Letnik 1917 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos OCXXXVT. - Izdan in razposlan 80. dne decembra 1917. Vsebina: (Sl. 518—(21.) 516. Uka/, v izvrševanju flenn 1 cesarskega ukaza z dne 16. marca 1917. I. o dovoljevanju popustov zemljarine zaradi elementarnih katastrof. — 517. Ukaz o plačevanju plačil za račun ministrstva za socijalno skrb po poštni hranilnici. — 518. Ukaz o uravnavi prometa z odpadnimi maščobami. — 519. Razglas zaradi popravka pogreška v prilogi k ukazu finančnega ministrstva z dne 28. sep-'tombra 1917.1., s katerim se ustanavljajo davčni kazenski okraji in določajo davčna oblastva, pristojna za izvrševanje kazenskih preiskav in za izrekanje kazenskih razsodb. — 520. Ukaz, s katerim se izpro-miuja ukaz vsega ministrstva z dne 31. oktobra 1917. 1. o zglasitvi in zapori v Avstriji nahajajoče se • imovine sovražnih državljanov in o zglasitvi v sovražnem inozemstvu nahajajočo so imovine' avstrijskih državljanov. — 521. Ukaz o nekaterih izpromemlmh ukaza ministrstev za notranje stvari, za pravosodje, za trgovino in za finance z dne 5. marca 1890. I. o ustanavljanju, uredbi in poslovanju zavarovalnic („Zavarovalni pravilnik11). 51«. Ukaz finančnega ministrstva z dne 25. decembra 1917. t. v izvrševanje člena I cesarskega ukaza z dne 16. marca 1917. I. (drž. zak. št. 124) o dovoljevanju popustov zemljarine zaradi elementarnih katastrof. § 1. Na podstavi člena I, § 1, cesarskega ukaza z dne 16. ntarca 1917. 1. (drž. zak. šl. 124) se morejo od leta 1917. naprej zahlevali popusti zemljarine tako zaradi oškodb kmetijskih nasadov kakor tudi gozda, ako elementarne katastrofe uničijo zemeljske pridelke tako, da to izdatno sega čez okvir navadnih vremenskih škod, ki so po izkušnji ponavljajo z neko rednostjo, če tudi ne vsako leto, in ako so pokaže, da je škoda bistveno oškodovanje prirodnega donosa dotičnih gospodarskih teles. I. Davčni popust zaradi oškodb kmetijskih nasadov. § 2. Pogoji za davčni popust. Davčni popust se more dovoliti, ako izreden dogodek v § 1 imenovane vrste uniči zemeljske plodove, ki še niso spravljeni pod streho. Uničbi zemeljskih plodov se enači ovira, da bi nastali. Za lake elementarne katastrofe prihajajo v poštev zlasti ogenj, voda, toča, trtna uš, opustošenje po inrčesih ali miših, parazitske bolezni in kaj enakega. Vremenski dogodki, jki so le močnejše oblike po sebi rednih vremenskih prikazni, če tudi po kakovosti ali kolikosti neugodno uplivajo na zemeljski donos, kakor n. pr. posebna suša ali mokrota, ne dajejo povoda za davčni popust. Taki vremenski dogodki morejo povzročiti, da se dovoli davčni popust, le tedaj, ako nastopijo tako, kakor jih po strokovnjaškem mnenju poprečno ni pričakovati v desetletni dobi. (Slnventach.) 339 Ozirati se je na škodo le tedaj, ako je po svoji izmeri bistveno oškodovanje prirodnega donosa doličnega gospodarskega telesa; praviloma se bo lahko smatralo, da je dan ta pogoj, ako se je izgubil četrti del vseh priročnih donosov; vendar se po posebnosti primera tudi lahko smatra, da jo dan ta pogoj, že tedaj, ako je izguba manjša, ali še le tedaj, ako je izguba večja. Za gospodarsko telo se smatra celota kmetijskih zemljišč, združenih v eno kmetijsko obratno enoto ; pri tem ni razlike, ali so ta zemljišča v eni ali več davčnih občinah. Pri zakupnih razmerjih jje merodajna celota zemljišč, ki jih je