PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovimi /a rAl\ !• Abb. postale I eruppo - Ldlil 4U IlF Leto XXI. St. 57 (6035) TRST, torek 9. marca 1965 NOV KORAK ZDA ZA RAZŠIRITEV VOJNE V JUGOVZHODNI AZIJI Izkrcanje 3.500 ameriških mornarjev v Danangu Bonska vlada ponudila Izraelu IZREDNA TISKOVNA KONFERENCA V BONNU Novi napadi ameriških letal na Severni Vietnam Sedaj je v Južnem Vietnamu 27.000 ameriških vojakov - Oster komentar «Izvestij» in Tassa - Južnovietnamska osvobodilna fronta sprejema pogajanja s pogojem, da se ameriški vojaki umaknejo SAJGON, 8. — Danes so uradno javili, da se je v Danangu izkrcalo 1400 mornarjev od skupnih 3500, ki so jih ZDA sklenile poslati v Južni Vietnam. Takoj po izkrcanju so mornarji zavzeli položaje blizu ameriškega letalskega oporišča v Danangu. S prihodom 3500 mornarjev bo število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu naraslo na 27.000 mož. Mornarje so pripeljale štiri velike vojne ladje, ki pripadajo ameriškemu sedmemu brodov-Ju. Ladje so se približale Danangu ponoči. Zgodaj zjutraj so se vsidrale pred obalo in mornarji so se začeli izkrcavati z izkrcevalnimi čolni. Ves dan so vojaki razkladali vojni material z ladij in razkladanje so nadaljevali tudi ob mraku. Gre za težke 'tanke, lahka o-klepna vozila, tovornjake in topove. Hanojskt radio pa je nocoj javil, da je davi ob 10.30 po krajevnem času skupina šestih ameriških in južnovietnamskih letal bombardirala in obstreljevala neko vas severno od demilitariziranega področja na ozemlju Severnega Vietnama. Letala so bombardirala in obstreljevala omenjeno področje \ več kot deset minut. Več oseb je bilo ubitih in nastala je precejšnja škoda. Komisija severnovietnamske vojske za povezavo je poslala protest predsedniku mednarodne komisije za Vietnam. Poleg tega protestira komisija proti prihodu ameriškega vojaškega predstavništva, ki mu poveljuje general Johnson, ter zaradi izkrcanja dveh bataljonov a-meriških mornarjev v Danangu. Predstavniki Indije m Poljske v nadzorstveni komisiji za Vietnam so objavili posebno poročilo, v katerem poudarjajo, da je ameriško bombardiranje Severnega Vietnama 7. in 8. februarja kršitev ženevskih sporazumov. Predstavnika omenjenih držav pozivata sopredsednika konference, naj takoj pozoveta vse prizadete države, naj si prizadevajo za zmanjšanje napetosti na tem področju. Predstavnik Kanade, ki je tudi član nadzorstvene komisije, pa pravi v posebni izjavi, da so ameriški napadi ((neposreden rezultat napadalne politike hanojske vlade v Južnem Vietnamu«, in dodaja, da je ((prenehanje sovražnosti Severnega Vietnama prvi pogoj za vzpostavitev miru v Vietnamu«.' Britanska vlada je enostransko objavila to posebno poročilo, ker se sovjetska vlada ni hotela pridružiti njenemu predlogu, naj bi sporočilo objavili skupno. idzvestija« komentirajo danes prihod novih ameriških mornarjev v Južni Vietnam in poudarjajo, da se ((ameriški imperializem znova predstavlja kot blazen napadalec in kot mednarodni žandar. Pentagon je sprejel ta izzivalni sklep ne oziraje se na zahteve miroljubnega človeštva in je s tem še bolj iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiniiHHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiimmiiiiiiiii SPOROČILO 0 RflNKOVIČEVIH RAZGOVORIH V KAIRU Za skupne napore nevezanih v korist miroljubnega sožitja Obsodba tujega vmešavanja v jugovzhodni Aziji in Kongu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Podpredsednik republike Aleksander Rankovič, ki se je danes popoldne po sedemdnevnem uradnem obisku v ZAR vrnil v domovino, je ob prihodu v Beograd izjavil, da se je med razgovori z voditelji ZAR, posebno s predsednikom Naserjem, ponovno prepričal, da so narodi Jugoslavije in ZAR preizkušeni prijatelji in zavezniki v borbi za mir in enakopravno mednarodno sodelovanje. »Skupno smo prišli do sklepa, da je za odstranjevanje sedanje nevarnosti na svetu tudi nadalje potrebna koordinirana akcija držav, ki so lani oktobra v Kairu sprejele program za mir in mednarodno sodelovanje,« je poudaril Rankovič in dodal, da so med razgovori dosegli enakost pogledov obeh držav o številnih med- Ameriška vlada je do kraja odvrgla krinko v zvezi s svojo intervencijo v Južnem Vietnamu. Sedaj se ne govori več o «voja-škili svetovalcih«, temveč o neposrednem posegu ameriške vojske v vojni proti južnovictnamskemu osvobodilnemu gibanju. Včeraj se je v južnovietnamski luki Da-nang izkrcala prva skupina od skupnih 3500 mornarjev, ki jih bodo uporabili v vojni proti osvo-dilnemu gibanju. S tem je število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu narastlo na 27.000 mož. Poleg tega so ameriška letala včeraj znova bombardirala in obstreljevala nekatere kraje Severnega Vietnama. Agencija TASS ugotavlja, da je ameriška vlada napravila nov korak na poti razširitve spopada v Indokini, ter dodaja, da to kaže, da Američani ne morejo več računati na juž-novietnnmsko vojsko. Veliko presenečenje je v diplomatskih krogih izzvala včerajšnja izredna tiskovna konferenca bonskega tajnika za informacije von Haseja, ki je sporočil, da je Donska vlada sklenila ustaviti gospodarsko pomoč ZAR in da ne bo več sodelovala pri financiranju druge faze egiptovskega petletnega načrta. Hkrati je sporočil, da je Bonn ponudil Izraelu navezavo diplomatskih odnosov. V Kairu in v vseh arabskih državah so ostro reagirali in so sklicali za danes skupno posvetovanje v Kairu. Maroški kralj Hasan pa je odpovedal svoj obisk v Bonnu. Medtem pa je prispel v Bonn predsednik britanske vlade Wil-son na razgovore s kanclerjem ■ Rrhardom. Po celodnevnih razgovorih pa se ugotavlja, da ni opaziti nobenega konkretnega rezultata teh razgovorov. V ameriški državi Alabama je znova zavladal še hujši teror proti črncem. Ti so v nedeljo začeli miren pohod iz Selme do Mont-gomeryja. Toda policaji rasističnega guvernerja VVallacea so jih surovo napadli in hudo pretepli. Proti takemu ravnanju so protestirali številni člani kongresa, zvezni preiskov.alni urad pa je uvedel preiskavo. Črnski voditelj King je sporočil, da bodo črnci danes ponovili poskus pohoda do Montgomeryja. narodnih vprašanjih. V skupnem sporočilu, ki je bilo objavljeno po končanem obisku Rankoviča v Kairu, se potrjuje privrženost obeh držav načelom in priporočilom beograjske in kairske konference in se poudarja potreba skupnih naporov nevezanih držav za likvidacijo vseh oblik dominacije in neenakosti med narodi, za dosledno izvajanje načel miroljubnega sožitja za napredek in mir na svetu. V razgovorih sta podpredsednik Rankovič in podpredsednik ZAR Mohiedin izrazila zaskrbljenost za. radi povečanja mednarodne napetosti, do katere je prišlo posebno z zadnjimi dogodki v jugovzhodni Aziji, ki ogražajo svetovni mir. Opozarjajoč na posledice tujega vmešavanja v notranje zadeve Juž. nega Vietnama in uporabe politike sile podpredsednika ZAR in Jugoslavije pozivata na dosledno izvajanje ženevskih sporazumov o In-dokitajski in na začetek pogajanj, da se doseže rešitev v skladu z dolgoletnimi stremljenji vietnamskega ljudstva po svobodi, miru in neodvisnosti. Državnika sodita, da bi nujna akcija nevezanih držav lahko prispevala k mirni rešitvi v Vietnamu. Podpredsednik Rankovič in Mohiedin sta obsodila tudi imperialistično intervencijo v Kongu in izrazila upanje, da bodo napori Organizacije afriške enotnosti za zagotovitev pravic ljudstva Konga in ukinitev politične intervencije dosegli pozitivne rezultate. B. B. približal nevarnost nove svetovne vojne«. Agencija Tass pa objavlja komentar, v katerem pravi, da «prihod ameriških mornarjev v Južni Vietnam konkretizira važno etapo v zgodovini indokitajske krize. To je trenutek, ko je VVashington sklenil odkrito intervencijo njenih sil na tem področju in se je odpovedal fikciji vojaških svetovalcev«. Agencija nadaljuje, da je Wa-shington napravil nov korak na po. ti razširitve spopada v Indokini. «To pomeni, da Američani ne morejo več računati na južnovietnam. sko vojsko. Mornarji so sedaj namenjeni na strateško važne kraje Južnega Vietnama, toda nihče ne more jamčiti, da jih ne bodo poslali tudi drugam.« Na koncu pravi agencija, da prihod dveh ameriških bataljonov v Danang pomeni novo kršitev ženev. skih sporazumov o Indokini in nov prispevek k zaostritvi krize na tem področju. Posledice te nove ameriške politike v Indokini bi mogle biti zelo hude.« Podpredsednik stalnega odposlan, stva južnovietnamske osvobodilne fronte je v Pekingu na tiskovni konferenci zavrnil možnost pogajanj v Vietnamu, dokler se ameriške čete ne umaknejo iz Južnega Vietnama. Na vprašanje, ali bi osvobodilna fronta ugodno sprejela poskuse1 Francije in Sovjetske zveza za sporazumno rešitev, je predstavnik odgovoril: ((Ugodno bomo sprejeli dobre usluge tistih, ki skušajo urediti vprašanje Južnega Vietnama na miren način, toda še dalje poudarjamo, da se mora ameriški imperializem umakniti in prepustiti vietnamskemu ljudstvu nalogo, da samo reši svoje notranje spore.« bah, ki proizvajata 90 odstotkov so zjutraj govorili o obrambni stra- bakra v Čilu. Politični tajnik italijanske de-mokristjanske stranke Rumor je poslal Feiju brzojavko s čestitkami. Brez rezultatov Wilsonovi razgovori v Bonnu BONN, 8. — Predsednik britanske vlade Harold Wjlson. je prišel danes iz zahodnega Berlina v Bonn kjer je začel razgovore s kanclerjem Erhardom. Zunanji minister Stevart pa se je razgovarjal z bonskim zunanjim ministrom Schroe-derjem. Prvi del razgovorov se je začel ob 9.30 in se je končal okoli poldne. Prvi dan angleško-nemških razgovorov se je zaključil pozno popoldne. Na kosilu, ki ga je priredil kancler Erhard, je ta omenil, da je svoj čas predsednik britanske vlade Attlee «nudil roko Nemčiji po porazu«, in je dodal, da bo danes medsebojna dobra volja nedvomno omogočila zbližanje stališč tudi v primerih, kjer se še ne strinjajo, zlasti kar se tiče morebitnega ((razredčenega« področja in morebitnega novega sistema evropske varnosti. Kancler je pripomnil, da tegiji (zlasti na jedrskem področju) in o gospodarskih zadevah, zlasti kar se tiče delitve Zahoda na zahodnoevropsko gospodarsko skupnost in EFTA. Pozneje je predstavnik vlade von Hase izjavil, da sta Wilson in Erhard govorila davi tudi o nemški združitvi. Zunanja ministra pa sta ločeno govorila o tem in tudi o atlantski obrambi. Finančna ministra obeh vlad sta govorila o stroških za vzdrževanje britanskih čet v Zahodni Nemčiji. Po jutranjih razgovorih sta Wilson in Stevart obiskala predsednika republike Luebkeja. Wil-son je nocoj sprejel v britanskem poslaništvu podpredsednika socialdemokratske stranke Erlerja. V britanskih pooblaščenih krogih izjavljajo, da ni opaziti nobenega konkretnega rezultata po današnjih razgovorih med Wilso-nom in Erhardom. Dodajajo pa, da so zadovoljni «z osebnim u-■spehom Wilsona, kateremu je u-spelo razpršiti dvome, ki bi jih mogli imeti Nemci glede namenov laburistov do nemškega vprašanja*. BUENOS AIRES, 8. — Danes se je v argentinski prestolnici začela 45. konferenca medameriškega odbora za trgovino in proizvodnjo. Na konferenci bodo analizirali probleme o proizvodnji, industriji in trgovini v Latinski Ameriki. navezavo diplomatskih odnosov Danes v Kairu posvetovanje predstavnikov arabskih držav - Kralj Hasan odpovedal obisk v Bonnu - Irak odpoklical svojega poslanika iz Bonna - Naserjev govor BONN, 8. — Državni tajnik za informacije von Hase je včeraj na izredni tiskovni konferenci sporočil, da je bonska vlada sklenila ustaviti gospodarsko pomoč ZAR in da ne bo več sodelovala pri finansiranju druge faze egiptovskega petletnega načrta, ne bo dajala ZAR nobene denarne pomoči več in tudi ne bo jamčila pogodb privatnih družb z ZAR. Hkrati je von Hase sporočil, da je bonska vlada pripravljena navezati redne diplomatske odnose z Izraelom. Sinoči je prispel v Tel Aviv zahodnonemški poslanec Kurt Birrenbach, ki se je danes razgovarjal s predsednikom vlade Eškolom. Izraelska informacijska agencija poroča, da je Birrenbach prišel v naj večji tajnosti in da njegovo ime ni bilo na seznamu potnikov v letalu. Opazovalci so mnenja, da je na-loga Birrenbacha razpravljati o sporu v zvezi z odločitvijo Bonna, da prekine dobavljanje o* rožja Izraelu ter o navezavi diplomatskih odnosov med obema državama. Glavna Izraelske stranka opozicije «Heruth» (nacionalistična) je predložila nujno resolucijo parlamentu, s katero zahteva, naj ne zavrne zahodnonemški predlog za navezavo diplomatskih odnosov. Kairski tisk objavlja na prvih straneh sklep bonske vlade, da naveže diplomatske odnose z Izraelom. «A1 Ahram« piše, da včerajšnje sporočilo Bonna pomeni ((naiven in neumen poskus ločiti ZAR od ostalih arabskih držav, pri čemer se pozablja, da vidijo arabske množice v dobavljanju nemškega orožja. Izraelu izdajstvo in bodljaj v hrbet«. «Nemci niso upošte- vali, da so Arabci na nedavnem sestanku ministrskih predsednikov že določili svojo politiko za primer navezave diplomatskih odnosov med Bonnom in Izraelom. Pozitivna stran včerajšnjega sporočila Bonna, dodaja «A1 Ahram«, je v dejstvu, da je nemška vlada ponovila, da namerava ukiniti dobavo orožja Izraelu«. «A1 Ahbar« pa piše: »Končno je kancler Erhard odvrgel krinko in odkrito izzval Arabce. Faza, v kateri je Zahodna Nemčija svirala motiv tradicionalnega arabsko - nemškega prijateljstva, je mimo«. Jutri se bodo sestali v Kairu stalni predstavniki arabskih državnih poglavarjev in bodo razpravljali o odnosih arabskih držav z Zahodno Nemčijo ter o zahtevi iraške vlade, naj bi v najkrajšem času sklicali sestanek državnih poglavarjev, da zavzamejo odločno stališče do Zahodne Nemčije. Kairski list «A1 Miša« piše, da sc nekatere arabske države predlagale, naj Arabci znova proučijo svoje odnose z Bonnom «za morebitno priznanje Vzhodne Nemčije kot predstavnice vsega nemškega ljudstva«. Iz Bonna poročajo, da je bil egiptovski poslanik že sinoči obveščen o sklepu bonske vlade in da bodo danes uradno obvešče- Absolutna večina za demokristjane v Čilu - 3 SANTIAGO, 8. — Pri včerajšnjih volitvah v Čilu so demokristjani dobili absolutno večino v poslanski zbornici. Dobili so 82 sedežev. Notranje ministrstvo je objavilo naslednje podatke: Demokristjani 82 sedežev, radikalci 20, komunisti 18, socialisti 15, liberalci 6, konservativci 3, Padena (levičarsko gibanje) 3. Pri volitvah za senatorje (volili so samo za 21 sedežev od skupnih 45) je izid naslednji: demokristjani 12, radikalci 3, socialisti 3, komunisti 2, Padena 1. Radikalci so zgubili 17 sedežev v parlamentu. Komunisti, ki so na tretjem mestu, so pridobili dva sedeža, socialisti pa so pridobili enega. Največji poraz so doživeli liberalci in konservativci. Prej so imeli skupno 42 poslancev, sedaj jih imajo samo 10. Predsednik Eduardo Frei je govoril z balkona vladne palače množici, ki se je zbrala pred poslopjem. Frei je bil izvoljen lanskega septembra .z 58 odstotki glasov. V prejšnjem parlamentu je razpolagal z manjšino 28 poslancev od skupnih 174 in štirih senatorjev od skupnih 45. Sedaj, ko je njegova stranka dobila absolutno večino, bo lahko predložil parlamentu tri načrte zakonov, ki jih je umaknil januarja, ker ni sprejel dodatkov, katere je predlagal kongres. Zakoni se nanašajo na uvedbo davka na kapital, na reformo ustave, da se okrepi izvršilna oblast, in na u-stanovitev posebnega ministrstva, ki naj bi vzgajalo kadre za vodstvo in upravljanje državnih zadev. Vlada namerava predložiti tudi zakon o udeležbi čilskega kapitala pri dveh ameriških druž- . •■■UMI M ■ ■ ■ 111 • III ■ || I ■ 111| VLADA SPREJME DANES NOVE UKREPE PROTI KONJUNKTURI V poslanski zbornici se začne danes razprava o nezaupnici poslancev KPI Predsednik republike Saragat sprejel ministra Pieraccinija in Colomba - Vodstvo KPI objavi danes svojo oceno zaključkov «posvetovalne» konference 19 komunističnih strank v Moskvi RIM, 8. — Predsednik republike Saragat je sprejel danes na razgovor ministra za državni proračun Pieraccinija in zar kladnega ministra Colomba, ki sta mu poročala o stanju italijanskega gospodarstva in o ukrepih, ki jih vlada namerava sprejeti, da bi premostili sedanjo gospodarsko recesijo, zlasti na področju gradbeništva in v tekstilni ter kovinarski industriji. Na zakladnem ministrstvu so se danes ponovno sestali ministri Pieraccini, Tremelloni, C olombo in Mancini, da bi ob prisotnosti guvernerja državne banke Carlija, proučili ukrepe, ki jih bo ministrski svet sprejel na svoji jutrišnji seji. Krajši sestanek teh ministrov bo še jutri pred sejo ministrskega sveta. V zvezi s sejo Zahodnoevropske zveze (ZEZ) je zunanji minister Fanfani sprejel danes glavnega tajnika ZEZ veleposlanika Iweinsa D’Eechhoutta, zatem pa še italijanskega