Uto LXV
PoiMaa plaJana w gotovini
v Ljubljani, v soboto, ihe 11. septembra 1937
Stev. 208 a
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja eo loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/I1I

Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-99, 29-96 — Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Ček. račan: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Rdeči torpedo
I
Mirne vesti lahko rečemo že danes, da konferenca v Nyonu, ki so jo sklicali zato, da bi se onemogočilo »piratstvo po Sredozemskem morju«, skrajno napetega mednarodnega položaja ne bo izboljšala, ako bosta Italija in Nemčija vztrajali na stališču, da se ie pod sedanjimi pogoji nikakor ne moreta udeležiti. Konferenca bo sicer lahko brez Italije iu Nemčije sklenila določene ukrepe, kar se tiče varnosti pomorske plovbe po Sredozemskem
io volte ali celo proti volji ali držav, ki bi teh sklepov ne priznale ali pa bi jih priznale samo pogojno. Do to ne bi bila nobena rešitev, ki bi dosegla svoj namen in olajšala oziroma pospešila delo na pomiritvi Evrope, ki jo je do dna razburkala španska državljanska vojna, je pač jasno na prvi pogled.
Vprašanje je, kdo je kriv, da je nyonska konferenca, še predon se je sestala, obsojena na neuspeh, oziroma na to, da stori enostranske sklepe za varnost v Sredozemskem morju pred piratstvom in za pomirjenje vzvalovanega mednarodnega političnega ozračja, ki tega po-mirjenja ne bodo dosegli? Nihče nima v rokah dokazov, ki bi bili res dokazi, čigave so podmornice, ki so v Sredozemskem morju potopile celo vrsto trgovskih ladij i/n napadle eno angleško vojno ladjo, pač pa je en del evropske javnosti, in sicer tisti, ki simpatiziru z rdečo Španijo, izrekel sum, da so bile italijanske podmornice. Na drugi strani pa je bilo že gotovo dejstvo, da bosta Italija in Nemčija sprejeli predlog, da se udeležita nyonske konference. Če bi bil kdo hotel na tej konferenci Niprožiti vprašanje, katera velesila potaplja ladje, ki dovažajo valenc-ijski vladi vojni material, bi se bilo to na tej konferenci lahko razjasnilo ali pa bi se bila konferenca razbila: na vsak način bi bil ustvarjen jasen položaj in bi bil vsakdo vedel, kdo je odgovoren za to, da ni mogoče v Sredozemskem morju zasigu-rati svobode pomorske plovbe. To je tudi namen anglešlke in francoske vlade, ki sta dali Iniciativo za to konferenco.
Kar naenkrat pa je bil svet presenečen, ko je sovjetska vlada v Rimu vložila noto, v kateri Italijo naravnost dolži, da njene podmornice vrše v Sredozemskem morju piratstvo, in
zahteva za potopljene ruske ladje zadoščenje in odškodnino. Ves svet je to takoj razumel kot torpediranje nameravane nyonsKe konfe-
rence in ta vtis je danes postal gotovost, ko je sovjetska vlada vložila v Rimu drugi protest, ker je Italija njene trditve in zahteve a limine
odklonila, kar pomeni, da hočejo sovjeti gnati zadevo do skrajnosti, to se pravi, do prekinitve diplomatskih odnošajev in eventualnih protiukrepov vojaškega značaja v Sredozemskem morju. Ogorčenje, ki ga je ta korak vzbudil v Londonu pa tudi v Parizu, je na vsak način bilo odkritosrčno, ker nihče, pa naj tudi Italijo sumi nekorektnega zadržanja v španski državljanski vojni in zavzema tudi načeloma v tej zadevi Italiji in Nemčiji nasprotno stališče, ne želi poostritve sedanjega položaja, še manj pa kakšnega mednarodnega konflikta, čigar rezultat bi po vsej priliki zmešal račune obeh evropskih blokov in rodil posledice, katerih tudi demokratične države ne žele. Prav nobenega dvoma ne more biti, da pomeni koraik sovjetske vlade miru in mirnemu razpletli sovražno dejanje, storjeno prav z namenom, da se mirna rešitev položaja v Flvropi sploh onemogoči ali pa da se izsili takšna rešitev španskega vprašanja, ki bi pomenila ponižanje Italije in Nemčije ter njuno izolacijo, tako da bi sovjeti na Daljnem vzhodu dobili proste roke. Zato mora tudi tisti človek, ki smatra Italijo za krivo nesig-umega položaja v Sredozemskem morju, korak sovjetske vlade smatrati kot torpediranje mirovnega prizadevanja Evrope.
Kdor želi pravično in nepristransko presojati baš to vprašanje, ki ga Sovjeti najbolj forsirajo, kdo namreč potaplja trgovske ladje, ki oskrbujejo Valencijo z orožjem, petrolejem in živežem, ne more žc danes kar tako trditi, da so to italijanske ali morebiti nemške podmornico. Kdor verjame tisku, ki je v službi ljudske fronte, kakor je na primer tudi velik del belgrajskega tiska, ta bo seveda moral krivdo zvračati na Italijo ali na Nemčijo. Toda kdor bere še drupc liste, kakor na primer rMoming Post«, kt nikakor ne simpatizira z Italijo, ampak jo je za časa abesinske vojme od vseh angleških listov najbolj ljuto napadala, ali pa »Journal de Geneve« ali pa poljske liste, bo spoznal, da so si v tej zadevi, kakor tudi v podobnih, gotovi listi in stranke ustvarili svoje mnenje enostavno po svojih političnih simpatijah, tako da tudi v zadevi piratstva v Sredozemskem morju še nikakor ni izrečena zadnja beseda o tem. kdo je dejansko krivec. So namreč prav ugledni glasovi, ki pomorskih zlodejstev v Sredozemskem morju ne dolžijjo Italije in Nemčije, ampak sovjetsko Rusijo in valencijo, in sicer ne kar tako izlepa, ampak na podlagi indicijev, ki imajo zase vsaj toliko verjetnosti kakor nasprotna teza. Dejstvo je, da so še v vsakem trenutku, ko se je začelo mednarodno ozračje iasniti, nastopili Sovjeti in ga zopet skalili. Kdo se ne spominja senzacionalnih vesti, ki
("ili je lansirala Moskva, da so se namreč v laroku izkrcale nemške čete, obenem pa so Nemcem skušale natvesti, da se je^ v Perpig-nanu o*nova'la francoska boljševiška vlada? Razburjenje je bilo takrat tako, da so se celo resni diplomati bali za mir. Sedanji položaj pa je takratnemu podoben za las. Tako nacionalisti kakor vulencijska vlada imajo lastne podmornice, če pa ie res, da te niso sposobne, da bi manevrirale pri Dardnnelah. pa vemo, da so španski nacionalisti že ob začetku državljanske vojne dve podmornici kupili v Italiji. Ce bi bili ti dve res potopili rusko trgovsko ladjo, je čisto razumljivo, čc je kapitan izjavil, da je podmornica imela vse oznake italijanske
Nadaljevanje na 2. strani
Kaj je delat Schmidt v Berlinu
skrbijo Avstrijo:
I. hitlerjevsko gibanje, 2. Jugoslavija, 3. Mussolini
Berlin, 10. septembra. TG. Nemško časopisje šele danes poroča, da je bil avstrijski zunanji minister dr. Scmidt dva dni v Berlinu, in sicer kot gost generala Giiringa, ki ga je povabil v svojo vilo na Schorfheide, kjer se je zbralo tudi nekaj drugih politikov, med njimi ludi italijanski veleposlanik in madžarski poslanik. Nemški listi poročajo. da je bil trazgovor med dr. Schinidtom in generalom GSritigom nad vse prisrčen« in da sta se oba državnika pomenila o številnih vprašanjih, ki tičejo obe državi in njune medsebojne odnošaje »v duhu prisrčnega prijateljstva«. Dr. Schmidt je sinoči odpotoval iz Berlina.
Čeprav ni prišla v javnost nobena razlaga o povodu tega potovanja v Berlin in o vsebini razgovorov, ki jih je minister Schmidt imel z generalom Gdringom, ni težko uganiti, da je imel avstrijski državnik nalogo opozoriti generala Goringa, ki čedalje bolj stopa v ospredje pri vodstvu Nemčije, na težave, ki jih avstrijski vladi dela razmah h i I I e r j e v s k e g a gibanja po nekaterih pokrajinah in na posledice, ki nastajajo iz tega dejstva. Avstrijska vlada da ho morala podvzeti nekatere ostrejše mere proti hitlerjevccm, ako svo-
jega gibanju ne ublale in spravijo v sklad z državnimi zakoni. Hitlerizem je posebno močan na štajerskem in na Koroškem, kjer se je utihotapil tudi ie v državno upravo, kjer izpodjeda pravoverno avstrijsko domovinsko fronto. Govorijo o možnosti, da bo avstrijska vlada spremenila nekaj višjih državnih uradnikov, ki bo osumljeni hitlerjev-skega delovanja. Schmidt je Goringu pojasnil, da naj te korake v Nemčiji ne razlagajo tako, kot da bi bili proti Nemčiji naperjeni.
Ako informacije ne lažejo, sta Schmidt in (io-ring govorila tudi o bližajočih se gospodarskih pogajanjih med Avstrijo in Jugoslavijo in je bilo avstrijskemu državniku zelo mnngn na tem, da izve ia mnenje nemške vlade odnosno za obseg nemških interesov v leni pogledu. Avstro-nemška pogodba, ki je bila lani podpisana na Dunaju predvideva namreč, da mora biti zunanja |>olitika obeh držaV nemška in v kolikor mogoče istousmerjena.
Brez dvoma je Schmidta zanimalo tudi bližajoče se potovanje M u s s o linija v Berlin in namen, ki ga to potovanje ima v sestavu nem-ško-italijanske zunanje politike. Avstrija je svojo
državno neodvisnost zgradila precej na italijanskem jamstvu in je željna vedeti, koliko je to jamstvo v najnovejših okoliščinah in v svitu italijan-sko-nemške zveze še vredno. Pravijo, da je dobil Schmidt od GOringa pomirljiva pojasnila.
Horthy v Avstriji
Dunaj, 10. septembra. AA. (Štefani) Madžarski kraljevski namestnik se je dopoldne odpeljal iz Poreča na Koroškem v Gradec, popoldne bo pa prispel na Dunaj. Prenočil ho na dunajskem madžarskem poslaništvu, jutri se pa odpelje v Budimpešto. V nasprotju s pričakovanjem se g. Horthy ne bo na Dunaju sestal z avstrijskimi uradnimi osebnostmi.
Badoglio obišče Pešto
Budimpešto, 10. septembra. AA. Štefani: Maršal Italije Badoglio, vojvoda Addis Abebe in načelnik glavnega generalnega štaba ho konec meseca potoval v Budimpešto, kjer se l>o udeležil številnih lovov.
ii
Konferenca proti »pomorskim razbojnikom
Sredozemska konferenca brez Nemčije in Italije Sitno ostri predlogi Anglije in Francije
Ženeva, 10. septembra. c. Popoldne se je začela tukaj sredozemska konferenca, ki sta jo sklicali Anglija in Francija. Konferenca morp obravnavati vprašanje varnosti plovbe na Sredozemskem morju. Od povabljenih 12 držav jih je prišlo na konferenco samo devet.
Sejo je otvoril in konferenci predsedoval angleški zunanji minister Eden, ki je v daljšem govoru razlagal, zakaj je prišlo do te konference. Za vsako ceno je treba preprečiti dogodke, ki so se v zadnjem času dogodili v Sredozemskem morju. Treba je delati hitro in zato je ob koncu Eden predlagal, da naj se konlerenra takoj spremeni v tehnično komisiju, ki bo v najkrajšem času izdelala podroben načrt.
Za Edenom je govoril Del bos, ki je slično kot Eden obrazložil, zakaj je francoska vlada zahtevala to konferenco.
Kot zadnji je govoril sovjetski zunanji minister Litvinov, ki je takoj ostro obsodil Nemčijo in Italijo, ker se nista udeležili konference. Za vsako ceno moramo preprečiti »piratstvo« in zato tudi Rusija sodeluje pri tej konferenri, dasi obžaluj«, da valencijska vlada ni bila povabljena na to konferenco.
Ob 17.30 so bili govori končani in je bila javna seja končana. Sledila jo tajna seja, ki je izvolila tehnično komisijo. Ta tehnična komisija bo pa zasedala kar v Ženevi in bo tam proučevala angleške in francoske predloge.Komisija l>o najbrž že prihodnji teden predložila svoj načrt.
Potem pa ee bo konferenca zopet sestala v Nyonu, kjer bo podpisan sporazum. Anglija in Francija bosta zopet povabili Italijo in Nemčijo, da naj prideta podpisat ta sporazum. Prav lako bodo sproti obveščali italijansko in nemško vlado o vseh praktičnih sklepih, ki bi bili med tem sprejeti.
Po zadnjih vesteh bi tehnični odbor konfe renče razdelil Sredozemsko morje v tri pasove. Samo v prvem pasu bi smele pluti podmornice. V drugem in tretjem pasu pa ho točno določena proga za parnike. Tretji pas hi bil stalno pod stražo vojnih ladij, ki Iti ščitile vse parnike. ki bi vozili na progi v tem pasu. Nobena podmornica ne bi smela priti v ta pas.
Glasom nekaterih drugih vesti pa bo na Sredozemskem morju določena stalna pomorska pot, po kateri hedo morale pluti vse ladje, ki bodo hotele uživati zaščito. Tn pot bodo stalno nadzo-
rovale francoske in britanske vojne ladje, po večini torpedni rušilci. Velika Britanija ho od konlerence dobila vsa pooblastila za organizacijo varnosti na Sredozemskem morju. Angliji ni za t«, da na tej konferenri ugotovi napadalce in da jih postavi na zatožno klop, temveč hoče storiti le to, da se v bodoče roparski napadi nu tuje ladje ne ponovijo več. Podmornica, ki hi še skušala ovirati mirno plovbo, bo takoj uničena, ne da bi se povpraševalo za njeno narodnost.
Angleški tisk
London, 10. septembra, b. Britanski tisk piše, da za zavarovanje pomorske poti v Sredozemskem morju ne bo potrebno znatnejših okrepitev angleških in francoskih pomorskih eil. Po poročilih »Daily Maila« je zamišljeno, da se vsidra na vsakih 50 milj nekaj rušilcev, ki bi imeli strogo povelje, da prisilijo vsako podmornico v Sredozemskem morju, ki jo najdejo ali srečajo, da razobesi svojo zastavo, v primeru napada pa bi prišle angleške vojne ladje na pomoč ogroženim ladjam ter z vsemi sredstvi prisilile dotično podmornico, da odpluje v najbližje francosko ali britansko pomorsko oporišče, oziroma jo bodo uničile. »Morning Post« sicer trdi, da bodo istočasno ustanovljene tudi letalske eskadre, ki bodo imele svoja oporišča v francoskih lukah. V političnih krogih smatrajo stališče Italije in Nemčije do konference v Nyonu kot veliko taktično napako. Posledica stališča obeh držav je le ta, da bosta Anglija in Francija še bolj okrepili svoje sodelovanje. Vsakomur je tudi jasno, da sta Berim in Rim samo iskala povod, da jima ni bilo treba v Nyon.
Prelom med
Italijo in Rusijo
' Vatikansko mesln. 10. septembra. TG. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« piše o med-narodno-političnem položaju, ki je nastal zaradi spora med Italijo in sovjetsko Rusijo glede plovbe na Sredozemskem morju. »Osservatore Romano« trdi, da je treba vsak trenutek pričakovati preloma med obema državama. Italijanska vlada da je pripravljena prijateljsko pogodbo, ki je bila svoje dni sklenjena med Italijo in sovjetsko Rusijo, preklicati in razveljaviti ter istočasno svoje-
Dve močni besedi
Francija in Anglija o oboroževanju
Pismo Edenu
London, 10. seplembra. b. Snočnji tisk obširno piše o odprtem pismu voditelja laburlstov, polkovnika Wedgewooda na zunanjega ministra Edena, v katerem pravi:
»Vem, da vas muči strah, ker lahko nekaj storite ali prezrete, kar bi moglo povzročiti vojno. Poudariti pa moram, da je nekaj slabšega od vojne, a to je izgubljena čast. Ne gre samo za našo varnost. Tudi naša čast ie v vaših rokah. Naša varnost počiva na ohranitvi visoke tradicionalne humanosti in one ljubezni za svobodo in pravico, ki je Anglijo v zgodovini napravila tako veliko. Na tem načelu je zgrajen naš narodni značaj in naša vera. Oboroževanje ni dovoljeno, duh je oni. ki manjka. Vedno govorile, pustite nam še dve leti, da se oborožimo, toda poudariti moram, da ie admi-raliieta prav iako govorila pred avemi leti in bojim se, da boste čez dve leti zopet tako govorili, ker se nočete boriti proli diktaturam. Z neprestanim po-
puščanjem nam ne odganjate samo prijateljev, temveč uničujete tudi duh v lastni državi.«
Francoski vojni minister
Pariz, tO. septembra, b. V izvršilnem odboru radikalne stranke je imel vojni minister DaladieT velik politični govor, v katerem je branil tradicije glede zunanje politike. Glede politike nevtralnosti je izjavil, da Francija iskreno želi ostali zvesta tej politiki, nikakor pa ne more dovoliti, da bi se ta politika spremenila za njo v navadno zanko. Politika nevtralnosti se nikakor ne snt končati z dejstvom, da bi kdo Francijo odrezal od njenih oporišč v kolonialnih področjih in da bi se jo ogrožalo na Pirenejih. So trenutki, ko mora Francija odločno reči: ne! Daladier ie dalje poudaril, da mora Francija do popolnosti organizirati svojo državno obrambo. Francija mora pokazati, da je ponosna in močna nacija, ki je vsak trenutek sposobna, da odločno brani svojo neodvisnost in svobodo.
Dr. Stojadinovič potuje w
v Ženevo
Včeraj pri knezu-namestniku
Belgrad, 10. septembra. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je v spremstvu svojega kabinetnega šefa dr. Dragana Protiča odpotoval na Bled. Dopoldne je predsednika vlade sprejel v avdienco na Brdu knez-namestnik Pavle.
Belgrad, 10. septembra. AA. Odposlanstvo jugoslovanske kraljevine na 18. rednem zasedanju skupščine Zveze narodov, ki 6e prične v Ženevi 13. septembra t. 1., je sestavljeno tako-Ie:
predsednik odposlanstva in prvi odposlanec dr. Milan Stojadinovič, predsednik vlade in zunanji minister;
odposlanca dr. Božidar Purič, pooblaščeni minister v Parizu in dr. Andrej Gosar, minister v pokoju. — Namestnika odposlancev dr. Ivo Subotič, pooblaščeni minister in stalni delegat pri Zvezi narodov ter dr. Ivo Andrič, zaslopnik pomočnika zunanjega ministra; strokovnjaki dr. Slavko Stoj-kovič, profesor visoke trgovske šole in državni zastopnik pri mednarodnih sodiščih, ter dr. Stojan Gavrilovič, predstojnik odseka za Zvezo narodov v zunanjem ministrstvu.
Prva seja v Ženevi
Ženeva, 10. septembra, c. Dopoldne se jc sestal svet ZN na prvo sejo, ki je bila tajna. Seji je predsedoval predsednik valencijske vlade Negrin. Kot predsednik sveta ZN bo Negrin predsedoval tudi prvi seji skupščine Zveze narodov v ponedeljek.
Prvi problem, ki ga bo načel svet ZN, bo palestinsko vprašanje. Takoj nato pa bodo obravnavali kitajsko noto in 6e bodo najbrže zedinili na postopek, ki ga jc kitajska vlada predlagala žc v letu 1933 ob prvi kitajsko-japonski vojni za Sang-haj. Takrat je kitajska vlada v sporazumu z Zvezo narodov predlagala komisijo 23 zastopnikov vseh držav, ki so zainteresirane na Kitajskem. V tej komisiji jc zastopana tudi ameriška vlada. Baje hoče kitajska vlada na la način potegniti tudi ameriško vlado v presojo spora.
mu poslaniku v Moskvi sporočiti, naj nemudoma zapusti sovjetsko prestolnico. Zelo verje no pa je tudi, da se sovjetska Rusija sama peča z mislijo, da prekine odnošaje r, Italijo in da ho tretja nota, ki jo namerava sovjetska vlada poslati italijanski vladi glede očitka torpediranja sovjetskih trgovskih ladij po italijanskih bojnih ladjah, vsebovala že sporočilo, da sovjetska Rusija prekinja diplomatske odnošaje z ozirom na tn, ker Italija ni upoštevala sovjetskih želja po preiskavi in odškodnini.
Vznemirjenje v Rimu
Rim, 10. seplembra. b. Iz poluradnega italijanskega vira prihajajo vesti, da Italija v nobenem slučaju ne bo priznala sklepov tako imenovane konlerence v Nyonu, ker ona na tej konferenci nc sodeluje. V krogih italijanske vlade vlada velika skrb zaradi tega, ker bi mogla Velika Britanija eventu-elno dovoliti ali celo poklicati sovjetske pomorske sile, naj sodelujejo v zavarovanju sredozemske poti, zaradi česar bi moglo neizbežno proti do velikih in resnih sporov, ker bi italijanska vlada sovjetske ladje v Sredozemskem morju v kakršnikoli funkciji smatrala za navadno izzivanje.
