih moči ponuja, je 'popolnoma naravno, da se mezde nižajo in da moški za tak denar ne gre delat. Odtod pa zopet kvarna posledica, da večina mladih študiranih ljudi ne more v ■zakon.
Tako daleč smo že v velikih mestih,
da mlada gospodična iz urada gre zvečer po fanta, brezposelnega inženirja ali doktorja, in ga pelje na zabavo ter ona nosi «kaso».
Zdravo bi pa bilo mladim moškim močem preskrbeti kruha s tem, da se z zakoni zabrani dekletom pot v službe, kjer odvzamejo kruh moškemu.
Boste videli potem, da bo več srečne ljubezni in porok ter manj vodenega in često nemoralnega «flirta».
Na vprašanje se bomo še povrnili, ko se oglase nekateri, ki se za stvar bolj zanimajo.
Vrhunci napredka.
Moderna kultura se sama hvali; v pismu in govoru se baha. Tukaj velja pregovor: lastno hvala se pod mizo valja. Poglejmo kulturnemu kljusetu na zobe.
Na Dunaju sedi v policijskem zaporu leto za letom trajno kakih 100 deklet, starih po 18 do 25 let. Zaprte za par dni ali tednov «radi prepovedanega povratka«. še niso Berite izpustili, že privedejo noter Urško; Nežka in Pepca se na vratih srečata: ena ven, druga noter. Kaj so zagrešile? Ko so domači kraj zapustile, postal jim je Dunaj druga do-inačija.. Služile so, naredile kako nerodnost, bile obsojene in iz mesta izgnane. Vrnejo se, ker se ne vedo kam vtakniti, iščejo, kako bi se preživile, pa jih zaloti policija; «radi prepovedanega povratka«.
Kako bridka je življenjska pot premnogih deklet, ki v blaženo mesto hite izpod domače strehe. Delo se naloga težko, plačuje pa slabo. Posla navadno vsa družina postrani gleda, si dovoljuje proti njemu očiten prezir, se iz njega ponorčuje sebi v zabavo. Gorje pa dekletu, če se kaj malega pregreši; če jo policija vpiše v seznam slabih ljudi. Marsikatera bi po prvem padcu rada popravila, pa ji izgubljeno dobro ime dela strašne težave. In tako jo sila razmer tišči navzdol, vedno niže in globlje.
Tu je velik socialni problem, ki ga moderna družba ne mara videti in ne v roke vzeti. Seveda treba je zasledovati po listih, kako hitro je tekel Nurmi zadnjo nedeljo, ali kakšne hlače je imel Tunney pri poroki. To nedeljo treba dreti na nogometno brcališče, drugo nedeljo bodo konjske dirke. Moj Bog, saj smo že dovolj nervozni!
Loterijske številke.
1. decembra 1828.
BARI	23	52	7	28	73
FIRENZE	55	50	6	42	3
MILANO	85	49	54	27	68
NAPOLI	39	75	42	35	43
PALERMO	55	79	5	72	11
ROMA	65	44	22	69	51
TORINO	29	42	28	1	85
VENEZIA	17	44	70	23	82
ije. Moral sem se torej proti svoji volji seznaniti s tem, kaj kdo ima. Poslušam torej potrpežljivo.
«Jiiz 'imam doma konja, a lesenega«.
— Jaz pa imam doma nove hlače iz žameta«. — Jaz nove čevlje, rumene«.
— «Tudi jaz bom imela takšne«. — Kakor iskra je preskočil govor iz sedanjosti v prihodnjost. «Moja mamica mi kupi novo čepico, ki bo še čez ušesa«. — «Meni pa nov klobuk s trakom in peresom«. «Meni pa — meni pa« se mešajo glasovi, se prekričujejo in pobijajo.
Moral sem konečno prav lepo zakrivati, da sem ta mali narodič obvladal, umiril in obdržal na uzdi.
V oči mi je padla mala, bleda deklica. Sedela je žalostno, in držaLa roke vzorno na klopi, čeravno nisem zapovedal tega. Se ni smejala, ne bahala; nekako prezgodaj se mi je zdela zrela in preresna že za malo deklico.
«Aj, ti mi pa ničesar ne poveš? Kaj imaš pa ti doma?« sem pristopil k nji.
«Jaz nimam ničesar«, je rekla s tihim, bn hu glasom.
Na majhne obroke
obleke, paletots, štajerske suknje, dežni plašči, blago za obleke, fuštanj, perilo, kape, dežniki itd.
TRST, piazza della Borsa 7,1. nad.
ZLATARNA Albert Povh
TRST, Via Manini št. 40
kupuje krone po P46 Propravlja in prodaja zlatenino
j LAMA TRIESTE \ G A RANTIT A /
<<
Trst, Corso Garibaldi 19
Najbolj koristni darovi
  za BOŽIČ -------------------
Strojčki za britje, vzorec Gillette od 3.— L. dalje.