veleposlanika v Londonu Guidotti-ja, ki je stalni predstavnik I-talije pri ZEZ. Da bi se udeležila seje ZEZ, sta prispela danes v Rim tudi angleški zunanji minister Stewart, ki ga spremljajo njegovi ožji sodelavci, in belgijski zunanji minister Hen ry Favat. Jutri bo predsednik poslanske zbornice Bucciarelll Ducci prečital sporočilo predsednika vlade Mora o preosnovi vlade, Isto sporočilo pa bo podpredsednik senata Zelioli Lanzini prečital v senatu. Za tem bo v poslanski zbornici začela se ..................................................................lilliMiniMlIlimilllliimilllliiiililimii...... RASISTIČNI TEROR V ALABAMI Surov nastop policije proti črncem v Selmi Policaji so udeležence protestnega pohoda surovo pretepali - Številni demonstranti v bolnišnici - Danes bodo pohod ponovili - Člani kongresa so ostro obsodili ravnanje policije žilnimi bombami več sto črncev, ki so korakali v prevodu in so bili namenjeni v Montgomery. Kakor je znano, je tudi Mar-trn Luther King opozoril predsednika Johnsona, da bodo črnci nadaljevali svojo akcijo, dokler ne dosežejo uveljavitve svojih pravic. V soboto je večja skupina belcev korakala pred sodiščem v Selmi, da podprejo zahteve črncev. Rasisti so demonstrante napadli in eden od njih je bil ranjen. Med včerajšnjim sprevodom črncev so policaji surovo pretepali udeležen-ce sprevoda. Martin Luther King je danes sporočil v Atlanti, da bodo črnci iz Selme v torek ponovili poskus pohoda na Montgomery in sprevod bo vodil on. Sporočil je tudi, da bo zahteval od zveznega sodišča, naj takoj nastopi, da prepreči guvernerju Wallaceju, da bi onemogočili črncem pohod proti Montgomeryju, ki je oddaljen 80 kilometrov od Selme. Zvezni preiskovalni urad je uvedel preiskavo o načinu, kako so policaji države Alabame in policaji iz Selme ravnali proti demonstrantom. Policaji so med vzklikanjem belih rasistov uporabljali proti črncem biče, palice in solzilne pline. Nad trideset črncev je bilo ranjenih. Veliko število demonstrantov, med katerimi so bile tudi zenske in otroci, pa je bilo opečenih zaradi plinov. Agenti FBI v Selmi so dobili ukaz od pravosodnega ministrstva v Washingto-mi, naj ugotbvijo, ali so policijski agenti neupravičeno uporabljali silo proti demonstrantom. Guverner Alabame Wallace je dal policijskim agentom ukaz, naj za vsako ceno preprečijo pohod proti Montgome-ryju. Zaradi tega je proti demonstrantom zelo surovo nastopilo ve-i _ liko število agentov in državnih I krini so bili včeraj. Dodal je, da policajev. Več ranjenih črncev so I je bil včeraj napaden v Selmi tudi morali sprejeti v bolnišnico. Ne-1 en agent FBI in da je med napa-katerl imajo razbito črepinjo. Lut- dalci verjetno pomočnik nekega her King je izjavil, da je v Ala-1 šerifa. bami zavladal teror. Člani obeh zbornic kongresa so danes ostro obsodili ravnanje policije v Alabami proti črncem. V Washingtonu so javili, da bo jutri odpotovalo v Salmo petdeset cerkvenih voditeljev, da se pridružijo pastorju Kingu na čelu novega sprevoda. To je danes javil državni svet cerkva. Republikanski senator Javits je izjavil v senatu, da je alabamska policija začela izvajati teror. V predstavniški zbornici je demokratični predstavnik Barratt 0’Ara primerjal alabamsko policijo nacističnim napadalnim enotam: demokratični predstavnik tVUliam Ryan pa je obtožil zvezno vlado brezbrižnosti, ker ni zaščitila demonstrantov. Pravosodni minister Kazenbach je časnikarjem izjavil, da bo zvezna vlada storila, kar bo mogla, v okviru stoje omejene oblasti, da prepreči ponovitev incidentov, ka- splošna razprava v zvezi z nezaupnico, ki so jo predložili poslanci KPI. Po razpravi, ki se bo zaključila v četrtek zvečer, bo predsednik vlade poročal o političnem sporazumu, ki so ga dosegli med strankami vladne večine in o omenjeni vladni preosnovi, hkrati pa o tem, kaj namerava vlada storiti, da bi premagali sedanjo neugodno gospodarsko konjunkturo. Za tem bodo sledile glasovalne izjave in poimensko glasovanje o nezaupnici. Med razpravo o nezaupnici bo vlada predložila parlamentu zakonski osnutek, ki bo vseboval različne ukrepe za poživitev gospodarske dejavnosti na vseh tistih področjih, ki jih je kriza najbolj prizadela. Vlada ne bo zahtevala le. da poslanska zbornica dopusti nuj-nostni postopek za odobritev tega »večstranskega« zakona, ampak da hkrati imenuje posebno komisijo, v kateri bodo zastopane vse parlamentarne skupine, da bi se tako izognili, da bi zakonski osnutek moral skozi več komisij, kar bi zahtevalo mnogo časa. S tem zakonskim osnutkom bodo: 1. poenostavili z zakonskimi odloki birokratske postopke za odobritev in izvrševanje javnih del; 2. država bo prevzela nase v še večji meri breme za socialne dajatve; 3. izdatno fi-nancirali gradbeništvo preko konzorcija za javna dela; 4. odobrili davčne razbremenitve v korist tekstilne industrije in gradbeništva; 5. priznali posebne davčne olajšave za razvoj živinoreje. V nedeljo so bili številni govori vidnejših političnih osebnosti vladne večine in desne ter leve opozicije, v katerih so obravnavali de-javnost vlade na področju gospo darstva in politično vsebino vladne preosnove. Govorniki vladne večine so izrazili zaupanje, da bo moč premagati sedanje težkoče gospodarstva, glede političnega sporazuma pa se, kljub zmernemu zadovoljstvu, izražajo pridržki glede vprašanj, ki so še nerešena. Bro-dollni (namestnik tajnika PSI) Je dejal med drugim, da Je vladna preosnova dala «vsaj tri pozitivne rezultate: potrditev prvotnega pro-grama levega centra; gospodarsko politiko in nove ukrepe proti konjunkturi; novo vodstvo italijanske zunanje politike«; glede ostalega pa da so tu «resna vprašanja, ki jih je treba rešiti s čutom odgovornosti vseh«. La Malfa je poudaril nujnost sindikalnega ((premirja«, ker je le tako moč zavarovati de-lavsko zaposlitev; da pa to ne po-meni «zapoi'e» nad mezdami, kakor to zatrjuje CGIL. Viglianesi (UIL) in Coppo ter Scalia (CISL) pa sta zagovarjala nujnost sodelovanja med sindikati In vlado ter tesne povezanosti med ukrepi proti konjunkturi in smotri gospodarskega načrtovanja. Desna opozicija ne veruje v trdnost sedanje vlade in zatrjuje, da hi le splošne volitve mogle ostva-riti «nov položaj« v Italiji. Za Co-vellija smo pred vlado «trajne krize«. Za levo opozicijo pa je levi center doživel popoln polom in edi. ni izhod je «nova politika in nova večina« od KPI, PSIUP in PSI, do katoliške levice. Danes je bila seja vodstva KPI, na kateri je Berlinguer poročal d potovanju delegacije v Moskvo, kjer se je udeležila ((posvetovalne« konference 19 komunističnih strank Jutri bodo objavili sporočilo vodstva o rezultatih tega potovanja in o sestankih delegacije KPI s predstavniki drugih komunističnih strank, hkrati z oceno KPI o teh razgovorih. Sporočilo vodstva KPI bodo objavili istočasno s sporočilom o konferenci komunističnih strank, ki ga bodo objavili jutri v Moskvi, V četrtek bo seja vodstva PSI, na kateri bodo proučili politično-parlamentami položaj v zvezi z razpravo o nezaupnici KPI V imenu poslancev PSI bo posegel v razpravo Ferri, glasovalno izjavo pa bo podal tajnik PSI De Martino. Na seji vodstva bodo določili tudi datum zasedanja centralnega odbora stranke, ki mora ratificirati sporazum o preosnovi vlade. Florentinski župan bo sedaj socialist odv. Lelio Lagorio, ki je bil najprej izvoljen s podporo komunističnih svetovalcev, nato pa je podal ostavko ,da bi omogočil dosego sporazuma med strankami levega centra. V začetku se niso mogli sporazumeti, ker sta tako KD, kot PSDI nasprotovala temu, da bi bil spet župan La Pira zaradi njegove naklonjenosti dialogu s komunisti, medtem ko so socialisti podpirali La Piro. Stranke levega centra nimajo večine v občin- skem svetu, ker razpolagajo komaj z 28 svetovalci (KD 18, PSI 6, PSDI 4), opozicija pa z 32 svetovalci (KPI 22, PLI 7, MSI 2 in PSIUP 1). Na današnji seji občinskega sveta v Firencah so bila tri glasovanja, a noben kandidat ni dobil absolutne večine (31 glasov); Lagorio (PSI) je dobil 28 glasov, Fabiani (KPI) 23, Artom (PI,I) 7 in De Santis (MSI) 2 glasova. Tudi ožja volitev med Lagoriom in Fabianijem ni bila uspešna, ker sta prejela isto število glasov, kot pri prejšnjih dveh glasovanjih. Zato bodo volitve ponovili v sredo, ko bo, po prvih dveh glasovanjih, zadoščala relativna večina. Alžirsko orožje osvobodilni vojski v Konju AL2IR, 8. — Alžirski predsednik Ben Bela je govoril danes na zborovanju in je med drugim izjavil: «Ko vam tu govorim, letijo naša letala proti Kongu da izročijo orožje kongoškim upornikom, ki se borijo proti Combeju. Poslali smo orožje in ga bomo še pošiljali. Vedno bomo dajali orožje tistim, ki se borijo ali se bodo borili za isto stvar, za katero smo se borili mi.» ne ostale arabske države. Minister za informacije sudanske vlade je izjavil, da sklep bonske vlade o priznanju Izraela kaže sovražno stališče do Arabcev, ki bi morali odločno reagirati. V Damasku je sirski minister za informacije Izjavil, da bo Sirija prekinila diplomatske odnose z Zahodno Nemčijo v trenutku, ko bo Bonn priznal Izrael in navezal diplomatske odnose s to državo Dodal je. da sirska vlada želi, naj bi vse arabske države zavzele skupno stališče do tega vprašanja. Jordanski zunanji minister se Je danes razgovarjal z bonskim poslanikom in z egiptovskim odpravnikom poslov. Pozneje je sporočil, da bo Jordanija sprejela nasproti Zahodni Nemčiji enake ukrepe, Ki jih bo sprejel ZAR«. Iz Rabata pa poročajo, da Je maroški kralj Hasan sklenil odpovedati uraden obisk v Zahodni Nemčiji, ki je bil določen za 16. marca še davi so v Bonnu objavili dolgo poročilo svojega posebnega dopisnika, ki je trdil, da namerava kralj Hasan obiskati Bonn, kljub krizi v odnosih med Zahodno Nemčijo ln nekaterimi arabskimi državami. Zahodna Nemčija je pred desetimi dnevi dovolila poseben kredit dvajset milijonov mark Maroku in je sporočila, da Je pripravljena na večjo finančno pomoč za gospodar, skl dvig Maroka. Kralj Hasan bo prispel jutri na uraden obisk v U-bijo. Bagdadski radio pa je javil, da je Irak odpoklical svojega posebnega poslanika iz Bonna in zahteval takojšnje sklicanje sveta arabske lige, da proučijo skupno arabsko akcijo proti Bonnu. Iraški zunanji minister je izjavil, da je stališče Iraka, kar se tiče odnosov z Bonnom, popolnoma enako stališču ZAR. Namen Bonna, da naveže diplomatske odnose z Izraelom, ja označil za sovražno dejanje proti Arabcem. Predsednik Naser je govoril nocoj na zborovanju v Kairu. Izjavil je med drugim: ((Nemška zvezna | republika je s svojo izdajalsko politiko pokazala, da je najslabša od imperialističnih držav in da predstavlja neokolonializem. Ta država trdi, da je neodvisna država, medtem ko je od konca druge vojne zasedena po Američanih, Angležih in Francozih«. Naser je dodal, da ne bo komentiral sporočila bonske vlade, ki napoveduje navezavo diplomatskih odnosov z Izraelom, ker je naloga vseh arabskih držav zavzeti skupno stališče glede tega. Pripomnil je, da so na dveh prejšnjih arabskih konferencah na vrhu sklenili revi-dlratl svoje odnose z Zah. Nemčijo, če bo ta priznala Izrael. ((Trdilo se je, je nadaljeval Naser, da so Nemci pomagali Izraelu, ker so Židje trpeli zaradi nacistov, toda ali niso morda zaradi Nemčije trpeli tudi čehoslovakt, Jugoslovani in Francozi? Zahodna Nemčija je ponudila posojila Egiptu, toda zadela ga je tudi z mečem s svoli-mi dobavami orožja Izraelu. Te dobave orožja so bile prekinjene, toda imperializem ni še umolknil in bo še dalje dobavljal orožje«. Zatem je Naser dejal, da le po obisku Ulbrichta v Kairu Zahodna Nemčija trdila, da egiptovska politika odpira pot komunizmu: ((Nikoli nisem videl take nesramnosti v vsem svojem življenju«, je pripomnil Naser in poudaril, na tisti, ki se lažejo in trdijo, da ne dobavljajo orožja Izraelu, nimajo časti in vesti. Naser je takole zaključil svoj govor: »Pripravljeni smo začeti bitko z Izraelom, če bo ta napadel kako arabsko državo. Arabska enotnost je pot za osvoboditev Palestine. Ne bomo vkorakali v Palestino hodeč po preprogah temveč po tleh, ki bodo prepojena s krvjo. Za osvoboditev te dežele moramo okrepiti naše sile ;n storiti to, kar Izrael ne more storiti: mobilizirati pet milijonov vojakov in združiti arabske armade. To je moč doseči samo s trdim in vztrajnim delom. Zapustiti moramo ugodno pot in kreni* ti n p pot dela, žrtev in borbe.« V kraju Roccadena na jugu Italije so razglasili «teden žalosti« iz protesta, ker se oblasti ne briga io da bi poskrbele za gospodarski dvig tega področja s zgraditvijo jezu na bližnji reki Belice kar bi' omogočilo namakanje celotnega tamkajšnjega področja. V znak protesta je Danilo Dolci s ’ skupino drugih ljudi začel sredi trga gladovno stavko. Slika kaže Dolcija nekaj pred mčetkom stavke v spremstvu skupine demonstrantov Kdo je v Montevideu umoril letonsfeejfa nacista Cukursa? *e bi bil ing. Herbert Cukurs umorjen 4. marca ali pozneje, bi mogli domnevati, ali celo sklepati da Je tega nacističnega zločinca likvidiral nekdo, ki ga je razjezila ali celo užalila smešno blaga kazen, ki jo Je dunajsko sodišče izreklo nad drugim znanim nacističnim zločincem, Eichman-novim sodelavcem Rajakovlčem, ki je dobil le dve leti in pol zapora, pa čeprav je bil načelnik organizacije za deportacijo 110.000 holandskih Judov, od katerih so le redki preživeli nacistična taborišča. Ker pa Je bil Cukurs umorjen 33. februarja, pomeni, da ta umor nima s prejšnjim primerom nobene zveze. Sicer pa se ustavimo najprej pri ing. Herbertu Cukursu. Cukurs se je rodil v začetku tega stoletja v Liepaji na Leton-skem. Bržko Je prišel v Nemčiji na oblast Hitler, se Je Cukurs vpisal v letonsko nacistično stranko «Perkonkrus» in postal kmalu desna roka voditelja te stranke Viktorja Rajsa. Ko so Nemci zasedli Letonsko, je vse svoje sile in sposobnosti dal na razpolago nacistom in osebno nadziral izvajanje nacističnih pokolov Judov in tudi antinacistov. Ko so se nacistične sile morale pred Rdečo armado umakniti, je z njimi pobegnil tudi Cukurs, ki se je naselil v Berlinu, da bi tu nadaljeval v svojem poklicu inženirja letalstva Toda tu ni mogel dolgo 0 ,ati. Ko Je Rdeča armada zasedla Berlin, je z družino zbežal v Francijo in se nato kot «begu-n ‘0» umaknil v Južno Ameriko. Da Je bil med največjimi nacl-s' čnimi zločinci, da je spadal v vratu Eichmanna in njemu e-no.klh, dokazuje dejstvo, da so fi na procesu proti največj■«*. m* •'*» «$*»«* **-*»'. ' *:■*?>. (k* » ■:.«• M-Vb.fc** 4«*.» C:«* ?'■. *•■*+•> »:<■* jf: >.<<-*:•. N ^ **.> : < *** **»» i.4 ' • ♦♦ » ♦ ♦♦ 4 %-:**t*t*k j. • ■ :■ v y /,¥. • <* >.* ::• »*•> %«-» M: vrf* ***%>:■*# ***:->> <:*» ; *****■<' ■ *' * •' * ■■ ■ ■ • *'■>> *■■■*■: ■* *A -ict ■&.< >& t «4«-»»* ■■ •'* *»»*« w« ’«*'*»-» Mlitni« ' ■ hi! Štorklje in - pomlad? MILHOUSE, 8. — Prebivalci Sent-heima, vasi v dolini Doller, so imeli priložnost opazovati, kako sta dve štorklji leteli nad vasjo, ki jo še pokriva sneg, ter končno sedli na bore v parku. V Alzaciji javlja prihod štorkelj bližnjo pomlad ln prebivalci so z veseljem pozdravili povratek glasilk pomladi. Hotelski računi z oznako «vsc skupaj» RIM, 8. — Po naredbi ministra za turizem in prireditve Corone je zaradi pospeševanja turizma ENIT že sedaj izdal — torej mnogo prej kot druga leta — letopis «Gli al-berghi dTtalia 1965» s seznamom vseh hotelskih obratov z navedbo kategorije in s cenami. Letopis je sedaj v prvi izdaji izšel v enem zvezku, izšel pa bo tudi v dveh zvezkih. V prvem zvezku druge izdaje bodo hoteli Piemonta, doline Aosta, Lombardije, Trentina-Gornje-ga Poadižja, Veneta, Furlanije-Julij-ske krajine in Ligurije. V drugem zvezku pa bodo hoteli vseh ostalih pokrajin Italije z otoki ter republiko San Marino vred. Zaradi bolj racionalnega obračunavanja so prvič v 78 odst. pokrajin na željo velikega števila italijanskih in tujih turistov uvedli za ceno oznako «vse skupaj« (tut-to compreso). ******** •<** »**« ••>** w «*.*« ♦** .*« ***** *.:***♦, «* m» im, ).»*« iW> s*» ***# *** w *<,** *, ■*»«♦«*» <»«« . <*•** *• *****•>> ***** «•*****> * *♦**«»* *ti **♦. *« ***»!**•« * i§l§t >** *»* ***«'*> Ji***, «!:« M* m •*■**» 1* ********* *» +** ** **** ******* »Si* M* *•***>.