Zemunska vremenska napoved: Postopno poslabšanje vremena. Oblaki prodirajo s severozahoda na jugovzhod in bodo najbrže zajeli vso državo. Tu pa tam bodo nevihte s hudimi plohami. Toplota bo znatno padla, posebno v zahodni polovici.
Dunajska vremenska napoved: Zelo hladno in dnevno vreme.
Zagrebška vremenska napoved. Povečanjo oblačnosti, topleje, deževno.
Rdeči torpedo (Nadaljevanje s i. strani)
ladje le vrste. In če so na teh podmornicah morebiti italijanski ali nemški specialisti prostovoljci. se sovjeti nimajo naa tem ničesar
pritoževati, ker je znano, da so bili tisti piloti, ki so pred časom metali bombe na eno italijansko vojno ladjo in na dve nemški vojni ladji v španskih vodah, na katerih so povzročile številne žrtve, ruski prostovoljci, ako ne naravnost člani ruske rdeče armade same.
Zelo sumljiv ie tudi napad na angleški rušilec »Havock«. Kakšen interes naj bi imeli španski nacionalisti ali pa Italija, da skušajo lorpedirati angleško vojno ladjo, ko pa vemo, da oltedve sili danos polagata največjo važnost na to, da sta z Anglijo v dobrih odnošajih, ker je to le v korist nacionalistični stvari v Španiji, za katero je nujlioljša garancija zmage blagohotna nevtraliteta Anglije. Težko 1h) prepričati človeka, ki zna politično misliti, da so Španci ali Italijani hoteli na ta način krvavo izzvati Veliko Britanijo, na katero morata dane6 najbolj računati in tudi dejansko računata. Zločine v Sredozemskem morju na vsak način vrši tisti, kateremu to koristi, ali pa bi morali predpostavljati, da je Italija neumna, kar v resnici ni, kakor vemo. Petdeset ur potem, ko je bil >Havock« napaden pred Alrirom, se je Španska rdeča torpedovk a >C 4« poš/kodovana pojavila v francoskem pristanišču Bordeaux. To je natančno v času, ki ga rabi taka torpedovka za pot iz Alžira v Bordean*. Kar pa se tiče trgovskih ladij, niso niti sovjeti niti druge sile do danes mogle konkretizirati točnih okoliščin podmorskih napadov in se morajo smatrati še danes kot nepojasnjeni. Tisti, ki je prepričan, da sovjeti v »edanjem momentu v Evropi ne delajo in ne želijo ničesar drugega kakor to, da v interesu zmage rdeče Španije in sovjetskih svetovno-političnih namenov onemogočijo mir, bo brez-Hvomno napravil zaključek, da je piratstro v Sredozemskem morju delo obeh rdečih zaveznic, ki sta stvar spretno aranžirali tako, Ha bi mogli teh zJodejstev obdolžiti Italijo in Nemčijo oziroma špansko nacionalno vlado.
Sicer pa tisto resno francosko časopisje, ki ne sledi hujskaš-kemn pisanju tiska francoske ljudske fronte, čisto očitno dolži So-vjete, da hočejo loviti v kalnem, vsaj kar se tiče nameravane nyonske konference. Havas in »Times«, da ne omeinjamo desničarskega časopisja, sta jasno opozorila na dejstvo, da so se listi ljudske fronte zelo bali, da ne bi na nvonski konferenci prišlo do sporazuma med Anglijo, Francijo in Italijo oziroma Nemčijo. Kdor ve, da francoska ljudska fronta tudi v mednarodnem oziru popolnoma sledi navodilom iz Moskve, bo tudi razumel, zakaj se ti listi hudujejo, da na to konferenco ni bila povabljena rdeča Španija. Ker Sovjeti ni*o mogli preprečiti sklicanja konference, so se pa vsaj v toliko potrudili, da so s svojim nastopom v Rimu onemogočili ndeležibo Ttalije in Nemčije.
Vendar pa jim to ne bo veliko pomagalo, razen da bo ostal položaj napet in moten. Konferenca se bo vršila, nade sovjetske Rusije pa, d« bi 6e spremenila v nekak mednarodni tribunal, ki bi obsodil Italijo in Nemčijo, pa so po vsej priliki ne bodo izpolnile. Francoski neodvisni tisk odkrito pravi, da konferenca brez Italije in Nemčije ne bo dosegla svojega namena, in zato je opravičeno upanje, da se bo prej dosegel sporazum s tema dvema velesilama, kakor da bi se izpolnile želje Moskve in Valcncije, Ha bi se zaradi njiju in v njuno kori;»t vnel svetovni požar.
Italija se opravičuje v Tokiu
Italijanski častniki pri Kitajcih — „manjše zlo"
Tokio, 10. septembra. AA. Havas: Zunanji minister Hirota je včeraj sprejel britanskega poslanika. Najbrž sta največ govorila o incidentu z britanskim poslanikom Hugessenom. Tudi italijanski poslanik Auriti je obiskal zunanje ministrstvo; pri tej priložnosti je s pomočnikom zunanjega ministra razpravljal o varnosti italijanskih državljanov na Kitajskem.
Izvedelo se jc, da sknia italijanska diplomacija zadnje čase utrditi svoje razmerje z Japonsko, izrabljajoč razburjenje, ki je nastalo v Veliki Britaniji zaradi napada britanskega poslanika na Kitajskem. Toda ta italijanska prizadevanja zadevo otežkočajo, ker se mude v Nankingu italijanski letalski inštruktorji. Sedanji razgovori med Italijo in Japonsko naj ta nesoglasja odpravijo. Italijani poudarjajo, da je navzočnost italijanskih inštruktorjev v Nankingu manjše zlo za Japonce, ker bi drugače na njihovo mesto prav gotovo priili inštruktorji iz Sovjetske Rusije.
Boji pri Šangaja
Sangaj, 10. septembra. AA. Reuter: Pri daviš-njem obstreljevanju kitajskih postojank pri Fu-tungu po japonskih vojnih ladjah in letalih, je znatno trpelo tudi več velikih stavb v tuji koncesiji. Kitajski streli so zadeli bolniško ladjo Erikan Ama-ro, zasidrano blizu japonskega konzulata. Več kitajskih granat je padlo tudi na skladišča v pristanišču, vendar niso zadele japonske admiralske ladje Izumo.
Japonci so davi začeli bombardirati odsek Si-angvan pri Jangcepuju, toda pozneje so obstreljevanje prenesli na Futung. Japonci trde, da so za-
vzeli postojanke kakor jih jc določal njihov načrt, Kitajci pa poročajo, da so Japonci izgubili celo nekatere izmed svojih dosedanjih postojank. Vseeno se trdi, da so Japonci ponekod prodrli.
Boii ob Mongoliji
Tokio, 10. septembra. AA. Havas: Agencija Domej poroča iz Kalgana, da so japonske čete včeraj zavzele mesto Hangkao. Mesto je na progi med 1'jencinom in Tatungom v pokrajini Šansi. Ja-po«iske čete prodirajo sedaj proti Tatungu.
Tokio, 10. septembra, b, Zaradi vedno obsežnejše zaplembe japonskih in korejskih ladij je vložila japonska in korejska vlada oster protest, v katerem zahteva, da Sovjetska Rusija takoj izpusti vseh 150 zaplenjenih ladij. Japonski tisk piše o veliki napetosti med Sovjetsko Rusijo in Japonsko in poudarja zlasti uvrstitev kitajske rdeče armade v vojsko ccntralne vlade na Kitajskem.
Avstralijo tudi skrbi
London, 10. septembra, b. Japonsko-kitajski spor, zlasti pa vest, da se japonsko brodovje pomika vedno bolj proti jugu ob kitajski obali in da se že nahaja med Hongkongom in Avstralijo, je prisilila avstralsko vlado, da izda uspešen program oboroževanja. Na raznih krajih bodo postavljene obalne trdnjave, zlasti pa na severni obali novega južnega Wellsa v New Castle in zapadni Avstraliji. V severni Avstraliji se bodo zgradila nova letalska oporišča, katerim bodo dodeljene nove letalske eskadre. Avstralija je naročila tudi municije in bomb za 100 milijonov angleških funtov.
Gospodarsko sodelovanje
med ČSR in Jugoslavijo
lovan.ja med Češkoslovaško in Jugoslavijo ne nasprotuje koristim nobenega drugega naroda. Nasprotno, prav v lepem skladu je s pravimi koristmi vseb narodov.
Trgovinska pogajanja s Francijo
Belgrad, 10. septembra. A A. 13. t. m. se začno trgovinska pogajanja med našo državo in Francijo v Parizu. Pogajanja se bodo v glavnem vršila v zvezi z obojestransko odpovedjo klirinške pogodbe, potekle konec avgusta, o ureditvi plačilnega prometa in določitvi novih kontingentov, ker so dosedanji veljali samo za leto 1937. V glavnem pričakujejo, da se bo pri teh pogajanjih posrečilo doseči ravnotežje v naši plačilni bilanci. V delegaciji so dr. Sava Obradovič, načelnik oddelka za zunanjo trgovino v trgovinskem ministrstvu; Jovan Radulovič. načelnik carinskega oddelka v finančnem ministrstvu; Edo Markovič, generalni ravnatelj Prizada: g. Branjalac. višji svetnik ministrstva za gozdove; Rado Stepanovič, svetnik zunanjega ministrstva: Miodrag IJgričič, inšpektor Narodne banke; dr. Slobodan Karič, pisar trgovinskega ministrstva, kot tajnik našega zastopstva. Delegacija se odpelje v Pariz drevi.
Naši industrijalci na obisku v Milanu
Milan, 10. septembra, b. Včeraj je prispela večja skupina jugoslovanskih industrialrev pod vodstvom jugoslovanskega generalnega konzula v Milan. Ogledala si jo največja industrijska podjetja v Milanu, nato pa je bila sprejeta v častnem salonu Palazzo Marino. Pozdravil jih je milanski župan, kateremu je odgovoril g. inž. Mihel-čič, predsednik Zveze slov. inženirjev v Ljubljani. V svojem govoru je izrazil občudovanje zaradi izrednega napredka industrije v Milanu ter zaradi velikega reda in discipline, ki ga je ustvarila fašistična Italija. Potem so jugoslovanski gospodarstveniki položili venec na spomenik milanskih vojakov, ki so padli v svetovni vojni.
Belgrad. 10. septembra. AA. Dne 9. in 10. t. m. je v prostorih jugoslovansko-češkoslovaške gospodarske zbornice v Belgradu zasedal skupni odbor češkoslovaške-jugoslovanske gospodarske zbornice v Pragi in jugoslovansko-češkoslovaške zbornice v Belgradu. Po soglasni ugotovitvi podrobnih navodil za načrtno in skladno delovanje obeh zbornic je odbor končal svoje delo. Časopisju je pa izročil naslednjo izjavo:
Skupni, odbor je v popolnem soglasju sestavil popoln načrt skupnega dela obeh zbornic za na-daljno izpopolnitev načrtnega in trajnega gospodarskega sodelovanja na vseh področjih obeh zavezniških dežel in bratskih narodov. Prepričan je, da bosta obe zbornici z navdušenjem sprejeli ta načrt in kar moči vestno delali za njegovo izvedbo. Objektivni pogoji za to sodelovanje so zelo ugodni. Delovno področje prav široko. Obenem je mogoče upoštevati opravičene koristi češkoslovaškega kmetijstva in jugoslovanske industrije. To za obe državi koristno gospodarsko sodelovanje bo hkratu okrepilo tudi Malo antanto, ki je najbolj zdrava osnova zunanje politike obeh dežel in ena izmed najbolj dragocenih pridobitev za ohranitev miru, zlasti v srednji in južnozapadni Evropi. Vse kar pospešuje okrepitev teh stikov, pospešuje obenem poglobitev navedenega mira. Delo za nadaljno izpopolnitev načrtnega in trajnega sode-
Anarhisti v Gijonu
Sovjetski general in konzul ubita Splošno plenjenje
Salamanca, 10. septembra. AA. DNB: Posebni dopisnik nacionalističnega poveljstva poroča, da jc v Asturiji sedaj prevzel vso oblast voditelj skrajnih ekstremistov Rerlamina, ki se je že proslavil za časa upora v oktobru 1934. Ti ekstremisti so proglasili popolno neodvisnost Asturije.
V Gijonu je zavladala panika, ker so pobegnili nekateri člani vlade. Hiše premožnejših meščanov so ekstremisti oropali. Dragocenosti so prenesli na tri parnike, ki pod polno paro čakajo v pristanišču.
Ubili so tudi sovjetskega konzula in sovjetskega generala in več jetnikov iz pokrajine San-tander.
Po poročilih iz Gijona so tamkajšnji oblastniki ukazali zadnje dni ustreliti več ko 400 oseb. Med njimi je tudi nekaj uglednih politikov ljudske fronte. Vse kaže, da so anarhisti popolni gospodarji položaja in da skušajo na vsak način preprečiti izselitev prebivalstva iz Gijona.
Iz istega vira se je izvedelo, da so zadnje dni oplenili več ko titoč stanovanj.
Po bojiščih
Bilbao, 10. septembra. AA. Radio »Espana« poroča. da je bila bitka med nacionalističnimi in republikanskimi vojnimi ladjami kratka, ker je bila križarka »Libertad« poškodovana in so «e vse marksistične ladje morale hitro umakniti.
Salamanca, 10. septembra. AA. DNB: Nacionalistično uradno poročilo pravi, da so na leonski
fronti nacionalisti pri San Pcdru dc Luna popravili svoje postojanke. Na asturski Ironti jc pri Bari sovražnik moral nehati z napadi. V odseku pri Po-
tehi naše čete čistijo teren. Na zapadni fronti je bilo le malo streljanja. Na asturski fronti smo sestrelili dvoje letal.
Strel>anje pri Gibraltaria
Gibraltar, 10. septembra, b. V bližini Riva de Sel jc nacionalistična pomožna križarka ustavila angleško ladjo »Stanlord« ter jo prisilila, da je od-plula v Bilbao. Po vesteh iz Alžira so tamkajšnie baterije streljale proti španskemu nacionalističnemu letalu, kl je preganjalo švedsko trgovsko ladjo »Jadan«, ker se je pojavilo nad francosko cono.
Pariz, 10. septembra, b. Po vesteh iz San Sc-bastiana se je potopila v karlagenski luki valen-cijska križarka »Liberta«, ki je bila v pomorski bitki v bližini Alžira močno poškodovana od nacionalističnih granat.
Rdeča poročila
Valencija, 10. septembra. AA. Havas: Ministrstvo za narodno obrambo je objavilo, da je sovražnik včeraj ves dan pritiskal na severni fronti vzdolž obali, vendar je bil odbit. V odseku Pola de Gor-don je sovražnik zavzel Pena« Blancas in Magdaleno.
Poročilo potrjuje, da je prišlo do bitke med • Canarias. in »Libertad« in je en strel zadel nacionalistično križarko.
Spremembe
v sestavi senata
Belgrad, 10. septembra. m. V januarju prihodnjega leta bodo volitve za obnovitev polovice senatorjev od onih, ki so bili izvoljeni pred šestimi leti, dne 3. januarja 1932.
Odpade skupno 23 izvoljenih senatorjev, in sicer za mesto Belgrad Mihajlo Djurič, za dravsko ban. dr. Miroslav P loj, podpr. senata, za savsko banovino trgovinski minister dr. Milan Vrbanič, bivši predsednik senata dr. Ljubomir To-mašič, Ljudevit Gaj, Peter Dobrinič, Franc Knku-ljevič-Sakcinski, bivši minister dr. Stanko Sverijn-ga, za donavsko banovino Ljubomir Vidakovič, dr. Djuro Kotur, Milan Popovič, Kosta Timotijevič, Stevan Miheldžič, za primorsko banovino dr. Uroš Desnica, dr. Ivo Majstorovič, za drinsko banovino Pavle Ulavič, za moravsko banovino Dimitrije Didžanovič, za vardarsko banovino Vaso Bogoje-vič, Voja Protič, dr. Džaier Sulejmanorič. lz zetske banovine ne odpade nihče in tam ne bo senator-•kih volitev.
Dne 9. januarja 1932 je bilo imenovanih' 25 senatorjev, ki jim dne 9. januarja 1938 zaradi poteka šestletne dobe poteče mandat ter lahko hrona na njthovo mesto imenuje nove senatorje ali pa njihova imena obnovi. V to vrsto senatorjev spa-« dajo: dr. Izak Alkalaj, Jovan Altiparmakovič, Jovo Banjanin, Os man Vilovič, Bogdan Gavrilovič, dr, Georg Grassl, Milutin Dragovič, dr. Momčilo !▼■< kovič, Sandija Karamehmedovič, Tomo Kovačevič, dr. Sava Ljnbibratič, dr. Želi.mir Mažuranič, ki ja sedanji predsednik senata, Mehmed Begovič-Sese-din, Salem Moflič, bivši predsednik senata dr. Ani te Pavelič, Daka Popovič, Krsta SmOjanovič, Janko Samurovič, Svetozar Tomič, dr. Oton Frangei, Ivan Hribar, dr. Josip Šilovič, dr. Benjamin Šupe-rina in dr. Vilko Trinajsti č.
Razkroj v JNS
Belgrad. 10. septembra, m. Poslanec Aleksander Lazarevič, ki je pripadal klubu JNS, je izstopil iz svojega kluba ter prevzel nase nalogo, da med poslanci JNS organizira v skupščini nov klub — klub pristašev Dimitrije Ljotiča. Več poslancev JNS mu je baje obljubilo svojo podporo in vstop v njegov klub. Kakor se vidi, se je torej pričela med poslanci JNS zopet nova cepitev. V. zvezi s tem je zanimivo tudi to, da dajeta v Belgradu senatorja Ivan Pucelj in dr. Albert Kra-mer popolnoma nasprotujoče si izjave o politiki JNS v Sloveniji. Pucelj in dr. Kramer pri tem drug drugemu prav nič ne prizanašata, tako da se v belgrajskih političnih krogih ve, kako nastajajo spori v JNS v Sloveniji, medtem ko v Ljubljani v JNS to skrbno prikrivajo. Glavni spori obstojajo v tem, kako bi se JNS, ki je popolnoma brez vsake smernice, znašla v kakšni novi smeri, vendar pa je vsak poskus zaman, ker voz JNS je tako zavožen, da se sploh ne bo dal več premakniti v nobeno smer.
Osebne vesti
Belgrad, 10. septembra m. K okrajnemu sodišču v Celje je prestavljen za pisarniškega uradnika X. skup. Josip Gregorič, doslej zvaničnik pri okrajnem sodišču v Laškem; k okrajnemu sodišču v Velike Lašče je prestavljen za kanclista X. skup, Josip Sedonja, zvaničnik okrajnega sodišča v Murski Soboti; k okrajnemu sodišču -v Lož j« prestavljena za kauelista X. skup. Angela Pucelj, zvaničnica na okrajnem sodišču v Novem mestu; k okrajnemu sodišču v Ribnico je prestavljena za kanclista X. skup. Irena Apatič, zvaničnica okrajnega sodišča v Dol. Lendavi; k okr. sodišču v Sevnici je prestavljen za pisarniškega uradnika X. skup. Fran Sečelj, zvaničnik okrajnega sodišča v Mariboru; k okrajnemu sodišču v Ljubljano je prestavljen za pisarniškega oficia-la VIII. skup. Franc Rigler, doslej v Ribnici.
Belgrad, 10. septembra, m. Iz Vršca je prestavljen Franc Svečnik, uradnik IX. skup., v železniške delavnice v Mariboru.
Belgrad, 10. septembra, m. V Zenico sta prispela danes minister za gozdove ia rudnike Djura Jan-kovič in prosvetni minister Stošovič, ki sta prisostvovala otvoritvi nove električne centrale sa železarno v Zenici. Ob tej priliki je imel minister Jaokovič govor, v katerem je poudarjal trud sedanje vlade za zboljšanje gospodarskega položaja naše države.
Belgrad. 10. septembra, m. Na dirkališču na Čukariri v Belgradu bo 12. t. m. razstava konj, ki bo trajala dva dni. Prireditvenemu odboru pred-sedujo pomočnik kmetijskega ministra Milan No-vakovič. Nn razstavi bo tudi več slovenskih konj.
Drobne domače in tuje
V Niirnbergu:
Stankovic in Sinhovčeva po 15 let robije
Ljubljana. 10. sept. Na popoldanski razpravi se je najprej nadaljevalo zaslišanje še nekaterih prič, nakar jc sledilo čitanje raznih listin in zapisnikov. Po govorih državnega tožilca, ki je zahteval strogo kazen za oba obtoženca, in obeh branilcev je sledila po kratkem posvetovanju velikega senata sodba. — Senatni predsednik g. Brelih jo je čital med grobno tišino občinstva Oba obtoženca Ivsn Stamen-kovič in Katarina šinkovčevn sta bila obsojena zaradi zločinstva umora, storjenega s tem, da je prvi umoril Janez« Šinkovca po zrelem preudarku, druga pa, da je ta umor zasnovala, r tak na 15 let robije in v trajno izgubo državljanskih fa-s li. V kazen se jima všteje preiskovalni zapor. Oba sta kazen sprejela in šinkovčeva se je pri tem prav cinično nasmehnila. Državni tožilec pa je prijavil priziv zaradi prenizke kazni. Razprava je bila ob 21 končana.