združil zakupnik v eno podjetje. Ako je več stopenj v upravi večjih posestev, sc upošteva vsakočasno najnižja gospodarska enota. Ako ogenj ali povodenj uniči plodove, ki so že spravljeni pod streho, se lahko izjemno dovoli popust tedaj, ako je poleg bistvene oškodbe prirodnega donosa (2. odstavek) tudi dana potrebnost prizadete osebe po vsem njenem gospodarskem položaju. Tega ni smatrati, kolikor zavarovanja povrnejo prizadeti osebi škorlo, ki so jo napravile elementarne katastrofe na pridelkih. S 3. Izmera davčnega popusta. Davčni popust se [ravna po stopnji uničbe vsega prirodnega donosa vseh kmetijskih zemljišč, združenih v eno gospodarsko telo, in se dovoljuje z odstotki na ta zemljišča pripadajočega letnega davka; pri tem pa je vedno zaokroževati počelih odstotkih tako, da se zanemarijo ulomki do 0-5 odstotka, večji ulomki pa računijo za cele odstotke. v- § 4- Cenitev škode. Kadar se ceni škoda, je donos vseh zemljišč, združenih v eno gospodarsko telo, kar bi ga bilo pričakovati po vrsti nasada in dobroti, oziraje se na vse kmetijske postranske dohodke, ako bi ne bilo elementarne katastrofe, spraviti v razmerje k pomanjkljaju donosa, ki ga je povzročila elementarna katastrofa. Ako je ves prirodni donos sestavljen iz več vrst plodov, se lahko zadobi enotno primerjalno merilo, potrebno za ugotovitev tega razmerja, tako, da se donosi posameznih vrst plodov cenijo v denarju. [Na primer: Za prirodni donos gospodarskega telesa je bilo pričakovati x q pšenice, V q rži in z q detelje, zaradi elementarnega do- godka se je pa dejansko pridelalo le --- q pšenice, 3Ž/ ^ q rži '\n z q detelje. Pričakovani donos pšenic,e bi bil imel denarno vrednost 2Û00 K, donos rži vrednost 1000 K, donos detelje vrednost 200 K, skupaj 3200 K, vrednost dejansko doseženega pridelka pa znaša L000 K za pšenico, 750 K za rž in 200 K za deteljo, izgubilo se je torej pšenice v vrednosti 1000 K. rži v vrednosti 250 K in detelje v vrednosti — K, skupaj v vrednosti 1250 K. Stopnja uničbe torej znaša 100 X 1250 ~ oönn = odstotkov vsega prirodnega donosa, ki ga je bilo pričakovali]. S 5- Večkratne škode. Večletni učinek škode. Več elementarnih katastrof enega leta je presojati ob poizvedbi škode po njihovem skupnem učinku. Ako je v enem letu več elementarnih dogodkov, kojih vsak po sebi ne daje povoda za davčni popust, ki pa skupno učinkujejo katastrofalno škodo, se naj dovoli popust, ako so obda-čenči vredni posebnega ozira. Pri škodah po trtni uši, nadalje pri drugih elementarnih katastrofah, ako povzročijo, da ostanejo prizadete površine več let docela brez donosa, se dovoli davčni popust za leta, ki sledč letu škode, tedaj, ako je škoda tudi v teh letih bistveno oškodovanje prirodnega donosa gospodarskega telesa (§ 2). Kadar se dovoljuje davčni popust zaradi škode po trtni uši, se odlaga del davka za prihodnje leto, ki je enak popustu, do konca davčnega leta, oziroma dokler se ne odloči o zahtevi popusta za to davčno leto. Določila o postopanju. § C. Naznanilo škode. Oškodovanec mora, sicer se odreče davčni popust, v osmih dneh, ko je opazil elementarno katastrofo, davčnemu oblaslvu 1. stopnje (okrajnemu glavarstvu, davčnemu upravništvu), v čigar okolišu je prizadeto gospodarsko telo, oziroma ako se razteza na več okrajev, tistemu davčnemu oblastvu, v čigar okolišu je večji del zemljišč, podali pismeno ali