** < *»»«M, «** tm **»**t»S* «*,S ********** Neki policijski Inšpektor lz Montevidea pregleduje okrvavljeno skrinjo, v kateri so našli ubitega naci. stičnega zločinca Herberta Cukursa. Na desni pa je druga stran pisma, ki je bilo zraven, s smrtno obsodbo Cukursa Nevsakdanja avtomobilska nesreča CHICAGO, 8. — Ko Je gospa Ir-vin Stone opravila rlakupe, Je stopila v avto, ki je bil ustavljen v bližini. Ko je prevozila še čisto kratek kos poti, je izgubila nadzorstvo nad vozilom ter se možno zaletela v neki avto iste znamke, istega modela in iste barve kakor avto, ki ga je vozila. Ko je izstopila iz avtomobila, ki se Je skoraj spremenil v kup zvitega železa, Je opazila, da je vstopila v avto, ki ni bil njen, ter se zaletela — v svoj avto. Na obeh avtomobilih Je za več kot tisoč dolarjev (okrog 620.000 lir) škode. Nepreviden «siepec» RIM, 8. — Ko so ga na policijskem komisariatu zasliševali, je neki «slepec», misleč, da ga ne vidijo, odprl oči ter si ogledoval okolico. Malo prej ga je neki straž- TOKIO, 8. — Dva mlada Japonca, moški in ženska, sta se povzpela na neko visoko skalo nad reko Nibuch na Južnem Japonskem. Potem šta se krepko polila z bencinom in moški je z vžigalico prižgal njune obleke. Tesno objeta sta potem goreča skočila v reko. Neki ribič je potegnil iz vode njuni zogleneli trupli. IV. kongres političnih deportirancev v nacističnih taboriščih BOLOGNA, 8. — Četrti vsedržavni kongres Zveze bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih bo v Bologni 19., 20. in 21. marca. Glavno poročilo bo imel predsednik senator Piero Caleffi, organizacijsko poročilo pa tajnik Giovanni Me-iodia. Ob tej priložnosti bo tudi razstava o deportirancih. Generalna vaja za izstrelitev «Gemini» CAPE KENNEDY, 8. - Danes dopoldne so opravili generalno preizkušnjo za izstrelitev vesoljske kabine «Gemini». Kakor da bi šlo za pravo izstrelitev, sta bila kapetana Grlssom in Young, prihodnja astronavta, zbujena ob 4. uri, nakar sta se oblekla v vesoljsko obleko ter stopila v kabino, ki je postavljena na vrhu rakete «Titan-2», ki bo po dveh tednih odletela v vesolje. Poskus za dvig, ki bi moral biti ob 14. uri, pa se je zakasnil za dve n uri zaradi neke okvare. Niso povedali, za kakšno okvaro je šlo, toda razeh te majhne ovire niso tehniki našli nobene druge nerednosti. fui/ifjf« v*. qilortnll.ičc IIII lili milil milil iiiiii IIIIIIIIIIII lil lil IIIIIIIIIIIIIIIIMHIII1IIIIIIII1II lil m M Ulili IIIIII lili milil IIIIIIIIII n imun m Smrtne žrtve cestnih nesreč GROSSETO, 8. — Odvetnik Pa-squale Forgione iz Rima, s katerim se je vozila 27-letna Maria Naide Marcesini, je iz nekega ovinka s svojim avtomobilom zavozil v tovornjak, ki je prihajal z nasprotne strani. Tako odvetnik, ki je bil pohabljen in vojni invalid, kot gospa Marcesini sta bila takoj mrtva. SASSARI, 8. — Na cesti kakih 3U km od Sassarija sta izgubila življenje sindikalist ter komunistični pokrajinski svetovalec Giovanni Polo, star 50 let, ter 37-letni Davide Pescatori, predstavnik federacije KPI lz Trsta. (Več o Pescatorl-ju gl. na tržaški strani!) Nesrečo je ugotovila neka policijska patrulja kake pol ure kasneje. Po domnevi policije Je mogoče vozaču Polj postalo trenutno slabo, tako da Je avto s ceste zavozil v neko drevo. Obadva v avtomobilu sta bila takoj mrtva. Gozdni požari v Avstraliji SYDNEY, 8. - Več kot tisoč mož nadaljuje boj proti gozdnim požarom v Novem Walesu, približno 150 km od Sydneya. Oblasti pravijo, da sedaj edino še dež lahko pomaga proti požaru. Med soboto in nedeljo je požar opu-•stošil površino 180 kv. km. Pri tem Je Izgubil življenje eden od prostovoljnih gasilcev. Več kot 500 oseb je sedaj brez hiše. Plaz zasul uglednega milanskega arhitekta MILAN. 8. — Arhitekt Mario Re-ghini, ki je včeraj umrl v St. Moritzu, potem ko ga je podrl snežni plaz, je bil že nekaj let predsednik milanskih arhitektov. Bil Je eelo znan v milanskih univerzitetnih in tehničkih krogih. 2e pred časom je zbral okrog sebe skupino mladih urbanistov za študij problemov Milana in vse dežele. Prosti čas je uporabljal skoraj izključno za smučanje I11 alpinizem. V soboto je odšel v Švico z ženo in sinovoma, ki sta stara 24 in 25 let. Umrl na obisku pri sinu v bolnišnici RIM, 8. — Neki bivši agent javne varnosti, star 68 let, je nenadoma umrl, ko Je šel na obisk k svojemu 31-letnemu sinu v psihiatričnem oddelku bolnišnice. Po stopnicah mu je nenadoma postalo 1 nik našel v bližini postaje Termi- 1 slabo. Uspelo mu je sicer dospeti do govorilnice, kjer je bil še nekaj minut skupaj s sinom. Tedaj pa ga Je zalotila hujša kriza in padel je na tla. Se preden mu je kdo utegnil pomagati, je umrl. Še narašča v ZDA naklada časopisov NEW YORK, 5. - Revija ((Edi-tor and Publisher« navaja, da je ameriško občinstvo v 1. 1964 kupilo milijon in 500.000 izvodov časopisov več kot prejšnje leto. Ta porast predstavlja rekord, ki ni bil dosežen vse od 1, 1946. Prodaja dnevnikov je dosegla preteklo leto 60 milijonov 412.266 Izvodov, kar je za 2,5 odst. več kot 1. 1946. Prodaja Jutranjih listov je narasla za 900 tisoč Izvodov (3,8 odst ), popoldanskih pa 600.000 (1,6 odst.) v primerjavi z 1. 1963. AVIGLIANA (Turin), 8. — Dva mlada delavca, oba doma z Juga, sta imela skupaj sobo v neki baraki poleg nekega kamnoloma. Starejši je pozno zvečer ostro kregal mlajšega, ker je ves čas nekaj ropotal ter mu tako kratil spanje. Ker pa mlajši le ni nehal, Je starejši v jezi skočil pokonci, zgrabil kladivo ter z njim dvakrat udaril tovariša, ki se je zgrudil na tla. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se še niso izrekli, ali ga bodo rešili ali ne; ima namreč prebito lobanjo. S ^ glabhu ^ Afi7inW/iio Miroslava Krleže «V agoniji« v ljubljanski Drami (PISMO IZ LJUBLJANE) Najmanj trikrat sem v zadnjem desetletju pisal o tej Krleževi drami, zadnjič pred dvema letoma, ko je Drama uprizarjala razširjeno verzijo v treh dejanjih. Zdaj se je povrnila k prvotnemu tekstu dveh dejanj. Edini smisel ponovitve vidim v novem konceptu režije in v prezasedbi ene od nosilnih vlog: namesto Vladimira Skrbinška je igral dr. Križovca Andrej Kurent. Publika, ki ni kot po navadi polno zasedla dvorane, je s tem izpričala, da so si uprizoritve sledile prekmalu. Zlasti prezasedba dr. Kriiovca je dala sedanji uprizoritvi močno izpremenjeno naličje. Andrej Kurent je igral advokata neprimerno bolj milo, tudi manj dinamično kot Vladimir Skrbinšek, tako da je izpadel iz hiperiivčne-ga, recimo rajši — iz nekdanjega patološko histeričnega terceta kot edini normalen človek. Ob njegovi blagi umerjenosti je zlasti Lavra Save Severjeve dobila že skoraj pošastne poteze. Sava Severjeva svojega danes že klasičnega lika skoraj ni mogla več stopnjevati. Ta vloga je tako do kraja izdelana, mimo tega, da se zdi, kot da bi ji bila napisana na kožo, da bi zavedel vsak poizkus potenciranja igralko na stranpot. Ves čas predvajanja sem imel občutek, kot da je dr. Križovec, ta nekoliko lahkomiselni bonvivan in karierist, zabredel v položaj, ki je vse prej kot zavidanja vreden. Kajti ob ženi, kakršna je Lavra, vsaj v tej interpretaciji, bi bil dr. Križovec v zakonu z njo zapisan neizbežnemu propadu. Tako se je nekoč tako otipljivi etični aspekt, v katerem igra dr. Križovec kar se da negativno vlogo, sprevrgel predvsem v sociološkega: dr. Križovec, ki se je nekaj let verjetno prav prijetno počutil kot tretji partner v zakonskem trikotu z Lenbachovl-ma, je zdaj naenkrat postavljen pred falt (aqc;omplit. Baron Len-bach še je ustrelil, dolžnost dr. Križovca bi bila torej, da se poroči z Lavro. Kateri normalen človek, pa čeprav ne bi bil vzor čistosti in poštenosti, bi se mogel, pa tudi smel poročiti z živčno razvalino ženske, kakršna je Lavra? Z njo ne samo, da ne bi imel nikoli več miru na svetu (vsak normalen moški ljubi predvsem mir), temveč tudi otrok bi ne mogel pa tudi ne želel imeti v takem zakonu. V Kurentovi interpretaciji dr. Križovca pa je verjetno poleg mene še veliko gledalcev sočustvovalo z dr. Kri-žovcem, morda celo trepetalo za njegovo usodo. Tako potentna in naravnost hipnotično učinkujoča je bila interpretacija Lavre Save Severjeve. O mojstrsko izvedenem liku Lenbacha, ki ga je podal Stane Sever, sem pred leti že pisal. Občutek sem imel, da je Sever svojo kreacijo tokrat še bolj iz-delal in izpopolnil. Preimenitna je bila tudi Duša Počkajeva kot grofica Petroma. Dobro izvedeni sta bili tudi obe epizodi: gluhonemi berač Vinka Podgorška in služkinja Mojce Ribičeve. Prevod Josipa Vidmarja, ki je, kar utegne bit» literarno historično zanimivo, poslovenil večino Krleževih del, je adekvaten in dramatično govorljlv. Predstava, ki ji, razen omenjenih izprememb, ne vidim pravega raison d’čtre, je žela po zaslugi interpretov in predvsem njim namenjen aplavz. VLADIMIR BARTOL Bienala grafike BENETKE, 1. *- Med letošnji mi največjimi prireditvami v Be netkah bo šesta bienala italijan ske sodobne grafike od 25. apri la do 31. maja 1U65. Tehnično or ganizacljo je prevzelo ravnateljstvo za lepe umetnosti pri občini. ki bo Izdalo tudi uradni katalog. V okviru proslav dvajsetletnice o-svoboditve bo poleg tradicionalnih nagrad dodana še nagrada 500.000 lir za grafike, posvečene odporništvu. France Filipič: »Nebo za žejne oči* Med novimi izdajami moramo zabeležiti novo pesniško zbirko Franceta Filipiča, to pot že tretjo pesniško zbirko tega avtorja, ki je pri založbi Obzorja izšla pod naslovom *Nebo za žejne oči*. Filipič je svojo prvo pesniško zbirko izdal že pred petnajstimi leti. Pred štirimi leti je izida njegova druga knjiga pesmi »Ptice letijo v daljavo*. Vmes je Filipič izdal knjigo kratke proze, predvsem pa nekaj dokumentarnih del, med katerimi je gotovo najpomembnejša že druga izdaja dokumentarnega dela o usodi Pohorskega bataljona. Tako je France Filipič morda bolj znan po drugih delih, čeprav je v prvi vrsti vedno bil in je tudi ostal pesnik. Ze samo ena od njegovih treh pesniških zbirk to potrjuje. Seveda je med tremi knjigami Filipičeve poezije precej razlike, ki je tudi nepoznavalcu poezije takoj vidna. Medtem ko je bila prva pesniška zbirka »Viharna leta* napisana še v smislu pesniškega realizma, je v drugi zbirki »Ptice letijo v daljavo* že prevladala navznoter, v pesnikov notranji svet, obrnjena lirika, čeprav so se tudi v tej zbirki ohranile nekatere pesmi z družbeno angažirano tematiko. V tem svojem razvoju v svet subjektivne intimno zasnovane lirike, je šel France Filipič še dalje s tretjo, sedaj izšlo pesniško zbirko, Ta zbirka z naslovom »Nebo za žejne oči* pomeni torej naravni in logični razvoj Filipiča kot pravega pesnika. Lahko rečemo, rla je pesnik v njej našel svoj pesniški izraz v smislu izpovedne, Izraznto, subjektivne lirične besede, Filipičeva pesniška zbirka je razdeljena v pet ciklov ki jim je avtor dodal uvodno in zaključno pesem, ki predstavljata nekako programsko pesnikovo izpoved. Morda so si pesmi, ki jih je seveda le za drobno knjižico, tematsko precej sorodne in tudi formalno podobne, čeprav na primer ciklus pesmi o poljskem strašilu s čelado izrazito izstopa iz celotnega okvira. Morda zato ker je bližji in dostopnejši povprečnemu okusu bralca, čeprav ne moremo reči, da bj Filipičeva poezija kot celota ne bila komunikativna Zlasti tam, kjer je motiv njegovih pesmi še vedno ostala humanistična angažiranost in borbena kritičnost Seveda je ta njegova družbena angažiranost danes vse bolj komplicirana, ne tako enostavno kot nekoč, predstavlja pa spoznanje, da mora človek neprestano moralno regenerirati, če noče osebno zakrneti ter zgubiti zveze s časom in zgodovino. Filipičeva nova pesniška zbirka ima tudi številne stilistične novosti, med katerimi naj omenimo predvsem to. da je Filipič našel prehod od verzif.cira-ne poezije do poezije s svobodnim verzom, je pa kljub temu našel za svojo liriko moderno in osebno pobarvano pesniško govorico. Pa čeprav v nekaterih metaforah ni najbolj originalen. Filipičeva zbirka »Nebo za žejne oč:» je torej mejnik v razvoju priznanega pesnika Morda priča celo še več, o novertl ustvarjalnem in plodnem zagonu avtorja, ki je kljub svojemu raznovrstnemu literarnemu delu ostal vedno v prvi vrsti zvest poeziji. Sl Ra. .................iiiiii ... m 1 n t»i 1 n 1 m 11 iiiiiii iiiiii im ut n 1 mn.mn,...iiiiii V nedeljo so v Lipici prodali tri konje na javni dražbi V 400 let stari kobilami Lipica so v nedeljo prvič prodajali lipicance na javni dražbi. Interesente so zbirali vse leto in zbralo se jih je okrog 60. Najštevilnejši so bili iz Zahodne Nemčije, posa-mez,ni kupci pa so se najavili tudi iz ZDA, Kanade, Italije, Avstrije, Francije in Dominikanske republike. Novinarji so bili zato močno presenečeni, ko so v nedeljo dopoldne videli v Lipici samo tri kupce. Direktor dr. Mihelič je pojasnil, da je treba za to iskati vzrok v slabem vremenu, saj so zlasti kupce iz Zahodne Nemčije ovirale zasnežene ceste v južni Nemčiji. Vprašanje pa je seveda, če se posamezniki niso pi-emislili zaradi cen. Po kratkem programu so začeli licitirati devet konj in prodali so tri konje po dokaj ugodni ceni. Za enega so iztržili celo 2250 dolarjev, kar je najvišja cena, ki jo je kdaj koli dosegel lipicanec. Druga dva konja pa so prodal: za 1650 oziroma za 1250 dolarjev Vse tri konje bo izvozno podjetje »Gruda* iz Ljubljane izvozilo lastnikom v Zahodno Nemčijo. O-stalih šest konj bodo bržkone prodali na domačem tržišču, ozi roma jih bodo pokupili jugoslovanski zastopniki nekaterih tujih firm. Po končani prodaji je vodstvo kobilarne organiziralo tiskovno konferenco, na kateri je bilo nad 20 novinarjev. Vsekakor izreden dokaz zanimanja za to prvo javno prodajo lipicancev v zgodovini kobilarne. Razen jugoslovanskih novinarjev so bili prisotni tudi avstrijski, zahodnonemški in italijanski novinarji in celo dopisnik iz Japonske. Direktor kobilarne dr. Ivo Mihelič je novinarjem zatrdil, da so neosnovane govori ce, da bi ta prodaja pomenila začetek likvidacije ene ismed naj- starejših kuullaru na svetu. Odprodali so samo planirani prirastek, medtem ko je v hlevih 0-stalo še zmeraj nad sto konj. Te prodaje bodo tudi v bodoče, dražbe pa so se začeli posluževati predvsem zaradi tega, da bi dosegli ugodnejšo ceno. LipicH se bo še v prihodnje trudila, da bi ohranila svoj sloves, skrbeti pa mora tudi za ekonomsko stran, saj je vzdrževanje obrata izredno drago Letošnjega avgusta bodo priredili tradicionalni jahaški turnir, na katerem bodo skušali doseči še večjo udeležbo kot v prejšnjih letih. LONDON, 8. — Vojvoda Wind-sorski se je moral podvreči drugi operaciji na levem očesu. Prvič so vojvodo, ki ima sedaj 70 let, operirali pred dvema tednoma. Sedaj se nahaja v neki londonski kliniki in njegovo stanje je aado-voljivo. IZ RAZVOJA DELAVSKEGA GIBANJA Potrebna je široka izmenjava mnenj Stališča, ki jih je obravnavala in še zanje zavzela Enotna socialistična partija Nemčije - Koristni obiski številnih delegacij komunističnih in delavskih partij Enotna socialistična partija Nemčije se danes resno zavzema, da bi vzpostavila kar najtesnejše stike tudi s komunističnimi partijami in delavskimi strankami kapitalističnih dežel. V zadnjih dvoh mesecih je bila na primer deležna obiska delegacij komunist čn:h partij Avstrije, Italije, Portugalske, Iraka, Finske, Cipra in Danske. Ta kurz se opira predvsem na najnovejša stališča te partije v zvezi z vprašanjem odnosov v mednarodnem delavskem gibanju, stališča ki so posebno prišla do izraza na plenumu CK Enotne socialistične partije v decembru lanskega leta ter februarju letošnjega leta. Vse bolj, namreč, prihaja do izraza prepričanje, da sodobni mednarodni razvoj zahteva širšo izmenjavo mnenj, izkušenj ter informacij med komunističnimi in delavskimi strankam; socialističnih ln kapitalističnih dežel. Na plenumu v decembru, je CK Enotne socialistične stranke glede tega izrazil mnenje, da so komunistične partije v kapitalističnih deželah postavljene pred vrsto zelo napletenih vprašanj, ki jih morajo rešiti, tako na pr., postavimo, Pred vprašanje določitve najustreznejše demokratične poti za osvojitev politične oblasti. Izrečeno je bilo mnenje, po katerem l>i Enotna socialistična stranka nekaterih problemov komuni jeno, da pa nekatere partije kapitalističnih dežel prav tako enostransko gledajo na vprašanja, ki se porajajo v socialističnih deželah, in prav zaradi tega se danes Enotna social stična stranka postavlja na stališče, da je med vsemi temi Partijami potrebno razvijati tesnejše stike, organizirati posveto-vanja ter izmenjavo izkušenj, informacij ter medsebojn» obiske. Na osnovi tega je zatem prišlo do pogostejših izmenjav pur-tijskih delegacij med Nemško de«, mokratično republiko in ostalimi socialističnimi deželami, in to, da bi se tako uspešneje prenašale izkušnje ter mnenja glede špeeific-'' nosti nacionalnih poti razvoja ter Eibanj v mednarodnem delava skem gibanju. Iz študijsktti raz*’ logov so Enotno socialistično stranko pred nedavnim obiskale delegacije KP Španije, Poljske združene delavske partije, Madžarske partije dela, KP Bolgarije, Zveze komunistov Jugosla-v: je. Vprašanje odnosov med nacionalnimi interesi ter internacionalnimi obveznostmi komunistični partij zavzema trenutno, glede na najnovejša stališča Enotne socialistične partije, enega od naivaž. r‘ciš:h mest v mednarodnem de lavskem gibanju. Omenjenim ort nosom Enotna socialistična stran ka danes pripisuje mnogo večji Pomen kot prej, kar omogoča tudj objektivnejšo primerjavo tokov ne samo v nacionalnih, marveč tudi v okvirih mednarodnega delavskega gibanja. Pravilno razumevanje ter uresničevanje Proletarskega internacionalizma je treba iskati, kot to tolmači svojemu članstvu Enotna socialistična partija, v nacionalnih interesih vsake posamezne komunistične in delavske partije. A kakršno si bodi ustvarjanje protislovij med nacionalnimi interesi in mednarodnimi obveznostmi komunistov, bi zagotovo prispevalo »amo k zaviranju razvoja mednarodnega revolucionarnega gibanja. Zadnji čas je Enotna socialistična partija večkrat zapovrstjo poudarila pravico sleherne partije, da v skladu s svojo konkretno nacionalno situacijo in specifičnimi potrebami ter pogoji gradi tudi svojo lastno strategijo in taktiko, kot mora, potemtakem, na osnovi tega tudi samostojno delovati. Pa vendar se še vedno govori o nekakšni skupni generalni liniji! Res, toda za razliko od nekaterih preteklih stališč, se danes pod skupno generalno linijo misli predvsem na skupne cilje, glede katerih morajo med partijami obstajati enotna mnenja in akcija. A to so borba za mir, nacionalno neodvisnost, demokracijo in socializem. Da bi se pa dosegla enotnost akcije v pogledu uresničevanja o-menjenih ciljev, se Enotna socialistična partija postavlja na stališče, da je s tem v zvezi predvsem potrebna potrpežljiva diskusija ter najširša izmenjava mnenj med vsemi partijami. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Carlo W aleher v «La Bora» Na sliki Eduard Albee, ki nedvomno danes sodi med vodilne osebnosti na področju ameriške dramske ustvarjalnosti. Pri nas smo pred kratkim gledali njegovo doslej najbolj uspelo delo «Kdo se boji Virginije Woolf?» Carlo Walcher, ki razstavlja v galeriji «La Bora», nam je znan z vseh boljših skupnih razstav po svojevrstnih grafikah, za katere je prejel že več nagrad, poslednjo lani decembra na razstavi pokrajin naše dežele. Tudi sedaj nam prikazuje tovrstna dela, ki jih imenuje kalkografije. Je to poseben način tiskanja, ki ne dovoljuje več kot nekaj odtisov, pri čemer je potrebna matrica z zelo globoko vgrebeno risbo Ta pa ne služi samo za prenos barve na papir, ampak prednostno za vtisk površinskih vzbočenin, ki dajejo nadvižni značaj risbe v belih reliefih. Že nekaj let Wcl-cher Izpopolnjuje ta postopek tiskanja grafik, za katerega pa je v litografski izvedbi na lanskem Bienalu v Benetkah prejel nagrado grafike Angelo Savelli. Verjetno je za prodorni uspeh v umetnosti potrebno poleg nadarjenosti še kaj drugega. Tako pa je VJalcher, ko so mu neprodane oljnate slike zatrpale delavnico, le-te spravil v klet in se lotil tiskanja grafik, ki zavzemajo o snovnem pogledu gotovo skromen prostor. Nasprotno pa se zato te Walcherjeve grafike na obzorju naše umetniške občutljivosti lahko razrastejo v obširno pokrajino valujočih emocij. Te bo pravilno občutil samo oni, ki ima res razvit smisel za dojemanje lepote površinskih podrobnosti uporabljenega slikarsko-grafičng-ga gradiva in za najrahlejše, skorajda izmite barvne odtenke. Wal-cher nam tu ponazoruje nastanek svojega grafičnega načina sprva z nekaj listi in še vidno igro črt, katere se nato postopoma dvigajo od vzbočenosti preko izdelave v sliki «Cmi petelin» do one pestrejše rdečega petelina, a doseže končno popolnost v listih «Beli petelini) in «Strelna tarča», ki sta komaj zaznavni iz rumenkastih in sivih barvnih u-tripov ozadja. Gotovo je Wal-cher vse preveč slikarja, da bi mogel kar tako žrtvovati barvo pretežno beli grafičnosti reliefov njegovih zasnov. In tako ustvarja poleg prvih še nadvse intimno občutene cvetlice, same, v šopkih in v vazah, v katerih išče ono prozorno rahlost barve, ki jo končno najde v topli barvi kože ženskih teles. MILKO BAMBIČ iiiiiiiiiiiMiiiiiimHimiiiiiiiitmiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiminii..................................................................................................................................................................................................................................................,,,,,,,..... ZANIMIVO ARHEOLOŠKO ODKRITJE V GVATEMALI Svete čarovne gobe Indijancev z «božansko» močjo Kakšno mnenje je o šampinjonih imel španski redovnik Bernardino de Saguana - American Wasson je bil prvi belec, ki je prisostvoval verskemu obredu, med katerim Indijanci uživajo čarovne gobe Njihovo tajno so odkrili kemiki in farmakologi S praznovanja naših žena V Guatemali so prišli nedolgo od tega do zanimivega arheološkega odkritja. Pri izkopavanjih so namreč naleteli na stare, nenavadne kamnite skulpture, stare nad dva tisoč let; Te skulpture imajo obliko šampinjona (gobe), na Jfater^ga stebelcu je. uklona podoba matičnega duha ali boga,. Te .gobe-idoh,.jip bije Tjfdfc. lane v lil,—VI. stoletju naše dobe, a pripadajo plemenu Majev, ki je nekoč naseljevalo p amnske predele današnje Gvatemale. V tem času je namreč med prebivalci srednje Amerike vladal kult svetih šampinjonov. V znani kroniki španskega frančiškana Bernardina de Se-guana, ki je živel od 1529 do 1590. je rečeno, da so Indijanci, ki so živeli v deželi Aztekov, uporabljali v času verskih svečanosti neki neznan čarovni šampinjon, ki povzroča privide. Redovnik o-značuje ta šampinjon za hudičevo stvaritev, v tem ko so Indijanci smatrali, da skriva ta v sebi božansko moč, a imenovali so ga «teonanakatel», kar pomeni »božanski šampinjonu. Indijanci so vprovali, da je uporaba tega šamj/njona privilegij čarovnikov, obenem pa sn menili, da čarovnikom omogoča, oziroma posreduje jasnovidnosti, kot tudi moč odkrivanja vzrokov raz-znih bolezni in pa sredstev za njihovo ozdravitev. Čarovnih šampinjonov so se ponovno spomnili leta 1936, ko je neki raziskovalec v teku proučevanja običajev južnoameriških Indijancev prišel do nenavadno pomembnega odkritja. Izkazalo se je, namreč, da so se na nekaterih planinskih področjih na jugu Mehike vse dotlej ohranili nekakšni skrivnostni poganski nočni obredi, med katerimi so domorodci uživali surove šampinjone. Kmalu zatem je izbruhnila druga svetovna vojna. Znanstveniki pa so na šampinjone poza-Mk. Tn^mSLda bi je, bila zadeva z njimi enostavno konča‘a, ko bi se zanje ne začela zanimati neka ameriška družina — bančni nameščenec R.J. Wasson in njegova soproga, zdravnica za otroške bolezni. Oba zakonca sta se že nad dvajset let ukvarjala s proučevanjem gob Leta 1953 sta se napotila «po šampinjone« v planinske predele Mehike, v deželo Macatekov. Indijanci so ju sprejeli z največjim nezaupanjem. Da bi pri domorodcih odpravila strah in sumničenje, sta se zakonca naselila kar v njihovi vasi. Toda Indijanci jima niso zlahka zaupali svoje tajne. Sele kaki dve leti kasneje, je Wasson mogel prvič prisostvovati tajnemu obredu s šampinjoni. Bil je obenem tudi prvi belec, kateremu so Indijanci o-mogočih; da je pokušal, oziroma použil nekaj gob, šampinjonov. Svečanost je potekala sredi noči, v neki osamljeni kbči na koncu vasi. Bila je to nekakšna čudna zmes poganskih in katoliških obredov, V mračni kolibi je bil postavljen oltar z razpelom, poleg tega pa so ležale svete poganske gobe, šampinjoni. Obred je vodila starka-čarovnica. Nerazumljivo izgovarjajoč besede neke tajne molitve, je najprej sama zaužila dvanajst šampinjonov, zatem pa jih je dala še vsakemu od prisotnih po nekaj. Prišel je nato na vrsto verski obredni ples. Starka-čarovnica, pa je z enoličnim petjem skušala izra- Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 luke-box; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Glasba po Željah; 17.00 «Muslcl del Friuliii; 17.20 Italijanščina; 17.35 Glasbeni kalejdoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 Simf. glasba; 19.00 Penko: »Piramidasta avončica«; 19.15 Ansambel Baselli; 19.30 Postni govori; 19.45 Tržaški motivi; 20.00 Šport; 20.35 Kulturni odmevi; 21.00 Kro-matlčna fantazija; 22.00 Zofka Kveder; «Miriam in Natisu; 22.25 Bach: Koncert v d-molu; 22.40 Ples. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke-box; 13.40 Ippollto Nie* vo: »11 conte Pecoraion; 14.40 D. Dardi: Slikar Giuseppe Zigaina. Koper 7.15 Jutranja glasba; 11.00 O-troški kotiček; 11.30 Od opere do opere; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.40 Od popfevke do popevke; 14.00 Sola in življenje; 14.20 Otroški zbor; 15.00 Lahka glasba; 15.45 Slov. narodne; 16.00 Glasbeni paberki; 16.35 Torkov zmenek; 17.10 Pevci, ki jih imate najraje; 17.40 Glasba in fantazija; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje L. Altieri; 19.30 Prenos RL; 22,15 Dve skladbi T. Simoviča; 22.40 Mozartov koncert za rog in orkester. TOREK, 9. MARCA 1965 Nacionalni program iv; 9.10 Stra-opevke; 10.00 10.30 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Stra-'' ' 9.4" - ' šola; ni iz albuma; 9.45 Por Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; li. 15 Narodni plesi; 11.30 Melodije; 11.45 Skladbe za godala; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 17.25 Simf. koncert; 18.50 Dieslov motor; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 G. Gerardi; «Questi ragazzi«, II. program 7.30 Jutranja glasba; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Danes v glasbi; 14.00 Pevci; 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.35 Baritonist C. Galeffi; 16.00 Rapsodija; 16.50 Ital. pesmi; 17.35 Enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Pozor na ritem; 21.00 Valčki; 22.15 Jazz. III. program 18.30 Severnoameriška kultura; 18.45 Corellijeva Sonata št. 12; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.40 Brahmsovo skladbe; 21.20 Janaffcova dela; 22.70 Radijska črtica; 22.45 Glasba danes. Slovenija 8.05 Veseli planšarij; 8.25 Melodije; 8.55 Sola; 9.25 Finale We-brove opere »Carostrelecu; 9.45 Orkester B. Vaughn; 10.15 Glas- beni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Ing. M. Lekšan: Vzroki kloroze prt breskvah; 12.15 Slp-tarske narodne; 12.30 Iz koncertov in simfonij; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Sola; 14.35 Nova pesmica; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Plesni orkester RTV; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 20.00 Violinistka Skalarjeva; 29.20 A. Maltz; Črni šaht; 21.20 Serenadni večer; 22.10 Melodije; 23.05 Koncert. Ital. televizija 8.30 Sola; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Umetnost; 19.55 Šport ln kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: «11 figllo del Texas»; 22.30 Knjižne novosti; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Soortni program; 22.00 E. De Msrchi: »Demetrio Pianelli»; 22.55 Športne vesti. Jug. televizija 17.15 Budimpešta: Koncert mladinskih ansamblov; 19.00 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju v Colorado Springsu; 20.00 Poročila; 20.05 Dnevnik Ane Frank — dokument, film; 20.30 Milhaud: Ubogi mornar — TV opera; 21.10 Poročila. žiti vsebino svojih prividov. Po-stopno so vsi prisotni padli v ne kakšno čudno stanje polzavesti Wassom v svpjčm poročilu tu di opisuje, kako se je brez uspe ha boril proti delovanju šampi njonov, skušajoč ohraniti sposob nost objektivnega opažanja. pred. njegovimi očmi so se najprej pojavili značilni indijanski obarvani ornamenti, zatem so na vrsto prišli najrazličnejši prividi in celo pozabljeni dogodki iz njegovih otroškjh let. Pojedina z gobami je trajala vso noč, šele proti jutru so njeni udeleženci drug za drugim zaspali. Po svojem povratku v domovino, je Wasson stopil v stik z znanim francoskim raziskovalcem gob, profesorjem Gajmejem, in ga pregovoril, da se je z njim odpravil na novo ekspedicijo v zvezi s čarovnimi šampinjoni. Gayme je te gobe uvrstil v vrsto <(strophariaceae». Kmalu je tudj v svojem laboratoriju Vzgojil eno od teh vrst gob Šampinjoni so zatem prešli v roke kemikov, ki so skušali v njih odkriti opojno substanco,1' jo izločiti ter'ugotoviti njeno kemično strukturo. Ze v samem začetku so v tbm svojem delu naleteli na resno Zapreko.' Ugotovljeno je namreč bilo, da'živali, na katerih so opravljali poizkuse — torej psi in miši — sploh ne reagirajo na posušene šampinjone. Postavilo se je vprašanje: ali so gobe izgubile svojo čarovno moč, ker so bile posušene, ali spričo tega, ker so rasle v umetnih pogojih? Švicarski kemik, Hoffmann, se je zatem odločil, da bo delovanje šampinjonov proučil na samem sebi. Zaužil je okrog dva grama posušenih šampinjonov, nakar je svoje občutke in vtise zabeležil v laboratorijski dnevnik. Zanimivo je, da je tudi on videl značilne indijanske ornamente ter kombinacije barv, čeprav ni nikoli bil v Južni Ameriki in ni prej imel nobene zveze z etnografijo. Stanje polzavestne omamljenosti je trajalo okrog šest ur. Ko se je Hoffmann prebudil, se mu je zdelo, kot da se je vrnil s poti v neki daljni, toda povsem resničen Svet. Zdaj je postalo jasno, da je samo človek zadostno občutljiv biološki indikator za substanco čarovnih šampinjonov, Kemiki so kasneje nji* hovo delovanje morali ves čas poizkušati na sebi. Po dolgotrajnih vztrajnih poizkusih, je raziskovalcem končno uspelo izločiti opojno sub stanco v obliki tankih belih igličastih kristalov, a imenovali so jo »psllocibin«. Omenjeno snov prištevajo v razširjeno vrsto organskih materij v naravi, ki so produkt indola, katerega molekula je sestavljena iz ben-zola, dveh atomov ogljika in enega atoma dušika. Proučevanja nove spojine so se lotili farmakologi ta psihiatri. Pred nedavnim so( se močno začeli zanimati za spovi, ki delujejo podobno kot »psllocibin«, in sicer zaradi tega, ker se te tako imenovane psihotropske spojine (ki menjajo psihično stanje) v nekaterih primerih uspešno uporabljajo za zdravljenje duševnih bolezni.' In tako so ponovno kemiki tisti, ki se spet pojavijo na sceni. Ugotpvivši, do »e zdravniki močno zanimajo za njihovo odkrit- je, so sklenili, da poenostavijo njegovo pridobivanje. Zakaj u-metno gojenje mehiških gob ni ravno lahka stvar. Da bi se mogel pridobiti en gram «psilocibi-na», je potrebnih najmanj tisoč gob. Ali ne bi bilo, potemtakem, rentabilnejše sintetično pridobivanje »psllocibina« v laboratoriju? Bo‘vztrajnih poizkusih, Je bila pravkar omenjena sinteza u-resničena. Ustvarjen je bil sintetični proizvod, ki se v ničemer ne razlikuje od naravnega. Čeprav je sinteza potekala skozi deset ločenih faz, je vendarle racionalnejše pridobivati umetni «psllocibin» kot naravnega iz gob. Vsa ta zgodba se je zaključila zatem v Moskvi, in sicer v Vsezveznem kemično - farmacevtskem inštitutu «Ordžonikidze». Tu je profesor Nikolaj Nikolajevič Suvorov že vrsto let proučeval kemične lastnosti indola in je tudi odkril povsem nove originalne postopke njegove sinteze. Pred nedavnim mu je u-spelo modificirati molekulo »psi-loclblnaii, in to tako, da je s tem bila povečana njegova terapevtska vrednost, vtem ko je bila njegova toksičnost zmanjšana. In zdaj lahko tudi rečemo, da je tajna čarovne gobe mehiških Indijancev končno vendarle razvozlana. Film o Danteju RIM, 8. — Potem ko je bil najavljen film »Dantejev pekel*, ki ga bo Luigi Rovere finansiral, Pietro francisci pa režiral po znani Dantejevi «Božanski komediji«, prihaja vest, da bo italijanska kinematografija pripravila še drugi film s temo o Danteju. Kinematografski producent Mer-zelti je namreč sporočil, da bo v letošnjem letu o velikem pesniku izdelal biografski film. Film bodo izdelali po zamisli Lamberta Antonellija. Producent Marzelli je izjavil, da zelo spoštuje Danteja in da upa, da bo o njem napravil dostojno kinematografsko delo. Trenutno se pogajajo z neko večjo ameriško skupino za morebitno koprodukcijo, hkrati pa tečejo pogajanja tudi z nekim slavnim umetnikom, ki bi naj igral vlogo Danteja. Film bodo izdelali ob sodelovanju združenja «Dante Ali-ghierl«. Pevski zbor »Vesna* iz Sv, Al____ Križa na osrednji proslavi na stadionu «Prvi maj* ■-H?yf:)W>w^«TNrl)yv.v • • .W V Dolini na županstvu Nastonajoči v društvu «1 van Cankar* društvu «S. Škamperle* Ivanu iiiiHiiiiiiiiiiiMinimmiiHiiiitniiiiHimitiiliiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiimtiitmimiiiiiiiiiMinMiiimmiiiHiiiimiiiiHiiiiMiiHitniimiiiiHiimiiiiimiiiiiiiiiiitiiMimiiiitiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4). Primanjkuje vam navdušenja, pa Je spričo tega bolje, da se ne lotite nekega dokaj resnega vprašanja. Našli bosta svoje notranje ravnovesje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Brž ko bošte odkrili nasprotnikovo ranljivo točko, ga napadite. Primorani boste sprejeti zelo oster ukrep do nekega družinskega člana. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Danes boste imeli zelo ugodno priložnost, da razširite krog svojih dejavnosti. Oseba, ki vam je pri srcu, bo od vas zahtevala, da ji dokažete svojo zvestobo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Dasirav-no obstajajo za vas želo ugodni pogoji, Jih trenutno vendarle ne izkoristite. Manjši spori v družini. LEV (od 23.7. do 22.8.) Skušajte sl zagotoviti ustrezno sodelovanje HOROSKOP da se kompromitirate. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) od strani svojih družabnikov. U- spelo vam bo odpraviti star nesporazum. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ce drugi kažejo omahljivost, pa Jih vi na noben način ne posnemajte. Deležni boste velikega zadoščenja na čustvenem področju. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Danes so priporočljivi manjši nakupi. Izpolnjeni boste z velikim Življenjskim optimizmom. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Z neko nepremišljeno akcijo bi si Utegnili zapraviti ves ugled. Bolje Je, da držite jezik za zobmi, kot Storite vse potrebne korake, da bi uskladili nekatere nasprotujoče si interese. Neki dober prijatelj vam bo v stiski priskočil na pomoč. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Danes v svojem delu ne boste dosegli zadovoljivih uspehov. Posvetite nekaj prostega časa tudi zabavi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Obstaja nevarnost, da bi prišlo do resnih poklicnih nasprotovanj. Danes bo za vas bolje, če se' boste bghili običajni družbi. RIBI (od 23.2. do 20.3.) Skušajte se globlje seznaniti s svojimi poslovnimi vprašanji. Ne prisluhnite besedam osebe, katere sebičnost jo znfna. NEKOČ NA GORIŠKEM Piše MARKO WALTR1TSCH Pogreb dr. Antona Gregorčiča Prav na današnji dan, pred štiridesetimi leti, je Gorica doživela eno izmed svojih največjih slovenskih manifestacij. Tisoči in tisoči rojakov so sledili veličastnemu pogrebu ene izmed najbolj vidnih osebnosti slovenskega javnega življenja na Goriškem — dr. Antona Gregorčiča. Dr. Anton Gregorčič bo vedno ostal v zgodovini goriških Sloven-cev na enem izmed prvih mest, pa naj gledamo nanj s kateregakoli zornega kota. Gregorčič, Gabršček, Tuma so bili ne samo najbolj znani, ampak tudi najbolj aktivni predstavniki slovenskega preporoda na Goriškem. Rodil se je 2. januarja 1852 na Vršnem pri Kobaridu in je bil stric znanega pesnika Simona Gregorčiča. Starši, revni kmetje, so ga poslali na študij v Gorico, tu je stanoval v neki sobici na Kor-nu in živel tisto revno življenje, ki je bilo značilno za slovenske študente tiste dobe. Za duhovnika je bil posvečen 10. Januarja 1875, leta 1879 pa je na Dunaj® dosegel doktorsko diplomo. BIJ je še nekaj časa po svetu, kjer je Izpopolnil svoje znanje, leta 1880 pa se je nastanil v Gorici In bil stalno nameščen kot profesor v semenišču. Takoj se je pričel zanimati za prosvetno in politično življenje goriških Slovencev. Prvo skrb je pokazal do delavskega podpornega društva, leta 1882 je provzel uredništvo »Soče« in je hkrati bil izvoljen za predsednika Slovenskega bralnega in podpornega društva. Slovenski politični delavci so bili takrat na Goriškem združeni v političnem društvu «Sloga», katerega glasilo je bila »Soča«. 2e leta 1883 je prišel dr. Gregorčič v odbor «Sloge», leta 1890 pa je postal predsednik istega društva. Leta 1885 je bil prvič izvoljen v deželni svet goriško-gradiščan-ske dežele in je bil pozneje vedno član tega sveta, do razmda avstro-ogrskega cesarstva. Leta 1891 so ga goriški Slovenci poslali v dunajski parlament, kjer Je vsa predvojna leta zastopal našo deželo. Ko je prišlo v slovenskih političnih vrstah do razdora med klerikalci in liberalci, je postal njegov največji nasprotnik goriški tiskar in novinar, liberalec Andrej Gabršček, s katerim sta prej dolga leta sodelovala. Polemika med dvema strankama je bila dolga leta zelo ostra, včasih je celo pustila ob strani politične razlike in se izražala samo v docela osebnih spopadih * ‘ Moreta je taka polemika sprožila določene sile, ki bi sicer ostale skrite. Dr. Anton Gregorčič je prav tako kot Gabršček in kot dr. Tuma uvidel, da je treba dati Slovencem v Gorici trdnejšo osnovo, kot so jih predstavljala samo Izobraževalna društva alt lepe besede, napisane v časopisih. Gregorčič je videl afirmacijo goriškega slovenstva v šolstvu, Gabršček in Tuma pa sta jo videla v gospodarski samostojnosti. Vsak je imel po svoje prav in vsak izmed njih je deloval z velikim uspehom na svojem področju. 2e leta 1882 Je dr. Gregorčiču uspelo odpreti prvi slovenski otroški vrtec v Ulici svete Klare. Tekal je od družine do družine, da bi starše prepričal, naj dajo svoje otroke v slovenski otroški vrtec. Temu vrtcu so sledili drugi, sledile to osnovne šole, sledne so srednje šole. Društvo «šo'«'-i dom« je bilo eden največjih umotvorov dr. Gregorčiča. To društvo le zgradilo ponosne šolske stavbe, d so takrat bile najmodernejše na šolskem področju. Tako v deželnem svelu kot v parlamentu na Dunaju Je stalno deloval za gospodarski razvoj slovenskega dela dežele. Bil je spreten politik in Je znal zagrabiti za vsako priložnost, ki se mu je nudila. Njegova zasluga Je, če je vlada dala celo vrsto podpor za gradnjo raznih javnih del na Goriškem. Ljudstvo na Vipavskem je železnico med Gorico in Ajdovščino kratko in malo imenovalo «Gregorčlč-Coronlnijevo železnico«. Po prvi svetovni vojni je sode-val v raznih društvih, ustanovil je založbo Goriška Matica, dajal je kar naprej nasvete ljudem v novih okoliščinah. Umrl Je na svojem domu, v Ulici Favetti, v soboto 7. marca 1925, ob 10,30, po večmesečni bo*‘ lezni. Pogreb je bil v ponedeljek, 9. marca. Čeprav Je lil dež, se je pred njegovo hišo zbrala večtisočglava množica. Samo v spominsko knjigo se je vpisalo nad 3000 ljudi, V veži hiše mu je nekaj ža-iostink zapel oktet »Mladike« pod vodstvom Jožka Bratuža. Nato se je sprevod pričel pomikati po Ulici Carducci proti Travniku. Pred krsto so hodili z venci zastopniki mnogih slovenskih občin, društev in organizacij. K pogrebu so prišli zastopniki tržaških Slovencev in istrskih Hrvatov, prišlo je preprosto ljudstvo iz vse Goriške. Za mrtvaškim vozom Je šel tudi goriški župan senator Bomblg. čeprav Je bil zelo zagrizen nasprotnik Slovencev. Cerkveni obred je bil v cerkvi na Travniku, prisostvoval mu je tudi nadškof Sedej. žalni govor pa Je imel župnik iz Pevme, Budin. TU Je zapel žalostlnko zbor Glasbene Matice. sprevod je nato šel po Ulici Morelli, naprej po Tržaški ulici pred kolodvor in nato čez Rojce v Standrež. Ko se je pogrebni sprevod pomikal mimo, so bile v vsem mestu slovenske trgovine zaprte v znak žalosti. Dr. Gregorčič je bil častni občan štandreške občine, zaradi lega so tedaj sklenili, da ga pokopljejo v Standrežu. Pri odprtem grobu Je spregovoril najprej bivši poslanec, odv. Karel Podgornik, ki je bil dolga leta politični na-sprotni]? pokojnega. Za njim je ' govoril poslanec, dr. Engelbert Besednjak, nato pa se Je oglasil še zastopnik tržaških Slovencev, poslanec dr. Josip Wilfan V imenu Standrežcev pa je govoril Ivan Rijavec, ki je dejal, da si bo vas štela v čast Imeti na svojem pokopališču tako velikega moža. Vreme včeraj: naj višja temperatura 8.6, naj nižja 3.2, ob 19. uri 5.8; zračni tlak 1019,9 stanoviten, vlaga 45 odst., veter severovzhodnik 18 km na uro s sunki 25 \ bo j»no, morje rahlo — temperatura mačja 8.4 CIVV2>imUTllK * tam ne-razgfbano, stdpMe. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 9. marca ' FČ»;i4iška Šonce vzide ob 6.30 in zatone ob 18.02 Dolžina dneva 11,32. Luna vzide ob 9,f3 in zatone ob 00,00 Jutri, SREDA, lO.Jjmarca JSA" *f40 mo S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Nadzorni odbor naj zahteva sodnijsko upravo v Orane-Orion V tem smislu je župan apeliral na predsednika nadzornega odbora dr. Ter-zianija • lakaj lastnikov podjetja ni bilo na skupščino delničarjev? Sinoči je bila seja tržaškega ob- ropi razen Italije. Dijaki zadnjega črnskega sveta. V začetku je župan , razreda srednje šole so pisali nalo-dr. Franzii sporočil svetovalcem, da i go z naslovom: «Piši dečku tvoje Je poslal ministru za trgovinsko \ starosti, ki živi v drugi državi mornarico Spagnolliju zahvalno brzojavko za nedavni sklep, da se vrne Trstu hitra pomorska proga z Indijo in Dalnim vzhodom, na kateri bosta vozili ladji im>. Cene: sedeži v parterju 2000 lir, za abonente dramske sezone 1200 liir, sedeži na balkonu 500 lir. Nazlonale 15.30 «Questo pazzo, paz-zo, pazzo, pazzo mondo« Technico-lor. Spencer Tracy. Arcobaleno 16.00. «A 007 dalla Fran-cia senza amore» Sean Connery. Excelsior 15.30 «Donne, vi insegno come si seduce un uomo» Techni-color. Tonv Curtis, Natalie Wood, Henry Fonda, Lauren Bacall. Fenice 15.30 «La congluntura« Tech-nicolor. Vittorio Gassman, Joan Collins Grattacielo 16.00 «La gatta con la frusta« Ann Margret, John Forsy-the. Prepovedano mladini. Alabarda 16.00 « 5000 dollari sulPas. so» Technicolor. Robert Wood, Fer-nando Sancho. Filodrammatico 16.00 «La mia signo-ra» Silvana Mangano, Alberto Sor-di. Aurora 16.00 18.30 ,21.30 «L'uomo che non sapeva arnare«. Crlstallo 16.30 «La congulsta del West» Metrocolor. Capltol 16.00 «Rio Conchos« Technicolor, Stevvart VVitman, Richard Boone. Zadnji dan. Garibaldi 16.00 «Alle donne ci penso lo» Technicolor. Frank Sinatra. lmpero 16.30 «Sfida sotto il sole« — Prepovedano mladimi pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Squadriglia 633» Clit Robertson. Moderno 16.00 «Gli invasatl« Claire Bloom, Richard Johnson. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra 16.30 «1! prigloniero dell’ocea-no». Astoria 16.30 «Un tlpo lunatlco« — Teci nlrolorj Abti la 16.00 «Sangaree» Fernand« Lamas, Arlene Dahal. Ideale 16.00 »Tentazlorii proiblte« — trlchnlcolpr, Prepovedano mladini pod 18. letom. Razna obvestila SAK JADRAN* vsul na'‘predavanje prof. A. Rebule o temi (Današnji človek in njegov odnos do sveta«, ki bo v četrtek 11, t,m. ob 20,30 vi mali dvorani Kulturnega doma. Slike, ki jih je posnel Mario Magajna na novinarskem plesu v soboto, 27. februarja in na otroškem plesu 28. februarja v Kulturnem domu, so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. Ljudska prosveta V sredo 10. t.m. ob 20.30 bo V Prosvetnem društvu «1. Gruden« v Nabrežini predavanje o potovanju po Španiji s prikazovanjem barvnih diapozitivov. Predaval bo fotoreporter Primorskega dnevnika Mario Magajna. Vstop prost. * * • Prosvetno društvo Barkovlje obvešča. da bo danes ob 21. url od-borova seja. Priporočamo odbornikom polnoštevilno in točno udeležbo. Mali oglasi PHI MAGAZZ1NU FEL1CE — '1 Ulica Carduccl 41, DOBITE: žen moške In otroške dežne plašče, I de, hlače, Jopiče in srajce najbol vrst in znamk po najnižjih cenah KONGRES «ALLEANZE COL Tl VA TOR h V VIDMU Najvažnejša vprašanja kmetijstva ki čakajo na nujno rešitev V imenu Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov je v slovenščini pozdravil kongres Marij Grbec, kije opozoril na probleme slovenskih kmetovalcev na Tržaškem in Goriškem - Pozdrav SKGZ in SKZ V nedeljo je bil v Vidmu 3. de- ter ga potegnila. Pri padcu se je želni kongres zveze (Alleanza Col- Tremul pobil po glavi, desni rami tivatori), ki so jo pred šestimi leti —............................... ’ ustanovili z namenom, da bi, vodila kmete iz štirih pokrajin Trsta, Vidma, Gorice ih Pordenona v njihovem prizadevanju za ustanovitev nove dežele s posebnim statutom Furlanija — Julijska krajina. Namen 3. kongresa je bil v prvi vrsti opozoriti deželne oblasti na najvažnejša vprašanja, ki v okviru dežele še vedno čakajo na primerno rešitev. Kongresa so se udeležili član osrednjega predsedstva dr. P. Grifone, predsednik deželnega odseka zveze Lizzero, deželni tajnik E. Simsig, goriški pokrajinski tajnik B. Marizza, poslanca Marangone fn Fortuna, senator Pellegrlnl, predsednik deželne zveze zadrug S. Poletto, tajnik Kmečke zveze iz Trsta Lucijan Volk in tajnik Zveze malih posestnikov Marij Grbec, svetovalci Moschlon, De Caneva in Jarc, predstavnika Slovensko kulturno gospodarske zveze dr. Peter Sancin in Primožič, predstavnik pokrajinskega kmetijskega nadzorni-štva iz Vidma dr. Bucco, predstavniki stanovskih in sindikalnih organizacij, župani iz prizadetih občin ter nenavadno veliko število kmetov in neposrednih obdelovalcev zemlje iz Furlanije, Beneške Slovenije, z Goriškega in Tržaškega. Predsednik deželnega odseka Kmečke zveze Lizzero je otvoril kongres ter v kratkih besedah pozdravil vse prisotne; nato Je prebral vrsto brzojavk s katerimi so 3. kongres Alleanze Coltivatori pozdravili deželni odbornik ■ za kmetijstvo Comelli, Slovenska gospodarsko združenje iz Trsta, notranja komisija tržaške ladjedelnice Sv. Marka, tajnik tržaške federacije KPI P. Šema in drugi. Glavno poročilo Je nato prebral deželni tajnik zveze Simsig, ki je napovedal, da bo vsedržavni kongres zveze v Rimu v dneh 16., 17 in 18. marca. V svojem govoru se je tajnik Simsig dotaknil vrste vprašanj, ki so še odprta na področju kmetijstva v deželi Furlanija — Julijska krajina, med temi zlašti vprašanje spolovlnarstva, vprašanje financiranja in investiranja v kmetijstvu, dalje vprašanje državnih, poldržavnih in zasebnih monopolov, ki še vedno vodijo svojo škodljivo gospodarsko politiko v državi in tudi v deželi Furlanije Julijske krajine, vprašanje prisotnosti številnih ustanov, ki se bavl-jc, s kmetijstvom, ne da bi bile povezane v racionalno enoto, vprašanje Čelikih posestev, ki niso rentabilna zaradi napačnega gospodarjenja lastnikov, itd. ; Tajnik Zveze malih posestnikov Marij Grbec je v imenu svoje organizacije in Kmečke zveze v slovenščini pozdravil prisotne goste, nato pa je ponovil svoje pozdravne besede tudi v italijanščini ter v krajšem govoru seznanil kongres z glavnimi točkami kmetijske problematike na Tržaškem. Grbec je poudaril, da predstavljajo slovenski kmetje ogromno večino kmečkega življa na Tržaškem. Poudaril Je, da ima kmetijstvo na Tržaškem svoje posebne probleme, ki jih pa nikakor ni malo, kljub omejenim razsežnostim prizadetega področja. Med najvažnejšimi Je govornik navedel zlasti vprašanje razlaščeva-nja vprašanje nerentabilne cene mleka in vina ter vprašanje" škode, k> jo prizadevajo vojaški manevri na Krasu. Na koncu je tajnik Zveze malih posestnikov podčrtal, da se na Tržaškem dogaja čisto nasprotno od tega, kar se dogaja dru-god po Italiji, kjer se v glavnem obžaluje, da kmečki živelj polagoma zapušča zemljo ter se seli v mesta in v industrijo. V Trstu na Je nasprotno opaziti, kakor da bi namenoma izseljevali kmete z njihove zemlje, katero jim izpodjedajo z razlaščevanjem. V diskusiji, ki je sledila, so se oglasili k besedi številni predstavniki kmetijskih organizacij, sindikatov in tudi številni kmetje. Med drugimi je spregovoril tudi predstavnik slovenskih kmetov iz Natiskih dolin. Predan je med drugim povedal, da se giblje povprečni dohodek na kmečkega prebivalca v Beneški Sloveniji na višini 39.-000 lir na leto, kar je dovolj zgovoren podatek, da si lahko prenočimo gospodarske razmere, v katerih živi prebivalstvo na tem pod-+ i Q°vornik je na koncu podčrtal, da bi morali v nadiških dolinah ,,'dt Prej ustanoviti skupno sirarno, urediti vprašanje hribovitih pašni-,,°v’ ustanoviti vrsto zadružnih hlevov ter poskrbeti za primerne hladilne naprave za sadje. . Po, nastopu številnih drugih govornikov Je član osrednjega predsedstva Kmečke zveze dr. P, Gri-lone potegnil zaključke 3. kongresa, ki bodo podlaga za nadaljnjo razpravo na skorajšnjem vsedržavnem kongresu v Rimu. Na koncu ®e Je iz dvorane, kjer Je bil kongres, razvil dolg sprevod po mestnih ulicah do spominske plošče, ki spominja na podelitev zlate medalje videmskemu mestu za njegov doprinos k uspehu odporniškega gibanja. Tu so položili lovorjev venec ter z enominutnim molkom počastili spomin padlih v boju za osvoboditev izpod fašističnega jarma. Pri polnjenju cisterne se je ponesrečil Na dvorišču čistilnice «Aquila» v Zavlje.h, se je včeraj popoldne Ponesrečil 56-letni gasilec Giacomo Tremul iz Milj, Ul De Luca. Stal Je na dvorišču in nadzoroval polnjenje cisterne. Nenadoma je prijel za jekleno žico, ki je visela s cisterne, da bi jo odklopil. Tedaj se je cisterna premaknila, žica pa se je Tremulu opletla okrog nog roki in kolenu ter je izgubil spomin. Prepeljali so ga v bolnišnico ter ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih. Z vespo v avto Ko se je včeraj popoldne 20-let-ni radiotehnik Silvestro Ozbic iz Ul. Revoltella 111 vozil na vespi TS 23454 po Ul. D’Angeli proti Ul. Rossetti, je trčil v fiat 600 TS 35182, ki ga je 53-letni Alberto Decapri-le z Garibaldijevega korza 4 privozil s parkirnega prostora na desni in začel obračati proti levi. Ozbica so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 5 dneh. Pobil se je po desnem stegnu in prsih. manovič. Dopoldne si je ogledal tovarno «Tomos» kjer se je podrobno zanimal za proizvodni proces, zlasti pa za življenjske in delavne razmere delavcev. Po ogledu tovarne je imel Vukmanovič daljši razgovor z upravo podjetja in s člani samoupravljanja. Razgovarja-li so se o prihodnosti tovarne, ki ima pred seboj neprestano večanje proizvodnje, tako da bi že v nekaj letih dvignili proizvodnjo nad 70.000 vozil in znatno povečali proizvodnjo stabilnih in drugih motorjev. Svetozar Vukmanovič je v razgovoru pripohmil, da ima tovarna še znatne možnosti za povečanje proizvodnje, v kolikor bi še intenzivnejše nadomeščali strojni park z najsodobnejšimi napravami. Popoldne je bilo v Kopru širše posvetovanje z udeležbo nad sto družbeno-političnih delavcev Primorske. Svetozaf Vukmanovič je ob tej priložnosti obravnaval najaktualnejše probleme v Jugoslaviji. Zavzemal se Je za še večjo samostojnost podjetij in za nadaljnjo decentralizacijo sredstev. Hkrati pa bo seveda potrebno še bolj kot doslej večati proizvodnjo in proizvodnost dela. Danes bo Svetozar Vukmanovič obiskal Goriško. V NEDELJO V PROSVETNI DVORANI V GORICI Slovenske žene dostojno proslavile! mednarodni praznik žena 8. marca Jožica Tomšičeva o pomenu tega praznika ■ Rogat kulturni spored s sodelovanjem prosvetarjev iz Števerjana, pevskega zbora iz Ronk, dijakov in na j mlajših iz Gorice ter gojencev glasbene šole iz Nove Gorice Preteklo nedeljo popoldne so tudi slovenske žene v okviru Zveze naprednih žena pripravile v Prosvetni dvorani v Gorici, na Verdijevem korzu 13, nad vse lepo uspelo proslavo 8. marca, mednarodnega praznika žena. Po uvodnem nastopu mešanega pevskega zbora »Briški grič« iz Ste-verjana, ki je pod vodstvom Silvana Križmančiča zapel tri pesmi, je tov. Jožica Tomšičeva iz Goril ce v krajšem govoru poudarila poi men tega praznika za vse napredi ne žene. Govornica je poudarila, da ima letos praznik žena še poseben pomen, ker praznujemo 20. obletnico odkar so tudi v Italiji dosegle žene volilnd pravico Da smo to dosegle, je bila potrebna zmaga nad nacifašizmom. Od takrat so napravile žene v Italiji' precej dolgo pot napredka in dosegle uveljavitev in [ priznanje-, marsikatere • njihove VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Svetozar Vukmanovič obiskal včeraj Koper Včeraj je obiskal Koper predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vuk- obiskal Goriško. I priznanje-, marsikatere njinove pra- fiiiiiiiiiaiiiiimiiiiiiitiiiiMiiiiil„iM||,||||,l|||tl|„„IM,„l|l|,llm,n,||,|l„l,|lll„||||,||,mt||)|l||||,|||ini||||,lun,,,,mi„,,||iii,n,|,||,||in,||,|||,|||„,„,|,ui,umi,,i||n HUDA PROMETNA NESREČA NA PROSEŠKEM NADVOZU Hotel je obiti ustavljeni avto in je povzročil frontalno trčenje Šofer Fiata 1100 si je pri nesreči zlomil tilnik in njegovo stanje je resno Avtomobila, ki je bil nehote povzročitelj nesreče, še niso ugotovili Predvčerajšnjim popoldne je prišlo na cestnem nadvozu blizu Proseka do hude prometne nesreče, ki bi utegnila imeti hude posledice. 33-letni Pietro Norbedo iz Naselja S. Nazario 142 je pri nesreči dobil najhujše poškodbe. Zdravniki, ki so ga pozneje pregledali v splošni bolnišnici, so ugotovili, da si Je zlomil zatilnik. Spričo tega so ga predsinočnjim sprejeli v splošno bolnišnico na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Zdi pa se, da se je včeraj njegovo zdravstveno stanje precej izboljšalo. Ne more se še trditi, da je izven nevarnosti, vendar pa je že včeraj lahko spregovoril nekaj besed, čeprav s težavo. znamke fiat 600. Na vrhu nadvoza, ki pelje čez državno cesto št. 202, je fiat 600 nenadoma močno znižal hitrost. Po mnenju policijskih organov je treba to okoliščino pripisati svojstvenim značilnostim te vrste vozil, kar bi seveda utegnilo predstavljati določeno olajševalno okoliščino za šoferja. 2al pa se je tik za fiatom 600 peljal že omenjeni Norbedo, ki je upravljal avto znamke fiat 1100. Zraven njega je sedel 58-letni Gio-vanni Stocovaz s Proseka 142. Oba sta prihajala iz Zgonika. Zaradi nenadnega zastoja, fiata 600 se je Norbedo znašel v' težkem položaju. Sunkovito je obrnil krmilo na levo, toda prav v tistem trenutku mu je privozil , nasproti 29-letni uradnik Elio Rivanero iz Genove, ki je upravljal avto znamke «giu-lia». Trčenje je postalo neizogibno: fiat 1100 in «Giulla» sta z vso silo trčila drug ob drugega ter se hu- lllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIITIIII PO SPODLETELEM POSKUSU NA BORZNEM TRGU Ropar v zlatarno Iviani bolj blaznež kot kriminalec Bignami je bil v prisilni kmečki koloniji in v umobolnici, a je obakrat pobegnil - Po zaslišanju v zapor . Potek nesreče . je .še nekoliko, zavit v meglo. Karabinjerji prose-ške postaje in drugi policijski organi so ugotovili samo naslednja dejstva Okoli 17,30 se Je čez nadvoz peljal neki neznanec z avtom V naši predvčerajšnji številki smo poročali o drznem poskusu ropa v zlatarni Iviani na Borznem trgu št. 1. Organom letečega oddelka tržaške kvesture se je hitro posrečilo ugotoviti istovetnost in sploh vso preteklost drznega tatu. V tem primeru verjetno ne gre za človeka, ki bi s kriminalnega stališča predstavljal hudo nevarnost za človeško družbo. Takoj po aretaciji Antonia Blgnamija je leteči oddelek zaprosil najrazličnejše kvesture v Italiji za podatke o aretiranem mladeniču. Tako je prišlo na dan, da je Bignami preživel nekaj časa v kmečki koloniji Ca-stelfranco Emilla (kjer je bila nekoč zloglasna kaznilnica za politične zapornike, ki jih je obsodilo fašistično posebno sodišče). Nekoč so Bignami ju dovolili, da gre domov na kratek dopust, toda mladenič se ni več zglasil na ravnateljstvu kolonije. Pozneje so ga poslali v umobolnico v Mombello blizu Milana. Pred dobrim tednom je zbežal tudi iz tega zavoda. Vse to priča, da je mladenič duševno bolan. Iz neznanih razlogov se 1e odpravil v Trst, kjer je skušal krasti v zlatarni Iviani. že samo dejstvo, da ni imel motornega vozila, zgovorno priča, da ne gre za kriminalca, ki trezno pripravi načrt za neki rop ali tatvino ter ga izvede tako, kot to narekuje sodobna tehnika ropanja po zlatarnah in bankah. Policijski funkcionarji so tudi ugotovili, da Je Bignami zagrešil določene prekrške tudi v Firencah. Na naši kvesturi so ga zaslišali predvčerajšnjim in takoj nato odpeljali v koronejske zapore. IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Na pol znižana kazen šoferju brez dovoljenja Na prizivnem oddelku kazenskega sodišča, kateremu Je predsedoval sodnik Franzot, je bila včeraj razprava proti 37-letnemu Leu Fi-delu s Peska št. 38, ki je bil obtožen, da je vozil motofurgon brez predpisanega vozniškega dovoljenja. 1961. leta so oblasti odvzele Fidelu vozniško dovoljenje, ker je KINO «1K1M» PROSEK predvaja danes, 9 t. m. ob 19.30 uri Teclinicolor največji film merskih roparjev: I MOSCHETTIERI DEL MARE (MUŠKETIRJI MORJA) Igrajo: KHANNING POLLAK, ANNAMARIA PIERANGELI in ALDO RANY ______________ povzročil cestno nesrečo kljub temu pa je Fidel vozil Svoj motofurgon TS 22463 in za neko podjetje prevažal po domovih gorivo za centralno kurjavo. Tudi 18. decembra 1962 je Fidel prevažal gorivo, ko pa je prispel v Ul. Settefontane blizu stavbe št. 39, ga je prijela nenadna slabost. Par. kiral je motofurgon in odšel v neko gostilno, kjer je popil «coca-colo». Vrnil se je nato k furgonu, komaj pa je prišel na cesto, se Je zgrudil na tla zaradi nenadnega božjastnega napada. Fidela so tedaj z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, v Ul. Settefontane pa so prihiteli agenti prometne policije in uvedli preiskavo. Izkazalo se je, da je Fidel vozil furgon, brez vozniškega dovoljenja, toda sam je trdil, da je furgon vozil neki Hrvat, on pa da je samo sedel zraven. Izgovor Fidelu ni nič pomagal, ker ga je pretor 9. novembra 1964 spoznal za krivega in ga obsodil na dva meseca zapora in plačilo 10.000 lir globe. Proti tej razsodbi Je Fidel vložil priziv in včeraj je bila na kazenskem sodišču razprava, pri kateri pa obtoženec ni bil prisoten. Javni tožilec je zahteval potrditev prejšnje obsodbe, vendar je sodišče Fidelu zmanjšalo kazen. Obsodilo ga je na 1 mesec in 10 dni zapora ter na plačilo 7000 lir globe. Po prestani kazni pa bo moral obtoženec biti pod policijskim nadzorstvom za dobo enega leta, ker ga je sodišče spoznalo nevarnega za družbo. do poškodovala. Rivanero in njegov sopotnik Leandro Zuliani, ki sta bila na srečo nepoškodovana, sta takoj skočila iz «giulie» ter skušala pomagati Norbedu in njegovemu sopotniku. Takoj je postalo jasno, da je Norbedo utrpel hude poškodbe. Poklicala sta na pomoč rešilni avto RK ter obvestila policijske organe. Kot smo že dejali, so Norbeda sprejeli na nevrokirurški oddelek s pri.držano prognozo. Na isti oddelek so sprejeli tudi Stocovaza, ki pa bo verjetno ozdravel v 15 dneh. Se v včerajšnjih popoldanskih urah se karabinjerjem proseške postaje ni posrečilo ugotoviti istovetnosti šoferja, ki je upravljal avto fiat 600. Zdi se, da preiskovalni organi vedo Vsaj za približno številko evidenčne tablice avtomobila, ki je povzročil, morda nevede, to precej hudo nesrečo. Policijski organi ne izključujejo niti možnosti, da se šofer sploh ni zavedel, da se Je tik za njegovim hrbtom odigrala huda nesreča ter da je v polni dobri veri nadaljeval svojo pot proti Trstu. Predvčerajšnjim zvečer okoli 19.30 sta dva posebna avtomobila ACI prepeljala hudo poškodovana avtomobila v neko tržaško delavnico. Tatovi so obiskali prazno stanovanje Neznani tatovi so v soboto zvečer izkoristili priložnost, ko se je družina 50-letnega učitelja Danila Sancina z Opčin, Narodna ulica št 140 oddaljila z doma, in vdrli v prazno stanovanje. V notranjosti so tatovi prebrskali vse kote in celo premetali posteljnino. V nekem predalu in v omari so naSli kar so iskali: 83.000 lir v gotovini, tri bančne knjižice za skupen znesek 186.000 lir ter nekaj kosov zlatnine. Sancin se je ob vrnitvi domov zavedel tatvine ter se zglasil na komisariatu na Opčinah. Skupno Je utrpel 350.000 lir škode, Agenti so uvedli preiskavo. Požar v stanovanju V stavbi štev. 36 v Ul. Baiardi, Je včeraj zjutraj okrog 3. ure v nekem praznem stanovanju, zaradi kratkega stika nastal silovit požar. Gasilci so takoj prihiteli, toda kljub hitri pomoči in gašenju je požar povzročil skoraj 200.000 lir škode, ker je zgorelo pohištvo v spalnici ter nekaj kv. metrov poda. Gasilci so požar pogasili v dveh Urah. Nesreča delavca v ladjedelnici Na delu se je včeraj ponesrečil 55-letni delavec Luciano Fontanot iz Milj, Ul. della Torre 11. V lad jedelnici Sv. Marka, v pomorskem oddelku, Je ležal na odru in barval. Nenadoma je z desno nogo spdrs-nil, da mu Je zabingljala z odra. Tedaj pa mu Je ročka žerjava, ki Je bil v bližini v pogonu, stisnila nogo ter mu jo zlomila. Ponesrečenca so z rešilnim avtom ladjedelnice prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti dva meseca. Hud padec delavca z 8 m visokega odra Žrtev nesreče na delu je včeraj zjutraj postal 24-letni delavec Elio Zecchini iz Ul. Respighi 5, ki je uslužben pri podjetju Zanufi-Fedi iz Piombina. Zecchini je v železar. ni Italsider v Skednju, na 8 me trov visokem odru barval neke ko vinske dele. Nenadoma se je pre maknila deska na odru in Zecchi ni je izgubil ravnotežje ter padel v globino. Pri padcu si je zlomil desno nogo ter se hudo pobil po spodnji strani hrbta. Z rešilnim av. tom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v dveh mesecih. vice. Med temi so: enakopravnost pri delu in nagrajevanju, prepoved odpustov v primeru poroke, svoboden dostop do raznih poklicev, priznanje pokojnine gospodinjam, priznanje in večje Vrednotenje dela kmečkih žena, odpravo dveh različnih meril pri učiteljstvu itd. «Vendar pa ostaja še mnogo stvari, ki nam niso priznane in si jih moramo še priboriti«, je poudarila govornica. Tako mora vlada poskrbeti za razne socialne usluge, otroške vrtce, pošolsko pažnjo otrok, občinske pralnice, samopostrežne restavracije, ki naj razbremenijo zaposleno ženo. Slovenske žene pa imajo poleg teh še svoje posebne probleme in naloge v borbi za pravice naše narodne skupnosti. Čeprav ja minilo 20 let od poraza nacifašizma, pa še vedno niso bili izdani ustrezni manjšinski zakoni, ki nam jih obljublja republiška ustava. Naprednim slovenskim ženam je poverjena tudi važna vloga pri vzgoji svojih otrok v, poštene državljane in zveste pripadnike svojega naroda. Boriti se morajo proti vsem poskusom r- potujčevanja in ohraniti ter čuvati naše kulturne jn narod ne značilnosti. To pa se da doseči le v miru in zato se bodo ženo borile za mir v svetu in za pra vično in mirno poravnavo obstoječih sporov. Kulturni del programa so začeli izvajati števerjanski pevci, ki so zapeli Adamičevo: «Vsi so prihaja lin, Pahorjevo: «Pa se sliš’» ter De-vovo: «Soča bela«. Nato se je občinstvu predstavil ansambel ((Nomadi« s pevcema Natašo Pavlinovo in Vojkom Cotičem, ki sta ob spremljavi, ansambla lepo zapela nekaj pesmi.' Gojenci Dijaškega doma z Gorice Franka Mikluš in Jadranka Mozetič sta recitirali pesem ((Siničke pozimi«. Nato je številno občinstvo presenetil najmlajši debu-tant 5-letni Marko Cubej, ki je kar korajžno recitiral. ((Voščilo mami ci» in zapel «Hi konjiček« ob splošnem odobravanju občinstva. Za njim je Vojko Devetak lepo recitiral Minattijevo ((Svidenje«. Sledil je nastop moškega pevskega zbora »Srečko Kosovel« iz Ronk, ki Je pod vodstvom Pavline Ko-melpve lepo zapel štiri pesmi, me(j katerimi naj omenimo zlasti «OJ Doberdob«. Kot gostje pa so nastopili gojenci glasbene šole iz Nove Gorice: trio bratov Mozetič s pevko Zdenko Nibrant in pevcem Zoranom Makoričem. Oba pevca, kot mladi godci, so s svojim neprisiljenim in mojstrskim izvajanjem vzbudili med občinstvom val navdušenja ter so jim ploskali celo med izvajanjem in zahtevali ponovitev nekaterih pesmi. Kulturni del so zaključili zopet števerjanci; ob spremljavi njihovega godbenega tria sta Marija Ko. ren in Jordan Gravner v duetu prav lepo zapela dve pesmi ((Rdeči nageljni« in «Moje dekle«. Tudi ta točka je bila deležna živahnega odbbravanja občinstva in marsikdo je izrazil željo, da bi ta duet lahko kaj kmalu zopet poslušali. Po zaključku uradnega dela programa se je razvila v klubu prosta zabava, kjer se je nadaljevalo petje tja do 19. ure. Pogled na del občinstva v nabito polni prosvetni dvorani med izvajanjem programa. Udeležba na proslavi žena že zlepa ni bila tako številna in občinstvo je z zanimanjem sledilo govoru in kulturnemu programu, ki je žel splošno odobravanje Jubilej najstarejše Doberdobke Jutri, 10. marca bo v krogu svojih dragih v Doberdobu slavila svoj 87. rojstni dan Marija Gergolet, vdova Ferletič, ali po domače Mati Panganelova. Slavljenka je najstarejša žena v Doberdobu ter stanuje v Rimski ul. 26. Vkljub tako visoki starosti je še vedno pri dobrem zdravju in vsak dan prebira Primorski dnevnik. Sorodniki znanci in prijatelji ji ob tem njenem jubileju želijo še mnogo let zdravja in veselega življenja. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. Zborovanje bikorejccv V četrtek 11. t. m. z začetkom ob 16.30 bo v sejni dvorani pokrajinskega kmetijskega nadzorništva v Gorici redni letni občni zbor bikorejcev, ki vodijo oplojevalne postaje. V primeru premajhne u-deležbe bo občni zbor uro pozneje ob vsakem številu udeležencev. Na dnevnem redu je poročilo predsednika, odobritev obračuna za 1964 in proračuna za 1965 ter o-dobritev živinorejskega programa. Pri tem se bodo pogovorili o prispevku pa nakupu plemenskih bikov, o nagradah in o borbi proti jalovosti. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiMiHiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiimifiiiimiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiMiiimniiiiiiHiiiiiiHtiiiiiitiiiiriiiiiiiiiiiiiniiiiimrmiiiiiiiiiiiiiiuiii S POKRAJINSKEGA KONGRESA C!SL V GORICI Takojšnji ukrepi so potrebni za pomoč gradbenikom in tekstilcem Koristni stiki in razgovori z jugoslovanskimi sindikati v Ljubljani Za gradnjo 6000 ljudskih stanovanj na Goriškem - Izvolitev novega odbora Na sedežu pokrajinskega urada, ukrepi za nove investicije in po-CISL v Ul. Roma v Gorici je bil i bude. Pri tem bi lahko pomagali v nedeljo dopoldne in popoldne 5. pokrajinski kongres te sindikalne organizacije. Po uvodnih formalnostih je podal obširno poročilo dosedanji tajnik CISL Marinello, ki je orisal delo tega sindikata in splošen gospodarski in sindikalni položaj na Goriškem. Govornik je med drugim poudaril, da mora deželna u-prava s primernimi ukrepi pomagati goriškemu gospodarstvu. Pri tem je treba brezpogojno obdržati sedanje mezde- in sedanji obseg zaposlitve. Kar se pomoči tiče mora biti dvojna: Najprej šo potrebni takojšnji u-krepi za pomoč tisti industriji, ki je v največji krizi. Drugi del pomoči pa naj bi bil na daljše razdobje, s kreditnimi in drugimi z ustanovitvijo posebne deželne finančne ustanove,1 ki bi dajala posojila z nizkimi obrestmi industriji in obrti. Najbolj nujno rabijo pomoč v gradbeništvu in tekstilni industriji. Kar se gradbeništva tiče bi bilo potrebno na Goriškem zgraditi 5 do 6 tisoč stanovanj z najemnino, ki bi ne smela presegati od 12 do 15 tisoč Ur mesečno. za modernizacijo obstoječe industrije in za njeno poživitev. Pri tem je poudaril tudi potrebo, da naj bo terminal naftovoda v Tržiču in naj se zgradijo naprave proto-sinhotrona pri Doberdobu. Govornik je omenil tudi delegacijo CISL, ki je šla lani meseca maja na obisk v Ljubljano, kjer je imela koristne stike s predstavniki tamkajšnjih sindikatov. Po zaključku poročila Je sledi- _______ i la debata, v katero so posegli šte- Kar se tiče podjetja ((Cotonificio 1 ... . ... ,, .. . . r J J 1 vilm zbrani sindikalisti ter obrav- navali posamezne specifične pro- Triestino« je vlada že prepoveda- la uvoz tekstilnega blaga iz nekaterih afriških in azijskih držav. Vendar bo moralo podjetje še poskrbeti za prodajo velikih zalog v skladišču. Govornik Je nato omenil tri industrijske zone v Tržiču, Gorici in Krminu ter naštel nekatere ukrepe iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiuinimiuiiiiiiiiHiiiirtimfiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiimiiiuiuii BLAGOVNI PROMET V JANUARJU Za 479 milijonov uvoza in izvoza na Goriškem Od tega odpade na uvoz nad 256 in na izvoz nekaj nad 222 milijonov lir Po podatkih vestnika trgovinske zbornice v Gorici so na goriškem področju v okviru maloobmejnega blagovnega prometa v preteklem mesecu Januarju uvozili samo na carino za nekaj nad 256 milijonov lir raznega blaga. V istem mesecu je bilo izdanih 53 izvoznih dovo- števerjanski trio in duet Marija Koren in Jordan Gravner, ki so lepo zaključili bogato prireditev, kakršne že dolgo let nismo imeli na proslavi žena v Gorici ljenj za nekaj nad 222 milijonov Ur. Na carino je bilo uvoženih največ drv, drugega lesa in lesnih izdelkov in sicer za skupno nekaj nad 88 milijonov Ur; uvozili so nadalje za 31 milijonov Ur konj, za skoro 80 milijonov govejega in za 26 milijonov lir prašičjega mesa. Med drugim uvoženim blagom naj omenimo loj (10 milijonov); čipke (7 milijonov), cementne in eternitne izdelke 7,5 milijona) itd. Pri izvozu naj omenimo tekstilno blago za nekaj nad 71 milijonov, avtomobilske nadomestne dele in gume za 53 milijonov, kmetijske stroje za 5,8 milijona, razne železnine za 54 miUjonov itd. Nezgoda žene iz Štandreža V nedeljo popoldne se je zatekla po prvo pomoč v goriško civilno bolnišnico 43-letna Angela Gregorič iz štandreža št. 1. Ko je imela o-pravka s prekladanjem zaboja z zelenjavo, se je udarila na desni rok ter se zbodla tudi na palcu in ‘ bleme. Tako je eden sprožil vprašanje političnih in sindikalnih funkcij, ki bi morale biti ločene in jih ne bi smele opravljati iste o-sebe Debato Je zaključil predsednik kongresa Baldini, ki je kritiziral delo vlade, poudaril potrebo načrtovanja v gospodarstvu ter vlogo sindikata v obrambi delavskih koristi. Sledile so volitve novega odbora v katerega so volili 15 predstavnikov, ki so povečini že bili v dosedanjem odboru. Na državnem kongresu CISL v Rimu bo pokrajinski sindikat CISL zastopal Marinello. Kongres bo od 22. do 25. aprila. Zajamčiti stalno delo v tržiški ladjedelnici Sindikat kovinarjev FIOM je ob zaključku svojega kongresa poslal brzojavko rimski vladi in predsedniku deželnega odbora Berzan-tiju, v katerih jih poziva, naj takoj podvzamejo potrebne ukrepe, da se zajamči stalno in polno delovanje ladjedelnice v Tržiču. Vinogradniki naj prijavijo zalogo svojega vina Ker številni vinogradniki niso prijavili v predpisanem roku količino starega in novega vina, ki ga imajo v kleti in da bi ne plačali kazni, je trošarinski urad v Gorici ponovno začel sprejemati take prijave. Zato poziva ta urad vse prizadete, naj čimprej izvršijo predpisano prijavo na njegovem sedežu ob delavnikih med urAdnimi urami. okrevanja v nekaj dneh. Na gmajni je gorelo _____ . V nedeljo popoldne se Je vnela (i Zdravnllc , suha trava in dračje na hribu Ko- ji je nudil prvo pomoč s prognozo | sifi IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Nezgodi dveh lambretistov pri Sovodnjah in Marianu Pri upravljanju električne peči si je zlomila ključnico Včeraj dopoldne ob 10.30 so po-1 Oba so pridržali na zdravljenju s klicali avto Zelenega kriza v Bor-1 prognozo po osem dni. Luksič je po go Castello štev. 8, kjer se je ponesrečila 42-letna Teresa Comel, ko je vstala s postelje in si dala opravka z električno pečko pri postelji. Odpeljali so jo v civilno bolnišnico. kjer so ugotovili, da sl je žena zlomila desno ključnico ter so jo pridržali s prognozo okrevanja v 25 dneh. V nedeljo okrog polnoči so pripeljali v bolnišnico tudi 23-letnega Glorgia Ballabena iz Gradiške in 20-letnc-ga Ivana Luksiča prav tako iz Gradiške Ul. Manzoni 16/A. Prvemu so ugotovili udarec in številne praske po obrazu in na desnem kolenu, drugemu pa udarec na levi roki in prakse na levem kolenu. vedai, da sta se okrog 23.45 peljala z Ballaberrovo lambreto iz Gradiške proti Marianu. Na sredi poti je Bailaben zaradi gramoza na cesti izgubil kontrolo riad vozilom V nedeljo zvečer okrog 22. ure se Je ponesrečil z lambreto pri tekstilni tovarni v Sovodnjah tudi 41-letni Luigi Ortolan, ki stanuje v Sovodnjah Ul. Zanetti 14 ter Je zaposlen kot delavec pri tamkajšnji občinski upravi. Z avtom Zelenega križa iz Gorice so ga pripeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli za osem dni na zdravljenju zaradi pretresa možgan in udarca na čelu. Ortolan je padel zaradi gramoza na cesti V NEDELJO ZVEČER NA MflJNICI Goriški trgovec smrtno povozit priletnega pešca iz Gradiške Zanutel je bil na mestu mrtev s prebito lobanjo V nedeljo nekaj po 20. uri zvečer se je vračal s svojo Lancia Flavia od Gradiške proti Gorici goriški trgovec 49-letni Giulio Krainer, ki stanuje v Gorici, Ul. Paolo Diacono 106. Na Majnici, in sicer pri kilometru 3, pa je iz neznanih vzrokov podrl pešca 68-letne-ga Francesca Zanutela. Trčenje je bilo tako močno, da si je Zanutel pri padcu prebil lobanjo in bil na mestu mrtev. Ko je prišel na mesto zdravnik, Je samo ugotovil smrt in odredil prevoz trupla v mrtvašnico na mestnem pokopališču. Pokojni Zanutel je bil brez stalnega bivališča in kaže, da j« zadnje čase živel v domu za onemogle v Gradiški. Prav tako menijo, da je bil tistega večera namenjen na obisk k svoji sestri, ki živi v Ločniku, pa ga je na poti dohitela smrt. Zapisnik o nezgodi je napravila cestna policija iz Gorice, ki skuša ugotoviti kako in zakaj se je pripetila nesreča. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odpr ta v Gorici lekarna «AL CORSO«, Korzo Italia Št. 89, tel. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 8,8 stopinje ob 12. url, najnižjo 0 stopinj ob 6.20; povprečne dnevne vlage je bilo 75 odstotkov. nad Tržičem. Poklicali so gasilce iz Tržiča, ki so se trudili celi dve uri, preden so ogenj najprej omejili in potem pogasili. Vendar ker ogenj ni poškodoval dreves, škoda ni posebno velika. Do požara je po vsej verjetnosti prišlo zaradi po nemarnosti odvrženega cigaretnega ogorka, ki Je zapalil suho travo. VERDI. 16.30: «Cielo giallo«, Gre-gory Pečk in Richard Widmark, čmobeli ameriški film, zadnja predstava ob 22. uri. CORSO. 16.30: «L’uomo che non sapeva amare«, C. Baker in G. Peppard, ameriški barvni klne-maskopski film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan MODERNISSIMO. 16.00: «La pazza eredita«, P. Sellers in M. Rutherford, angleški čmobeli film, zadnja predstava ob 22.30. VITTORIA. 17.00: «Eroi del circo«, Stan Laurel in Oliver Hardy; čmobeli ameriški film, zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 16.30: «1 flgli della violenza«, S. Inda in M. Inclan; čmobeli film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan, zadnja predstava ob 21.30. AjE-Ima LESTVICA 171 ni Milan 24 16 7 1 41 14 39 l£l U| Inter 24 14 8 8 40 20 36 *Atalanta-:Milan 1-1 Juventus 24 11 9 4 34 16 31 •Catania-Roma 4-0 Fiorentina 24 12 7 5 33 21 31 •Fiorentina-Torino 2-0 Torino 24 10 9 5 30 20 29 •Inter-Cagliari 3-0 Bologna 24 9 10 5 32 20 28 •Juventus-Genoa 7-0 Atalanta 24 6 12 6 13 14 24 •Vicenza-Mantova 1-0 Vicenza 24 9 6 9 25 27 24 *Lazio-B»logna 1-1 Catanla 24 8 7 9 33 34 23 •Messina-Foggia 0-0 Sampdoria 24 7 8 9 16 21 22 •Sampdoria-Varese 00 Roma 24 5 H 8 23 29 21 Prihodnje tekme (21. 1. m.) Varese Foggia 24 5 24 6 11 9 8 21 27 21 9 15 21 21 Bologna-Roma, Cagllarl Mess- Lazio 24 5 10 9 18 25 20 sina, Foggia-Catania, Genoa-To- Genoa 24 4 10 10 18 37 18 rino, Juventus-Fiorentina, Lazio- Cagliari 24 5 7 12 15 28 17 Vicenza, Mantova-Inter, Milan - Mantova 24 4 16 14 11 25 14 Sampdoria, Varese-Atalanta. Messina 24 3 7 14 16 35 13 Namizni tenis Bor deželni prvak C lige V nedeljo je namiznoteniška ekipa Bora premagala v Goriči tamkajšnjo Audax z 8:1 in tako osvojila deželni naslov C lige. Borovi igralci — Kušuta B., Tom-šič in Kuret — so se s tem uspehom uvrstili v zaključni državni del namiznoteniškega prvenstva C lige. SMUČARSKE TEKME SPOT NA LIVKU Cesar Vojko, K osmi n a, Udovič in Pipan Tatjana zmagovalci 5-letni Igor Pišiant najmlajši in najmanjši tekmovalec 24. KOLO A LIGE 7 GOLOV JUVENTUSA GENOI Zmaga In terja in samo točka za Milan in Bologno Tokrat je treba začeti z Juven-tusom. Turinska enajstorlca. ki Je imela v gosteh Genoo, je s tekmeci razpolagala kakor Je hotela. Tokrat so napadalci v črnobellh dresih brez usmiljenja zadajali gostom udarec za udarcem in so se ustavili samo, ko je bil vratar Grosso zasut pod težo sedmih žog. Z druge strani je treba omeniti tudi gladko zmago Interja nad Cagliarijem. Milančani so tako pokazali, da so v ugodnem razdobju v nasprotju z Milanom, ki Je moral v Bergamu prepustiti nič manj kot točko. Z nedeljskim spodrsljajem je Milan sedaj v nevarnosti, da se mu Inter še bolj približa. Torino je moral položiti orožje pred Fiorentino, ki se je skupno z Juventusom usidrala na tretje mesto lestvice, medtem ko se je morala Bologna zadovoljiti le s točko, ker je drugo... podarila La-ziu. Največje presenečenje Je prišlo iz Catanie, kjer so domačini spravili kar s štirimi žogami na kolena v nedeljo abulično Romo. Medtem ko je Lanerossi, sicer ne popolnoma zasluženo, obogatel na račun Mantove, sta se tekmi Mes-sina - Foggia in Sampdoria - Vare-se zaključilo brez zmagovalca in poraženca. In tudi brez golov. iiiiiiiniiiliiiiifiiiiiiifiiliiiiiiiiiliiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Nobenega gola v nedeljo na občinskem stadionu Po nezanimivi igri bratska delitev med Triestino in Padovo TRIESTINA: Scorti; Frigerl, Ferrara; Palcini Dalio, Sadar; Gentili, Scala, Bemasconi, Novelli, Cignani. PADOVA; Galassi; Rogora, Cer-vato; Berretta, Barbolini, Serenl; Carminati, Mazzanti, Cavicchia, Pestrin, Abbatini. SODNIK: Cirone iz Palerma. Pozitivna serija Triestlne se nadaljuje. Moštvo že sedem nedelj ni okusilo grenkobe poraza, s čimer si je nekoliko popravilo položaj na lestvici. Vseeno pa Trie-stina tokrat ni zadovoljila svojih navijačev: po uspešnih tekmah s Spalom in Leccom so vsi namreč pričakovali boljšo igro. Toda rdeči so tokrat zaigrali belo medlo in brez volje, tako da so se njihovi napadi vedno razblinili pred nasprotno obrambo. Dobro zanje (a ne za gledalce), da je tudi Padova zašla v slab dan in oponašala igro Triestine ter z njo delila žvižganje občinstva. = Brescia 24 12 9 3 30 16 33 IZIDI Lecco 24 11 8 5 29 9 30 Modena 24 9 10 5 27 15 28 •Alessandria-Catanzaro 3-1 Napoli 24 8 12 4 26 15 28 *Livomo-Brescia 2-0 Spal 24 9 10 5 25 18 28 •Modena-Pro Patria 0-0 Palermo 20 10 7 7 32 27 27 •Monza-Lecco 1-1 Reggiana 24 10 6 8 28 13 26 ♦Napoli-Verona 2-0 Padova 24 8 10 6 14 12 26 •Parma-Bari 3-2 Venezia 24 8 9 7 22 19 25 *Potenzia-Reggiana 1-1 Potenza 24 8 9 7 35 .'12 25 *Spal-Palermo 3-2 Catanzaro 24 7 10 7 16 18 24 •Trani-Venezia 2-1 Alessandria 24 7 10 7 19 24 25 •Triestina-Padova 0-0 Pro Patria 24 9 6 9 20 28 24 Prihodnje tekme (14. t m.) Bari 24 7 9 8 23 25 23 Alessandria - Palermo, Bari- Verona 24 6 10 8 26 28 22 Livorno, Brescia-Modena, Lecco- Trani 24 6 7 11 16 29 19 Catanzaro, Napoll - Padova, Par- Monza 24 5 8 11 21 34 18 ma-Trani, Potenza - Triestina, Livorno 24 4 10 10 14 23 18 Reggiana-Pro Patria, Venezla- Triestina 24 5 8 11 12 25 18 Spal, Verona-Monza. Parma 24 5 4 15 17 35 14 Tudi drugo letošnje smučarsko tekmovanje, ki ga je tokrat SPDT priredilo na Livku, se je zaključilo tako organizacijsko kot po izidih z velikim uspehom. Smučišča na pobočju Kuka so kot nalašč za podobne tekme in določena proga je zahtevala od tekmovalcev in tekmovalk ne samo dobro tehniko, temveč tudi izkuše- nost in predvsem precejšnjo dozo poguma. To velja v največji meri za začetnike, ki so se pomerili smuku in med katerimi je treba predvsem pohvaliti najmlajšega in najmanjšega udeleženca Igorja Pi ščanca (komaj 5 let), ki je sicer imel smolo, da ga je pri obhodu vrat nerodno zaneslo. Kljub padcu se je fantek dvignil in nadaljeval vožnjo po strmini do cilja, kjer so mu burno ploskali. Jasno je, da je največ zanimanja vladalo za nastop članov in članic. Zaradi zelo težke proge je bilo precej padcev in diskvalifikacij. Med člani je v slalomu zmagal Vojko Cesar, ki je bil v prvem teku najhitrejši. V smuku pa se je na prvo mesto uvrstil Niko Kos-mina, ki se je moral v slalomu, predvsem zaradi padca, zadoovljiti s šestim mestom. Najbolj ostro pa je bilo med dekleti v smuku. Posebno Tatjana Pipan, Manica Terčon in Alenka Križnič so se potegovale za zmago. Ta je pripadla prvi, medtem ko je bila Križničeva le za las tretja za Terčonovo. Izidi so naslednji: ČLANI SLALOM — 2 vožnji 1. CESAR VOJKO 45”6 (24”, 25”2) 2. Križnič Andrej 55"6 <26”R, 28”8) 3. Terčon Ante 1T’5 (33”5, 28”) 4. Možina Primož 1’14”6 (53”2, 21”4) 5. Mužina Danilo 1’14”9 (41”2, 33”7) 6. Kosmina Niko 1’15”1 (34, 41”» 7. Cesar Sergej 1’34”3 (37”5, 56”8) Hreščak Marko, Starec Radojko, Križman Bruno, Rolič Karel, Jagodic Žarko in Sosič Sergej so odstopili. SMUK 1. KOSMINA NIKO 55”5 LESTVICA Tekma Je pravzaprav obetala . žek prodrl do vratarja: tu pa je ne-precej, saj so se Tržačani hoteli | razumljivo okleval in slednjič stre-izkazati pred svojim lanskim tre- ljal mimo vrat. nerjem Montanarijem, ki sedaj vodi Padovo. Poleg tega pa Je njihov položaj na lestvici še vedno negotov in jim je vsaka točka dragocena. Isto velja tudi za Padovo, ki pa sicer zasleduje ravno nasproten cilj: eno prvih treh mest in uvrstitev v A ligo. Toda gostje niso prikazali igre, ki naj bi ,te upe podpirala, posebno še v napadu, ki Je le redkokdaj ukanil tržaško obrambo. Triestina pa je s tem delnim neuspehom spet zdrknila na predzadnje mesto. Omenili smo, da sta obrambi vedno nadvladali nasprotne napade: ti so le redkokdaj prisilili k delu vratarje, ki pa so bili vedno na mestu. Edinstveno priložnost je imel Cavicchia v 5’, ko je tržaška obramba nerazumljivo spustila Carminati je v predložek: srednji napadalec se je znašel nezavarovan pred mrežo, a je žogo tako nesrečno brcnil, da se je komaj prekotalila do Scortija. Nekaj podobnega se je zgodilo v 42'. Tokrat je napadala Triestina in Novelli je na Sadarjev predlo- Atalanta-Milan (1-1) X 1. — 1) Navazzo Catania-Roma (4-0) 1 — 2) Quentin Fiorentina-Torino (2-0) 1 2. — 1) Vangrone Inter-Cagliari (3-0) 1 2) Tron Juventus-Genoa (74)) 1 3. — 1) Idice Vicenza-Mantova (1-0) 1 o\ n nii I.azio-Bologna (M) X *) nun Messina-Foggia (0-0) X 4. — 1) Torvajanica Sampdoria-Varese (0-0) X 2) Ordonez Livorno-Brescia (2-0) 1 5. — 1) Rieti Spal-Palermo (3-2) 1 — 2) High Speed Como-Novara (2-2) X 6. — 1) Laveno Sambened.