Strojček za striženje 18.— L. Garniture najfinejšega orodja za vrtanje od 9.50 L. naprej.
Orodje za pohodelcB in profesijonisto.
Posebnost: Noži, britve, škarje, ^ znamke „Soliugen“.
— Vse zajamčeno in dober kup — Corso Garibaldi 19 (prej Barriera)
^DHSDHSDHmDBOHHlGDEDEI
ZDRAVNIK
Dr. FRilN GRUDEN
ordinira v TRSTU
Via S. Lazzaro 23 II n.
(zraven kavarne Roma)
od 10 in pol predp. do 13 V NABREŽINI ord. samo popoldne
od 14 do 18 (na lastnem domu.) ^Esasaas3a3aasB3EB3ansst
ZOBOZDRAVNIK
Dr. L. MERMOLJA S
SPECIJALIST ZA ZOBNE IN R USTNE BOLEZNI
SPREJEMA V GORICI Na Travniku Stev 5 II.
od 9-12 in od 3-5.
£
PISALNI STROJI
veliki in tudi majhni za potovanje.
Kontrolne blagajne
tudi na 2 predala po selo ugodnih cenah
mOLLEH, Trst, vla Irtneo della Croce G, Tel.BZ-96.
VBliha zaloga mrtvaških predmetov.
Kompletne pogrebne opreme:
I. razreda od	300	lir	naprej
n. „	„	200	„	„	*
m. „ . ,	100	„	„
pogrebi otrok od 25 lir naprej.
I. SAKSIDA ■ DORNBERG 3.
Veletrgovina
Izgotovljene obleke — Površniki Paletots — Raglan
Trench Coats — Dežni plašči
za moške in mladeniče.
Posebnost mornarskih in športnih kostumov za šolarje. Poseben odelek :
Sukno in blago
za naročila po meri, ki se izvršujejo v lastni prvovrstni krojačnici po skoro tovarniških cenah samo v
skladišču moških oblek
„fllle Grandi Fabbriche"
Trt ST - Corso Garibaldi 10, Telef. 79-35.
Blago ki ne ugaja, se zamenja ali pa se denar popolnoma vrne.
K
-tt:
&
-4<-
«No, atckii imaš?«
«Nimam ateka», je zagorela kakor škrlat.
«Imaš torej mamico?«
«Tudi ne».
«čigava pa vendar si?»
«Od niikogar. Občinska sem». — Kri vsem je zastala v žilah. Otroci pa kakor da bi čutili, kako grozna bolesit se tu odkriva, so vsi obmolknili.
«Pri kom pa si, moj otrok?«
«Koga pa imaš namesto ateka?«
«Gospodarja».
«A namesto mamice«.
((Gospodinjo«.
«Torej nisi od nikogar?« sem jo prašal z nova. Deklica je le odkimala z glavo.
«Torej veš kaj; dokler boš hodila v šola — boš tu v šoli moja, vešl Zdaj pa pojdi sem in sedi v prvo klop na ko- [ nec — ».
Tako je letos končala moja prva ura v prvem razredu moje «spoznanje z otroci«.
Državni patent garantiran
~Tečaji od 100 L. ?
avtomobilna mehanična sola
TaST - Via Imbrlani 14 - Telefon it. 73-67
■ Cevljaptiiea EFORCElSSiSlliM
Med delavci najbolj priljubljena HTrBt ~ w»a Saprin 5 pri Sv. Jakobu — Trsti
Mihec: Tl laka pa Imaš ST zmerom elegantne čevlje. -Kje neki jemlješ denar? Jakec: iaz kupujem pri *"*■ Forc68slnu, pa se manj potrošim in sem bolje obut ko tl.
Mihec:Grem pa še jazgiedat za en par k Forcesslna. Jakec: Le pojdi, boš videl kako boš zadovoljen.
8
.MALI L I S T »
Gospodarstvo
Odtrgaj in prilepi na kurnik !
Oeset zapovedi za gospodinje.
1. Drži vedno le take kokoši, ki. so dobre nosivke. Da prideš do njih, si nabavi 'jajca od kakega znanega kokošjerejca.
2. Ce ne moreš dobiti jajec kake znane pasme, vzgoji si dobre kokoši sama, na ta način, da jih stalno opazuješ in da podkladaš vedno le jajca od najboljših no-sivk.
3. Pri izbiranju pazi, da boš imela samo eno vrsto kokoši, ki bodo vse enake barve in zunanjosti. Podedovanje barve in zunanjosti ti bo v glavnem znak, da so kokoši podedovale tudi dobre lastnosti.