Belgrajski velesejem bo danes odprt
Belgrad. 10 septembra, m. Jutri bo v prisotnosti trgovinskega ministra dr. Vrbauiča in več drugih ministrov odprt prvi belgrajski velesejem. Države, ki so postavile na tem velesejmu svoje paviljone, so poslale na otvoritev posebno delegacije. Tako prispe jutri v Belgrad italijanski minister brez listnice Alberto Pirelli, znani italijanski gospodarski strokovnjak, ki bo otvoril italijanski paviljon ter imel ob tej priliki govor o italijansko-jugoslovanskemu gospodarskemu zbli-žanju. Madžarska delegacija, ki jo vodi predsednik izvoznega zavoda Kunder, bo štela šest članov, med njimi bo tudi budimpeštanski župan. Posebne delegacije sta poslali tudi Ccikosloraika pod vodstvom bivšega poslanca dr. Vavrečka, ki je šeT gospodarskega centra Male zvezo v Pragi, ter llomunija.
Poglavje nemških cest
Nurnberg, 10. septembra. AA. (DNB.) Geno-ralni inšpektor nemških cest je podal na narodno-sociulističnem kongresu obširen ekspoze o gradnji nemških cest v okviru štiriletnega načrta. Dejal je, da bo do konca t. 1. zgrajenih še okoli -000 km novih čast. Za njihovo gradnjo jo bilo treba prekopati 230 milijonov kubičnih metrov zemlje, to se pravi, da so to za Panamskim pre^ kopom največja dela na zemlji.
Dalje je govornik povedal, da so je v novi na-rodnosocialistični Nemčiji promet tujih avtomobilov znatno povečal; lako je leta 1935. obiskalo Nemčijo 590.000 tujih avtomobilov, leta 1936. pa 720.000. Letos bo avtomobilski promet še bolj poskočil.
Govornik je omenjal dalje odlično kakovost nemških cest, bodisi avtomobilskih, bodisi cest za potniški ali tovorni avtomobilski promet. Nemšk« avtomobilske ceste so eden izmed simbolov delovne moči nemškega uaroda, združenega pri delu za skupni cilj.
Sovjeti nočejo plačati
sfrošfcov za paviljon na pariški razstavi
Pariz, 10. septembra. AA. Štefani: Ker sovjetska vlada še ni plačala graditeljem svojega paviljona na svetovni razstavi, je neki socialistični poslanec posredoval pri sovjetskem veleposlaništvu, da naj bi dobavitelji in graditelji bili čimprej plačani. Sovjetsko veleposlaništvo pa je odgovorilo, da je račun previsok in da ne more plačati naknadnih stroškov, ki so nastali zaradi novih francoskih socialnih zakonov.
tlim. 10. septembra, b. Sveti oče je sprejel papeškega nuncija Pellegrinettija.
Starinska izkopavanja v Ptuju
Arheološka izkopavanja za mestnim pokopališčem in na Panorami
Francoski železničarji skozi Slovenijo
I)ne 6. t. m. je prispelo na Jesenice 22 francoskih železničarjev, ki so si najprvo ogledali naše gorenjske bisere Bled in Bohinj. Niso mogli dovolj prehvaliti naravnih krasot, osobito izvirek Save, Savico, blejsko jezero, idilično Bohinjsko jezero ter čistočo gorenjskih vasi.
V Ljubljani so bili nastanjeni v hotelu Metropol ter so si ob tej priliki ogledali naše mesto. Zanimivosti mesta so si ogledali z vrha nebotičnika, obiskali so spomenik Ilirije ter si naposled ogledali našo velesejmsko razstavo. Z zanimanjem so sledili opisu vsega razstavljenega, posebno pa v časnikarski razstavi, kjer so v paviljonu tiskarne Ljubljanskih Novic imeli priliko videti napredek našega časnikarstva in tiska sploh. Na velesejmu Jih je pozdravil ravnatelj g. dr. Dular, ki jim je ljubeznivo tolmačil pomen ljubljanskega velesejma za vse panoge našega gospodarstva in tehnike. Izrazili so ae zelo pohvalno o smotreni ureditvi vseh paviljonov.
Skupino vodi načelnik žel. direkcije g. inž. Obrey. Po Sloveniji vodita skupino železniška uradnika gg. Delkin Danilo in Justin.
Obmejni slovenski tabor v St. IIju v Slov. goricah
Jutri v nedeljo, 12. septembra bo v Št. 11 ju v Slov. goricah tabor obmejnih Slovencev, ki bo učinkovita manifestacija za naše narodne in verske svetinje. Dopoldne bo sprevod, sv. maša in pridiga na prostem in zborovanje, na katerem bodo govorili minister dr. M. Krek, prof. dr. F. Suš-nik in mariborski podžupan Fr. Zeliot. Popoldne po večernicah nastop članov fantovskih odsekov in prosta zabava.
pa si je zase kuhala. Predsedniku je venomer zatrjevala: »Nikoli nisem Staincnkoviču govorila, da naj bi moža ubil ali ustrelil.«
Zasliševanje obeh obtožencev je trajalo dobri dve uri. Nato so sledile priče. Odvetnik dr. A. Jarc je kratko izjavil, kako je vodil ločitveno pravdo za obtoženko. Domači hlapec Jože Platiša je pripovedoval nekatere reči glede obtoženke. Zaslišana sta bila tudi sinova Janko Šinkovec, ki je prevzel gospodarstvo, in Mirko Šinkovec, trgovski vajenec.
Janko Šinkovec je 26. maja ob 6 zjutraj prvi odkril umor in našel očeta mrtvega v mlinu. Materi je deial: »Mama, ti si kriva!« Odvrnila mu je: »Toliko sem bila huda nanj, pa tega ne bi nikdar naredila.« Razprava je bila ob 14. prekinjena ter sc je ob 16 nadaljevala.
Vseslovenski
tretjeredni tabor
Jutri 12. septembra .se l>o vršil v Ljubljani pri »v. Frančišku vseslovenski tretjeredni tabor. Zjutraj ob 8 pridejo tretjeredniki iz Brezij, kamor gredo danes prosit Marijo za uspeh in blagoslov tabora. Ljubljanski tretjeredniki bodo imeli v Frančiškovem domu v šiški pripravljeno pokrep-čilo za romanje.
Malo pred 10 dopoldne bo slovesen sprejem prevzvišenega g. škofa dr. Oregorija Roimana. Ob 10 pridiga in sv. maša prevzvišenega. Med sv. mašo bo ljudsko petje. Takoj po sv. maši podeli g. škof tretjerednikom papežev blagoslov.
Po službi božji zborovanje pred cerkvijo sv. Frančiška. Govore sledeči govorniki.
G. France Terseglav: Klirar velikega Kralja.
G. Ludvik Šef: Katoliška odločnost tretjeredni ka
Dijak iz Ljubljane: Prižnica tiskane besede mor« biti naša.
Popoldne ob pol 4. sklepna beseda. Govori g p. dr. Odilo Mekinda O. M. Cap., provincial iz-Škofje Loke. Po pridigi procesija s presv. Rešnjim Telesom. Med procesijo petje in rakovniška godba. Po procesiji zahvalna pesem in blagoslov z Najsvetejšim. Za sklep: Povsod ISoga; petje in godba.
Dva je umoril alkohol
Ljutomer, !). oktobra.
V sredo, na Marijin praznik so popivali fantje iz Stročje vasi v gostilni g. Puoonja. Med fanti je prišlo do medsebojnega prepira. Nek delavec Korošec A. je v pijanosti izzival fante, ki so ga kral-komalo izrinili iz gostilniške sobe. V divji jezi je nato Korošec vrgel gostilniška vrala s tečajev, fantje so ga pa zopet hoteli vreči ven, takrat pa je Korošec z nožem sunil posestniškega sina Pevca Andreja v srce Ranjeni Pevec se je takoj zgrudil na stol in po preteku pet minut je umrl. Takoj jr> bila poklicana orožniška postaja iz Ljutomera, ki je morilca Korošca prijela in ga vtaknila v zapor v Ljutomeru. Zjutraj pa je morilec našel v žepu nekega svojega sostanovalca, ki ga takrat ni bilo v zajioru, britev in si z njo dvakrat prerezal vrat Vsaka rešitev je bila zaman. Tako se je morilec sam sodil.
Ta novica je grozno pretresla vso okolico. V tako kratkem času sta padli dve žrtvi kateri ie zakrivil alkohol. Korošec se je rodil v Medjinn.r u v Gibini zadnje čase pa je stanoval v Stročji vasi. tlaco, ki jo je dobival kot delavec, j« vso zapil Znan je bil daleč naokrog kot pretepač. Zraven je bil pri vsakem pretepu, dokler ni povzročil na ako nečloveški način smrti Pevca Andreja, ki jo bil po svojem značaju miren in delaven fant.
Mačka — požigalka
Čudno se sliši, da bi mogla ta prijazna domača živahca povzročiti požar, toda vendar se je to pred kratkim zgodilo v bližini Ljubljane. Poročali smo ze pred dnevi o ognju pri posestniku Snoju v Črni vasi na Barju. Ogenj je nastal na hišnem podstrešju in uničil precej sena, slame, perila in poljskega orodja. Zdaj so ugotovili, kako je prišlo do ognja.
Domača gospodinja je v času, preden je začelo goreti, krmila prešiče v svinjaku. V peči, ki je pri svinjaku in v kateri kuhajo za prešiče, jc gorelo. Domača mačka sc je nekaj smukala okrog peči, naenkrat zamijavkala in zbežala ven. Gospodinja se je ozrla za njo in opazila, da je mačka po dlaki vsa ožgana in da ee kadi z nje. Mačka je smuknila naravnost na podstrešje in kmalu zatem je nastal ogenj. Barjanski gasilci, ki so prihiteli gasit, so po končanem gašeniu res našli zoglenelo mačko med ožganimi tramovi na podstrešju.
Temelji kopališča rimske podeželske vile za mestnim pokopališčem v Ptuju.
Ptuj, 9. septembra.
Že dolgo še ni Muzejsko društvo v Ptuju tako živahno udejstvovalo kakor letos. V prvi vrsti se moramo zahvaliti kraljevi banski upravi v Ljubljani, ki je s svojo izdatno podporo pokazala, kako pospešuje znanstvena stremljenja ptujskega muzeja, ki brez dvoma prednjači pred vsemi drugimi takimi krajevnimi ustanovami Slovenije, a je s tem tudi olajšala bedo brezposelnih, ki so tu v prvi vrsti našli delo in zaposlitev. Ne smemo pa pozabiti očetov minoritov, ki se nUo ustrašili naših kopačev in dali celo svoje obdelane njive Muzejskemu društvu na razj>olago. Pod strokovnim vodstvom našega starega prijatelja in znanstvenika dr. Mihovila Ab-ramida, ravnatelja drž. arheološkega muzeja v Splitu, se je pred 14 dnevi začelo delo na minoritskih njivah tik ob zidu mestnega pokopališča, kjer je že 1. 1898-99 kopal V. Kohaut in našel 26 skeletnih in 159 grobov z žarami. Razen teh je takrat odkril mnogo mramornatih plošč, razbite opeke, glinaste posode, kakor tudi njih ostankov in masko iz žgane ilovice. Našli so tudi matriko iz gline v obliki medalje s premerom 9 cm. Predstavlja nam boga rodovitnosti, posebno pa vina, Bakha. Vidimo ga na njej kot moža v zreli dobi z izrazito brado in dolgimi lasmi na glavi. V desnici drži vrček pod sočno grozdje vinske trte, v levici pa trsovo jjalieo. Na levi vidimo še z grozdjem obloženo trto. Končno naj omenimo, da so našli še ostanke soh, razbit sarkofag, opeke najrazličnejših oblik in velikosti, kakor tudi zidovje iz rečnega kamenja. Ob pokopališč-nem zidu pod kotom od 60 stopinj so odkrili zid * debelino 1 m, ki je izginil med njivami. Na mnogih mestih se je dalo sklej>ati na rimsko zidovje.Vse to je odločilo, da je Muzejsko društvo sklenilo preiskati ondotni teren. Župan dr. A. Remec, konser-vator Skrabar, prof. Alič in gvardijan g. p. M. Go-dina so skupno določili zemljišče bodočih izkopavanj.
Dr. Abramič je dal najprej izkopati dvoje poskusnih rovov. V zahodnem ni bilo skoraj nič pomembnega, v severnem pa ostanki pepelnatih grobov, fragmenti najrazličnejših posod in nekoliko okostij — orientiranih proti vzhodu in zahodu. Vsi so bili skoraj brez pridatkov, samo pri enem je bila železna sulica, drugi pa je imel skromen prstan na prstancu in preprost bronast obesek. Da imamo pred seboj starinske grobove najkasnejše rimske dobe, nam potrjuje skromen nakit in nekoliko fragmentov velikega starinskega sarkofaga iz barbarskega kamna. Na južnem delu so zadeli na več novejših okostij, ki 60 bila približno 100 let stara. Med temi je bila lobanja, katero so pri obdukciji razrezali na dva kosa. Ta okostja so najbrž pokopali ob kaki nalezljivi bolezni ali vojni, ker je bilo v ■vsaki jami najmanj štiri ali šest izmed njih.
Na obronku proti Grajani, nadaljuje dr. Abramič, so zadeli na nekaj dobro ohranjenih zidov rimske vile iz II. in III. stoletja po Kr. Karakteristično je severno krilo v obliki podolgovate dvorane, ki je bila približno 16.80 m dolga in 4.60 m široka. Proti zapadu ee dvorana razvija v pol-krožno apsido. Nekoliko ostankov rimskih opek ▼ formatu 29X29 cm, to je 1 rimski čevelj v kvadratu, dokazuje, da so bili tukaj 6tebriči tako zvaaih »suspensurae«, ki so nosili vzdignjeni pod. Bile so torej tukaj terme ali kopališče bogate rimske podeželske vile.
V praefuriju naloženi ogenj, oziroma topli zrak, }e krožil skozi te suspensurae in ogreval pod. Dalje je topli zrak šel skozi tubulae ob stenah ter enakomerno ogreval tudi stene teh prostorov, torej ▼ današnjem 6mislu prava centralna kurjava. Tubulae eo bile pritrjene izpod ometa s tako zvanimi T-žeblji, od katerih se je našlo nekaj komadov. Na ometu tubul je bila dobro vidna zelenobela slikarija na rdečem ozadju.
Izmed drobnih najdb je bilo mnogo keramičnih fragmentov, a tudi nekaj odlomkov posod in krožnikov iz tako zvane rdeče in črne terra sigilata. Rimski novci datirajo celo iz 1. stol. po Kr., številnejši so pa iz Konstantinove dobe. Končno naj omenimo še, da so našli pri novejših okostjih močno oksidirano sepo. Pri natančnejšem pregledu ee je izkazalo, da so bile v krpici zaviti krajcarji iz Napoleonove dobe. Ljudska govorica poroča, da so bili tu izven zidovja pokopani vojaki, ki so bili usmrčeni po prekem sodu radi upornosti. To bi se tudi skladalo s starostjo okostij in včasih ve ljudski glas poročati o dogodkih, ki jih zamolčijo kronike.
Istočasno je koj>aI s podporo kr. banske uprave tujski domačin univ. prof. dr. Balduin Saria na anorami, na kateri je odkril dr. M. Abramič 1. 1911 precej velika j>oslopja in rimsko cesto. Važni 60 bili takrat reliefi tako zvanih Kabirov, ostanki kipov, reliefov, napisi Libera in Baccha, Silvana, Venere itd. Severnovzhodno je dr. Saria raziskoval 1. 1913 ozemlje |>od temi izkopavanji in odkopal ostanke raznega zidovja, fragmente neke kultne posode s kačjimi ročaji itd. Zanimiva je bila vrečica z denarjem in prstani tz dobe od Trajana do An-tonina Pija.
Približno 20 m oddaljeno so bile ruševine rimskih vil s termami in lepo kanalazicijo. To je napotilo prof. Sario, da je nadaljeval v bližini svoja prejšnja raziskovanja in napravil nekako sedlo, ki ga tvorita grajski hrib in Panorama in kjer je vodila rimska cesta iz Poetoviae v Savario, dolg poskusni jarek. Ker je voda nanoeila tekom stoletij ndrnmnf množine r^mljej ni«o zadeli v globini 3 m na prvotno rimsko cesto. Zato se bo delo tam
?!
še nadaljevalo. Le nekaj metrov navzgor so delavci zadeli na ruševine zelo močnega poslopja, katerega temelji, setavljeni iz solidnih kvadrov, so celo 90 cm debeli. Morda je pred nami večja javna zgradba ali celo kako svetišče, kar bi bilo brez dvoma zelo razveseljivo. Upamo, da nam bodo dela na tem mestu kmalu dala še več jasnosti.
Približno na polovici hriba, kjer se vrh položno zniža, je j>okazal poskusni rov neko kanalizacijsko napravo vzdolž rimske ce6te. Ta cesta vodi na
neko od dr. Abramiča že 1. 1913 odkrito cesto. Zdi se, da so poslopja »insulae« na Panorami, posebno pa v tesnejše zazidanem delu, imela tudi ceste, ki so se križale v pravih kotih. Južno od ceste se je pokazalo čvrsto zidovje iz barbarskega apnenca, ki pripada skrbno zgrajenemu poslopju. Kanal sestoji iz ploščnatih opek ter do vznožja hriba. Na opekah je ekoraj povsod značka QSP, v starem Poetoviju dobro znana tvrdka.
Tudi tukaj najdemo med drobnimi najdbami vse polno keramičnih izdelkov najrazličnejših oblik in vrst. Pomembna je mala bronasta ptičja fibula-zaponka, ki je imela nekoč vložke iz emajla. Lep je nadalje odlomek neke steklene j>osode, tudi koščenih la6nih igel in rimskih novcev je bilo med ruševinami.
Čeprav je kr. banska uprava z velikim umeva-njem podprla letošnja izkopavanja, bo j>otrebno še mnogo sredstev, da se dokončno rešijo problemi, ki jih nam še skriva Panorama. Ob zaključku letošnjih zelo uspešnih izkopavanj je naša dolžnost, da se zahvaljujemo vestnima učenjakoma in kralj, banski upravi v Ljubljani za izkazano naklonjenost in g. grofu Herbersteinu, ki je omogočil arheološka izkopavanja na svojem ozemlju.
Medtem ko še trajajo dela na terenu, beleži muzej nove najdbe. V Prešernovi ulici 12 (Kolarič) so našli marmornat odlomek nekega rimskega, verjetno nagrobnega napisa, od katerega so žal ohranjene le besede
,..S. VAL..,
... ET, VO...
AjELIA.., (Aelia ali Aemilianus).
Še ena najdba je zelo pomembna. Pri poveča-vanju trgovine urarja Pinoze v Panonski ulici 5 so odkrili večji odlomek rimskega sarkofaga 6 krilatim genijem.
Ker se večkrat dogaja, da 6e iz nevednosti včasih docela uničijo za znanost zelo dragocene najdbe, prosi Muzejsko društvo v Ptuju, da ga ob takih prilikah takoj obveste ali sporoče najdbo mestnemu Ferkovemu muzeju.	A. S.
W
Umor posestnika Šinkovca pred sodniki
Ljubljana, 10. septembra.
Pred velikim senatom se je danes ob 8.30 pričela glavna obravnava o umoru marljivega posestnika Janeza Šinkovca, ki je postal žrtev zahrbtnega umora. Ta umor je že ob koncu maja vzbudil veliko senzacijo povsod po Poljanski dolini. Dne 25. maja med 21 in 22 je bil v mlinu umorjen posestnik Janez Šinkovec, ko je bil pravkar zatopljen v svoje delo in ga je bivši graničar Ivan Stamen-kovič z veliko železno lopato z vso silo trikrat udaril po glavi, da 6e je nezavesten zgrudil na tla in kmaJu nato umrl zaradi otrpnjenja možganov.
Državni tožilec dr. Julij Fellaher je danes obtožil zločinstva umora graničarja Ivana Stamenko-viča, doma iz občine Dragovlje v niškem okraju, po poklicu kmeta, ki pa je več let služil pri grani-čarjih na naši meji, zlasti v Poljanski dolini. Sta-menkovič je glavni obtoženec, poleg njega pa je bila na zatožni klopi tudi žena umorjenega Katarina Šinkovec, rojena 1893 v Malenskem vrhu, mati dveh fantov, starih 17 do 25 let. Navezala je leta 1933 nedovoljeno razmerje z graničarjem Stamen-kovičem.
Prvega obtoženca je branil dr. Schley, obtoženko pa dr. Ivam Tavčar. Veliki senat so tvorili sodniki gg.: Ivan Brelih, a kot sosodniki Anton Aveec, Rajko Lederhas, Fran Gorečan in Karel Javoršek. Dopoldanska razprava, ki je bila mestoma živahna in dramatična, je odkrila V60 ono globino moralne razdrapanosti, ki ee je kot kuga zanesla tudi na deželo.
Obtoženi Stamenkovič priznava.