zapisniško naznanilo, v katerem je navesti vrsto dogodka škode, prilični krajevni obseg, v [katerem je nastopil oškodujoči dogodek, ter oznameniti oškodovane parcele. Ako oškodovanec dvomi, katero izmed več davčnih oblaslev, ki pridejo v poštev, je pristojno, lahko poda naznanilo pravnoveljavno pri enem leh oblastev. Ako je izredno moten promet med občino, v kateri je bila škoda, in med sedežem davčnega oblastva, se naznanilo lahko vloži pri bližjem davčnem uradu. Davčno oblastvo I. stopnje lahko izpregleda, da se je prekoračil naznanilih rok, ako naznanilnik dokaže, da se je pripetila zamuda brez njegove krivde in ako zaradi zakasnitve ni postalo nemogočo dognati kako odločilno dejansko okolnost. Davčna oblastva morajo o lakih naznanilih takoj poizvedovati o podrobnejših okolnostih dogodka in o znakih njegovih oškodujočih učinkov. Za to poizvedovanje se davčno oblastvo, ako loga ne opravi samo, lahko posluži davčnih uradov, finančno straže ali drugih državnih ali občinskih organov, ali končno tudi kakih drugih zaupnikov, ki so mu na razpolaganje. Poizvedovati je s tem, da se zaslišijo pojasuilniki ali, ako treba, da se ogleduje na licu mesta. Da se bo poizvedovalo, je obvestiti naznanilnika ali nepo-srednjc ali z lepakom v občini s poduČilom, da mu je dano na voljo udeležiti se poizvedovanja in predložiti kaka dokazila. Poročilo o poizvedbi na davčno oblastvo je sestaviti v kratki obliki in omejiti na sledeče točke: - 1. Podatki o vrsti dogodka (povodenj, toča itd.), o moči, času nastopa in trajanju; 2. navedba priličnega krajnega obsega, v katerem je nastopila katastrofa. Tu ni morda poizvedeti površinskih izmer, temveč zadošča, da se kraj, ki ga je zadela škoda, opiše tako, da se more iz tega posneti, ali so zemljišča, ki so v naznanilih označena za oškodovana, res v pasu, do katerega sega škoda, ali ne (morda je navesti 'parcele, ki mejijo ob oškodovani pas); 3. znaki, s katerimi je viden oškodujoči učinek dogodka. Navesti jih je splošno in sicer tako, da se lahko sklepa, ali gre za uničbo zemeljskih plodov, za popolno oviro, da bi nastali, ali za druge oškodbe pridelka (da so se polomile bilke, (ha so je odnesla prst črnica itd.). Cenitve škode v tej dobi postopanja ni pretresovati. Zaslišanja pojnsnilnikov ter kake izjave naznanilnika ali njegovega zastopnika je zapisati v najkrajši obliki. Zapisnik naj podpišejo zaslišanci. § 7. Prošnja za davčni popust. Ko so se popolnoma spravili vsi zemeljski pridelki, pridelani v letu, v katerem je nastopil dogodek, najkasneje pa 31. dne decembra tega leta, mora prosilec za popust izročili po § (> pristojnemu davčnemu oblastvu I. stopnje pismeno ali zapisniško prošnjo. V prošnji mora oznameniti vse zemljiške pole, ki se tičejo prizadetega gospodarskega telesa, in podati natančne navedbe o dejansko doseženem pridelku, [nadalje o izmeri vsega donosa, kar bi ga bilo pričakovali, ako bi ne bila nastopila elementarna katastrofa (g 4), eventualno primerjajo posledek prejšnjih let. § 8. Uveljavljanje zahteve zn popust pri večletnem učinku škode. Dri večletnem učinku škode mora oškodovanec vselej, ko je spravil ves pridelek, oziroma do 31. dne decembra vsakega leta, za katero zahteva popust, prositi z navedbo pomanjkljaja, naj sc dovoli popust; naznaniti poprej, da še traja učinek škode, pa ni treba. § 9. Ugotovitev škode. Davčno oblastvo 