4. Najlepših petelinov ne prodajaj, ampak si jih obdrži zase. Na vsakih 10 kokoši imej po enega petelinil.
5. Stare kokoši izmenjavaj vedno z mladimi. V splošnem ne drži kokoši več kot 4 leta, ker ti p oz n »je nesejo tako malo, da ti ne plačajo več hrane in truda.
6. Ne dajaj krme kokošim takoj zjutraj, ko jih izpustiš, s tem polenijo in niso več tako pridne za iskanje hrane.
7. če krmiš zrnje, daj ga prej v škaf in polij ga z vodo (pozimi ga pokrij, da se prej ugreje). Ko se. napihne, ga začni krmiti. Tako zrnje dobro vpliva . na nošenje jajec. Enkrat na dan daj kokošim
mehko krmo (kuhinjske odpadke, krompir i. t. d. pomešane z moko).
8. Imej dovolj velik in zračen kurnik Poleti, ko je vroče, naj
pride vanj dovolj svežega zraka, pozimi pa naj bo tojsel.
9. Vsak mesec enkrat moraš kurnik dobro počistiti. Da obvaruješ kokoši nalealjivih bolezni in da jiin uničiš mrčes, poškropi večkrat kurnik z apnenim mlekom. Daj kokošim priliko, da se bodo pepeldle, ker tudi na ta način se
iznebijo mrčesa.
10. če se pojavi med kokošmi kaka nalezljiva bolezen moraš vse
bolne kokoši takoj odstraniti in jim zabraniti vsak najmanjši stik z zdravimi. Niti jesti ne smejo iz ene posode. Kurnik razkuži takoj (z apnenim mlekom, lizolom ali kakim drugim razkužilom) in potem večkrat za seboj.
skaliti. Vsaiko žito je boljše skaljeno kot suho, ker po njem kokoši mnogo bolj nesejo. Seveda ne smemo pustiti, da žito požene dolge klice, to bi rje bilo gospodarno. Za drugo lcrmo pa so najboljši 'kuhinjski odpadki pomešani z moko'. Sailia' moka ni tako dobra. V normalnih letih se da kokošim lahko ostanke kuhanega krompirja, letos seveda še olupkov ne bo, ker je bil pridelek krompirja premajhen.
Kokošji kurnik.
Veliko krivdo, da naša kokošjereja stoji tako slabo, ima tudi kurnik. Pod besedo kurnik sicer razumemo majhno, temno luknjo, toda kurniki v naših vaseh niti tega imena ne zaslužijo. Če hočemo, da bodo kokoši zdrave in da nam bodo pridno nesle, jih moramo držati v dovolj velikem in zračnem prostoru. Poleti mora gospodinja gledati, da pride v kurnik dovolj svežega zraka, pozimi pa mora skrbeti za to, da bo dovolj topel. V toplem kurniku pozimi kokoš bolj pridno nese kot v mrzlem.
Aieobliodno potrebno je, da kurnik vsaj enkrat na mesec popolnoma očistimo. Da se obvarujemo nalezljivih bolezni, ki so naredile v zadnjem času po naših krajih mnogo škode in da vničimo mrčes, poškropimo ob tej piliki cel kur-nih dobro z apnenim mlekom.
Najlažje opravimo to delo s trtno škopilnico, kjer te ni, pa tudi z metlo. Kjer ni čistoče, tam v kurniku kar mrgoli mrčesa (kurjancev). Uboge kokoši se vedno obirajo, seveda brez vspe-ha. Kokoš, ki ima mnogo mrčesa, je nemirna, rabi več hrane, todo kljub temu slabi in le malo nese.
S. 'T. I. I*.
Kokošja krma.
Naše gospodinje povečini kokoši ne krmijo premalo, v tem oziru jim ni mogoče očitati ničesar. Napaka,' ki jo delajo, obstoji v izberi krme in v času krmljenja.
Glede časa krmljenja velja pravilo, da se k tok oš i ne sme nakrmiti ta>koj zjutraj, ko se jih izpusti. S tem se naučijo lenobe in niso tako pridne pri iskanju brane. Zjutraj naj bodo 'kokoši lačne in naj se jim da prva hrana še le okrog 10. ure; drugič pa jih na krmimo popoldne.
S čim naj krmimo kokoši?
Pri nas po deželi dobi kokoš največ zrnja, ponekod jim zamesijo tudi moko z vodo. Preveč zrnja ali pa celo samo zrnje ni najboljša hrana. Posebno ne koruza, ki dela kokoši mast in ima slab vpliv na nošenje jajec. Enkrat na dan kokoš lahko dobi zrnje in sicer je najboljši oves. Mnoge kokoši ovsa ne marajo, zato si pomagamo na ta način, da ga denemo v škaf in polijemo z vodo. Ko se napihne in pokaže kalico, postane mehak in kokoši se ga ne branijo več. Tak oves ima pa tudi še to prednost, da zeio dobro vpliva na nošenje jajec. Kjer ni ovsa, lahko vzamemo tudi drugo žito in ga pustimo na isti način
Sooleta Anonima
Milano
Za praznike izrabite priliko.