Po prečitani obtožnici je senatni predsednik mirno vprašal obtoženca Stamenkoviča: »Ali ste razumeli obtožnico?« — »Nekaj razumel, nekaj ne,« je odvrnil jasno in govoreč slovenski s posebnim naglasom. »Obdolženi 6te, da ste 25. maja ponoči v Čabračah umorili posestnika Janeza Šinkovca. Priznavate krivdo?« — »Priznam v celem obsegu.« Obtoženec je nato na razna predsednikova vprašanja najprej očrta! svoje življenje, Leta 1933 se je seznanil s Katarino Šinkovčevo. Hodil je mimo njenega doma, ko je nosil pošto iz Gorenje vasi na mejo. Vzdrževal je s Katarino stalno razmerje. Dajal ji je denar, 6prva manjše zneske po 100 do 200 din, lani pa celo po 600 din mesečno. Posodil ji je po njegovem računu do 30.000 dinarjev. Lani je bi! premeščen najprej v Koprivnico, pozneje pa v Pirot. Maja meseca letos pa je bil zaradi nekih nerednosti odpuščen iz službe. To ga
je potrlo. Odpeljal se je iz Pirota v Ljubljano, od tu v Škofjo Loko. Tam je ostal na nedeljo, 23. maja, nakar je krenil peš proti Čabračam.
Predsednik: »S kakšnim namenom ste prišli tja?« Obtoženec odločno: »Samo zaradi denarja, da bi mi ga Katarina vrnila. V Skofji Loki 6e nisem skrival. Prišel sem v čabrače, potrkal sem in poklical Katarino. Sla 6va v gozd, kjer eva eedela in jokala.«
»Zakaj sta jokala?«
»Zato, ker sem izgubil službo. Dejal sem ji, da sta vsega tega kriva njen mož in ein, ki eta me ovadila komandi, da strežem možu po življenju.« Obtoženec se je nato izgovarjal, da ga je tiste dni močno tresla malarija, zato se tudi sam ne zaveda, kaj je počel. Noč je prečul v gozdu. Katarina mu je prinesla odejo. Drugi dan mu je prinesla čaja, jajc, kruha in 500 din. V splošnem pa je obtoženec skušal Katarino razbremeniti. — Predsednik: »Ali vam ni v gozdu rekla, da morate moža ubiti?« Obtoženec odločno: »Ne, 6amo jokala 6va.« To izjavo je ponovno potrdil.
Obtoženec je nato opisal, kako je izvršil krvavo dejanje v mlinu. Tam so kolesa močno ropotala, da ga ni mogel slišati Šinkovec, ko je z lopato stopil v mlin. Oči v oči sta si stala, on pa je zamahnil. Trikrat je udaril. Predsednik mu je predočil, da je
v j>reisikavi drugače govoril in da sta načrt za umor zasnovala z žensko. Predsednik ga je ponovno vprašal: »Ali vam je žena rekla, da morate moža ubiti?« Stamenkovič je sedaj spremenil prvotno izjavo in povedal določno: »Rekla mi je. Drugače 6em bil v takem stanju, kakor da bi bil na drugem svetu.«
Obtoženec je po zločinu krenil proti Škofji Loki, od tu v Reteče, kjer je prenočil do 6 zjutraj 26. maja. Z Reteč se je z vlakom odpeljal v Zagreb, kjer se je prijavil pod napačnim imenom in je bil čez pet dni aretiran.
Šinkovčeva pravi, da je nedolžna.
Predsednik: »Katarina Šinkovec! Ste razumeli obtožnico? Ali ete kriva?« Obtoženka prav reso-lutno in glasno: »Nisem kriva tega, kar me dolže. Kriva sem samo, da sem tega-le imela.« Svoj zagovor je dostikrat zasolila s kakimi drznimi pripombami in dovtipi. Naglo je govorila v donečem škofjeloškem, odnosno poljanskem narečju. Z možem se nisem razumela, ker sem jaz vesela in živa, on pa je bil mrtev. Priznala je, da je Stamenkoviču dolžna kvečjemu kakih 7000 din, ne pa 30.000. Doma je mož kuhal za sebe in družino, ona eama
Didek Zoran: Pocajtov mlin.
Jutri ob pol enajstih otvarja Klub neodvisnih svojo razstavo v Jakopičevem paviljonu. Sodelujejo: Didek Zoran, Kalin Zdenko (kipar), Kregar Stane, Mušič Zoran, Omersa Niko, Pirnat Niko
(predsednik kluba) Pregelj Marij, Putrih Karo! (kipar) Sedej Maksim ter Zagrebčan Sohaj Slavko ko! gost. Razstava bo odprta od 12. septembra do 3. oktobra.
Drobne novice
Koledar
Sobota, ti. septembra: Prot in Hiacint, mučen-ca; Milan, ikof.
Osebne vesti
=p Uspehi v tujini. O. inž. Podboj Ivan ie naredil izpit za inženjerja radio-tehnike na visoki elektrotehniški šoli v Parizu s prav dobrim uspehom. Iskreno častitamo! — O. inž. Avsec-u Dušanu je podelila pariška Sorbonna Arconati Visconti-jevo štipendijo za šolsko leto 1937-1938 za nadaljevanje njegovih znanstvenih raziskav. K temu uspenu moramo ča6titati tem bolj, ker se ta ustanova le izjemoma podeljuje tujim znanstvenikom.
Orient Karpet-Zipkin
Ljubljana, Beethovnova ulita 14/11, Telefon 38-27
Oglejte si razstavo v paviljonu f. 119*113
Perzijske in turške preproge
se dobijo po izredno nizki ceni.
—	Kongres mladine JRZ v Belgradu. V okt. bo v Belgradu kongres mladine*JRZ, ki ee bo ta dan zbrala v velikem številu v naši prestolnici. Mladinska organizacija JRZ je izvedena po vsej državi in tudi v Sloveniji. Belgrajskega kongresa se namerava udeležiti slovenska mladina. Banovinski odbor mladine JRZ v Ljubljani je določil kot svoje delegate za kongres v Belgradu gg. Smersu Rudolfa, inž. Sodjo Jožeta, dr. Zebota Cirila in Češnovarja Slavkota.
—	Razpisana zdravniška služba. Razpisana je služba šefa dermatološko-venerološkega oddelka banovinske bolnišnice v Mariboru, odnosno vršilca dolžnosti šefa oddelka. Prosilci morajo imeti pogoje po § 20. zakona o bolnišnicah za šefa oddelka, primarija ali V6aj za asistenta. Prošnje se naj vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 20. septembra 1937.
—	Za restavracijo gornje gimnazije v Kočevju, ki ima letos le še dva razreda, sta pri banski upravi načelniku g. Sušniku in pri podbanu dr. Majcenu danes intervenirala v imenu predsedstva -Slov. Straže« in v imenu okr. odbora JRZ na Kočevskem gg. Skulj in Peterlin. Pokazalo se jc, da je to v interesu slovenstva na Kočevskem nujno potrebno. I'ov9od sta našla popolno unievanje, akcija sc vodi hitro pri ostalih merodajnih faktorjih.
—	Še je čas, da 6i na velesejmu v paviljonu N kupite V6e doslej izišle izvode »Ljubljanskih Novic«. List je res izviren po svojem zamisleku in bo čez nekaj let postal velika redkost.
—	Voz mu je šel čez trebuh. 15-letni Fritz Josip, 6in upokojenca iz Trbovelj 116, je včeraj z vozom vozil iz gozda drva. Pri tem se mu je pripetila nesreča, da je padel pod voz in so mu šla kolesa čez trebuh. Dobil je hude notranje poškodbe. Z vlakom so ga takoj odpremili v Ljubljano, kjer ga je s kolodvora prepeljal v bolnišnico reševalni avto.
—	Neroden padec po stopnicah. Danes dopoldne je ljubljanski reševalni avto odhitel v Mokronog, odkoder je pripeljal v ljubljansko bolnišnico sodnega oficiala pri tamkajšnjem 6odišču Kogcja Antona. Kogej je včeraj dopoldne tako nerodno padel po stopnicah, da si je pretresel možgane.
—	Dva mladostna tatova koles. V Višnjo goro sta prišla te dni dva fantiča in pov6od ponujala naprodaj moško kolo. Ljudem sta se zazdela 6umljiva in 60 obvestili orožnike. Ti so fantiča prijeli in ju poklicali na odgovor. Po daljšem izvijanju, ko nista mogla več iz zagate. 6ta fantiča priznala, da 6ta kolo ukradla v Ljubljani. Orožniki pa s tem še niso bili zadovoljni. Dobro so vedeli, da so v Ljubljani zadnje čase kolesa na debelo izginjala in so zaradi tega fantiča trdo prijeli. In tako 6ta mladostna grešnika doslej priznala že 8 tatvin koles. Kolesa sta kradla skupno in jih nato prodajala po deželi. Fantiča 6ta iz Ljubljane. Ko bodo višnjegoreki orožniki zaključili svoje izpraševanje, ju bodo izročili ljubljanski policiji.
—	Pri zlati žili, bolečinah v križu, za* stoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
Offl. reg 8. br. 50474/35.
—	Pogreša se od 15. julija 1037 Franjo Kunej 27-letni, slaboumni kmetski delavec iz Gubnega, občina Drenskorebro, okraj Šmarje pri Jelšah. Oblečen je bil v sivo, že pokrpano obleko, lina navado, da se vedno 6meji. Kdor kaj izve o njem, prosimo, da sporoči to Antoniji Bah, po6estnici v Oirbnem št. 23. pošta Piljštanj, ali pa občinskemu uradu v Drenskorebro.
—	Pogreša se od 6. septembra t. 1. Lado Pritekel jI. planinski polk 2. četa v Škofji Loki. Kdor bi kaj vedel o njem. naj to takoj javi na policiji ali pri orožnikih ali na dom. Pritekelj Anton, pod Gozdom št. 2/VII, Ljubljana.
—	Farni dan v Laporju je preložen z že objavljenim dnevnim redom na nedeljo, 26. sept.
—	Upravni odbor trgovskega učilišča »Chri-stofov učni zavod« v Ljubljani javlja, da konzorcij tega zavoda ni istoveten z nobenim konzorcijem kake slične šole in tudi nima z njim nobenih stikov. Tukajšnji zavod upravlja sin dosedanjega lastnika in ravnatelja.
—	Redno vpisovanje v državno priznani Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu
v Ljubljani, Kongresni Irg 2, se vrši 10., 11., 12., 13. in 14. septembra dnevno od 9 do 12 in od 15 do 18. Redni pouk ee prične 15 septembra ob 8. — Ravnateljstvo.
—	Vpisovanje v drž. priznano trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15,
je redno vsak dan dopoldne in popoldne do dne 16. septembra. — Letos je otvorjena še ena nova učilnica, zato se lahko sprejme še večje število dijakov in dijakinj. Otvori se tudi nova edinstvena strojepisnica s 25 pisalnimi stroji. Tukajšnji zavod j« potrjen od ministrstva trgovine in industrije in izobrazuje učence(nke) za vsakovrstne pisarniške alužbe in prav tako tudi za samostojno vodstvo trgovskih podjetij. Izpričevala eo odobrena od ministrstva in siužijo tudi kol dokaz dovršene vaje- i niške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse. I Poučujejo profesorji srednjih trgovskih in drugih
šol. Pojasnila daje ravnateljstvo, na željo pošilja brezplačna šolska naznanila. Pišite ponje. Zavod jc znan kot eden najsolidnejših tako glede strokovnega pouka, ki je na sodobni višini, kakor tudi glede zmerne šolnine. Lastno šolsko poslopje,
—	Vremenska napoved za U. septembra: Na stopilo bo 6labo vreme. Oblačnost in deževje se bo razširilo od severozahoda proti jugovzhodu in prekrilo vso državo. Tu in tam bodo nevihte z grmenjem in z močnimi nalivi dežja. Toplota 6e bo znižala, posebno na zahodni polovici.
—	Rastlinska prehrana. Časovne in življenjske razmere na6 silijo, da 6e čim boli obračamo od same mesne prehrane k rastlinski Marsikatero bolezen ali prerano smrt moramo pripisati napačni prehrani. To potrjujejo razni zdravniki in znanstveniki, ki 60 potom preiskav in slučajev iz 6voie prakse dognali, da je današnji način naše prehrane za človeški organizem škodljiv. Cim več rastlinske — presne — hrane dobi naše telo, tembolj bo odporno škodljivim vplivom napačne prehrane Po drugih deželah se je ta način prehrane že močno udomačil. Slovenci pa smo donili tako knjigo šele pred leti pod naslovom: Prehrana po najnovejših zdravstvenih načelih. Priredila je knjigo Štefanija Humekova, učiteljica gospodinjstva v Ljubljani, po spisih dr med. Bircher-Brennerja in po zbirki kuharskih zapiskov ge. B. Brupbacher-Bircherjeve v Ztirichu. Ima 224 stranj in stane nevezana din 30, vezana din 40. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
—	Vid vaših ofi si obvarujete le z optično čl stimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri stro kovnjaku Fr. P Zajcu, izprašanemu optiku. Sta ri trg 9 Ljubljana
—	V Gorico—Trst ob svetogorskem romanju od 14. do 15. septembra. Osebne prijave s fotografijo so mogoče do 13. septembra dopoldne pri »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen žclodcc kozurcc naravne »Franz-Josel grcniirec.
Ljubljana
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15 zjutraj.
1 »Miklova Zala« v Mostah. Prosvetno društvo
Ljubljana-Moste ponovi v nedeljo, 12. t. m., ob 7 zvečer narodno igro »Miklovo Zalo« (v priredbi č. g. D. Petančiča) na prostem kakor prvič (travnik g. J. Oražma na Pokopališki ulici) po znižanih cenah. Sedeži 8, 6 in 5 din, stojišča 3 din. — Porabile to redko priliko, ki se Vam nudi, ter posetite to lepo in zanimivo igro. — Bog živil
1 Fantovski odsek Trnovo ima v nedeljo 12. t. m. ob 10 dopoldne svoj ustanovni občni zbor v prosvetnem domu. Iovoril bo g. župnik Janko Cegnar!
I Važno za trafikante) Davčna uprava za mesto Ljubljano nam je poslala dopis sledeče vsebine: Dne 13. in 14. septembra 1937 monopolski oddelek davčne uprave Ljubljana-mesto zaradi snaženja in beljenja blagajniških prostorov Dravske finančne direkcije v Ljubljani ne bo posloval. Zato si nabavite taksni material ob pravem času!
1 Konec poletja in vročine nam je naznanila včerajšnja ploha, ki se je v zgodnjih popoldanskih urah brez bliskanja in grmenja zlila nad Ljub Ijano in okolico. September nas je v prvi tretjini presenetil z lepimi sončnimi dnevi, ki 6o pomenjali slovo od poletja. Vremenski preroki pravijo, da je današnja ploha že uvod v jesensko deževje. — Dež bo v Ljubljani najbolj nagajal velesejmu, ki pa se že tudi nagiba h koncu.
1 Sestanek staršev. V ponedeljek, dne 13. septembra, bo sestanek staršev V6eh otrok, ki obiskujejo ljudske šole za Bežigradom. Dnevni red: 1. Poročilo o preosnovanju naše šole v ogledne šole. 2. Razgovor s 6tarši. 3. Slučajnosti. — Sestanek bo ob 8 zvečer v šolski telovadnici. Vljudno vabimo vse starše, da se v čini večjem številu udeleže sestanka, kjer bodo dobili točna navodila o šolskem delu v letošnjem letu. — Upraviteljstvo šole.
1 Vpisovanje v brezplačno gospodinjsko nadaljevalno šolo v Mostah bo dne 14. tega meseca ob 20 na Osnovni šoli v Mostah. — Vodstvo.
1 Šolsko leto na drž. konc. trgovskem nčilišču »Christolov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska cesta 15, se prične dne 14. septembra. Tega dne se zberejo učenci v šolskih prostorih. Dne 15. septembra je otvoritvena služba božja, 16. septembra pa redni pouk. Ker je letos otvorjena šc ena nova učilnica, se sprejme še večje število dijakinj in dijakov. Vpisovanje traja do 16. septembra redno v6ak dan. Šolnina zmerna!
1 Državno priznani Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, vpisuje dnevno od 9 do 12 in od 15 do 18. Tečaj je priznano najboljši in najstrožji. Izpričevala o zaključnem izpitu tega tečaja služijo absolventom kot dokaz redno dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti. Šolnina 110 ali 230 din. — Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno.
1 Pri »Bobenčku« nov moitl I Zapis do čsl. doplnovacf školy v Ljubljani kona se v pondžli 13. IX. 1937 v 15 hod. v budo-vč mestt,kčho lycea, Bleiweisova 23.
Nočno slnžbo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20,- in mr. Garlu«, Moste, Zaloška cesta.
Nova vera v Beli Krajini
Metlika, 9. septembra.
Nova vera se je začela gibati zopet v Beli krajini. Z žalostjo in pomilovalnostjo smo opazili, da so pri zadnjem žegnanju pri Treh- farah delili romarjem in gostom letake z zelo čudno versko vsebino. Letak nosi naslov »Zora« (je to nekak list, ki izhaja po potrebi v Ljubljani, Moste. Prešernova ulica 26, I.) in ima 20 citatov, ki se vsi začno: »Vešli že?« itd. in za konec še brezpomembno pesem »Popotnik«. Spodai pod plakatom je bilo napisano s svinčnikom sledeče: »Nova vera. II. Kor. 5 ff. Bogoslužbeni sestanki ob nedeljah (od 16—18 pop. seveda) v Rosolnicah it. 46.« — Mi dobro vemo, kdo je te besede napisal in tudi nismo tako slepi, da ne bi vedeli, kje tiči zajec. Smešno se pa nam zdi, deliti tako duhovno revščino med naše globoko verno belokranjsko ljudstvo! Omenimo samo to, da je ljudstvo letake sprejemalo s posmehom in jih takoj zmečkalo in proč vrglo ali pa je papir spravilo za prvo nujno potrebo. Predobro poznamo firmo v Rosolnicah in nič nas ne mika, da bi se kdo udeležil teh verskih sestankov, kaj šele, da bi na njih kaj pametnega zvedel. Predlagamo gospodom, ki se s tem trudijo in tistim, ki stoje v ozadju, da prenehajo šariti po Metliki, Črnomlju, Dragatašu in nc vemo še kje s podobnimi novotarijami. Boga in sv. pismo pa naj puste pri miru tisti ki ga nočejo prav poznati in prav častiti, kot ga pozna in časti sveta katoliška Cerkev, ki je edina prava!
Maribor
m Na dekjjikem zavodu »Vesaa« v Mariboru
bo vpisovanje 13. in 14. septembra od 9. do 12. in od 15. do 17. ure.
m Pred mariborskim okrožnim sodiščem «c je danes zagovarjal 17-letni Kari, ker je pred časom v prepiru in pretepu z nožem zabodel svojega tovariša, ki je na posledicah zabodljaja umrl. Obsojen je bil na 3 leta in 1 mesec strogega zapora in po prestani kazni na 1 leto nadzorstva.
m Nesreča ne počiva. 21-letnemu Francu Ške-tu je v Nassimbenijevem kamnolomu v Bresternici kamenje razbilo levo nogo. — V Košakih sta se pri kopanju temeljev ponesrečila Anton Rumpler in Bogomir černčeč. — Na klancu v Kamnici je s kolesom zavozil v avtomobil 34-letni Drago Cepič in dobil hude poškodbe po glavi. Vae so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer se zdravijo.
m Marlborčanil Jutri vsi1 na obmejni tabor v Št. Ilj v Slov. Goricah. Odhod iz Maribora z vlakom ob 7. ali ob 10. Ob 9.30 v Št. Ilju na prostem sv. maša s pridigo, nato zborovanje, na katerem govorijo minister dr. Miha Krek, prof. dr. Fr. Sušnik in podžupan Fr. Zebot. Popoldne po večernicah telovadni nastop članov fantovskih odsekov in f>rosta zabava.
m Uprava Združenja rezervnih oiicirjev vabi vse rezervne oficirje in drugo občinstvo k spominski svečanosti, združeni s parastosom za padle vojake ob priliki proboja solunske fronte. Svečanost bo v sredo, dne 15. septembra ob pol enajstih dopoldne na Trgu svobode. V slučaju slabega vremena bo slavnost na verandi pivovarne Union.