1. stopnje naj popreskusi navedbe o pričakovanem in doseženem skupnem donosu na podlagi zemljiških pol in privzemši zaupnike ali pojasnilnike, eventualno tudi zaslišavši izvedence ali privzemši druga dokazila, ki so pri [rokah. Pri tem je dognati, koliko donosa manjka ) zaradi elementarnega dogodka. Na licu mesta je poizvedovati le tedaj, ako se to pokaže ztT potrebno po okolnostih primeru. Bistvene pomisleke zoper resničnost ali popolnost navedb v prošnji je očitali prosilcu ustno ali pismeno; pri tem mu je dati, določivši rok, priložnost, da predloži nadaljnje dokaze za svoje trditve. Povabila in očitke se morejo dostaviti za več prosilcev iz ene občine skupno z lepakom na občinskem uradu. Posledek ugotovitev mora davčno oblastvo I. stopnje, preden odloči, predložiti posebni komisiji, da izreče svoje mnenje. Posebna komisija je poleg odposlanca davčnega oblastva sestavljena iz po enega voljenega in imenovanega, ako mogoče, izmed kmetovalcev izbranega uda cenilne komisije za dohodnino. Ta uda komisije pokliče finančno deželno oblastvo za dobo njihovega poslovanja kakor udov cenilne komisije. Na podstavi opravljenih ugotovitev in oziraje se na mnenje posebne komisijo oceni davčno oblastvo pomanjkljaj pridelka v odstotkih vsega prirodnega donosa, ki ga je bilo pričakovati (§ 4), in po tem poizve davčni popust. Ako se dovoli popust za gospodarsko telo, na katero se nanaša več zemljiških pol, je porazdeliti določeni znesek popusta za računsko izvršitev primerno priličnemu krajnemu učinku dogodka škode. II. Davčni popust pri oškodbi gozdnega sveta. § io. Pogoji za davčni popust. Davčni popust se more le dovoliti, ako je izreden dogodek v § 1 imenovane vrste povzročil tako uničbo rastočega lesovja, da se morejo prizadete površine narediti zopet plodovite le s tem, da se na novo pogozdijo. To bo mogoče zlasti pri gozdnem požaru, kateremu je enačiti, ako se je rastoče lesovje, da se ne razširi mrčes, požgalo ali posekalo, ali pri snežnem ulomu in sličnih dogodkih. Na škodo se je ozirati le tedaj, ako se je uničila najmanj tretjina rastočega lesovja gozdne skupine, ki je brez ozira na katastrske občinske meje v ozemski zvezi in je enega lastnika. Gozdne ceste, pota ali vode ne pretrgajo gozdnih skupin. § U- Izmera in poizvedba davčnega popusta. Davčni popust se dovoli v izmeri dejanskega davčnega predpisa, ki pride na uničeno zalogo lesne mase (vsebina mase). Da se poizve uničena zaloga lesne mase, se' v katastrskem operatu proračunjeni letni lesni prirastek (letni prirodni donos) namerja na površino, na kateri se je uničilo lesovje, in pomnoži s starostjo uničenega lesovja. Letni prirodni donos (lesni prirastek) je za-računiti s tistim denarnim zneskom, ki pride za letni čisti donos po operatu zemljarinskega katastra na hektar oškodovane katastrske parcele gozdnega sveta. , Površino, na kateri je nastala uničba, jo dognati po danili pripomočkih (katastrskih spisih, gozdarskih kartah itd.) ali s tem, da se izmeri; ako to ni mogoče zaradi tega, ker je nastopila uničba skokoma, je poizvedeti stopnjo uničbe na poskusni površini najmanj */8 hektarja in zaračuniti na vso oškodovano površino. Ako je več starostnih razredov, je dognati starost debel in izmero oškodovane površine ločeno za vsak razred. Ako ni mogočo ravnati ločeno, jc določiti poprečno starost iz poprečne starosti debel, dognane