-Cosenza (0-0) X — 2) Saint Andrfc KVOTE: KVOTE: 13 — 630.700 11 — 271.526 12 — 28.300 10 — 23.149 1 X 1 2 2 2 X 1 X 1 X 1 Lahko bi rekli, da je kronika vse tekme strnjena v teh vrsticah, saj sta obe moštvi izvedli le še nekaj nezanimivih akcij, ki pa sploh niso prišle do vratarjev. Med gosti je bil najbolj nevaren Cavicchia, ki se je večkrat izmuznil Sadarju, a je prikazal obupno negotovost v streljanju. V 19’ se je vnovič znašel v dobrem položaju a je streljal previsoko. Največjo sigurnost so gostje prikazali v obrambi, kjer je deloval' kot prosti branilec Barbolini, Sereni pa je onemogočil že taao nerodnemu Bernasconiju katerikoli podvig. Isto lahko rečemo za Triestino pri kateri sta se odlikovala predvsem Frigerl, ki je ne samo izvrstno pazil na Abbatinija, ampak je tudi budil napad s svojimi dolgimi prodori, in Dalio, ki je bil vedno na mestu, ko se je kak napadalec gostov izmuznil obrambi. V vratih se je po dolgem času prikazal Scorti, ki pa sploh ni imel kaj delati in tako ni mogel prikazati trenutne kondicije. Sodnik Cirone, ki ni zagrešil hujših napak, je med drugim opomnil Cervatta in Beretto. Kotov je bilo 5:1 (4:1) v korist Padove, gledalcev pa približno 6000. UROŠ KOREN RIM, 8. — FIGC je izbrala za sestavo italijanske nogometne reprezentance, ki bo 13. t. m. igrala v Hamburgu prijateljsko tekmo z Nemčijo naslednje igralce: Giacomo Bulgarelli, Romano Fo-gli, William Negri, Ezio Pascutti (Bologna) ;Enrico Albertosi, Alber. to Orlando (Fiorentina); Tarcisio Burgnich, Mario Corso, Aristide Guarneri, Saul Malatrasi, Sandro Mazzola, Armando Picchi (Inter); Giancarlo Bercellino (Juventus); Giovanni Lodetti, Bruno Mora, Gianni Rivera, Giovanni Trapatto-nl (Milan); Roberto Rosato (Torino). iiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiimimiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiii JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Zopet poraz Partizana Olimpija in Kladivar z obema točkama, Maribor pa praznih rok Za zimskega prvaka Jugoslovanske I. zvezne lige Partizan se Je. spomladanski del prvenstvenega turnirja precej slabo začel. V nedeljo so morali igralci Partizana kloniti v beograjskem derbyju Crveni zvezdi. Na srečo je sedanji leader lestvice Sarajevo zabeležil v sarajevskem derbyju z željezničarjem delen spodrsljaj, zaradi česar je napredoval le za točko. Rijeka je tudi v nedeljo prijetno presenetila: tokrat je njena žrtev postal zagrebški Dinamo, ki so je v drugem polčasu z dvema goloma nevarno približal zgodit-kom gostov. Ti so vztrajali do konca in spravili v žep dve točki, ki sta, tem bolj dragoceni, ker. je Rijeka prišla do njih na nevarnih zagrebških tleh. Tudi Hajduk je obogatel in isto moramo reči o Trešnjevki, ki je imela precej opravka z zadnjo v lestvici. 2. Cesar Vojko 56 ”2 3. Terčon Ante 1’ 6”5 4. Križnič Andrej 1’ 9” 5. Možina Primož 1T0” 6. Mužina Danilo 1’12” 7. Sosič Sergej 1’15”2 8. Hreščak Marko 1’25”7 9. Starec Radojko 1’30” 10. Križman Bruno 2’11” 11. Cesar Sergej 3’10”3 Rolič Karel diskvalificiran, Jagodic Žarko je odstopil. ČLANI C E SMUK 1. PIPAN TATJANA 16”2 2. Terčon Manica 16”8 3. Križnič Alenka 16”9 4. Košuta Nadja 5. Terčon Marinka 18” 22”1 Z A C E T N I K I SMUK 1. UDOVIČ SERGEJ 14 4 2. Legiša Evgen 14”9 3. Benčič Darjo 20”3 4. Mijot Vojko 34 ”5 5. Premru Sergej 38” 6. Piščanc Igor 38”4 GORIŠKI NOGOMET Sovodnje in Juventina pridobili dragoceno točko Podgora doživela prvi poraz v Dolegnanu Sovodenjski nogometaši so se v nedeljo kar dobro odrezali, saj so prinesli z gostovanja v Villessah domov eno točko. Domačini so namreč v zadnjih tekmah tudi proti močnejšim nasprotnikom zmagali in zato so bili prepričani, da bodo tudi tokrat obdržali obe točki. Sovodenjci pa so jim prekrižali račune in tekma se je zaključila z rezultatom 2:2. Sovodenjci so sicer še vedno na zadnjem me- stu lestvice; če pa bodo nadaljevali s tako igro, se bodo kmalu pomaknili višje. Prav tako so zadovoljni nogometaši Juventine, ki so v nedeljo na domačem igrišču iztrgali točko prvaku na lestvici Marianu. Pravzaprav bi z malo več sreče morala tekmo tudi dobiti, saj se je končala z rezultatom 0:0 predvsem zato, ker je Petejan, potem ko je preigral vso obrambo vključno z vratarjem, zastreljal žogo v out. To se je zgodilo v drugem polčasu. Pa tudi v prvem so bili domačini v premoči ter gospodarji položaja. Igralci Juventine so se na splošno vsi dobro izkazali, pred. vsem pa naj omenimo Marsona, Paškulina, Puio, Ferfoljo in Peteja- iiliiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiitiifiimiiiiii lini m m iiiiiiHiiiiiiiiiiiimii n m 1)111111 ■■ m im n n m miiiiiiui iiiniiii m ITALIJANSKO PRVENSTVO V ALPSKIH PANOGAH V veleslalomu prvi R. Zandegiacomo Prvak v smuku Mahlknecht na drugem mestu na. V nedeljo bo zanimiv derby v Sovodnjah, kjer se bodo Sovodenjci v direktni tekmi pomerili z Juventino. Oboji bodo seveda še nadalje skušali izboljšati svoj položaj in zato bo tekma zanimiv*. Podgorci tokrat niso imeli sreče. Gostovali so v Dolegnanu in domačini so se jim maščevali za poraz v prvem kolu ter zmagali z rezultatom 2:1. To je seveda prišlo zelo prav ekipi Audax iz Gorice, ki se je približala Podgori od ka-teer ju ločita samo še dve točki. HOKEJ NA LEDU 5:2 (0:0, 2:0, 3:2) 9:2 (4:2, 4:0, 1:0) TAMPERE, 8.. — Med današnjim kolom svetovnega prvenstva v hokeju na ledu so zabeležili naslednje izide: A skupina Kanada '- ZDA CSSR . Norveška Lestvica SZ, CSSR in Kanada 6 točk, Švedska in Finska 1, V. Nemčija, ZDA in Norveška 0. B skupina Z.Nemčija-Avstrija 2:1 (1:0, 0:0, 1:1) Lestvica Z. Nemčija in Poljska 6 točk, Švica 4, Madžarska in Avstrija 2, Jugoslavija in Anglija 1. MILAN, 8. — V prijateljski tekmi je sovjetsko moštvo Chimik premagalo nocoj milanske Diavole 4:2 (0:0, 3:1, 1:1). MADESIMO, 8. — Zadnji dan italijanskega smučarskega prvenstva v alpskih panogah je prinesel novo presenečanje: naslov prvaka v veleslalomu je nepričakovano osvojil Renzo Zandegiacomo pred bolj kvotiranim Ivom Mahlknecktom. Sicer se je Zandegiacomo v tem ■iimiiiiimiimHiiiiiiiiiHiiiiiiMmiMiiiHimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiMiiimiimiiiiiiii prvenstvu tako izkazal, da je prešel v kategorijo reprezentantov. NA 90-METRSKI SKAKALNICI V PLANICI Nihče pa ni pričakoval, da bo mladi član kluba Fiamme Gro iz Moe-ne prišel celo do državnega naslova. Izid tekmovanja v veleslalomu je naslednji: 1. RENZO ZANDEGIACOMO (Fiamme Oro Moena) 2’9”24 2. Ivo Mahlknecht (Fiamme Oro Moena) 2’9”33 3. Parlde Miliantl (Fiamme Oro Moena) 2’9”90 4. Felice De N}col6 (S. G. Gardena) 2’10”57 5. Gerardo Mussner (Fiamme O-ro Moena) 2’H”9 6. Renato Valentini 2’11”76 7. Giorgio Mahlknecht 2’12”38 8. Piazzalunga 2’12”62 9. H. Gartner 2’12”78 10. Osvaldo Demetz 2’13”91; itd.. Ljubljanska Olimpija se je v nedeljo vrnila domov z gostovanja kar s celotnim izkupičkom. Ljubljančani so si privoščili Borovo in tako nadaljujejo prvenstvo II. zvezne lige v pričakovanju spodrsljaja Slobode, kar bi Olimpiji odprlo pot do vodstva lestvice Od slovenskih zastopnikov je samo Kladivar praznoval zmago in sicer na domačih tleh, medtem ko se je Maribor v Banja Luki zaman trudil, da bi rešil vsaj točko Mariborčani so sicer dosegli častni gol, več pa niso mogli in j tako je ostala zmaga v rokah domačega Borca. I. LIGA II. LIGA (zahod) Hajduk-Radnički 2-0 (1-0) Sloboda-Split 2-1 (1-1) Velež-Zagreb 3-1 (2-0) Kladivar-BSK 1-0 (0-0) Vojvodlna-Vardar 1-1 (0-0) Varteks-Lokomotiva 2-1 (1-1) Trešnjevka-Sutjeka 3-2 (1-1) Borovo-Olimpija 0-1 (0-1) željezničar-Sarajevo 0-0 Famos-Rudar 4-2 (2-0) Dinamo-Rijeka 2-3 (1-1) šibenik-Istra 1-0 (0-0) Partlzan-C. zvezda 1-2 (1-1)- Borac (BL)-Maribor 2-1 (0-0) Beograd — prost Cellk-Slavonija 1-0 (0-0) Sarajevo Partizan Rijeka Dinamo željezničar C. zvezda Vojvodina Radnički Zagreb Hajduk Vardar Trešnjevka Velež Beograd Sutjeka LESTVICA 16 10 3 16 16 16 16 15 16 16 16 16 16 16 16 15 16 33-15 25-18 27- 17 25-17 21-13 28- 23 16-15 23-18 28-27 18-21 16-22 15-26 20-31 18-30 14-34 Sloboda Olimpija Maribor Čelik Borac Šibenik Slavonija Varteks Lokomotiva Rudar Borovo Kladivar Famos BSK Istra Split LESTVICA 17 13 3 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 12 8 8 5 7 7 7 ‘5 7 4 6 5 2 2 3 1 46-15 1 46-13 5 31-16 6 30-26 3 27-26 5 22-27 6 34-25 7 25-22 5 34-32 8 33-41 6 20-24 8 25-39 9 20-38 9 28-44 10 12-26 12 12-29 Zmaga Dieterja Mullerja pokal pa ekipi Vz. Nemčije Pečar šesti, Jugoslavija na drugem mestu KRANJSKA GORA, 8. — Planica je tudi letos privabila k skakalnici precejšnje število najbolj znanih skakalcev ih precejšnje število ljubiteljev te panoge. Tokrat je šlo za prehodni pokal, ker je bilo tekmovanje za Memorial Janeza Polde. Za začetek se Je s skakalnice spustilo devet smučarjev z zastavami držav udeleženk In kmaiu zatem so se začeli skoki za točke. Prvi, ki je daleč pristal, Je bil malo znani Italijan Bazza-no. Za njim je Nemec Mueller pokazal, kot že na sobotnem treningu, da se namerava uvrstiti čim višje. Najbolj je v prvi seriji skokov prijetno presenetil Jugoslovan Eržen, ki je pristal pri znamki 84 m. žal je bil kasneje krajši in Mueller je brez težav zmagal. In to kljub temu, da sta nastopila tudi lanskoletni zmagovalec Helmuth Wegscheider in rekorder planiške skakalnice Bokeloh. Prehodni pokal za ekipno zmago je pripadel reprezentanci Nemške demokratične republike. IZIDI 1. Dieter MUller (NDR) 218.5 (88, 85) 2. Helmuth Weggscheider -— (ZRN) 209,9 (81, 83) 3. Dieter Bokeloh (NDR) — 208.0 (79, 86) 4. Albino Bazzana (Italija) 207.0 (86, 80) 5. Peter Miiller (Avstrija) 205,9 (80, 82) 6. Marjan Pečar 205,3 — (77, 87) 7. Miro Oman 200,2 (77, 80) 8. Peter Eržen 192,5 (85, 69) 9. Wolfgang Schiller (ZRN) 190,7 (77, 79) 10. Kurt Wegler (NDR) 189.6 (77, 77) 11. Ludvik Zajc 189,1 (80, 76) 12. Alfred Berhard (ZRN) — 186,5 (77, 79) 13. Viktor Koroljev (SZ) 184,6 (72, 77) 14. Boris Sidorenko (SZ) — 184,4 (72, 78) 15. Stanko Smolej 184,1 (72, 77) 16. Albert Heim (Avstrija 181,9, 17. Mihaly Geller (Madžarska) 179,6, 18. Agostino De Zorzo (Italija 177,7, 19. Alois Haberstock (ZRN) 175,3, 20. Lazslo Geller (Madžarska) 171,4. EKIPE 1. NDR 616,1 2. Jugoslavija 598,0 3. ZRN 587,1 4. Avstrija 556,4 5. Madžarska 520,8 JESENICE, 8. — V bolnišnici na Jesenicah je danes zjutraj umrl član juniorske jugoslovanske reprezentance 19-letni Jože Tolar iz Kranja, ki je včeraj v smučarskih skokih na 90-metrski skakalnici v Planici za memorial Janeza Polde v drugem skoku padel z velike višine na glavo. Tolarja so pripeljali v bolnišnico na Jesenicah, kjer ga zdravniki, kljub takojšnji interven. ciji in negi, niso mogli rešiti. M. ŠAJINOV J Cvetočih lic. » Iz delovanja mladinskih društev v Trstu pred štiridesetimi leti Govoriti tu o požrtvovalnosti mladine, bi bilo odveč, kajti tu ni bila samo požrtvovalnost, kakor jo morda danes pojmujemo. Ne, to je bila vera, prava vera vse mladine na Tržaškem, da bo enkrat le zmagala v neenakem boju za narodni obstanek. Zaradi tega ni bilo zamer, če so se včasih predstavila na igrišča moštva, da bi odigrala prvenstveno tekmo, a je niso, ker ni bilo sodnika. Ni bilo zamere, ne malodušja, ne utrujenosti, če v mnogih mladinskih društvih dekleta niso mogla igrati hazene. če fantje niso mogli trenirati lahkoatletskih disciplin. Razumeli smo pač, da niti ZMD niti SU nista bili organizacijsko še toliko sposobni, da bi lahko zajeli vso bohotnost mladinskega gibanja. Zaradi tega vera ni upadla. Nasprotno, na prvem nedeljskem izletu so dekleta in fantje v četverostopih, korakajoč v mraku proti domu veselo zapeli: In nogomet in hazena se bosta še poročila; in nogomet bo hazeno za ženo si vzel! In nogomet bo hazeno za ženo si vzel! Kako je mladina reagirala na pomanjkljivosti SU, nam bolj kakor vsako pojasnjevanje pove zapisnik 23. rednega sestanka z dne 4. 8. 27, kjer je dobesedno napisano: «Tov. škrap naznani, da je kupljeno športno orodje, in sicer disk, metalna krogla in žoga za hazeno. Obenem naznani tudi, da se vršijo redno trenirji vsako nedeljo zjutraj ob štirih na igrišču ZASTAVE v Lonjerju (Katinara)«. Morda se bo zdelo komu pretirano, vendar je res, da smo takrat vstajali še v temi, se klicali in se zbirali, da smo skupaj odšli na trening na Katinaro in da se pri vsem tem o kakem vaditelju niti ne govori. In takrat, ko je na Kati-nari zvonilo k prvi maši in so se stare ženice in očanci odpravljali v cerkev, smo mi že nehali z nedeljskim treningom lahke atletike. i Ni dvoma, da sta se obe osrednji organizaciji zavedali svojih šibkosti. Zato sta skušali navezati s članicami čim številnejše in čim tesnejše žive stike. V ta namen sta obe sklicevali zelo pogoste širše seje, na katere sta povabili po več zastopnikov vsake članice. Na teh sejah so se vzajemno razmotrivala tekoča kočljiva vprašanja. Mimo tega pa je ZMD propagirala čim tesnejše stike med posameznimi mladinskimi društvi. Tako beremo v zapisniku od 7. julija 1927, da so bili delegirani na širšo sejo ZMD Olga Petelinova, predsednik Dougan in Emil Škrap, medtem ko sta bili Marjuči Lapagna ter Jolanda Furlani delegirani na občni zbor mladinskega društva LADJE, a na občni zbor šentjakobske PROSVETE je bila delegirana Franka škrap. Vendar pa vsi ti živi stiki le niso mogli zadovoljiti Svetoinvančenov, ki so se nad dozdevno brezbrižnostjo ZMD večkrat pritožili. V zapisniku XX. rednega članskega sestanka z dne 15. 4. beremo beležko v nemogočem jeziku, kar potrjuje, da društvo res ni imelo sposobnega kadra. V času, ko je Škamperle odstopil od tajniškega mesta, je nekdo pisal zapisnik in pod točko društvenih zadev zabeležil: «Z ozirom na to, da se naše društvo nahaja v veliki krizi glede nezadostno uzečenega članstva da bi vodi društvo in vsled ker se ne ZMD nepolnega niti malo za nas; sklene pisati pismo.» Je "to beležka, ki dokumentira vso vztrajnost, požrtvovalnost in velikansko dobro voljo takratnega mladinskega gibanja, ampak sočasno dokazuje tudi vso tragiko in bedno stanje društev, ki so vzdržala le, ker jih je prevevala sila mladosti in narodni odpor proti tlačitelju. Nedvomno so vsa mladinska društva izvrševala mimo prvenstveno narodnoobrambnega dela tudi pomembno vzgojno delo. Naj vzamemo le primer našega društva, v katerem je tako završalo, da bi kmalu povzročilo razkol društva in Mladinsko društvo Prosveta — Sv. Jakob na izletu v Opatiji leta 1925. Ob tej priložnosti so hazenašice igrale prijateljsko tekmo ■ tamkajšnjimi hazena.šicami OK Slog* izgubo prostorov, kadar so pristopila tudi dekleta. Seveda, takrat večina deklet ni imela niti pojma, kaj naj bi bilo mladinsko društvo in kaj naj bi bil njegov pravi pomen in namen. Toda dekleta so se kmalu unesla in so se vključila v delo z vso resnostjo, tako da so v kratkem času postala nadvse pozitivna postavka. Najprej so se dekleta osamosvojila in so ustanovila ženski odsek, ki je imel tedensko svoje sestanke. Na teh so razpravljala o ženskih vprašanjih. Do takrat jim gotovo še nihče ni pojasnjeval vloge, ki naj bi jo imela dekleta v narodnoobrambnem boju. Imela so številna predavanja o gospodinjstvu, učila so se vezenja in šivanja, pri čemer je imela veliko zaslug Tončka Koleričeva, ki je vodila predvsem vezdlne vaje, kakor so temu takrat dejale. Andrejina Železnik, ki je prevzela načelništvo ženskega odseka po Olgi Petelinovi, ko je bila ta izvoljena za društveno predsednico, pa se je trudila uvesti v ženski odsek kar najstrožjo disciplino in ni zato štedila z grajami ne na levo ne na desno. Zakaj je Železnikova 7. 4. 27. odstopila kot načelnica ženskega odseka, ki ga je od tedaj dalje vodila Karla Cok, bi danes ne mogel povedati. Da bi se naveličala društvenega dela, gotovo ni moglo biti, ker je ostala zvesta mladinskemu gibanju do razpusta društva in še čez. O važnosti delovanja tega odseka bi se dalo marsikaj povedati, na žalost pa so zapiski o tej društveni dejavnosti zelo skopi in pomanjkljivi, zlasti po škamperlovem odstopu, ko je prevzela tajniške posle mlada in povsem neizkušena Slava Cok. Vendar pa se iz njih le da razbrati, da je Andrejina na XI. rednem članskem sestanku 14. 4. 27. ozmerjala dekleta kar pred vsemi, ker so se malomarno in brezbrižno vedle pri predavanju dr. Verča, ki je predaval «0 ženskih boleznih«. Franca Zajca pa je naravnost napadla, ker ni izpolnil obljube, da bo prišel predavat na njih sestanek «0 hazeni«. (Se nadaljuje) UREDNIŠT VO: TRST - UL. MONTECCH1 B-II TELEFON 93-808 tn 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellloo 1 • II. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA It. 30 — Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaoref četrt letna 2 250 Ui, PolletnB 4.400 Ut, celoletna 1.700 lir — SFRJ v tednu 30 din, mesečno 600 din — Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din a* leto 1965. - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana Stari tira 3/1 telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Urini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 180 Ur - Mali oglasi 40 Ur bSMfe. — Oglaal tržaške ln soriške nn k rutin« aa’ ________________________________________________________naročajo pri upravi. — la vseh drugih pokrajin Italije pri »Soclct* Pubbllclt* Itallana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKU - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst * po jme