VSE ZA $0L0 V CIRILOVI!
m Novinke za gledališki balet. Ker se pričnejo vaje za gledališki plesni zbor že v kratkem, vabi mariborsko gledališče gospodične, ki imajo vese-lie do gledališča in plesa, da se čimprej javijo pri dnevni blagajni v Slovenski ulici.
m Nov specialist za očesne bolezni. Zdravnik mariborske splošne bolnišnice g. dr. Viktor To-minšek je z odliko napravil izpit za specialista za očesne bolezni. Čestitamo!
m Banovinski arhiv v Mariboru bo od 11. do 25. septembra zaprt.
m Požar. Posestniku Petru Golobu v Zg. Ročici v Slov. gor. je požar upepclji.1 gospodarsko poslopje. Škoda znaša 10.000 din.
m Žepar v stolnici. Včeraj dopoldne je neznan žepar Elizabeti Zupane iz Ptuja izmaknil ročno torbico v trenutku, ko je molila v mariborski stolnici. Proti večeru je hišnica iz Gospejne ulicc 7 na uličnem tlaku našla ukradeno torbico, v kateri ie bila še legitimacija in 4 dinarji drobiža, 600 din in nekaj drugih drobnarij pa je iz nje izginilo. Dejanja jc osumljena neka ženska, ki je bila svoj čas iz Maribora izgnana, pa se je zopet vrnila.
m Mariborski gledališki abonma za sezono 1937-1938. UpTava »Narodnega gledališča« v Mariboru razpisuje abonma za sezono 1937-1938 ter vabi vse prijatelje našega gledališča, da se prijavijo za aboncnlc. Abonma je veljaven za 22 predstav (14 dramskih, 7 operetnih, odnosno opernih, in 1 koncert) ler pomeni velik popust proti večernim cenam. Abonma se plačuje letos v osmih (lani v sedmih) obrokih, ki so zalo sorazmerno nižji napram lanskim. Obroke je treba plačevati vedno v prvih petih dneh meseca zaporedoma vsaik mesec. — Cene za vsak mesečni obrok (plačati je treba torej osem takih obrokov)) so: ložni sedeži po 47, 33, 27, 17 din; za uradnike: 39, 28, 24, in 12 din. — Parterni sedeži po 42, 33, 27 din; za uradnike 36, 28, 25 din. — Balkonski sedeži po 42, 33, 25, 20 din. za uradnike 36, 28, 21, 16 din. — Galerijski sedeži po 21, 17, 12 din; za uradnike 17, 12, 8 din. — Dobe se tudi bloki, ki omogočajo obisk gledališča pri poljubnih 14 dramskih in 7 glasbenih predstavah ter pri enem koncertu. (Izvzete so le one predstave, ki imajo označbo »izven« na lepakih.) Cene teh blokov so nekoliko višje kot pri navadnem abonmanu. — Prijave sprejema gledališka blagajna, ki je odprta dnevno od 9 do pol 13 ter od 15 do 17 (ob nedeljah in praznikih od 10 do pol 13) do sobote, 25. septembra. Lanskim abonentom so rezervirani dosedanji sedeži samo do 18. septembra. Od tega roka dalje bodo vsa mesta na razpolago novim abonentom. Abonma je neprenosljiv ter med sezono neodpovedljiv.
Ko bi moški vedeli...
tedaj bi pravočasno začeli negovati 6voje zobe. Zobni kamen 6e ne vidi, ker tiči za zobmi! Zato čistite Vaše zobe vedno z zobno kremo Sargov Kalodont, ki ima v 6ebi učinkoviti dodatek suflo-ricin oleat dra. Braunlicha. S lem odpravite polagoma, vendar zanesljivo, zobni kamen in preprečite, da se naredi drug. Za izpiranje in razkuževanje ustna voda Kalodont,
Trbovlje
Delna stavka je izbruhnila pri tukajšnjem rudniku na obratu Terezija. Zaradi odpusta nekega rudarja je v četrtek popoldne pri izmeni delavstva ostala prva tretjina pri izhodu iz rovov in druga tretjina ni hotela v jame. Dotični je bil odpuščen zaradi >plavih«, t. j. zaradi neopravičenega izostajanja iz službe, za kar je vsak sproti kaznovan s 15 din za delavnik. Dotični je star samec, že 30 let v službi pri rudniku in si je mislil, da si že lahko kaj takega dovoli. Obratovodja je izjavil, da se jc odpust izvršil na podlagi kolektivne pogodbe, zato da ga ne more preklicati, rudarji pa trde ravno nasprotno, da jc odpust proti pogodbi. Pri pogajanjih na licu mesta se je spor šo zaostril, vendar je upanje, da ne bo zavzel večjega obsega.
Celje
c O. minister Miha Krek v Celju. Včeraj dopoldne ob polen ajs tih ee je pripeljal v Celje g. minister Krek. Avtomobil se je ustavil pred ho-telom Evropo, kjer so pozdravili g. ministra mestni župan g. Mihelčič okrajni načelnik g. Zobec, in predbtojnik mestne policije g. TOrner. Po kratkem razgovoru se je g. minister poslovil in odpeljal.
c Konferenca o likvidaciji kmečkih dolgov. Priviligirana agrarna banka, podružnica v Ljubljani, priredi v nedeljo, dne 19. septembra 1937 ob osmih zjutraj v risalnici državne meščanske šole v Celju širšo konferenco, katere cilj je, da se vsem zainteresirancem pravilno raztolmači uredba o likvidaciji kmetskih dolgov in vse njene nejasnosti kar bo v korist kmetekim dolžnikom in bivšim njihovim upnikom, zlasti kreditnim za-> drugam. Konferenca bo izključno za celjski okraj, zato naj konferenci prisostvujejo v čim večjem številu tudi sami dolžniki kmetje.
c Glasbena šola Olasbene Matice v Celju. Vpisovanje začetnikov in lanskih gojencev traja dalje. 14. t. m. bo razdelitev učnih ur. Gojencem se daje jx«amezni pouk kakor privatno. V tečajih se poučujejo samo teoretični predmeti in mladim sko petje, za katere 6e ne plača posebej. Vpisujte svoje otroke v Olasbeno Matico, kjer poučujejo priznane — in kvalificirane u<5ne moči. V6e podrobnosti so na oglasni tabli v zavodu Slomškov trg 10/1. Priglasi se lahko tudi po dopisnici.
c Planinske postojanke v Savinjskih Alpah bodo oskrbovane še ves september. Kocbekov dom na Korošici in Aleksandrov dom v Logarski dcn lini se bosta zaprla 28. septembra. Na isti dan se bo zaprl tudi Frišaufov dom na Okrešlju, vendar bo ta postojanka samo ob sobotah in nedeljah oskrbovana še ves mesec oktober. Za, poset planin je najlepši jesenski ča6.
c Lahkoatletski meeting SK Jugoslavije v Celju. Športni klub Jugoslavija v Celju priredi v nedeljo, 12. t. m. ob osmih zjutraj na svojem igrišču na Spodnjem Lanovžu propagandni lahkoatletski meeting z bogatim sporedom. Tekmovali bodo tudi člani SK Celja, SK Amaterja. SK Trbovlje in SK Primorja iz Ljubljane. Pričakuje se tudi sodelovanje tekmovalcev SK Moratona in Železničarja iz Maribora, SK Ptuia in SK Planine iz Ljubljane. Ker imajo navedeni klubi dobre i« talentirane atlete, bodo borbe napete in lepe, zlasti v jiiqiorekih disciplinah. Prijatelji športa iskreno vabljeni!
KINO METROPOL
Danes ob 16.15, 18.15: »TARZAN«) ob 20.30: premiera »NA STAREM DUNAJU« (Im alten
Wien). Paul Horbiger kot dunajski kočijaž.
c Pevsko društvo Celjski Zvon vabi svoje člane in prijatelje, da se udeleže izleta na Boč, ki bo v nedeljo dne 12. t. ni. Odhod z vlakom ob pol 8 zjutraj. Zbirališče pred kolodvorom. — Predsednik!
Nove „Amaconhe"
Narodno gledališče v Ljubljani pripravlja slovesno opereto »Amaconke«. Premiera bo 11. septembra v sobolo in sc ponovi v nedeljo 12. septembra. Oj>ercto jc po motivih Viktorja Parme, skladatelja oper, operet, popularnih koračnic in veselih popevk, glasbeno na novo priredil Anton Balatka, dirigent v Deželnem gledališču v Brnu in bivši dirigent v ljubljanski operi. Gospod Balatka nam je znan kot komponist številnih sceniž-nih glasb. Skomponiral je radijsko opereto »Sreča pred vrati«, ki sc je izvajala pred dvema letoma v tukajšnjem radiu. Ko je prebival med nami, jo bil projiagator čeških oper, napisal je nešteto člankov o češki muziki in bil odlikovan za zasluge, ki si jih je pridobil na polju jugoslovansko češko-pri Ceškoslovaško-jugoslovanski ligi v Brnu ter bil reda. Ko se je preselil v Brno, nam jc ostal zvest ter propagiral zopet jugoslovansko umetnost. Letos je za kraljev rojstni dan zložil glasbo k pesnitvi ^Mlada Jugoslavija«, ki jo je spisal Iiajmund HabFina, moravski pisatelj propagandnih člankov o jugoslovanski literaturi. G. Balatka je prevedel na češko celo vrsto jugoslovanskih oderskih del, prirejal predavanja o jugoslovanski muziki, sc udejstvoval s svojo soprogo, go. Vero Ralatkovo pri češkoslovaško-jugoslovanski ligi v Brnu ter bil nedavno ponovno odlikovan z redom sv. Savo HI. razreda. Besedilo k opereti »Amaconke« jo po Borumu napisala ga. Vera Balatkova. bivša dolgoletna članica ljubljanskega gledališča. Pri nas je doslej uspešno zrežirala dve češki opereti: >Sv. Antona« ter »Pod to goro zeleno«, ki sta dosegli velik moralen in finančen uspeh. V Brnu pa se udejstvuje v Češkoslovaško jugoslovanski Ligi, kjer je dolgoletna članica glavnega odbora, kulturno in damske sekcijo ter jo ustanovila krožek Jugoslovanskih žen. Liga, ki je v Brnu prav posebno agilna, namerava letos prirediti Nušičevo »Gospo ministrico«, katero bo gospa režirala, igrala pa damska sekcija lige. Za oktober pa pripravlja Liga razstavo jugoslovanske knjige. Dobiček teh prireditev je v glavnem namenjen Ma-sarykovemu fondu za jugoslovanske dijake v Brnu.
Gledališče
Opera. Petek, 10. septembra: Zaprlo. — Sobota, 11. septembra: »Amaconke«. Premiera operete. Izven. — Nedelja, 12. septembra v slučaju lepega vremena ob 20: »Cavalleria rusticana«. Pred Glasbeno Matico. Izven. Cene od 20 din navzdol. — V slučaju dežja ou 20: »Amaconke« v operi. Izven. — Ponedeljek, 13. 6epteinbra: Zaprto.
tabor v Velikih Laščah
Velike Lašče so znana trdnjava slovenske zavednosti. Takoj po padcu bivšega režima je bil lam eden izmed prvih političnih shodov JRZ, pred kratkim prosvetni labor pri Sv. Gregoriju, nato fantovski tabor in nato na praznik Malega Šmarna velik kmetski tabor. Kakor vsi prejšnji, tako je sijajno uspel tudi kmetski tabor, ki je sijajno pokazal zavest slovenskega kmetskega stanu iz vsega kočevskega okraja.
Takoj po opoldnevu so se pred Htanijaml, ki so sc pričele v cerkvi ob 2, pričele zgrinjati velike množice ljudstva. Ljudje so prihajali na okrašenih vozeh, na katerih je predstavljeno kmečko delo: mlatiči, zadružna mlekarna in sirarna itd. Močna je bila četa kolesarjev na okrašenih kolesih, ki so se v Velikih Laščah postavili v špalir ter pozdravljali velik sprevod, katerega se je udeležila tisoo-glava množica. Na čelu sprevoda so korakali član ban. svetu ftkrabec, župan Strnad iz Dobrepolj, župan Jelene iz Velikih Lašč ler drugi naši kmetski voditelji.
Vsa množica se je nalo udeležila petih llfanlj, po litanijah pa se je na velikem prostoru pred > Vatikanom: pričel velik laltor.
Zborovanje jo v iinenu krajevne kmetske zveze otvori 1 predsednik g. Skrabec iz Velikih LašS, ki je zlasti toplo pozdravil mlajši rod kmetskega stanu, nato pa kmetske gospodarje, žene in dekleta, posebno toplo pa številno navzočno duhovščino ?. dekanom Skubiceui na čelu.
Nastopilo je več govornikov, med temi predsednik velikolaške Prosvete, kmetski fant Petrič, g. Ovsenek z Gorenjskega, ki je razložil cilje kmetskega gibanja ter dobrepoljski žuj>an Strnad, ki jo imel izključno stvaren gospodarski govor. Vsi govorniki pa so naglašal i, da se morajo kmetske vrste strniti, ker le tako bodo kmetje uspeli.
Množica zborovalcev je navdušeno odobravala vse govore. Dobrepoljska godba je po vsakem govoru igrala koračnico ali himno.
Po taboru je sledila preprosta domača zabava, ki je lepo uspela.
Kmetski stan velikolaškega kraja In vsega kočevskega okraja je zopet s tem taborom sijajno dokumentiral svojo odločno stanovsko bnietsko in .".Tojo slovensko zavest.
Na jesenskem velesejmu
Obisk in kupčije
Ljubljana, 10. septembra.
Prvikrat od začetka jesenske razstave sem je
motil obisk dež, ki je začel popoldne in pregnal obiskovalce v paviljone, kjer so si najbolj poiskali strehe. Pa kljub temu je bil obisk še dober, kajti danes je prišlo na razstavo neštevilno šol tn vojaštva. Ne da bi naštevali posamezne šole, ki so pod vodstvom svojih učiteljev in profesorjev prišle, omenjamo samo, da je bilo danes na razstavi 8 skupin ljudskih šol z dežele, pet meščanskih šol, iz Lichtenturnovega zavoda, Krekova gospodinjska šola, Zavod za domačo obrt, učiteljišče, Zavod sv. Stanislava, Tehnična šola, Obrtnonadaljevalne šole, posebno vajenci iz Št. Vida itd.
Tudi v kupčijekem oziru 6e razvija jesenska razstava povoljno. Številni razstavljale! so uspeli prikupno pokazati obiskovalcem svoje izdelke ter so jih privabili do kup&iijskih zaključkov. Naj naštejemo samo nekaj skupin predmetov, za katere so se obiskovalci najbolj zanimali in ki izkazujejo tudi znatne kupčijske zaključke: preproge, pohištvo, glasbila, tapetniški izdelki, mizarski stroji, poljedelski stroji, radijski aparati td. Dobro se je odrezala tudi naša domača obrt, ki je priredila skupno razstavo pod vodstvom Urada za pospeševanje obrti. Pokazala nam je zopet mnoge nove svoje izdelke, ki ao vzbudili pozornost obiskovalcev.
Novice v slikah
Grafika, ilustracije in karikature.
Paviljon »M« ie posvečen novinam v podobi. Tu vidimo lepe slike fotoamaterjev in reporterjev, karikaturo, slike nesreč iz prejšnjih časov itd. Višek razstavo pa jo moderna klišarna, ki jo je dala na razpolago Jugoslovanska tiskarna. To je sodobna lebnika ilustracijo v listih.
Fotoamaterji
Naši fotoamaterji imajo po nekaj originalov, uporabljenih v najrazličnejših revijah, čitamo znana imena Kornič, inž. Michielli, dr. Dular, Pfeifer,
Vodišek, Koželj, Smolej, Kocjančič, Kraševec.
Votivne slike in napisi.
Votivne sliko in napisi: »HVczhniuiu spominu l>oshjo prauico in boshiga usmilenja naj ta korz tukej visi — "dO. VI. 1818« se glasi pripia napisne desko iz šempeterske kapelice v spomin na veliko lakoto 1. 1817, kateremu je sledilo izredno rodovitno leto, ko je bila cena za mernik ajde samo en goldinar napram sedmim goldinarjem v letu lakote. Nad napisno lablo je pritrjen že 120 let star koree, s katerim so v onih hudih časih delili usmiljeni ljudje, predhodniki današnjih Vincencijevih konferenc, najpotrebnejšim takrat dobro znano romfosko juho. Korec je iz kositra in po obliki tega zajemalca so morale biti porcijc precej izdatne.
O požaru radovljiškega predtrga priča naslednji napis: »Den 4. Appril 1761 ist das dorff Vormarkt in Grundt abgebronen. Durch Vorbitt des II. Floriani thut Gott die Statt Rattmanstorff versehonen«.
Zanimiva Je votivna slika iz ljubke cerkvice na Bregu pri Kranju, ko so se 1. 1607 vaščani ob priliki velikega požara zaobljubili, da nc bodo več plesali.
Končnice panjev
V kotu na desni je 83 končnic naših čebelnih panjev, poslikanih z dogodki tedanjih časov, ki govorijo svojo zgovorno besedo. Cisto zanimivi so motivi na teh končnicah: kmet ziblje Francoza; vrag brusi na brusu klepetulji jezik; žena vleče iz gostilne moža za laso; ženitovanjska procesija; vojaški motivi; prizori iz turških vojska; kralj Matjaž; kmet strelja medveda, ki krade čebelne panje; religiozni motivi itd. itd.
Naše najstarejše knjige
Razstavljene so v vitrinah ob steni naše najstarejše knjige, dalje lesorezi iz Dalmatinove biblije, dolga stoletja dihajo s poruinenelih listov. Ganljivi so primeri neizrekljivega potrpljenja z roko pisanih in odlično ilustriranih molitvenikov, posebno pozornost pa vzbujata dva albuma minu-cljoznih ilustracij velikega Slovenca škofa Friderika Barage iz L 1818, katera jc slikal šo kot mlad pravnik na Dunaju in ju poklonil svoji sestri.
In naše knjige tiskane pred 100 leti: »Krat-kozhasne Pravlizc 1835«, »Dve lepo rezhi sa pridno otroke« v Zelovzi 1838«, »Vedež iz 1. 1849«, »Oče grof Radecki c. k. maršal 1852«, »Lažnjivi kljukec 1856«, »Koledar« slovenski za navadno leto 1858, »Pavliha« zabavljivo šaljivi list 1870 na Dunaju s karikaturo velikanske glave dr, Valentinu Zarnika, Aleševčev »Brencilj« 1870, iZvon«, lepoznanski list 1879 tiskan na Dunaju. Prav letos obhajamo tOOIelnico Baragove knjige: »Popis navad in sadrshanja Indijanov Polnozhne Amerike«. Na ogled jo »Iz Kleinmayerjeve shtazune Kran-ska pralika za lejto 1799«, pa tudi Vodnikove »Pesme za poskushino 1806«. Občudujemo lepa dola prvega ljubljanskega lilografa Hartviga iz tiskarne Rozalije Egger iz I. 1736. Vse polno je po stenah podobic, ki opisujejo čudeže in slikajo naše kraje.
Janez Puhar — izumitelj fotografije.
Razstava v vitrini sredi paviljona je posvečena Janezu Puharju, izumitelju fotografije na steklene plošče. Ni bil Puhar samo duhovnik, bil jc ludi šo pesnik, komponist, slikar in risar. Njegov izum datira od 19. 4. 1842. Umrl je Puhar kot 50-letnik 1864 Ponosni smo na tega skromnega sinu slovenske matere, številni razstavljeni biografski sestavki nam točuo opisujejo življenje in delo znamenitega inoža.
Promet PH
Belgrad, 10. septembra. A A. Promet Poštne hranilnice meseca avgusta 1937: Mcseca avgusta je varčevanje uspešno napredovalo. Pristopilo je 5422 novih vlagalcev, tako da zdaj nalaga pri Poštni hranilnici 453.434 oseb, vloge so pa narasle za 714.383.86 -din in so znašale konec avgusta 1,147.721.113.69 din.
V	čekovnem prometu je bilo odprtih 179 novih računov, tako da jih jc zdaj vsega skupaj 25.386. Promet po teh računih je znašal meseca avgusta 7,831.308.278.19 din, od tega je bilo izvršenih s prenosom brez gotovine 56.64%. Stanje vlog na čekovnih računih je znašalo konec meseca avgusta 1,723.529.782.95 din. Celotne vloge pri Poštni hranilnici znašajo torej skoraj 3 milijarde dinarjev.
m
Ugoden dotok državnih dohodkov. V juliju 1937 so znašali državni dohodki 902 milij. din, t. j. 124 milij. din več kot v istem mesecu lanskega leta. Izdatkov je bilo v juliju 861.3 milij. din ali 94.74% proračunske vsote. V prvih štirih mesecih proračunskega leta 1937-1938 eo zaiašali državni dohodki 2.500 6 milTj._ din, izdatki pa 3.109.3 milij. din.
Pogajanja z Nemčijo v Dubrovniku so začela 10. t. m. Pri pogajanjih bodo govorili zlasti o novem izvozu v Nemčijo, ker nismo n. pr. mogli izkoristili kontingentov za živino n. pr. zaradi nizkih cen. Nemci »e zlasti potegujejo za to, da bi jim naša država dobavila 10.000 vagonov pšenice in 5.000 vagonov pšenice ali koruze po nemški izbiri.
Konkurzna masa Jugoštampa v Zagrebu prodaja »MorgenblalU. Konkurzni upravitelj Jugo-štampe v Zagrebu g. dr. Rudolf Zistler objavlja, da je naprodaj zagrebški dnevnik, pisan v nemščini, »Morgenblatt«.
Konferenca guvernerjev emisijskih bank driav Male sveže bo letos dne 26. in 27. septembra v Bukarešti Namen je poglobiti gospodarsko odno-šaje med državami Male zveze.
Borza
Dne 10. septembra 1937.
Denar
V	zasebnem ktiringu je ostal na naših borzah neizpremenjen angleški funt na 237.30—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani malo popustil na 8.37—8.47, v Zagrebu na 8.35—8.40, v Belgradu na 8.35—8.48.