na poskusni površini. Kjer se je gozdno telo cenilo v več dobrotnih razredih, je upoštevati posamezne dobrotne razrede za se, ako so natančno obmejeni, sicer pa je vzeti poprečni čisti dbnos. Ako lesne mase, kar jih je bilo, niso bile docela uničene, temveč so deloma ostale ohranjene v zmanjšani vrednosti, je upoštevati oh poizvedbi zaloge lesne mase, ki jo je smatrati za uničeno, vrednost zaloge lesne mase, ki je ostala, oziroma zanjo dosežni denarni donos. Davčni predpis, ki je v zmislu odstavka 1 toga paragrafa merodajen za davčni popust, je poizvedeti za hektar, računjeno nazaj od leta škode, za število let, ki ustreza starosti uničenega lesovja. Starost uničenega lesovja se ne sine vzeti višje nego je starost za sekanje (turnus), pro-računjena v operate zemljarinskega katastra; v nobenem primeru se tudi ne sme vzeli višje iäfcego je tisto število let, v katerem je bil gozd kakor tak obdačen. Določila o postopanju. § 12. t Prošnja zn davčni popust. Prošnja za davčni popust se mora najkasneje v osmih dneh, ko se je opazila škoda, pismeno vložiti ali dati na zapisnik na davčnem oblastvu I. stopnje, v čigar okolišu je oškodovana gozdna skupina; v prošnji se morajo oznameniti oškodovane gozdne parzele in natančno navesti vzrok škode in, kolikor je mogoče, obseg škode. AktM« gozdna skupina razteza na več okrajev, je vložiti prošnjo pri tistem davčnem oblastvu, v čigar okolišu je večji del oškodovane površine. § (>, odstavek 2 in 3, se uporablja zmislu primerno. 8 13- Ugotovitev škode. Škodo ugotovi davčno oblastvo 1. stopnje na podstavi poizvedbe, ki jo je opravili na licu mesta iu sicer praviloma po oblastveno poverjenih gozdarskih izvedencih; oškodovanec sme hiti navzoč. III. Skupna določila. § n-. % Doklade avtonomnih korporacij. Ako deželno zakonodajstvo ne odreja nasprotno, popust ne izpremeni podlage za odmero doklade avtonomnih korporacij in za prispevke tem korporacijam. § 15. Vloge strank. V tein UKazu določena dejanja strank se tudi lahko opravijo po pooblaščencih. Za pooblaščence je smatrati zakonskega druga, zakonitega zastopnika ne svojepravne osebe, zakupnika ali uživalca, 1er vodilnega in pooblaščenega posestniškega ali gozdarskega uradnika. Naznanila in prošnje namesto davčnega zavezanca lahko tudi vlaga predstojnik občine oziroma načeluik izločenega graščinskega ozemlja, v katerem so oškodovana zemljišča. Tudi več zemljiških posestnikov lahko skupno vloži naznanilo škode oziroma prošnjo za popust. 8 10. Dolžnost pojasnila in sodelovanje ob postopanju. Vsakdo je dolžen dati davčnemu oblastvu na vprašanje pojasnila v postopku za popust zemlja-rine ali izpovedati za izvedenca. Občine so dolžne na zahtevanje davčnih oblaslev sodelovati v tem postopku. Javni nameščenci sc morejo privzemati na sodelovanje s pritrditvijo njihovega predpostavljenega službenega oblastvu. § 17. Stroški postopanja. Zaupniki iu pojasnilniki, nadalje udje posebne komisije ter udje občinskih zastopstev, privzeti za kaka poizvedovanja, nimajo pravice zahtevati plačilo in morejo terjati le povrnitev potnih stroškov. Na določitev teh povračil stroškov se uporabljajo predpisi, veljajoči za povrnitev potnih stroškov udov komisije za osebne davke (razpis finančnega ministrstva z dne 25. junija 1H»7. 