VELJKA
iMBil 0SE69 EL1G1
faiirane tvrdke Oameriiio
TRST - Via Felice Venczian št. 9.
Trst in mleksrska centrala.
Tržaški «Popolo» od 29. novembra prinaša zopet članek o ureditvi dobave mleka za tržaško mesto, člankar pravi, da goriške mlekarne danes hirajo radi konkurence mlekaric, ki nosijo mleko po hišah. Na drugi strani, izvaja člankar dalje, trpi pa tudi kmet, ker denar, ki ga dobi za mleko, mu ne plača niti stroškov, za rejo krav. On računa, da da krava dnevno povprečno 7 litrov mleka, za katero dobi kmet (plačano po 90 štot.) 0 lir 30 stotink.
Po njegovem bi biLo vprašanje dobave mleka najboljše rešeno na ta način, dt bi »Delavske zadruge« (Cooperativc Operaie) prevzele vsa mlečna zbirališča po deželi in vso prodajo mleka v Trstu v svoje roke.
škoda, da niso podatki člankar ja glede cen resnični, ker danes dobi kmet za mleko de 60-70 stotink, ponekod niti toliko ne.
fiCras v solncu.
V «Piccolu» od 30. novembra opisuje nekdo našo kraško zemljo sledeče:
...Videl sem vrhove Nanosa, pokrite s snegom, Vrcmščino, smejočo se v zlatem solncu, Snežnik z bleščečo glavo, obrnjeno v nebo.
Od vseh strani svetlo solnce in bo-žanstvena jasnost; vsa pobočja in vsi vrhovi so se smejali na solncu, zrak je bil brez najmanjše sapice in čist kot na gorah. Še rumeno in rdečkasto listje j gozdov se je smejalo, zadnjič mogoče.
Lepa je ta zemlja! Da se ji še izbolj- j šajo pašniki in travniki, uredijo in za- j sadijo novi gozdovi, da se po nji natre-| se sadnega drevja, da se naredijo, kjer j treba, velike betonirane jame za de-1 ževnico, kakšna bi bila ta krasna zemlja i šele potem!
Kras ni puščava, zaključuje pisec, v j njem leži bogastvo, treba ga je samo izkopati.
Badje. V mariborskem okrožju so žeji prodali preko 1000 vagonov prvih ja-j' bolk. šle so na Nemško, na švedsko in v j 1 Holandijo. Cena je po 3 dinarje, izbra-H ne pa po 4 do 5 dinarjev kilo.
Svila - Volna - Kotenina - Drobnarija - Robci - S1ogo\?ice - Rokavice -Plahte - Volneno bbgo za obleke -Brisače - ostanki
Primerjajte nekatere naše cene:
Paletot................................................. L.	80.—
Pullower	od	L.	16.—	napie>j
Svilene šerpe ......................................  „	3.90	v
Moške nogavice	od	L.	0.95	do L. 3.75
Ženske nogavice.......................................„	2.50,	3.95,	4.90
Ženske nogavice svilene . . .  ......................... L.	3.95
Kapok	 po	L.	5.90	kg.
Kovtri............................................... „	55.—
Volna...............................-	od	L.	3.90	naprej
Kravate.............................................. v	1.50	n
— itd. itd. itd. —
Cene absolutno konkurenčne.
sooaoGDcaDcoaaoaaoaoai 9 m. Trgovina narejenih (bitk in feonMcij 5 p JbL DAVIDE CAVALIERO o
TRST - Ccrso Garibaldi 5, Tel. 79*32
(prejšnja Barijera).
Bogata izbera oblek, povišnikov, paltotov, nepieino-čljivib plaščev, jopičev, podloge iz kamelne Ulake, trench coats iti gabardines za može, mladeniče in otroke.
Blago na mero, domače in tuje proizvodnje • Specialiteta v plavih in či nih oblekah -—■. - --r- Ivrt)jačnicu J. recla.	=
Govori se slovensko
Zmerne cene. — Cene konkurenčne.
iserearaonooDooeaeoocsooo«
lajboiiše čevlje trna v Trstu v zalegi
o. 11J gl	P gl h o r
— Via Arcufa 19 — Tr«t
LASTNA 1ZDEL0VALNTCA
Levlji delani samo na roko. Tvrdka znana po vseh podeželskih sejmih
MATKA RUHOfi
TRJESTE - VIA ARCATA »9
Fahon je na ssjniu:
8.	v Podgradu,
10.	v Št. Petru n.K.
12. v Sežani
13. v Lnbinju Istra, IG v Trnsv. - Bistr.