Italijanske lire eo nudili v Zagrebu po 1.85. Nemški čeki eo v Ljubljani popustili na 12.70—12.90, v Zagrebu na 12.66—12.86, nadalje so beležili v Zagrebu za sredo oktobra 12.675—12.875, za sredo novembra pa 12.65—12.85. V Belgradu so beležili 12.64—12.84.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,135.605 dinarjev, v Belgradu 3,823.000 din.
Ljubljana — tečaji s primom.
Amsterdam 100 h. gold..... 2389.66—2404.26
Berlin 100 mark...... 1739.53—1753.40
Bruselj 100 belg...... 730.94 — 736.—
Curih 10 frankov...... 996.45—1003.52
London 1 funt....... 214.31— 216.36
Newyork 100 dolarjev .... 4307.25- 4343.56 Pariz 100 frankov	156.77— 158.20
Praga 100 kron....... 151.43— 152.54
Trst 100 lir........ 227.44- 230.52
Curih. Belgrad 10. Pariz 15.40, London 21.5225, Newyork 435.375, Bruselj 73.30, Milan 22.90. Amsterdam 239.50, Berlin 174.60, Dunaj 79.50 do 82.05, Stockholm 110.95, Oslo 108.15, Kopenhagen 96.075, Proga 15.20, Varšava 82.25, Budimpešta 86.25, Atene 3.95. Carigrad 8.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.515, Buenos A i res 130.375.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 92 — 94, agrarji 53.50—54.50, vojna škoda promptna 406 do
408, begluške obveznice 75—76, 4% sev. agrarji 51—58, 8% Blerovo posojilo 91-1—94, 7% Blerovo posojilo 84-85, 7% posojilo Drž. hip. banke 98 do 100, Trboveljska 250—270.
Belgrad. Državni papirji: vojna škoda promp. 408.25-408.50 (408, 409.50), 12. 407-408 (407), begluške obveznice 75.25 den. (75), dalm. agrarji 75.50 den. (75.50), 4% sev. agrarji 52.75—53.25, 8% Blerovo posojilo 93.50—94.75, 7% Blerovo posojilo 84.75—85.90, 7% stab. posojilo (86) Delnice: Priv. agrarna bauka 200 deu. (200).
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 92 den., agrarji 53.50-5-4, vojna škoda promptna 407.50—408, begluške obveznice 76.50 den., dalm. agrarji 75 den., 4% sev. agr. 51.50—52 (51.50), 8% Blerovo posojilo 93.50 den., 7% Blerovo posojilo 84.50-85 (84.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 100 den., 7% slab. posojilo 86 den. — Delnice: Priv. agrarna banka 196 den., Trboveljska 275 bl., Gutmann 45—55, Osj. liv. 200 bl, Danica 20 den., Osj. sladk. tov. 185—197, Dubro-vačka -100-120, Jadr. plov. 400 den.. Oceania 275 den.
2itni trg
Novi Sad, 10. 9. 1937. Pšenica: bač. 78—79 kg 175. srem. 77—78 kg 174—175, slav. 77-78 kg 176—178, bč. ladja Tisa 78—79 kg 179—181, bc ladja Begej 78-78 kg 178-180, vse po 2%. Oves: neizpremenjeno. Ri: neizpremenjeno. Ječmen: neizpremenjeno. Koruza: bč. in srem. 92—94, ban. 90—92. Moka: bč. in srem og in ogg 270—°80 št. 2 250-260, št. 5 230- 240, št. 6 210-220, št 7 170—180, št. 8 125—130; srem. in slav. o-r in oge 265-275, št. 2 245-255, št. 5 225-235, It. 6 205 do 215, št. 7 165—175, št. 8 125-130. Fižol: neizpremenjeno. Otrobi: bč., srem. in ban. vreče iz jute 88—93, bč. vreče iz jute, ladja, 93- 95. Tendenca: brez posla. Promet srednji.
Sombor. Pšenica: bč. okol. Sombor 178-180, gor. bč. 179-181, srem. 178—180, slav. 179-181, ban. 173-175, gor. ban. 180—182, bč, ladja kanal, 182-184, bč., ladja Begej, 181-183, bč. in ban., Tisa šlep, 182-185. Oves: bč., srem. in slav. 108 do 110. Ri: bč 165-168. Ječmen: bč. in srem 63 do 64 kg 125-130, bč. 67-68 kg 165—170, bar. ne notira. Koruza: bč. in srem. 91—93, bč. bela 1% 93—95. Moka: bč. og in ogg 275—285, št. 2 255 do 265, št. 5 240— 250, št. 6 210—220, št. 7 170 do 180, št. 8 125—130. Otrobi: neizpremenjeno. F i ini: beli 2% 195—197.50. Promet 65« vagona. Tendenca čvrsta
Hmelj
Žalec, 10. septembra 1937. X. Uradno poročilo banovinske hmeljske komisije dravske banovine.
Precej živahno nakupovanje hmelja sc je ves teden nadaljevalo in splošno računajo, da je do danes prodano iz prve roke že nad 25% letošnjega pridelka.
Več povpraševanja je v glavnem za cenejše dobro srednje in sreduje blago, ter plačujejo sedaj po kakovosti in izvoru pridelka za prvovrstno blago 22— 24 din, za dobro srednje 19—22 din in za drugo raznovrstno srednje blago do 18 din za kilogram.
Hmeljarji so v splošnem precej popustljivi in pride zato dnevno do večjih zaključkov.
Žatec, 10. septembra 1937.
V žateškem okolišu je zopet nekaj več zanimanja ter povpraševanja in se nadaljuje z nakupovanjem letošnjega pridelka po nespremenjenih cenah 14—21 Kč, to je 21—32 din za kg. Prodanih je doslej iz prve roke že nad 30% letošnjega pridelka
Tudi v Uštčku in Roudulci je kljub mirni I tendenci zopet več povpraševanja za dobro srednje in cenejše blago, ki se |.lačuje po 11—13.50 Kč, to je 17-20 din l.i kg. V Roudniri je prodano že nad 60% pridelka.
VSE DNI
VELESEJMA
Preudaren inserent ve ceniti to izredno ugodnost, ker je prepričan, da za isti denar stopi v stik s tisoči novih kupovalcevl
IZIDE ,.SLOVENEC" V ZNATNO POMNOŽENI NAKLADI
KULTURNI OBZORNIK
Dva prekmurska jubileja
Mikloš Kiizmič
Oh dvestololniri rojstva.
Slovenska krajina obhaja jutri kulturen jubilej: dvestoletnico rojstva prvega in najpomembnejšega svojega katoliškega pisatelja. Ker je prekmurskih kulturnih sjx)ininov na videz malo in še ti segajo po večlui tja v starejšo dobo, zato je treba prav te tem bolj povdariti in osvetlili. Ne sine tudi ostali le pri proslavi najožjih rojakov, marveč vsi Slovenci naj bi sc ob taki priliki za hip ustavili ob usodi najsevernejše slovenske pokrajine ter ji sporočili svoje pozdrave, da bo tem tesneje priklenjena na našo narodno skupnost. Ker so naši državni mejniki še vse presveži, zato jo treba tem bolj poudarjati slovenske dokaze kulturnega življenja ob naši meji.
Iz takih razlogov jc bilo potrebno, da sc je »Prekmursko muzejsko društvo« pripravilo na proslavo Kiizmičevega jubileja v zvezi s proslavo dr. Franca lvanoeyja. Pri. Sv. Benediktu v Kan-čovcih, na daleč okoli vidnem holmu, bodo postavili ob tej priliki na cerkvi spominsko ploščo. Sicer je težko čitljiva latinska plošča v cerkvi, nova pa naj pokliče v spomin današnjemu rodu pomen velikega moža.
Mikloš Kiizmič se jc narodil leta 1737 v Dolnji Slaveči. O njegovi mladosti verno le, da je bogoslovje dovršil v Gyoru. Tudi ni nič gotovega o njegovem razmerju do protestantskega pisatelja soiinenjaka Štefana Kiizmiča. Sam piše v latinskem pismu o njem: jcognati inei«. Ze v letu posvetitve 1763 je postal župnik pri Sv. Benediktu; pozneje je bil tudi dekan »slovenske okrogline« (kakor sam piše) do svoje smrti 11. aprila 1804. Sam si je sestavil latinski grobni napis, kjer pravi med drugim: »okusil malo sem ta svet« in da je »v Ivanovcih se prerodil«, to je pri Sv. Benediktu kot duhovnik in pisatelj. Prerodil pa s svojim delom ni le sebe, marveč večji del Slovenske krajine.
Protestantje so tedaj že imeli nekaj knjig v domačem narečju, med njimi celo prevod nove zaveze. Izobraženemu in vnetemu duhovniku ni bilo lahko gledati zapuščenosti svojega ljudstva — lo upravičeno sklepamo iz njegovega poznejšega slovstvenega dela. Tedaj mu je prišla pomoč v ustanovitvi novo škofije v Sombotelju, ki je združila ludi Slovencc na Ogrskem. Prvi škof Janos Szily je itnel smisel za slovstvene pripomočke pri verskem življenju in razumevanje za potrebe narodne manjšine. Ko je spoznal duhovno bedo svojih Slovencev, jo naročil Kiizmiču, naj piše knjige za svoje rojake.
Prva knjiga, ki jo je Kiizmič priredil in škof založil, so bili »Sveti evangyeliomi.., na vse ne-delne i svetešnje dni: 1780 leta. Knjiga jc doživela trinajst izdaj in se šo danes nespremenjena uporablja v cerkvah v Slovenski krajini.
Za šole je Kiizmič kol šolski nadzornik skrbel s posebno vnemo. Priredil je zanjo štiri knjige. »Slovenski silabikar...« iz i780 jo bil enak abecedni tablici in je doživel enajst natisov.
»Kratka summa velkoga katekizmusa ...« iz 1780 je doživela devel izdaj. »Slaroga i nouvoga Testamentoma svele historie kratka summa* (po 1780) pa je bila natisnjena sedemkrat.
Kumerdejevim »Vedenjem« je bil enak »ABC na narodni šoul hasek« iz 1790.
Najbolj priljubljena in ?o danes zelo razširja-
Ncdelni EvangyeIiomi.
Prva Nedela Advpnta.
Evangycli>tm'St. Li&fcsa p/t X.\'l. t J/t.
u onom vrojment: Pnvo je Jezu« Vucienflsoja fitvo-jim: Bodo z.namcny» vn
; « tV.unczi, i mcif.iecii, i zvejk-daj; i na jtctuli m»«trinya narodov od zburV«ny<t nnmr-izkog»fiinileij-,>-»,	gd.i
lidjč fzeifmoli bodo od h trna, i e»siWy* onih, stera pridejo na vefz izvejt. u jljjo-fltti Nebefzke bodo IV.e gib*le: l ted« bodo vvttft Szlnž esl-.veese*« prUotlčsep v« . h-Uki i-vuukvui itmo7uivu*yoa\, i d*ar.
1
......
na pa jo KUzmičeva »Kniga molitvena ... na hasek slovenskoga naroda ...« iz 1783. Ta molitve-nik jo bil do danes štiriidvajsetkrat natisnjen, kar dovolj priča o priljubljenosti te »atarosloven-ske« knjige, kakor jo ljudstvo imenuje. Ktizinio jo izdal tudi poseben tnolilvenik za Mniko.
Kot začetnik katoliške knjigo je priredil Mikloš Kiizmič toliko del in s takim uspehom, da se z njim ne moro meriti noben poznejši prekmurski pisatelj. Njegov vzgled je bil pobuda poznejšim katoliškim pisateljem, ki eo vzdrževali z narodno besedo zvezo med preteklostjo in sodobnostjo ter tako ohranjevali zvestobo ljudstva slovenski besedi in samobitnosti. KOzmičcva besedi; pa že 157 let odmeva po naših cerkvah.
A. B.
Dr. Franc Ivanocy
Ob osemdesetletnici rojstva.
.... Istočasno s spominsko ploščo pisatelju Miklošu Kiizmiču bo postavljen julri pri Sv. Benediktu v Kančovcili nagrobnik prekmurskemu narodnemu bu-ditelju dr. Francu I v a n 6 c y j u. Tradicijo, pričeto po M. Kiizmiču, je lvanocy času primerno oživil. Postal je narodni pre-roditelj Slovenske krajine ob pričetku 20. stoletja. Narodil se je Iva-noc.v kot Kondela 25. avgusta 1857 v Ivanovcih. Iz hvaležnosti do sorodnikov duhovnikov je prevzel njih priimek, ustvarjen po rojstnem kraju. Po gimnazijskih študijah v Kdszegu in Sombotelju je študiral bogoslovje v Budapešti. Po kratki k'a-planski službi je postal v sombotel jskem bogoslovju prefekt, nato pa profesor dogmatike. Toda jiostal jo nezadovoljen z mestnim življenjem, s plitko družbo, ki ga je obdajala — in zaželel si je domov. Dobil je župnijo Tišino, kjer je poslal tudi dekan, šolski nadzornik in častni kanonik. Tu jo deloval do svoje zgodnje smrti 29. avgusta 1913 leta.
Ivanocy je bil v svoji dobi najbolj izobražen prekmurski duhovnik. To je izpričal zlasti s posrečeno obnovo stare gotske cerkvo na Tišini. Vneto jc študiral umetnost in se zavzemal za ohranitev umetnostnih spomenikov ter nastopal proli dilelantskemu okraševanju cerkva. Kot goreč dušni pastir se jo Ivanocy ves žrtvoval za dušni in gmotni blagor svoje župnije. Branil jo svoje vernike pred madžarskimi uradi, pred izžema-njem, zavzemal se jo za naprave njim v korist. Njegovo prizadevanje pa je segalo preko mej žup-nije. Vodil je velike politične borbe proti ogrski liberalni narodni stranki, ki so ji pripadali tudi duhovniki. Ivanocy se ni dal zavesti niti z grožnjami niti z obljubami. Zato so ga skušali očrniti kot državi nevarnega panslavista. Očitali so mu da siri Mohorjeve knjige in delujo za odcepitev .Slovenske krajine. Zaradi Mohorjevih knjig je vodil Ivanocy dolgo polemiko, kajti bil je eden najzaslužnejših razširjevalcev Družbe sv. Mohorja med tedaj »ogrskimi« Slovenci. — Pri tej priliki in drugod je poudarjal, da imajo Slovenci pravico do svojega jezika in knjig v njem.
Pisal jo v madžarske časnike o zgodovini domačo krajine in o težavah svojega ljudstva. Spoznal pa je, da kulturnega napredka domače krajine ne bo mogoče doseči brez slovenskega tiska. Imel je v načrtu knjižno družbo, ki bi nuj v prekmurščini izdajala razne knjige, pa lo mu ni uspelo. Uspelo pa mu je, da je z nekaterimi tovariši, zlasti z Jožefom Kleklom in Ivanom Bašo pričel I. 1904 izdajati »Kalendar najsvetejšega Srca Jezusovega« v prekmurskem narečju, ki še danes izhaja. Tu je sam objavil članke o domači krajevni zgodovini, življenjepise zaslužnih mož in povesti. Ljudstvu brez knjige pa je s sodelavci ustvaril najpnljubljenejšo knjigo, ki mu je edina v domačem jeziku budila versko, leposlovno in poučno snov. Številno narodno blago ter zgodovinsko gradivo, zbrano v teh koledarjih, je drago cena zakladnica prekmurskega domoznanatva, priča kulturnega prizadevanja izobražencev Slovenske krajine in zaslužno ljudsko prosvetno delo — Na pobudo Ivanocyjeve družbe jo istega leta |iri-fel izhajali nabožni mesečnik Marijin list in v letu njegove smrti tednik »Ndvine«. Vsa ta katoliška publicistika je v narodnostnem pogledu izrednega pomena, njen vir pa jo v Ivanocyjevem velikem hotenju, dvigniti zapuščeno ljudstvo.
Ivanocyjeva skladna osebnost je izredno močno vplivala na mlajše duhovnike, ki so čustvovali slovenski. S svojim vsestranskim vplivom Je bil osrednja osebnost svoje dobe v Slovenski krajini bil je posredni in neposredni »novatelj ljudske«*«' višjega življenja, prožilec dela za ohranjevanje narodne zavesti, simbol narodne odpornosti in vaega višjega stremljenja Slovenske krajine. Naj ee v znamenju njegovega dela ip. v njegovem idealnem duhu dvigne med nami val novega dela ki bo dopolnilo začetke prednikov.	\ b
Kako
sem in
na Aljaski iskal zlato prišel obenj
(Slovenec popisuje svoje doživljaje.)
V mestu Fairbanks smo si nakupili potrebne obleke in razne konzerve. Se dokaj dobro preskrbljeni smo se podali na dolgo pot. Amerikanca, moja tovariša, sta imela dovolj denarja s seboj. Namesto sani, ki nam poleti itak ne bi služile, sta kupila čilega konjička, ki smo ga prav dobro obložili potrebno šaro.
Boj na življenje in smrt
Sneg se je pričel topiti, steze so postale neprehodne, od reke Tanana in bližnjega močvirja je priletelo na milijone moskitov in muh. Ugonobili bi nas bili, ako bi ne uporabljali neke vrste grmičevja. Ta les gori zelo počasi, dimi se pa kot iz
Trdnjava? Ni trdnjava, pač pa je ta stavba orjaški spomenik za komika, in sicer za ameriškega igralca Willa Rogersa, ki je tndi v Evropi znan. V Ameriki pa je bil kar brezmejno priljubljen. Zdaj mu je Amerika postavila orjaški granitni stolp, na čigar vrhu gori ogenj. — Rogers se je bil lani s rretov-noznanim oceanskim letalcem Postom smrtno ponesrečil.
lokomotive. Ker je bila skoro vsa dolina Rivera Tanane spremenjena v neprehodno močvirje, smo šli počasi v breg male reke. Saj nosijo vsi potoki kolikor toliko zlata. — Dva tedna smo se povzpe-njali vedno više in više. Mali potoček se je izlival v reko. Vsa okolica je bila idilično lepa, da smo sklenili vsaj nekaj časa ostati v tem prijetnem kraju. Nad nami so se dvigali snežni velikani, globoko doli v dolini pa so se izlivale male reke.
Drugi dan našega prihoda je bilo krasno, jasno vreme. V dolini smo opazili velikansko čredo ka-ribov. Majestetično se je ta velika družina pomikala proti vodi.
Nikdar več v življenju ne bom videl tako velike črede karibov (severnih jelenov). Samci so lepo rejeni in 8 svojim krasnim rogovjem napravijo na človeka veličasten vtis. In glej, tam ee dva velikana spopadeta; gre na življenje in smrt Čreda ee ustavi in nekaj časa mirno gleda divji boj. Pa ne dolgo! Samice se zažeoejo med nasprotnika, morda 50 do 100 po številu. Tedaj se kariba sramotno odstranita in pomešata med drugo čredo. — KakoT zlato klasje, ki ga poletni vetrič maje, je vHdeti iz visoke daljave karibovo rogovje. Dolgo smo opazovali pohod teh živali k vodi. V ozadju, menda za stražo, so ostali kakor konji veliki samci in ogledovali okolico od vseh strani. Medtem se je ostala čreda rezgetaje napila do dobrega sveže vode.
Glej, kaj naj pa to pomeni! Na straii stoječi laribi so postali na neko stvar pozorni. Z žvižga-jočim glasom so opozorili čredo na pretečo nevarnost. V daljavi so se pojavili smrtni sovražniki severnih jelenov, stepni volkovi; to je mršava siva žival z grozno špičastim zobovjem. Kakor bi mignil, je bila čreda iz vode.
Samice gredo v sredino, ob straneh pa m postavijo samci z nastavljenim rogovjem. Izstradani stepni volkovi so se bližali od vseh strani. Kri nam je zastajala, ko smo opazovali ta divji boj. Tudi mi smo vzeli puške in samokrese v roke. Pa ne, da bi pomagali ubogim jelenom; čeprav so bili v veliki razdalji od nas, smo se bali sestradanih volkov, da bi ne napadli še nas!
Besno so se zaganjali sivi volkovi proli kari-Hom, ali s spretno kretnjo mu je karib zasadil svoje rogove v črevesje. Tuleč se je odstranil ranjeni volk, a tam je še drugi uporabil to priliko in se z bliskovito naglico zagnal v sredino črede in pričel
neusmiljeno klati izbegano žival. Neusmiljeno koljejo, dokler se vsa prestrašena čreda ne razkropi na vse strani. Krvavi sledovi ranjenih živali pričajo, kako krvoločno delo so volkovi opravili. Tam v dolini pa leži celo krdelo samic s pregriznjenimi grli, zakaj stepski volkovi pijejo večinoma le kri svojih žrtev. Le v skrajni sili, ko so popolnoma obnemogli, načnejo še živo žival inji trgajo cele kose mesa s telesa.
Zlato!
Sele pozno popoldne, ko se je silni boj med divjačino končal, smo začeli postavljati šotore in po težkem delu trudni zasipali.
Drugo jutro smo si delo razdelili. Romunec, ki je bil tudi z nami, je moral pridno nabirati skromno zelenjad za nas in konja. Seno se zelo težko dobi in stane približno 800 din za kilogram. Za prehrano sem moral skrbeti jaz. Amerikanca sta pa pričela iskati v potočku, ki je tekel mimo nas —• zlato. Namesto drage kovine, sta prinašala sleherni dan sveže ribe, katerih kar mrgoli v teh gorskih rekah in potokih.