1. [drž. zak. št. 151]). Nagrade za izvedence za večji trud ustanovi finančno deželno oblastvo od primera do primera. Ako se pokaže, da je bila vložena prošnja za popust očitno neosnovnna, sc more prosilcu po upravni poli naložiti povračilo 'stroškov, ki jih jc povzročilo ugotavljanje. 8 13. Pravni pomočki. Zoper odločbo davčnega oblastvu 1. stopnje je dopusten rekurz na finančno deželno oblastvo, j ki odloči o tem končnoveljavno. 8 19. Naznanila škode ter prošnje za davčni popust so kolka proste po t. št. 44 q zakona z dne 13. decembra 1802.1. (drž. zak. št. 89). 8 20. Posebni prispevek. V § 2 člena I cesarskega ukaza z dne 10. marca 1917. 1. (drž. zak. št. 124) določeni posebni prispevek v izmeri 2 odstotkov katastrskega čistega donosa se pobira in izterjava z zemljarino vred. Na že plačne obroke zemljarine pripadajoči razmerni del prispevka je pobrati s prihodnjim obrokom, ki postane plačen po izdaji tega ukaza. O tem prispevku se ne izda ločen plačilni nalog. Zemljarinske obdačeuce je z razglasom opozoriti na dolžnost plačati prispevek. 8 21. Posebni prispevek se ne predpisuje za namene odmere in pobiranja doklad avtonomnih korporacij in prispevkov tem korporacijam. V ostalem se ravna s posebnim prispevkom kakor z zeinljarino. Vsaka znižba predpisa zemljarine (odpis, popust) ima torej za posledico, da odpade ustrezni del posebnega prispevku. § 22. Davčni uradi naj zaračunijo ta prispevek vkupno z zeinljarino. Davčna oblastva naj do konca marca vsakega leta predložijo finančnemu deželnemu oblastvu skupen izkaz zemljarinskih popustov, dovoljenih za preteklo leto. Ako v tem času posamezne prošnje za popust še niso rešene, je vzprejeti pozneje dovoljene popuste kakor tudi popuste, ki sc dovolijo po tem času vsled odločbe o rekurzu, v izkaz prihodnjega leta. Finančno deželno oblastvo poizve iz teh letno dohajajočih izkazov skupni znesek v njegovem upravnem ozemlju dovoljenih popustov in založi tako povzročeni davčni pomanjkljaj iz skupnega poslcdka posebnega prispevka, doseženega v preteklem letu; ta založbeni znesek zaračuni za povračilo popustov zemljarine in preodkaže iz skupnih poslcdkov posebnega prispevka preostali ostanek poljedelskemu ministrstvu, da ga porabi, kakor je' določeno v členu I, § 2, odstavek 4 in 5 cesarskega ukaza z dne 16. marca 1917.1. (drž. zak. št. 124). Ako se v enem letu dovoljeni popusti nc morejo založiti iz skupnega poslcdka posebnega prispevka, je pomanjkljaj v naprej založiti iz po-sledkov prihodnjega leta, tako da se poljedelskemu ministrstvu še le preodkaže, ko so založeni vsi v prejšnjih letih dovoljeni popusti. § 23. Vojno ozemlje. V vojnih ozemljih, oznamenjenih v g t ukaza finančnega ministrstva z dne 30. novembra 1915. 1. (drž. zak. št. 358), je ravnati z elementarnimi škodami, ki. so nastale pred objavo razglasa, izdanega po § 3 tega ukaza (v besedilu ukaza finančnega ministrstva z dne 23. aprila 1917. 1. [drž. zak. št. 178]), po načelih, ustanovljenih v imenovanih razglasih. Na elementarne dogodke, ki nastanejo po izdaji takega razglasa, je uporabljali zaukazc tega ukaza, ako se ni pred rešitvijo prošnje za upoštevanje dogodkov izdal nov razglas (§ 4 navedenega ukaza). Odpisi zaradi elementarnih škod, dovoljeni v vojnem ozemlju na podstavi ukaza finančnega ministrstva z dne 30. novembra 1915. 1. (drž. zak. št. 358) oziroma ukaza finančnega ministrstva z dne 23. aprila 1917.1. (drž. zak. št. 178), gredo na dolg državnemu zakladu in se torej ne zalagajo iz posebnih prispevkov. 0 8 24. Prehodna določila. V § C zaukazana naznanila in v § 12 zaukažimo prošnje se morejo gledé dogodkov, ki nastopijo do 14. dneva po razglasitvi tega ukaza, vložiti še v roku osmih dni, začenši s 15. dnem po razglasitvi. V istem roku se morejo vložiti tudi v § 7 določene prošnje, kolikor sc nanašajo na leto 1917., in sicer združeno z naznanili. Wimmer s. r. 517. Ukaz ministrstva za socijalno skrb, finančnega ministrstva in trgovinskega ministrstva v po-razumu z Vrhovnim računiščem z dne 28. decembra 1917.1. o plačevanju plačil za račun ministrstva za socijalno skrb po poštni hranilnici. § 1. Od I. januarja 1018. 1. naprej sc plačujejo vsa plačila, ki jih nakazuje ministrstvo za socijalno skrb, po poštni hranilnici. Od tega so izvzeta: a) plačila upravičenim prejemnikom, ki stanujejo v inozemstvu, b) plačila, ki sc morajo plačevali v efektivnem zlatu, c) plačila za račun Ogrskega, skupnih oblaslev in avtonomnih organov. § 2- Za plačila, navedena v § 1, ki se izplačujejo v nakaznem prometu poštne hranilnice, posluje za likvidujoči organ edinole ministrstvom računski oddelek ministrstva za socijalno skrb. Temu računskemu oddelku je dostavljati v zmislu ukaza pravosodnega ministra z dne 8. januarja 1911.1. (drž. zak. št. 4) odpravke sodnih rubežnih in preodkazuih sklepov (prepovedi dolžnikovemu dolžniku), določene doslej za izplačujoče blagajnice, kolikor jih je sploh dostaviti na predlog zahtevajočega upnika po g 1295 izv. r. § 3. V ostalem se zmislu primerno uporabljajo na oznamenjena plačila določila §§ 5, 6, 7 in 9 ukaza finančnega ministrstva z dne 10. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 245), o izplačevanju izplačil za račun dolnjeavstrijskih finančnih oblastev po c. kr. poštni hranilnici. Morebitne reklamacije je pošiljati vedno v § 2 («namenjenemu računskemu oddelku. Matajn s. r. Wimmer s. r. Wieser s. r. 518. Ukaz trgovinskega ministra v poraznimi z udeleženimi ministri z dne 28. decembra 1917. 1. o uravnavi prometa z odpadnimi maščobami. Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. I. (drž. zak. št. 307) se ukazuje tako: § 1. V konjedernicah dobljene maščobe, le za tehniške namene porabne zaostanke pri topljenju svin jske masti (takozvana usedlina), v varilnieah pomij izdelane maščobe ter vse druge odpadne maščobe živalskega in rastlinskega vira vsake vrste (semkaj spadajo odpadki maščob, imenovanih v postavku F 9 klasifikacije tovorov tarife za tovore avstrijsko-ogrskih in bosensko-hercegovinskih železnic, del I, oddelek B) mora lastnik ali hranilec zglasiti, da se prevzamejo, pri Avstrijskem središču za olje in mast d. dr. na Dunaju ter navesti vrsto, množino in kraj, kjer se hranijo, in ako hranilec ni hkratu lastnik, imenovati lastnika. Zaloge, kar jih je že dne, katerega dobi ta ukaz moč, je zglasiti najkasneje do 10. dne januarja 1918. 1., pozneje pripadajoče množine 1. dne vsakega mesca. Avstrijsko središče za olje in mast d. dr. je dolžno prevzeti in plačati zglašerio blago najkasneje v 4 tednih, računjeno od dneva zglasitve. Dotlej se mora blago stvarno shraniti in ohraniti. § 2. Zglasilna dolžnost se ne tiče zalog, ki so v posesti države ali vojaško uprave. § 3. Prevzemno ceno, ki jo je plačati, naj dogovori Avstrijsko središče za olje in mast d. dr. s tistim, ki ima pravico razpolagati. Ako se ne zedinita, določi ceno okrajno sodišče, v čigar okolišu je blago, v nespornem postopanju zaslišavši izvedence. V tem primem mora Avstrijsko središče za olje in mast d. dr. ob prevzetju začasno plačati v gotovini kupno ceno, ki jo je ponudilo. Odločba okrajnega sodišča se more v 8 dneh izpodbijati z rekurzom. Zoper odločbo druge stopnje ni dopusten nadaljen pravni pomoček. V koliko mora ena stranka povrniti stroške postopanja ali jih je deliti med stranke, odloči sodišče« po svobodnem preudarku, Dolžnost dobave sc ne odlaga s sodnim postopanjem. § 4 Obstoječe zaveznosli i/. pogodb no nasprotujejo izpolnjevanju s tem ukazom ustanovljenih dolžnosti in na njegovi podlagi izdanih zaukazov. S 5. Ako se tisti, ki ima pravico razpolagati, brani prodati blago Avstrijskemu središču za olje in mast d. dr., naj politično oblaslvo prve stopnje, v čigar okolišu so zaloge, razsodi o dolžnosti oddaje in. ako treba, odredi, da sc zaloge prisilno odvzamejo na posestnikove stroške. Razsodba ima moč zoper 'vsakogar, ki ima stvarne pravice do zalog. Ako se zaloge prisilno odvzamejo, je od prevzemne cene, ki gre po § 8, odbiti K) odstotkov. Ako se listi, ki ima pravico razpolagati, ne more poizvedeti ali doseči, ali ako naj cena služi za poplačilo zahtev tretjih oseb iz stvarnih pravic, je vrednost blaga položiti na sodišču. Prisilno odvzete zaloge mora zadnji hranilec brezplačno shraniti, skrbno obravnavati in obranili, dokler se ne odpeljejo. § 6. Železnice in parnoplovslvena podjetja smejo pošiljatve v § 1 oznamenjenega blaga le tedaj sprejemati v prevoz, ako je voznim listinam za vsako pošiljatev priloženo prevozno potrdilo, ki ga je izdalo Avstrijsko središče za olje in mast d. dr. po priloženem vzorcu. Za pošiljatve vojaške uprave, za pošiljatve iz carinskega inozemstva, iz Ogrskega, iz Bosne in Hercegovine ter za pošiljatve, ki so že oddane, ko dobiv la ukaz moč, ni treba takih prevoznih potrdil. 8 7. Prestopke lega ukaza in vsako sodelovanje ob preprečenju v njem ustanovljenih dolžnosti, kaznuje, ako ta dejanja ne spadajo pod strožjo kazen, politično oblastvo ua denarju do 20.000 K ali z zaporom do 6 meseèv. Te kazni se tudi lahko nalagajo druga poleg druge. Vrhutega sc lahko izreče, da zapadejo zaloge, na katere sc nanaša kaznivo dejanje, in, če se je storil prestopek v izvrševanju obrti, da se izgubi ubrlna pravica. 8 ». Ta ukaz dobi moč dne, katerega se razglasi. Holt'll- s. r. Bauhaus s. r. Schauer s. r. Wirser s. r. Silva-Tarouea s. r. Vzorec. I Prevozno potrdilo za odpadne maščobe. Pošiljačevo ime......................................................................................... T..................................................................................ima pravico poslati .............ki/ odpadne maščobe in sicer v času od............................................do........................................ od (ime pošiljalne postaje)........................................ v (ime namembne postaje)........................................... po železnici ali parniku na naslov (prejemnikovo ime in slanovališče) Na Dunaju, due.............................191. . 1 Avstrijsko središče z« olje in mast d. dr. To potrdilo je trpežno pridejati vozni listini. Da je potrdilo pridejano, ja zaznamovati v vozni listini. Potrdilo naj odvzame namembna postaja. (SIoT»ni*