Bili smo že tri tedne na tem mestu, ali o zlatu ni bilo nobenega sledu. Hoteli smo ee odpraviti dalje, ko nas Romunec opozori na mali studenček, ki je bil oddaljen dve uri od našega taborišča. Prinesel je s seboj v ruto zaviti pesek in blato iz studenčka. Prišel pa je do njega na ta način, ko je nabiral jagode in maline, je naenkrat začul žuboreti studenček. Bil je žejen in ko je pil, se mu je zazdelo, da ee tu pa tam pesek zasveti, ko sonce obsije mali breg. Amerikanca in tudi jaz smo se ubogemu Romunu smejali do solz, ko je stresel pesek, pomešan z blatom, v ponev. Saj smo imeli blata in peska v naši reki pred šotorom sami dovolj!
Romunec je bil ves rdeč od jeze in zažene ponev s peskom vred pred šotor.
Drugo jutro, ko je solnce posijalo, sem lupil krompir pred šotorom; bil sem sam doma, vsi drugi so šli po svojih poslih. Opazil sem ruto s peskom in, ker je tu vsaka malenkost draga, sem stresel pesek m ruto pobasal v žep. Tudi meni se je zazdelo, da ee tu pa tam pesek na solncu zasveti ko čisto zlato. Opoldne se je Romunec, Nikolaj Cre-monescu, vrnil in prinesel s trudom nabrano zelenjad. Amerikanca sta običajno prišla proti večeru domov; za obed sta imela vedno konzerve.
Po obedu strese Romunec približno 5 kilogramov peska iz svojega nahrbtnika na solnce. Iz šotora prinese nalašč za čiščenje zlata pripravljeno ponev. S peskom v ponvi greva k reki in pričneva izločevati pesek. A ves najin trud je bil zaman. »Poglej, kako si neumen,« sem rekel tovarišu, »zopet si izgubil štiri ure za svojo domišljijo!« Vendar,
neko romunsko molitvico. Sklenila sva, da Ame-rikancema nič ne omeniva o najini pridobitvi.
Skoro vse reke in potoke sta Amerikanca v bližnji okolici preiskala, a ves njun trud je bil zaman. Napotila sta se v drugo smer. Izostajala sta tedne dolgo in ee vedno vračala praznih rok. Medlem sva bila midva pridno na delu. Ze na vse zgodaj zjutraj sva hitela s ponvo k studencu in pričela trudapolno, a dobičkanosno delo.
preračunala, da si prihranimo okrog 200 km poti, ako opustimo staro pot.
Previdno smo tedaj nastopili potovanje v zasnežene doline. Hoja po zamrzlem snegu je bila dokaj ugodna in smo se precej naglo pomikali naprej.
Hvaležna sva bila Amerikancema, da sta se odločila opustiti staro pot, saj tako udobnega potovanja nismo niti od daleč pričakovali.
Iz doline smo morali prehoditi večje brdo. Na vrhu hriba nas je zalotila 6nežna vihra, ki se je v nekaj minutah spremenila v tuleč orkan.
V obraz so nam leteli oblaki ledenega snega. Videli nismo niti ped pred seboj. Vendar v tem snežnem peklu ni bilo moči ostati, saj bi sicer v nekaj urah zmrznili. Pod hribom smo si postavili šotor in napol zmrzli zlezli z ubogo živaljo v varno zavetje. Zunaj je čedalje bolj divjal vihar in naslednje jutro je bil naš šotor ves pokrit s snegom.
V Rooseveltovem načrtu za velike zgradbe in zaposlitev delavcev so v raznih delih države proizvedli storitve, ki gredo v milijarde dolarjev. Predvsem gradijo jezove in prekope. Na sliki so pri-pravljalna dela za jez Stevvart-Mountain ob Salt-riveru v Arizoni
Pridobivanje zlata ni tako enostavno, kakor si človek predstavlja. Imeti se mora mnogo potrpljenja in pa zdrave živce. Po ves dan moraš s ponvo v roki prečepeti ob studencu. Voda prihaja iz ene strani v ponev, na drugi strani se odteka, ponev moraš pri tem vedno pregibati, da laže tvarine z vodo odplavajo. Imela sva izredno srečo. Pri čiščenju zlata sva celo male kroglice zlata pridobila; v pesku, na kraju 6truge pa sva na trdih, pol metra globokih mestih, cele koščke te žlahtne kovine izkopala.
V nekaj tednih sva imela nekaj konzervnih
Olimpijske igre 1940 — ▼ Tokiju ali Helsinkih? — Ker je Japonska zapletena v vojno, sodijo športni krogi, da mogoče ne bodo olimpijske igre L 1940 v Tokiju, marveč v Helsinkih na Finskem. Tako bo torej »belo mesto severa« pozorišč e bodočih svetovnih športnih prvakov.
ko sva se vrnila k šotoru, sva oba zapazila, da se pesek »veti. Prinesel 6em povečevalno 6teklo in pregledoval ponev.
Na dnu posode sem opazil komaj viden rumen prah — zlat6! Nisem mogel svojim očem verjeti m bil sem pijan od same sreče in zadovoljstva. — Poklical sem Romuna k sebi in mu molče podal povečevalno steklo. Hotel sem si biti na jasnem, ali bo tudi Cremonescu opazil zlato, ali je vse skupaj le moja bolna domišljija.
Ničesar ni odgovoril, ampak pričel kakor norec plesati. Neprestano je vpil: »Oro, oro!« Polagoma 6e je umiril, nato pokleknil in začel moliti
škatlic napolnjenih z zlatim prahom in koščki zlata. Tudi Amerikancema se je posrečilo nabrati nekoliko zlata, vendar je bilo to za njun trud bore malo! Jezna nad malim uspehom, sta sklenila, da se preselimo kakih 150 do 200 km daleč.
Z zlatom na pot
Končno sva bila prisiljena povedati Amerikancema za čudodelni studenec.
Drugi dan smo prenesli šotore v bližino studenca. Amerikanca sta bila strokovnjaka v iskanju zlata. Z vsemi mogočimi pripomočki 6ta se vrgla na delo. — Dogovorili smo se, da si zlato pošteno razdelimo na štiri enake dele. — Sreča nam je bila mila in v poletni dobi smo si nabrali nekaj kilogramov {istega zlata.
Arktična zima se je bližala s hitrimi koraki. V nekaj dneh je zapadel sneg, reke in potoki so zamrznili. Vrniti smo 6e hoteli po stari, od nae zaznamovani poti ro reke Tanana, ali Amerikanca sta bila proti, Z dobrim zemljevidom v roki sta
Prisiljeni smo bili taboriti v tem, od vsega 6veta odrezanem kraju. Amerikanca sta pač prepozno spoznala svojo pomoto. Po zamrzli reki Tanana bi mnogo bolj varno potovali. V dolini bi ei nabrali severnih psov in v malih »Stokhause« (to so mala prenočišča s prodajalno) bi bili dobili vse potrebno za nadaljnje potovanje.
Čeprav smo bili z vsem dobro presikrbljeni, bi naša zaloga jedil za dolgo zimo ne zadostovala. Čakali smo zboljšanja vremena in si kratili čas s kartami in pripovedovanjem. Še najbolj zgovoren je bil Romunec. Ves srečen je govoril o svoji materi: »Ah, kako bo ona srečna, ko se vrnem bogat domov! Iz trsja in ilovice napravljeno bajto po-derem prvi dan. Sezidal si bom lično hišico, najlepšo v vasi. To bo mati gledala, kaj vse zmoro njen Nikolaj! Kupim ji kravico in kozo. Potem pa mi mati s svojim bistrim pogledom izbere mlado nevesto in srečno, zadovoljno bomo živeli. Nič več ne bo jokala, kakor je jokala pred mojim odhodom!« — Potem 6e je zamislil in njegove misli so plavale v daljno zakotno romunsko vasico, k materi, ki ga tako željno pričakuje.
Čez teden dni ee je vreme toliko izboljšalo, da smo počasi nadaljevali pot. Zlato in nekaj prtljage smo imeli na konjičku.
Ze smo zagledali pred seboj veliko snežno planoto. Ako gre vse po sreči, bomo v nekaj dneh v nižavi pri ljudeh.
Previdno smo skopali ob grebenu gorovja med groznimi prepadi. Sneg 6e je spreminjal v debelo ledeno skorjo. Le eno stopinjo v stran in človek bi bil izgubljen za vedno.
Pravkar smo prišli do ledenega roba in nismo mogli ne naprej in ne nazaj. S cepinom smo si delali pot in se korak za korakom pomikali naprej.
Romunec je peljal svoje živimče za nami, kar zaslišimo obupen klic.
Velik plaz snega ee je utrgal pod težo konjskih kopit in z ubogim Romunom vred izginil v nepre-gledni prepad.	(Aleksander L*an.)
»No, ali kaj vidiš?« »Samo neb6!« »Bolje je že ko nič!«
10 zapovedi za komunistično
mladino
Nainoveiša oodoba iz šangaja, kjer je videti množice ljudstva, ki bežijo pred letalskimi napadi Japooce* čee most v mednarodne predel« mesta.
(Komunistična mladinska zveza iz Novosibir-skega je zadnjič izdala 10 zapovedi za svoje člane.)
1. Vedno pomni, da so duhovniki sovražniki države in komunizma. 2. Skušaj spreobrniti svojo okolico h komunizmu. In ne pozabi: Stalin, ki je ruskemu narodu podaril ustavo, je prvi brezbožnik — ne le sovjetske unije — ampak vsega sveta. — 3. Skušaj pripraviti svoje tovariše — ne s silo — pač pa z lepimi besedami, da ne bodo hodili več v cerkev. — 4. Pazi, da v tvoji okolici ne bo nobenega duhovnega vohunstva in vohune naznani oblasti! — 5. Skrbi za to, da bodo ateistični spisi v mnogih izvodih razširjeni. — 6. V«»k d"ber komunist je tudi dober vojak; znati mora dobro stre-
ljati in poznati mora vojaško disciplino. — 7. Odločno nastopi, če opaziš, da je tvoja okolica pod vplivom verskih elementov. Če pa zapaziš kako protidržavno gonjo, naznani to kar naravnost GPU. — 8. Sleherni brezbožnik mora biti dober čekist. Pažnja na varnost države je dolžnost vsakega brez-božnika. — 9. Pomagaj, kolikor moreš, z denarnimi prispevki brezbožniškemu gibanju. Ti prispevki so zlasrti namenjeni onim inozemskim organizacijam, ki so zaradi razmer prisiljene, da morajo na skrivaj delovati. — 10. Če nisi ateist, tudi ne moreš biti dober komunist in ne dober sovjetski državljan.
I Ideja brezbožništva je za večno spojena s komunizmom in obe miselnosti skupaj tvorita šele podlago sovjetske oblasti in sovjetske unije.
Vidljivo vravnavanje!
Zeleno »magično oko« omogočujc \ am vidljivo vravnavanje. Ni več potrebno, da po sluhu vravnavatc svoj aparat. — Danes že lahko vidite, ali jc prejemnik točno vravnan na postajo! Oglejte si pri najbližjem Philips radio trgovcu novo »Simfonijsko serijo 38«. — Prepričajte se o nenadkriljivosti novih Philips aparatov.
PIIILIPS
Bolero 667
Jugoslovanski
esperantski kongres
Ljubljana, 9. septembra.
Leto« je preteklo 50 let, odkar je izšla v Varšavi prva knjiga mednarodnega jezika z naslovom »Dr. esperauto«. Ta zlati jubilej so proslavili tudi jugoslovanski esperantisti ob priliki desetega jugoslovanskega esperantskega kongresa, ki je bil od 5. do 6. t. m. v Zagrebu, centrumu esperantskega gibanja v naši državi.
V okviru kongresa so bile tudi razne delovne seje, tako članov Mednarodne esperantske Lige, Jugoslovanske Lige, katoliških esperantistov, delavcev in slepcev esperantistov. V cerkvi sv. Katarine je bral sv. mašo in v esperantskein jeziku pridigal dr.Domac iz Zagreba.
Velikega pomena za esperanlsko gibanje v Jugoslaviji je bila nedeljska skupščina JEL, v palači hrvatskega sabora. Na tej skupščini so bile zastopane vse esperantske organizacije iz najrazličnejših krajev naše države; številna jc bila tudi delegacija iz Ljubljane. Določeno je bilo, da bo XI. jugoslovanski esperantski kongres v Novem Sadu, in sicer prihodnje leto. Liga bo podprla tudi mednarodni kongres katoliških esperantistov v Ljubljani, ki ga bo priredila Jugoslovanska katoliška esperantska zveza. Odobreno je bilo, naj jugoslovanski esperantisti povabijo v Jugoslavijo esperantiste iz vseh delov sveta na mednarodni kongres, ki naj bi bil leta 1939 v naši državi. Pretresalo se je tudi vprašanje organizacije pri nas doma. Gibanje bodi enotno, po posameznih pokrajinah pa naj se prilagodi krajevnim razmeram. Za Slovenijo je bilo poverjeno vodstvo gibanja ljubljanskemu esperantskemu klubu, ki uspešno deluje že 16 let. Izvoljena jo bila nova uprava lige, katere predsednik je postal dr. Ivo Lapena iz Zagreba, prvi podpredsednik pa je Jože K o z -1 e v č a r iz Ljubljane. V revizorskem odboru pa najdemo stare, preizkušene veterane dr. Dušana Maruzzija iz Zagreba, dr. Jakoba Štetančica iz Belgrada in prof. Frana Novljana iz Nove Gra-VHSke.
Uspešne za svoje stroke so bile tudi delovne seje esperantistov katolikov, delavcev in slepccv. Vee kongres jc potekel v prisrčnem in intimnem razpoloženju, vso udeležence je družila skupna ideja: esperanto. Tudi udeležba je bila nad vse zadovoljiva, saj je bilo pri otvoritvi zastopanih čez 500 esperantistov. Pokrovitelj kongresa je bil Župan mesta Zagreba g. dr. Pejčič, ki se jo prav laskavo izrazil o esperantu. S kongresa so bile poslano vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju in min. predsedniku g. dr. Stojadinoviču.
Iz Julijske krajine
Iz Trnovega pri Ilirski Bistrici nam gdč. Trojer Ljudmila pošilja to-le pojasnilo na zadnji dopis našega poročevalca:
Bila sem uslužbena več kot 8 let kot uradnica na Premu. Edina, katera sem govorila slovenski jezik, morala sem delati ne samo ure, katere pri-tičejo vsakemu uradniku, ampak tudi dnevno od dve do štiri ure več brezplačno. Več mesecev sem morala opravljati delo tajnikovo ter sploh delati za dve osebi. Pomagala sem revnim kmetom kakor som mogla, večkrat nc samo brezplačno jim delala prošnje, ampak tudi založila za kolkovane papirje. Samostojno sem odpovedala službo iz kraja, kjer sem preživela svoja najmlajša leta.
Menjavali so sc župani in tajniki skoroda letno, nato je najhujšo delo vedno bremenilo le mene. Opomin, da je leta 1932 umrl na Premu župan Carpentari, kateremu sem posodila 2700 lir, katere mi ni imel nihče vrniti, da sem leta 1935 morala dvakrat plačati 1300 lir zaradi slabega vodenja knjig, katere so bile delo tajnika.
Vsakdo pa tudi ve, da kadar kdo poneveri samo 20 in ne kar 12.000 lir, mora takoj v zapor.
Opomnim še, da tukajšnje občine ne smejo imeti nobenega denarja ter mora vsak najmanjši znesek biti vložen in dvignjen po davkariji.
Upam, da sem pojasnila stvar ter prosim, da se takoj prekliče V6e.
V upanju, da Vaša ugl. uprava ustreže moji želji beležim z odličnim spoštovanjem
Trojer Ljudmila.
S tem je za našo javnost stvar pojasnjena.
Spod
Ljubljana : Slavi ja (Sarajevo)
Jutri ob 16.30 na igrišču ob Tjrrševi cesti.
Prvikrat itje pr borbi, ki jeva. — to odlično
v jesenski sezoni nast
stopijo težki lii
naši
»aški
jo bodo bojevali s SK Slavijo iz Sara-O gostih ni treba dosti trositi besed. Je
in
borbeno moštvo z velikim elanom igra z velikp ljubeznijo za svoje barve.
Naši fantje 6e morajo zavedati, da bodo bojevali težko borbo. Pred seboj naj imajo cilj — pošteno športno zmago za katero se bodo poleg njih potegovali vsi simpatizerji slovenskega nogometa. Prepričani naj bodo, da jih bodo dostojno podžigali od prvega sodnikovega žvižga pa do zadnje sekunde.
Moštvo našega ligaša nastopi približno v sle-
Korotan : Grafika
Jutri ob 10.30 dopoldne nastopi Korotan proti Grafiki v prvenstveni tekmi. Obeta se zanimiva borba obeh moštev ki sta v dobri formi. Igrišče SK Hermesa. Vstopnina nizka.
Razvoj svetovnega rekorda
v skoku v višino
Sedaj, ko je dvakrat zaporedoma s prav kratkim presledkom porušil ameriški črnec Walker svetovni rekord v skoku v višino, je prav, da si nekoliko podrobneje ogledamo zgodovino rekorda v tej športni panogi. Tako-le izgleda lista:
Leta	1866	Little (England)	1,75	m
Leta	1866	Roupell (England)	1,75	m
Leta	1870	Nitchell (England)	1,75	m
Leta	1871	Nitchell (England)	1,76	m
Leta	1874	Brookes (England)	1,80	tn
Leta	1875	Glazebrook (England)	1,80	m
Leta	1876	Brookes (England)	1,82 134	m
Leta	1881	Davin (England)		m
Leta	1883	Parsons (Kngland)	1,81	m
Leta	1887	Page (USA)	1,84	m
Leta	1888	Page (USA)	1,90	m
Leta	1890	Rowdon (England)	1,96	m
Leta	1895	Sweeney (USA)	1,97	m
Leta	1912	Horine (USA)	1,984	m
Leta 1912		H o r i n c (USA)	2,006 m	
Leta 1914		E.Beeson (USA)	2,014	m
Leta	1925	H. Osborne (USA)	2,03	m
Leta	1928	G. Spitz (USA) W. Marty (USA)	2,03	m
Leta	1931!		2,045 m	
Leta	1934	W. Mirty (USA)	2,06	m
Leta	1936	C. Johnson in		
		Albritton (USA)	2,07	m
Leta	1937	M. \Valker (USA)	2,08	m
Leta	1937	M. Walker (USA)	2,09	m
+
Po dolgem, mučnem trpljenju, ki ga je po volji božji vdano prenašala, jc danes mirno v Gospodu zaspala v 55. letu, previdena s tolažili svete vere, gospodična
Ivana Turnsek
gospodinja t žalskem inpnišču
Pogreb bo v nedeljo, dne 12. septembra ob 17 na farno pokopališče.
?. a I e e , dne 10. septembra 1937.
Žalujoči rodbini TURNSEK, VBTERNIK.
Kje bodo prihodnje olimpijske igre? Japonska se je odrekla olimpijskim igrani leta 1940. To poročilo jc dospelo direktno od kralj, japonske vlade v Tokiju. Sicer se širi druga verzija, po kateri Japonska vse te vesti demontira in ki pravi, da jc imel japonski olimpijski odbor sejo in sklenil, da se bo XII, olimpiada leta 1940 vršila v Tokiju ne glede na sedanje razmere na Daljnem vzhodu. V tem pogledu še ni popolne jasnosti, kajti prav tc dni se nahajajo člani mednarodnega olimpijskega odbora v Lozani na pogrebu ustanovitelja modernih olimpijskih iger Coubertina. Če nc bo iger v Tokiju, potem pridejo v poštev Finska, za katero se zlasti Francija poteguje, potem Anglija in Italija. Največ izgledov ima vsekakor Finska.
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja danes, v soboto, in nedeljo v običajnem letnem času veleiilm, remek-delo, z Greto Garbo in Fridrichom Marchom Ana Karenina. Film je po istoimenskem romanu Leva Tolstoja o ljubezni žene, poln nepozabnih scen. — Film je v nemškem jeziku..
Najmočnejši in najstarejši nemški hrast stoji v živalskem vrtu pri Sta-venhagnu v meklcnbur-ški provinci. Deblo meri v obsegu nad 10 metrov, premer mu jc nad 3 m. Hrastovo starost cenijo nad tisoč let. Drevo zeleni vsako leto.
Skrivnostna ladja. V luki angleškega pristanišča Portsmouth prodajajo ladjo, katere uganke do danes niso razvozlali. Neki angleški parnik jo jc med svetovno vojno ustavil na odprtem morju. Ladja je bila snažna, vse je bilo na njej v najlepšem redu. Nikjer pa angleški mornarji niso našli žive duše, plavala je po morju brez človeka na krovu. Do danes so poizvedovali za skrivnostno zgodovino in lastnikom čudne ladje, a zainan. Sedaj so jo prodali.
deči postavi: Pogačnik, Hasl, Bertoncelj I. Slapar, Pupo, Boncclj, Janežič, Lah, Pepček, Žitnik 1, Tičar.
Možne 60 šc spremembe v goltnanu in desnem beku. Odločitev bo padla danes zvečer tia sestanku igralcev. To važno tekmo sodi sigurno najboljši jugoslovanski sodnik inž. Popovič. Apeliramo na športno občinstvo, da se dostojno vede napram sodniku in gostujočemu moštvu. Predtekmo igra SK Ljubljana in Hermes ob 15.
Trojni program na igrišču SK Jadrana
bo v nedeljo s pričetkom ob 8. Mladika in Slavij« nastopita kot prvi par. Za tema dvema se nam
bosta predstavila Kranj in Mars, nakar sledi glavni prvenstveni derby Reka: Jadran. Moštvi sta popolnoma izenačeni z različnimi odlikami. V kolikor Reka prednjači z rutino, v toliko je Jadran ambiciozen. Reka je po lastni prognozi nairesnejši kandidat za prvaka I. razreda, toda tudi novopečeni prvorazredni Jadran želi čim višje, kajti e sistematičnim treningom si je ustvaril dobro kondicijo. Na Jadranu bo torej v nedeljo vroče ter res izbran program. Revija šestih moštev v prvenstveni borbi bo nemajhen športni dogodek tudi za skromne trnovske razmere.
SK Grafika. V nedeljo 12. t. m. ob pol 10 naj bodo na igrišču 2SK flermesa sledeči: Mam, Boltauzer. Pipan. Potrato, Žagar, Strohmaicr, Usnik, Kolaric, Smolnikar, Rozman, Bizjak. Ge-štrin: — Načelnik
Velike nagrade
za obiskovalce novinarske razstave
Uprava »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« bo razdelila med obiskovalce razstave slovenskega časopisja na ljubljanskem velesejmu
Dala bo:
4 6 0 nagrad
10 obiskovalcem »Slovenca« celo I e to brezplačno 20 obiskovalcem »Slovenca« 6 mesecev brezplačno 100 obiskovalcem »Slovenca« 1 mesec brezplačno
10 obiskovalcem »Slov. dom« c e 1 o 1 e t o brezplačno
20 obiskovalcem »Slov. dom« 6meseccv brezplačno 100 obiskovalcem »Slov. dom« 1 mesec brezplačno
100 obiskovalcem »Domoljuba« c c I o l e t o brezplačno
100 obiskovalcem »Bogoljuba < celo leto brezplačno
★
Nagrajencc bo določil žreb.
Pogoji:
1.	Vsakdo, ki se hoče udeležiti nagradnega žrebanja, mora obiskati paviljon, v katerem razstavljajo podjetja, ki so v okrilju K. T. D. in kjer bo vsakdo lahko dobil obširen pregled vsega našega tiska, zlasti »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«.
2.	Kdor hoče sodelovati pri žrebanju, mora kupiti en izvod časopisov, ki bodo v našem paviljonu naprodaj.
3.	Obenem s kupljenim časopisom bo prejel vsakdo brezplačno krasen prospekt z lepimi slikami v bakrotisku, ki ga je natisnila Jugoslovanska tiskarna. Prospekt bo opremljen s številko in z žigom naše uprave in ga je treba dobro shraniti. (Nenumeriran prospekt bo na razpolago tudi drugim obiskovalcem naše razstave.)
4.	V nedeljo 19. septembra bomo objavili izžrebane številke in vrste nagrade. Kdor bo imel na svojem prospektu izžrebano številko, naj prospekt s svojim natančnim naslovom pošlje na »Propagandni oddelek Slovenca« v Ljubljani, nakar mn bomo list takoj začeli pošiljati. Onim, ki so žc naročniki naših listov, pa bodo izžrebani, bomo odgovarjajočo naročnino knjižili v dobro.
Uprava
»Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«.
L	MzzaUi&L /
Na sliki vidimo tloris razstavnega paviliona podjetij, ki so v okrilju KTD (časopisni konzorci,. tiskarna in knngarna) in prostors v pavilionu M, kier bo klišarns Jugostov. tiskarne v obrata
Vsa naročila (naročnina in oglasi)
za naše liste »Slovenca«, »Slovenski dom«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« se sprejemajo na velesejmu v našem paviljonu poleg paviljona M. Ondi sc Vam na razpolage tudi vsi navedeni časopisi. Istotam dobite tudi vse informacije, tičoče se naročnine in oglasov.
PRILIKA.
KI JE NI VSAK DAN!
INSERIRAJTE V
VELIKI VELESEJMSKI ŠTEVILKI
»SLOVENCA"!
V NEDELJO, DNE 12. SEPTEMBRA ZAGOTOVLJEN VAM JE NAJPOPOLNEJŠI USPEH
Triperesna deteljica
r Spisal M. Kunčič. — Dnstrira) M. Sedet.
Ko je bil Jožek 6pet na nogah, 6<a se splazila do prvega ogla in prisluškovala na vse strani. Pa ni bilo 6lišati ničesar več. Grobna tišina je spet zavladala v mračnem podzemlju.

Jožka je začela mučiti huda žeja.
•Vsa usta imam že suha,« je potožil. »In kar črno se mi že dela pred očmi. Joj. da bi imel vsaj jiožirek vode!«
Nande ga je tolažil, kakor ga je vedel in znal, čeprav 6am ni bil prav nič na boljšem.
Nekaj časa sta neodločno stala na oglu in premišljevala, kaj naj bi 6torila. Nazadnje je Nande svetoval:
»Preiščiva prav vse rove, nemara je pa le še kakšen izhod iz tega podzemskega groba.«
Krenila 6ta v drug 6tran6ki rov, ki je imel ob 6traneh \«e polno vrat.
UNIO

Premiera pu*tolovnega tllma
Kozak in slavček
v glavnin vlogah: Svetislav Petrovič ln Jarmila Novotna
. TEl. 27-30
SLOGA
Veliki kriminalni film
Za ceno življenja
Carl Ludwig Ulel, Kitty Janizen, Teo Llngen
TEl.
21-24
Premiera! DAN1ELLE DARRIEUX, poznana Iz nepozabnih filmov .Maverllng' in .Taras BulDa', v najnovel-seni nirnu veliaega vesella ln brig mladosti...
Klub zaljublienih dehlel
■&utditawe .16., 19."in 21.".UAX
Zahtevajte v vseh javnih lokalih najboljši dnevnik »SLOVENEC«!
MALI OGLASI
V malib oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženi* tovanjskl oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila — Pri oglasib reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'5Q. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
I0EM2!
3 čevljarske pomočnike,
Steparico ln umbigarico takoj sprejme A. Cernllee, Kranj.	(b)
Kuharica
z dobrim letnim spričevalom se sprejme. Dol-ček. Gosposka ulica 27, Maribor.	(b)
Srečke!
Prodajalci srečk razredne loterije se Iščejo pod ugodnimi pogojt. Ponudbe upravi »Slovenca« pod St. 13.945.	(b)
Razpis
Občina Mirna, srez novomeški razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Prosilci z nižjo srednješolsko naobrazbo naj vložijo prošnje v enem mesecu po objavi tega razpisa. — Občina Mirna.	(b)
Mlinarja (kašarja)
sprejmem. V poStev pride samo tista oseba, ki je popolnoma samostojna v pripravi prosene ln ajdove kaše, po možnosti, da je neoženjen. Ponudbe s prepisom spričeval na: I. Horvattč, Zagreb, Illca br. 69.	(b)
Vzgojiteljica
pertektna v nemščini, najraje absolventka učiteljišča, se sprejme k trem otrokom v starosti B—10 let. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Ljubiteljica otrok« št. 14357.	(b)
(T "i"' »I'' •»» •
\luzbeiscejo
Izurjena perica
ki zna dobro prati, tšče stalno službo v Ljubljani brez hrane in stanovanja. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 14.401.	(a)
Denar
Vrednostne papirje
vseb vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10, tel. S7-BJ
HRANILNE KNJIŽICE
vrednostne - papirje vnov-čuje po najboljši ceni In takojšnjemu Izplačilu — I z p o s Iu j e vse bančne denarne, kreditne tn blagovne posla najkulantneje
ALOJZIJ PLANINŠEK
trg. ag. bančntb poslov Ljubljana, Beethovnova ulica 14-1 — telefon 35-10
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica št 40
vnovčuje HRANILNE) VLOGE bank In hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute tn zlatnike po najvišji dnevni ceni.
MHTnrrrl
ODDAJO:
Parna pekarna
v Ljubljani sc odda v najem. »Tehna«, Ljubljana. Mestni trg 25.	(n)
ODDAJO:
Na Mirju
oddam lepo opremljeno in strogo separirano sobo po zmerni ceni. Marmontova ulica 27.	(s)
OBIEEB
Motorno kolo »Puch«
St. 250, v prav dobrem stanju, ugodno naph>daj. Galjevica 13, Ljubljana, f
Za šolarje
obleke, perilo, Hubertua-plašče Itd. Dober nakup. Presker, Sv. Petra c. 14. Ljubljana.	(1)

iJbolJSI trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva I. Pogačnik
SohartCif« S Telefon 20-99
B3SSS3
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obražen) posredovalce — Cesta 29. oktobra št «, telefon S7-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih tn stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščen graditelj tn aod-ll cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p
I
Kupimo
»Excenter« prešo
za 40—70 ton pritiska ku-J plm. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ekscen-ter« 14.402.	(k)'
Hidravlično prešo
za olje kupim ali pa celo pripravo za Izdelavo olja Iz koščlc. Adolf 21čkar, Zagreb, Vrhovec 1.
Pouk
Tečaji nemščine
v Delavski zbornici. Večerni za odrasle, dnevni za mladino. IV. stopnišče pritličje levo. (Iz Čopove ulice, pred kavarno), (u)
Dva dijaka
sprejmem. — Pukelsteln, Sv. Petra cesta 46. (D)
Radio
Programi Radio Ljubljana t
Sobota, II. septembra: 12 Cimerrnanov trio m 13.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila —, 13.U) Druga za drugo plošče hitijo, vse pa za boljšo voljo skrbijo — 14 Vreme — 18 Akademski pevski kvintet — 18.40 Dvotirna proga Zidani most—Zagreb (g. iug. Rudolf Spindler) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik Ruda Jur-čec) — 20.30 »Hladna jesen ic prihaja...« Pisan sejemski večer. Besedilo napisal Jernej 2užnik. Sode, lujejo: Cimermanov šramei. Akademski pev. kvintet, člani Rad. igr. družine. Vodi gosp. Savo Klemenčič —< 22 Cas, vreme, poročila, spored r- 22.15 Radijski ork.
Drugi programit
Sobota. 11. septembra: Belgrad: 20 Kalmanova opereta <Bajadera< — Zagreb: 20 Igra —■ 20.30 Vokalni koncert — 21 Dueti — Dunaj: 19.10 Otroški zbor —i 19.45 Pester večer — 21.30 Bachova skladba — 22.20 Zabavni koncert — Budimpešta: 2n Ve6el večer — 21.21 Vojaška godba — 23 Plesna glasba — Trtt-Mllan: 17.15 Plesna glasba — 21 Igra 21.40 Izbrane pesmi -h Him-Bari: 21 Opera »Norma« — Praga: 19.15 Zabavni večer — 20.45 Plošče — 21.05 Orkestralni koncert — Varšava: 20 Za Poljake v tujini — 21.05 Schumannove balade — 22 Slovanski plesi — Nemške po*ta}e: 20 Narodnosocialistični kongres v Nurnbergo
Šolske potrebščine
zvezke, mape, risalne bloke in deske, risalno orodje, peresa navadna in nalivna, peresnike in peresnice, svinčnike, nahrbtnike, aktovke itd. kupite najceneje v trgovini
H. NIC M A N, L J U B L J A N A, Kopitarjeva ulica 2
Poslovodja
večje podružnice na deželi, samski, s popolnim znanjem manufakture, galanterije, špecerlje ln že-leznlne, prikupen, veSC slov. In nemškega jezika, zmožen položiti kavcijo, se takoj sprejme ali najpozneje do 1. oktobra 1.1. Ponudbe a točno navedbo dosedanjega službovanja poslati upravi »Slovenca« pod »Vesten« 14.355. (b)
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je danes ^ preselila v večnost, dobro pripravljena na pot, naša ljubljena mama, stara mama m tašča, gospa
IVANA HUBAD
VDOVA GIMNAZIJSKEGA RAVNATELJA
Pogreb naše nepozabne mame bo v nedeljo, dne 12. septembra 1937 ob 16 iz hiše žalosti Bleivveissova cesta št. 5 na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja! V Ljubljani, dne 10. septembra 1937.
Dr. Josip Hubad, načelnik upravnega oddelka kraljevske banske uprave, sin; Finca Golia, hči; Mira Hubad roj. Slane, sinaha; Dr. Vladimir Golia, predsednik apelacijskega sodišča, zet; Mira, Slava, Darja in Joško Hubad, Makika Golia, vnuki in vnukinje.
Ariics (liinther:
88
Dušica - Rožamarija
Ha,« krikne teta Ulrika v najhujšem bojnem razpoloženju in krili s svojim dežnikom: »Ljubi sorodniki!«
Ilarro se potuhne, kot bi se zbal udarca.
•Otroka.« opominja teta Marga, »opravita brž! Ostaneva ali pojdiva?«
»Vedve ostaneti! Mar vaju ni Rožamarija tako ljubeznivo prosila? Ali ste /e kdaj videli kaj tako čudno dražestnega? Ustrašila se je tvojega dežnika, da bi kje ne mahnila po meni. Teta Marga, si to opazila? Prestregla ji je roko, ko je teta Uli hotela seči po mojih laseh.«
»Budalost,« zagodrnja teta Ulrika.
■Rad bi videl, da bi bila to budalost,« vzdihne Harro. »Pa žal, temu ni tako. Teta Uli, 6kleniva nocoj premirje! Položi svoj dežnik semkaj k rožam, ki ti jih je pripravila moja Roža! Tu ga boš najbrž zopet našla. Vidve morate torej ostati!«
>Ce nosi mož opasnico, tedaj gotovo pri njem ni vse v redu. to je moje prepričanje, Marga,« nadaljuje teta Ulrika.
O. pri njem je že vse v najlepšem redu. Rožamarija se toliko plaši v novi. tuji hiši. Morale ji malce pomagati, da 6e udomači. Vama na ljubo bo vse storila. Moj Bog. ne otežkočajte mi preveč! — Potrebujem vaju. — Teta Marga. poglej malo, kaj dela Rožamarija. jaz se moram malce porazgovo-riti s teto Ulriko.«
Teta Marga ga udari nalahno in bodrilno na lice ter odide.
Harro se vrže na stol. teta Ulrika pa sname svoj klobuk in 6Voje rokavice.
»Ilarro. ti 6i budalo!«
»Da. to sem! Pa bolje budalo nego navihanec. Poglej. Rožamarija je še v nekem pogledu otrok. Matere nima. da bi razumno z njo govorila. Sicer pa tega tudi ni treba, je bolje tako.«
»Hm.«
»Gotovo je bolje. Ne bo ničesar jx>grešala, nič se ji ne bo zdelo čudno. Rožamarija ima lastno spalnico, v njej 6toji 6amo njena postelja. To se ji zdi 6amo ob sebi umevno. Njena mačeha jc odurna dama.«
»Nališpana kol 6ejmarska lutka! Hotela mi je imponirati. Ha!«
»No, Rožamarija jc z njo doživela nekaj zelo hudega. Nisem mogel izvedeli, kaj je lo bilo. Najina poroka je bila določena za prihodnje lelo, ko bo Rožamariji dvejset let.«
»Premlada, mnogo premlada!« —
»Zdaj ji je devetnajst let. Še danes se jc Rožamarija vznemirila zaradi svoje mačehe. Meni jc bilo to nedoumljivo. Mogoče ima Rožamarija pre-bujno fantazijo in si je zopet nekaj dontišljevala.
»Tej ženi. ki vsakemu zadi stoječemu moškemu. dovoljuje, da ji sme pogledati do želodca, ni zaupati. Toda umetnikom je morda to povšeč. Pogansko!«
»Naj si bo, kakorkoli. Ali ima Rožamarija prav al' ne. mržnja pač obstaja in obe dami ne moreta več skupno živeti.
Toda kam z Rožamarijo? K svoji teti v Baden ne more. Ta si je namreč zlomila nogo in 6e zdravi pri čudodelniku v Goggingenu.«
Premolk.
»Hm, Hm,. Da, da! Budalo si pa vendarle Harro! In kako dolgo naj to traja?«
»Dokler ni Rožamariji dvajset let. Seveda ne gre točno za dan. Pred enim letom je stala Rožamarija že ob robu groba«.
»Kaj pa ji je bilo?«
»Srčna bol in zopet 6rčna bol. Nihče je nc doume. Saj boš uvidela ...«
»... Da si norec in da si ei nekaj naprtil, česar ne boš zmogel.«
»Dal sem častno besedo!«
s>To je še večja bedastoča.«
Zadene le mene Ona ne bo ničtsar pogrešala in čas mine. Tedaj hočeva slaviti poroko. To
bo slavje!... Rožno 6lavje! Danes seveda so me komandirali in pozdravljali, sem in tja porivali, 60 strmeli vame, kot v novo žival v zvermjaku. In pri vsem lem neprijetni občutek, da mislijo vsi na denar, katerega vlačim s seboj tako mukoma in škripajoč z zobmi. — Ba — nikar na to misliti!«
»Harro, če hočeš ti tarnati v 6vojein začaranem, zlalem gradu in s svojo princeso marjetico ... Zastonj je smrt in še to plačaš z življenjem. Ni sleherni poročnik v rezervi in razvalin-ski posestnik toli srečen, da bi si priboril princeso. Za njo se da tudi kaj takega pretrpeti. Ha!«
»Teta Ulrika. ti si mi v uteho od nog do glave! Jeklena kopel si! Vendar ni boljšega od ljubih sorodnikov. Zdaj pa pridi k Roži! i>icer bo mislila, da me ves čas kregaš.«
»Za ušesi jih pa vendarle imaš, Harro,« mu reče teta Ulrika. ko stopata složno dol v obednico, kjer ju že čaka pogrnjena miza in na njej velik šopek jesenskih vijolic.
Rožamarija je odlična gospodinja. Malce jc 6icer še razburjena, toda brezhibna.
Teta Marga je znova oživela in se ie danes za vse zanimala, kar je videla in slišala. Malo so še posedeli v sobi za kuhanje, kar je izjavil Harro. da so take slovesnosti zelo utrudljive in da hočeta teti Rožamarijo spremiti v njeno spalnico. Nikar naj ne pozabi, kar se ji bo sanjalo, kajti ona je prva. ki bo v tej hiši spala...
»Toda, kje boš pa ti. Harro?«
»Jaz še vedno spim v svojem ateljeju, na moji stari postelji. Vzel sem jo s seboj iz razvalin. — Rožamarija. ti se vendar ne boš bala?«
»O, gotovo ne! Toda bilo bi prav lepo. če bi še ostali teti za trenutek pri meni.« In Rožamarija se mu nasmehne. »Lahko noč.« mu želi vsa srečna in blažena. »Na svidenje jutri,« mu še za-kliče v slovo.
Teti pa sta spremili Rožamarijo in »e dve okorni, stari dami sta videti kot otroka z novo lutko. Gladita ji roke, občudujeta njene zlate lase
in stojita ob njenih blazinah ko dve dolgi, črni stražarki. In mlada duša te nove hiše jc prvič zadihala. —
XXVIII. MOLK.
Naslednjega jutra se je prikazala Rožamarija lepa in sijajna kot majniško jutro. Teta Ulrika pa je zrla mrko, kot črn, z nevihto grozeč oblak. Ko jo je Harro ljubeznivo vprašal, kako si ie odpočila, mu je liinoma segla v lase. Mesto nje je odgovorila teta Marga:
»Ne bi verjel. Harro, kako imenitno zna plesali teta Ulrika. Kakor gazela Toda ni se pomirila, dokler ni z obrisačo zakrila tvoje umetnine!«
»Rožamarija! Upam, da nisi o lem ničesar vedela, kakšen nočni pokoj mi je pripravil moj ljubeznivi nečak.«
»Rožamarija pogleda vsa vznemirjena telo Ulriko: »Ne vem...?«
In teta Marga veselo pripoveduje:
»Uli je prižgala nočno svetilko in se povzpela v posteljo. Kar jo slišim godrnjati: ,To je pa že od sile!" V tem trenutku sem pa tudi jaz zapazila v svoji opaženi dolbini svojo lastno 6liko Meni si sicer laskal, Harro, česar pa Ulrika o 6voji sliki ne trdi.«
»Vidve sta vendar dobra duhova thorsteinske hiše, in zato je čisto pravilno, ako vajini eliki krasita sobo za lete. Ker prababic, žal, nimamo, me moreta prav razumeti in priznati mojo nežno vljudnost.«
»Nežno vljudnost! Ce kdo od mene zahteva, naj počivam nasproti samemu 6ebi,« zagodrnja
»Vrinila se je pomota,« nadaljuje Harro. »Ti bi morala spati v postelji, nad katero visi slika prababice Marge in Marga v tvoji postelji. Vidve sta vendar nerazdnižljivi. Kako to boli, če 6e človeku podtikajo zle namere!«
»In še v okviru rumenega lesa kakor malik,« moleduje teta Ulrika.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čet
izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčič