Poštnina plačana V gotovini Sped. in afabon. post. - II Grvi>V4 Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Uredništvo za Trst : Ulica Valdirivo 35/II., Tel. 29210 Poštno ček. račun: štev. 9-12410 Cena: Posamezna štev. L 20 Naročnina : Mesečna L 85 Za inozemstvo: Mesečno L 150 m ”"k Leto III. - Štev. 6 Gorica - 8. februarja 1951 - Trst Izhaja vsak Četrtek Miša knjiga Ministri bežijo Stopili smo v leto, v katerem poteka štiristo let, kar je izšla prva slovenska knjiga. Tedu j so naši predniki kar nekam nepripravljeni dobili v roke slovenski Abecednik in Katekizem. Okorne so bile še črke in težko razumljive besede. In vendar je moč prve slovenske knjižice tajala srca in odpirala vrata slovenskih domov. Danes, po štiristo letih, že ni več slovenske hiše, kjer ne bi bilo slovenskih knjig. In danes so že usahnili vsi odstotki nepismenih Slovencev, medtem ko so pri sosednjih in daljnih velikih narodih še izredno visoki. S knjigo se je slovenski narod uvrstil med kulturne narode Evrope. Že ves letošnji januar in februar proslavljamo na slovenskih večerih po Tržaškem to slovensko kulturno obletnico. Opozorimo nanjo tudi v našem časopisu. Vsi se moramo zavedati velikega pomena naše knjige. Včasih so videli ves pomen knjige v pouku ali pa v zabavi. Toda dobra knjiga je več kot pouk in več kot zabava. Pouk je. Saj se seznanjaš v zgodbi z novimi ljudmi. Srečuješ obraze, ki jih še nisi nikdar videl. Poglabljaš se v duše ljudi, ki so bogate, bogatejše na lepoti in doživetjih kot si ti. Morda se v knjigi seznanjaš z neznanimi kraji, z neznanimi navadami ljudi. Morda z zgodbo potuješ v neznane, daljne dežele, ki jih še nisi nikdar obiskal, pa jih morda tudi nikoli ne boš. V vsem tem je poučnega. Nekaj novega spoznavaš, nekaj novega odkrivaš... Včasih pa se ustaviš ob poglavjih in se od srca nasmeješ. Morda nad nerodnostjo junaka, ki ga pisutelj tako čudno vodi pred teboj, da je ves smešen. Včasih se nasmeješ nerodnemu položaju, v katerega je junak v knjigi zašel. In večkrat ne moreš brati naprej, ker se smeješ njegovim besedam. To je zabava. Ko si knjigo odložil, ti je kar žal, da si jo že prebral. Od srca si se nasmejal. Nekaj veselih trenutkov si preživel ob odprti knjigi. Prav v zadnjem času pa so naložili marsikje knjigi propagandno vlogo in nalogo. Dali so ji sramotno ponižujočo vlogo, delati propagando za politične sisteme. Tudi slovenska knjiga je morala v zadnjih letih prevzeti tako nalogo. Določili so ji to vlogo, češ da je sicer nepotrebna. S tem so jo ponižali in zapostavili, postala je dekla političnih priganjačev. In vendar samo tista knjiga pomeni kulturno bogastvo naroda, ki je v službi lepote in resnice. Ki ni-7na naloge samo poučevanja, ne samo zabave in ne propagande. Dragocena knjiga je tista, v kateri dihu polno življenje. Resnično dragocena knjiga je tista, ki nas vse prevzame in vse zajame. Ki nas res pritegne in nam odkriva prelepo življenje. Tista, s katero se je posrečilo pisatelju, da nas je odtrgal iz vsakdanjosti in nas popeljal v nov svet, v svet lepote, dobrote in resnice. Ko tako knjigo odložimo, nam je tako kot bi šli na božjo pot; kot bi prišli do velikega spoznanja; kot bi šli preko Kalvarije. Tako je bilo nekoč Grkom, ko so odhajali iz svojega gledališča. To je tista Katarza ■— tista gora Očiščenja, o kateri so govorili veliki duhovi v vseh dobah človeštva. Da, po resnično umetniški predstavi, po taki simfoniji, po takem romanu ali povesti, postajamo boljši ljudje. To je ti»ti veliki zaklad, to je tista knjiga, ki je najdragocenajša V zgodovini povojne češkoslovaške republike ima zelo vidno mesto Vlado Clementis. To je slr.r komunist, ki pa je med vojno bival v Londonu ter v tamkajšnji češkoslovaški begunski vladi zastopal komunistično partijo. Po vojni je postal namestnik zunanjega ministra, nato po odstavki Masarika ml. pa prvi zunanji minister pod Gottwal-dovim režimom. Toda pri moskovskih komunistih ni užival popolnega zaupanja, zato so ga lansko leto odstavili. Od takrat je živel daleč od javnega življenja kot uradnik pri državni banki. Te dni je pa kar nenadoma izginil skupaj s svojo ženo. Zadnje vesti trdijo, da je pribežal v ameriško cono Dunaja. V zvezi z begom ministra Cle-mentisa menijo, da so tudi številne aretacije in čistke v vrstah češko-sovaškili komunistov. V Brnu so n. pr. aretirali tajnika KP Otona Slin-ga, v Pragi članico centralnega odbora KP Švernovo; nadalje so odpustili iz ministrstev par sto nezanesljivih uradnikov. Vse to skupaj s številnimi aretacijami, pobegi in obsodbami daje slutiti, da stoji Gottwaldov komunistični režim na precej negotovih nogah. Kom. Kitajska obsojena Glavna skupščina Združenih narodov je jasno označila komunistično Kitajsko za napadalca na Koreji in odobrila s pretežno večino ameriški piedlog v tem smislu. Za predlog je glasovalo 44 držav. Proti je glasovalo 5 držav sovjetskega bloka, nadalje Indija in Burma. Glasovanja se je vzdržalo devet držav: Afganistan, Egipt, Indonezija, Pakistan, Saudova Arabija, Švedska, Sirija, Jemen in Jugoslavija. V smislu sprejete resolucije bodo določili dve osebi, ki bosta' skupno s predsednikom skupščine Perzijcem Entezamom tvorili odbor za dobre usluge , ki naj na miroljuben način skuša doseči ureditev korejskega spora. Odbor ZN za skupne ukrepe bo določil posebni odbor, ki naj preuči nadaljnje korake, ki hi jih bilo storiti proti Pekingu. Odbor za skupne ukrepe je bil ustanovljen po programu »Enotni za mir«, ki ga je odobrila Glavna skupščina pred nekaj meseci. Ofenziva čet Združenih narodov na Koreji je privedla zaveznike zopet do vrat Seula. Tukaj so zadeli na glavnino rdeče vojske in začele so se težke bitke. O končnem izidu teh novih bojev napovedi molče. Na diplomatskem polju je beležiti negativen odgovor Kitajske na obsodbo v Lake Success. Ko so jo proglasili za napadalko s 44 glasovi proti 7, je rdeča Kitajska odgovorila preko pekinšk<šs:a radia z izjavo zunanjega ministra. Ta je predvsem zanikal zakonitost obsodbe, ker se je izvršila v odsotnosti zastopnikov pekinške vlade. Nato pa je napovedal, da njegova vlada ne bo priznala odbora za dobre usluge, ki so ga ustanovili pri Združenih narodih z namenom, da bi skušal navezati razgovore z rdečo Kitajsko za mirno poravnavo spora. To se pravi, da pekinška vlada hoče še nadalje hoditi po dosedanji poti. Trenje med komunisti v Italiji Zadnje tedne je predmet močnega mednarodnega zanimanja notranji položaj ital. kom. partije. Posebno odkar sta izstopila iz stranke poslanca Valdo Magnani in Aldo Cucchi z motivacijo, da se ne moreta ujemati z uradnim zadržanjem partije, ki je izjavila, da bi se komunisti ne borili zoper Sov. zvezo, če bi ta napadla I-talijo. S tem se je pokazalo, da niso vrste te za sovjetsko najmočnejše partije tako strnjene kot bi se zdelo. Odstop obeh poslancev je namreč izzval močno reakcijo v partiji sami, ki je oba obsodila kot izdajalca, renegata, in sovražnika delavskega razreda. S tem korakom se je vodstvo razkrinkalo, ker je pokazalo, da mu gre predvsem za koristi sovjetske Rusije in ne ital. prole- tariata. Zato pričakujejo, da bo ko* rak obeh poslancev iz Emilije potegnil za sabo še marsikoga. Medtem je Togliatti še vedno v Moskvi, kjer se prav za prav ne ve, kaj dela. Poslal je le migljaj, da bo prinesel s sabo velike reči. Sodijo, da bo to ponudba Italiji za sklenitev nenapadalnega pakta s sovjetsko Rusijo. Vendar je splošno prepričanje, da si Togliatti tudi s tem ne bo več pridobil ital. množic v toliki meri kot do sedaj. Jugoslavija ogrožena ? Sovjetski radio je obtožil Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo, da so sklenile med sabo tajno napadalno pogodbo zoper kominformistične sosede. Ali je to res ali pa so zgolj trditve sov- pri vsakem narodu. In nad to knjigo se sklanjamo! To odpirajmo v teh dolgih zimskih večerih! Tudi Slovenci imamo tako knjigo. Ne mislimo, da moramo iti ponjo v kak tuj jezik. Vzemimo jo v roke in poslušajmo, kako poje naša beseda! Ali ni ta naš jezik kot pesem? Ali ni naša beseda kot studenček, včasih kot skala trda, pa spet mehka kot travnik! Vzemimo jo in berimo. Nikdar nam ne bo žal. Z vsem tujim, kar se je nagnetlo v naše domove pa pospravimo. Spoštujemo vsako književnost katerega koli naroda, toda na naši knjižni polici naj bo na prvem mestu naša domača knjiga. Ko bomo ves ta naš zaklad spoznali, bomo Šele ponosni na to, da smo Slovenci. Bodimo pa pri izbiri knjig, tudi domačih, previdni. Predragocen je čas in prekratko naše življenje, da bi se ukvarjali s knjigami, ki so brez vsake umetniške vrednosti. In škoda je časa za knjige, ki so jih napisali prav v zadnjem času nekateri Slovenci, ne iz umetniškega in kulturnega stremljenju, ampak zato, da so lahko blatili to, kar je veliki večini Slovencev sveto. To ničvredno robo ne bomo niti plačevali in ne bomo zapruvljali časa s čitanjem. Lepa knjiga pa naj bo naša spremljevalka! Naša res dobra knjiga naj nas bogati in naj nam bo v ponos in srečo. Poiščimo jo v knjižnici in v slovenskih domovih in zajemajmo iz tega bogatega vrelca lepote. -lr- jetske propagande, danes ni še mogoče vedeti. Možno pa je, da do take pogodbe pride, ker se čutijo vse tri države ogrožene po isti nevarnosti. Odnosi med Grčijo in Jugoslavijo se dejansko vedno bolj normalizirajo. Sedaj so obnovili telefonske in poštne zveze. Na drugi strani si pa tudi ZDA pripravljajo postojanke na Bližnjem Vzhodu. Zato so sklenile z Anglijo pogodbo za uporabo angleških letalskili oporišč v Tripolitani-ji, na Cejlonu, Malti in v Sudanu. Milo za drago V okvir mrzle vojne spadajo tudi razni diplomatski kaprici, ki si jili delajo med sabo države kominforina in pa zapadne. V omikanem svetu je med državami navada, da imajo diplomatski zastopniki prosto kre-lanje v državi, v kateri bivajo. Sovjetski režim je drugačnega mnenja. Zato so najprej omejili svobodo kretanja tujim diplomatskim zastopnikom v Moskvi. Brez posebnega dovoljenja ne smejo potovati v obmorske pokrajine, v srednjo Azijo eli v druge obmejne dežele. Zadnje čase pa se sploh ne smejo oddaljiti več kot 50 km iz Moskve. Kakor v drugih stvareh posnema- jo v satelitskih državah Sovjete tudi v tem. Zato so v Bolgariji, Romuniji in zlasti še na Ogrskem občutno omejili kretanje diplomatskih zastopnikov. Posebno hudi so na Ogrskem. Tu so ameriškemu poslaniku prepovedali, da se ne sme oddaljiti več kot 29 km izven Budimpešte. Istotako so prepovedali tudi francoskemu poslaniku. ZDA so najprej protestirale. Ko protesti niso nič izdali, so se zatekli k povračilu. Prepovedali so ogrskemu poslaniku v Washingtonu, da ne sme več kot 29 km iz mesta. Francozi so v Parizu storili prav tako. Milo za drago. Obsodbe v Beogradu Že zadnjič smo poročali o težkih obsodbah, ki jih je izreklo beograjsko civilno sodišče proti skupini srbskih obtožencev. Medtem se je istotam dokončal pred vojaškim sodiščem drug proces, ki je sodil skupino bivših članov jugoslovanske kraljeve vojske. Vsega skupaj je bilo 16 obtožencev, med njimi tudi general Stefanovič in bivši minister Kumanudi. Obtožili so jih, da so se zbirali zato, da bi organizirali upor zoper sedanjo Titovo oblast ter pripravili povratek kralja Petra. Proces se je končal z obsodbo enega obtoženca na smrt, drugih pa na dosmrtno ali dolgoletno ječo. Državni pravdnik je med razpravo trdil, da so obtoženci bili v zvezi s Paveličem in s številnimi središči agentov kralja Petra v inozemstvu. Pa še pravijo, da je Tito zanesljiv zaveznik zapada! Amerika in Nemčija Že general Eisenhower se je zelo laskavo izrazil nasproti Nemcem ter se zavzel za njihovo popolno enakopravnost. Nemški politiki pa zahtevajo kot prvi znak, da jim zavezniki res mislijo priznati enakopravnost, izpustitev številnih nemških državljanov, ki so bili ob koncu vojne obsojeni za vojne zločine. Amerikanci so temu naklonjeni in so pred dnevi izpustili Alfreda Kruppa, lastnika znanih Kruppovih tovarn za težko orožje v Porurju, poleg 28 drugih obsojencev. — Vidi se, da je Amerikancem veliko na tem, da si zagotovijo pomoč nemških vojakov, za katere vedo, da se bodo junaško borili, če bo kdaj potrebno. Atomske eksplozije v ZDA Že več tednov se vršijo v Nevadi v ZDA poskusi z atomskimi bombami. Do sedaj so jih eksplodirali že kakih 13. Poročajo, da je njihov učinek še vedno enako strašen, čeprav se vsi poskusi vršijo v največji tajnosti. Francija in Italija Sredi tega meseca se bosta srečala na rivieri v Liguriji francoski in italijanski predsednik. Namen sestanka je ureditev in povezava francoskih ter italijanskih koristi. Obe državi čutita, da imata veliko skupnih koristi in da morata zato voditi prijateljsko gospodarsko in zunanjo politiko. Francija bi nam-mreč rabila oporo zoper rastočo moč Nemčije, da ne bo tako osamljena v Evropi. Zato upa, da se bo lahko naslonila na Italijo. Prav tako se obe državi zavedata, da ju veže mnogo skupnih gospodarskih koristi, saj sta že sklenili skupno carinsko zvezo, katera je pa ostala do sedaj le na papirju. Vse to in še marsikaj drugega bosta Pleven in De Gasperi skušala urediti na prihodnjem srečanju. Nov sindikalni zakon v Italiji V ital. republiki se pripravlja nov sindikalni zakon, ki bi moral nadomestiti sedanjega, kateri izvira v glavnem še iz fašističnih časov. Osnutek je že sestavljen in mora priti še pred ministrski svet za odobritev. Nato ga bodo predložili poslanski zbornici in senatu v pretres. Novi zakon predvideva svobodne sindikalne organizacije, ki dobijo postavnost, ko jih oblast registrira. Za registracijo morajo imeti po postavi določeno najmanjše število članov. To bo različno z ozirom na stroko, katero hoče sindikat zastopali. Dve določili sta posebno važni v novem osnutku: prva je popolna svoboda sindikatov, ki ne sinejo zahtevati sindikalnih prispevkov razen od svojih članov; drugo pa je omejitev pravice stavkanja. Proti dosedanji neomejeni pravici stavkanja hočejo zakonsko prepovedati politične stavke, ker so videli, kam lahko pripelje neomejena pravica stavkanja, če so sindikati v rokah brezobzirnih voditeljev, katerim gre le za oblast. Nova postava bo gotovo izvala ostre debate v parlamentu, kjer ji bodo na vso moč nasprotovali so-cialkomunisti, saj bodo ti z novo postavo izgubili v boju za oblast najmočnejše sredstvo — politično stavko. Liturgična molitev Je nadaljevanje prijazno stanovanje. Kardinal Fani- JUTwiel«iaaw» mnliluo haber je nedvomno najmarkantnej*' 1U9Uw® ■■■OIIX«C ša osebnost sedanjega nemškega ka- .•& - »Jezus Kristus je srednik med prostovoljno in radi Bogu.« (Pii Bogom in ljudmi,« uči sv. Pavel. XII.). Sredn-ik pa-je tako, da je kot veliki PRVA POSTNA NEDELJA toličanstva. T? ffvliPIlifl r.PPlfVP duhovnik daroval svoje" molitve in To vzVlsen0 nalogo je sprejela 1L ZlVlJtHJJd vCIIlVe ’ nato še sameira sebe J križ,, S ten, Cerke,v od sy°Jega Ustanovitelja m Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 4 , 1-11) Tisti čas je Duh Jezusa odvedel v puščavo, da ga je hudič skušal. In ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je bil naposled lačen. In pristopil je skušnjavec ter mu rekel: Ako si Sin božji, reci, naj bodo ti kamni kruh. — On je odgovoril: Pisano je: ,I\e živi človek samo od kruha, ampak od vsake besede, ki izhaja iz božjih ust.' — Potem ga hudič vzame s seboj v sveto mesto in ga postavi vrli templja ter mu reče: Ako si Sin božji, vrzi se doli, zakaj pisano je: dvojim angelom je zate zapovedal in na rokah Te bodo nosili, da morcla z nogo ne zadeneš ob kamen." — Jezus mu je rekel: Pisano je tudi: ,Ne skušaj Gospoda, svojega lluga!’ — Iznova ga vzame hudič s seboj na zelo visoko goro, mu pokaže vsa kraljestva sveta in njih slavo in mu pravi: Vse to Ti dam, če predme padeš in me moliš. — Tedaj mu pravi Jezus: Poberi se, satan; zakaj pisano je: ,Gospoda, svojega Boga, moli in njemu samemu služi!' — Tedaj ga je hudič pustil, in glej, angeli so pristopili in mu stregli. □ Na prvo nedeljo v postu nas hoče Cerkev resno posvariti pred zvijačami hudobnega duha in nam hoče tudi povedati, kako se ga lahko obvarujemo. Ena velikih zmot sodobnega sveta je tajitev hudobnega duha. Kakor mnogim ni ljuba misel na Boga, tako jim je zoprna tudi misel na hudobnega duha. S tem napravljajo hudobnemu duhu veliko uslugo. Njegovo pogubno delo mu je olajšano. Hudobni duh se vedno poslužuje, ali sile, ali zvijače. Napada Cerkev in vse, kar je božjega. Misli si: »Če Cerkev uničim, bo vse moje. Nikogar ne bo. ki bi učil, ki bi delil zakramente, ki bi opominjal k pokori. Ljudje bodo živeli v grehih, v grehih bodo umrli in bodo moji.« Ker Cerkev ne more uničiti, ji hoče zmanjšati vsaj njeno moč in njen ugled. Zopet si misli: »Če bo Cerkev teptana in zaničevana, potem se ji marsikdo ne bo približal, marsikdo jo bo zapustil in tako bo prišel v moje mreže.« Hudobni duh je znal nahujskati poganske oblastnike, da so krvavo preganjali Cerkev. Koliko gorja je prizadel hudobni duh kristjanom po nasilnih mohamedanskih Arabcih, koliko po- zneje po krvoločnih Turkih in koliko trpljenja povzroča kristjanom v sedanjem času,po komunističnih državah. Nasprotovanje s silo pa ne prinaša vedno zaželenega uspeha. Zelo stara je že resnica, da je ,Kri mučencev, seme novih kristjanov.’ Zato se hudobni duh poslužuje zvijače. Celo pri Jezusu je poskusil srečo z zvijačo, a mu ni uspelo. ,Reci,, naj bodo ti kamni kruli’ mu pravi, zbuditi skuša poželenje mesa. Ali ne napada tudi nas na podoben način? Začeli smo postni čas; čas pokore in resnosti. Pa se oglašajo skušnjave: ,Kaj se boš postil, to ni več moderno. Ne daj si ukazovati.’ — Mlademu dekletu govori: ,Zakaj ne bi šla v postu na ples? Saj se je v tem času prav tako prijetno vrteti, kakor drugače.’ — Ob slabem berivu šepeče: ,Saj to tebi ne škoduje; ti si pameten in razsoden. Veš, kaj je prav in kaj ni. Človek mora biti razgledan, zalo moraš čitati vse.’ — Ni na svetu stvari, od katere ne bi hotel imeli hudobni duh svojo korist, in jo ne bi skušal obrniti nam v škodo. Jezus je skušal odločno zavrniti. Vedno se je skliceval na božjo voljo. Samo ,Gospoda svojega Boga moli in njemu samemu služi!’ Nikdar ne smemo zaiti na pot popuščanja. Vsako barantanje s skušnjavami se bo za nas slabo končalo. Sprva ima skušnjava nad nami najmanj moči, zato jo takrat najlaže zavrnemo. Vsa nasa moč je v Bogu. Zalo se trdno držimo in gotovo ne bomo postali igrača skušnjav in hudobnega duha. NEDELJSKA MOLITEV O BOG. KI SVOJO CERKEV Z VSAKOLETNIM ŠTIRIDESET-DANSKIM POSTOM OČIŠČUJEŠ: DAJ SVOJI DRUŽINI. DA TO, KAR HOČE OD TEBE DOSEČI S SVOJO ZDRŽNOSTJO, Z DOBRIMI DELI DOPOLNI. Koledar za prihodnji teden 11. februarja. ISEUELJA. 1. postna. Lur-ška Mati božja. 12. PONEDELJEK. Eulalija. devica. 13. TOREK. Katarina Riči. devica. 14. SREDA. Kvatrna: Valentin, mučenec. 15. ČETRTEK. Favstin in Jovita. muc. 16. PETEK. Kvatrni: Julijana, devica. IT. SOBOTA. Kvatrna; Frančišek Kle, mučenec. Kardinal Faulhaber Štiridesetletnica njegovega škofovanja Nadškofija Monakovo-Freising se pripravlja, da proslavi dostojno 40 letnico škofovanja svojega ljubljenega nadpastirja kard. Faulhaberja, čigar ime izgovarjajo z največjim spoštovanjem vsi nemški katoličani. Njegov poguin in njegova odločnost, s katerima se je zoperstavljal nacističnemu poganstvu, njegova očetovska ljubezen do vernikov, njegova globoka teologična in zgodovinska izobrazba, njegov neumorni apostolski duh, so napravile iz njega eno najlepših osebnosti sedanje Cerkve in svital vzor pravega nadpastirja. Kardinal Mihael Faulhaber se je rodil 5. marca 11169 iz priproste družine. V duhovnika je bil posvečen 1. 1892, tri leta pozneje je postal doktor bogoslovja ter je kmalu zaslovel kot dober pridigar. Nato je odšel v Rim, kjer je bil najprej za kaplana, pozneje pa za rektorja nemške narodne cerkve »Maria del-1’anima«. Po treh letih se je vrnil v domovino, kjer je postal po nekaj letih profesor sv. pisma na Btrasbur-škem vseučilišču. Glas o njegovi u-čenosti in apostolski gorečnosti se je vedno bolj širil, tako da ni bil nihče presenečen, ko jc bil Faulhaber imenovan za škofa v Speveru. Njegovo posvečenje za škofa se je iz- vršilo 19. februarja 1911; v kratkem bo torej 40 letnica njegove škofovske posvetitve. V* Spejeru pa je ostal le šest let, kajti že leta 1917. je bil imenovan za metropolita in nadškofa v Monakovem. Zanimivo je, da je prišel v Monakovo istega leta in sicer kot papežev odposlanec pri tedanji bavarski vladi sedanji papež Pij XII.. takratni msgr. Eu-genij Paeelli. Čez štiri leta je bil nadškof Faulhaber imenovan za kardinala rimske cerkve. Kardinal Faulhaber je vodil svojo nadškofijo v najtežjih in najvihar-nejših letih najnovejše nemške zgodovine, in vodil jo je tako. da bi je bolje ne mogel voditi. Bil je kakor pečina, ki kljubuje vsem morskim viharjem. Neustrašeno se je boril zoper zmote tedanjega časa z besedo, peresom, posebno pa še s svojim vzgledom. V težkih letih Hitlerjevega režima je bil nemškim katoličanom mogočna trdnjava, zoper katero so se zaman zaganjali valovi in napadi in divje sovraštvo novega nemškega poganstva. Bi! je priča Hitlerjevega vstajenja pa tudi njegovega žalostnega padca. Njegov neumorni duh tudi sedaj v 82 letu njegove starosti ne miruje. Po njegovi iniciativi in zaslugi je Novi zadrski apostolski administrator -ki ga je--greh podrl »Božji Odrešenik pa je hotel, naj Sv. stolica je iz zdravstvenih razlogov se njegovo duhovniško življenje, ki ga je za-el na zemjjj v svojem te. lesu z molitvijo in z daritvijo, ne preneha v teku stoletij v njegovem mističnem telesu, ki je Cerkev; zato je ustanovil vidno duhovništvo, da bi se povsod darovala čista daritev, da bi vsi ljudje od vzhoda do zahoda, očiščeni od nato še samega sebe na križu. S tem 7 . . , - , je spravil nebo in zemljo, Boga in l?t nal°g° Sedaj. vrsl Predvsem z d*- človeka. Vzpostavil je prvotni red, nt?>0 SV’ mase; Pota nemogoče. Tč^ J? daVazal Giev. Lorenzopi, ko je;,v lettft Jo prvi’svetovni vojni prevedel nekaj Ciregortiča in drugih modernih (Una manata di poesie slo vene) v reviji »II Concilio« FoTigno 1925 str. 718-728. Zadel je rjtenrj; finjo in sipi-sel. Salvini je delal drugače. Kljub temu pa bo tuji bralec tudi iz teh prevodov zaslutil umetniško globino Prešernove, Levstikove in Gregorčičeve lirike. Pri verzih, zlasti antičnih, ki so tudi v izvirniku brez rime, in pri ekspresionistih pa je prevod v vsakem pogledu ustrezen, odličen. Magistrale »Sonetnega venca« je prevedel z akrostihom (PRIMICOVA IULIA). Ob taki knjigi bi človek želel, da bi bila popolna, v vsem brez napak. Žal da motijo številne netočnosti. Naj omenim samo nekatere: Tržaški škof, pri katerem se je šolal Trubar, se je imenoval Bonomo ne Bonanno (16); Trubar ni bil menišič (16); pridevek Kobila so vzdeli Juriju Jurišiču ne Juriju Dalmatinu (18); fra Alasia da Sommaripa je bil servit ne kapucin (22); Metelko je imel na ljubljanskem liceju stolico za slovenščino ne za italijanščino (35, 80); Steržinar ni bil jkof (36)X^ank|fjtva »Erfctfka« ni ni Koli .jjotela na javni JSfiadi v|L jubljani; šfcof Jeglič je l»il samo pokupil nekaj sto izvodov (51, 176); kronologija Prešernovega življenja je danes dognana tudf v podrobnosti lu uolrl je| pp 8:-februprja 1849 in ne 8. novembra (79); beseda »peta« v verzu »da magistrale, pesem trikrat peta« (1 sonet »Venca«) prihaja od glagola peti, pojem; torej ni vrstilni štev — cinque (69); Stritar ni bil »uomo senza compromessi, dritto come una spada« (122); ta oznaka bi pa sijajno pristajala Levstiku; Mahnič je napisal »Dvanajst (ne dvajset) večerov« (134); pozneje navaja pravilno (135); Izidor Cankar je' bratranec Ivana Cankarja ne brat (176); O. Župančič je umrl 1930 ne 1949 (179) itd. »Zimzelen in rožmarin je dokument poštenega hotenja, in spoznanja, da se z medsebojnim proučevanjem ustvarjajo med narodi trdnejše vezi kot pa z nestrpno nacionalistično slepo zaverovanostjo vase, ki ne vidi čez domači plot. Zasluži potreb-nejšo oceno v kaki reviji. Knjigo toplo priporočamo. t. a. Gledališka predstava Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu V nedeljo je vprizorilo Slov. dobrodelno društvo v koncertni dvorani Ljudskega doma v Trstu Štolbovo veseloigro »Stari grehi«. Delo sicer nima kake umetniške vrednosti, je pa dobra veseloigra, ki je že nešteto igralcev in gledaliških skupin rešila, ko so izbirali vesel spored. Tudi tokrat je izpolnilo delo pričakovano veselo predpustno razpoloženje. Čeprav nobena predstava ne more zadihati na tem odru v vsem obsegu, ker lo pač ni gledališki oder, vendar je zaradi neznatne zahtevnosti scene tudi tako vpri-zoritev uspela. Režija (Vlado Kralj) si je pomagala z najenostavnejšo opremo, med prvo in drugo dejanje pa je vnesla nekako nemo igro igralke, ki je spreminjala po-zorišče. Seveda je to izhod iz stiske, čeprav ne vpliva najboljše, ker pač gledalec ne ve, ali se dejanje nadaljuje (igralec igra), ali je to samo odmor (nerazsvetljeno pozorišče). Toda 'tako si je treba pač pomagati. Igralci so vsi prav dobro rešili svoje vloge. Posebno posrečeni so bili vsi trije »grešnik« (Kralj. Rebec, Kregar), tako po maski, mimiki in predvsem po skupinski igri. Polkovnikov sluga (M. Bertok) je bil morda preveč vaški, zapiti hlapec in premalo v mestno družbo zajeti služabnik. Med moškimi vlogami se je tudi nekoliko preveč izgubil Horlivy, tako po maski kot v harmoniji veseloigre. Med ženskimi vlogami je Tonči Turkova odlično rešila neznatno postavo vdove Šoulove, Roža Sleparjeva pa tudi dobro vlogo Nimrtondlo-ve. Odgovorno vlogo pa je imela Iza Kraljeva s Katro, ki je tudi lik prav dobro zadela in ga izpeljala. Tea Rističeva je kot Ema svoj lik pogosto spreminjala in prehajala iz odlično pogodene postave preprostega dekleta v povsem narejeno in patetično smer . — V ostalih zahtevah so igralci uspeli v celoti. Sicer pa je bila vsa predstava resno naštudirana in je v marsičem in marsikdaj tudi poklicno gledališče prekašala. Za to je treba igralcem samo čestitati. a o G (štruco casacaooe. smeti Osmega februarja se spominjamo. da smo imeli velikega pevca, resničnega domoljuba, mogočnega duha in mojstra besede Franceta Prešerna. Tako visoko se je dvignil nad svoj čas, tako odločno je izpovedal vero v slovensko bodočnost, da nam je od dneva smrti do danes simbol velikega Slovenca. V sonetu o svoji rojstni vasi Vrbi je zapel prelepo pesem o pristnosti, domačnosti in zdravju slovenske vasi. Izpovedal je hrepenenje po neomadeževani in nepotvorjeni slovenski zemlji in ljudeh, ki žive na tradiciji naših prednikov. In to je še danes tisto narodovo zdravje, iz katerega borno morali Slovenci živeti, če se bomo hoteli ohraniti. GOSPODARSTVO UNIČUJTE POLJSKE MIŠI Dva strupa sla primerna, in sicer cinkov fosftir (fosfuro di zinco) in barijev fluor-silikat (fluorsiiicato di bario). Dobi se jih v drogeriji: prvi je nekoliko cenejši, je pa zato škodljiv oziroma strupen tudi za človeka. Zgodilo se je že celo, da je človek jedel kokoš, ki je bila zastrupljena s cin-kovini fosfurom in je potem še sam umrl. Barijev fluorsilikal pa je za človeka in perutnino neškodljiv. Za vabo služi zdrobljena koruza ali pa droban riž. Eno in drugo namakano nekaj minut v vodi, potem pa stresamo vrhu 1 kg zrnja po 10 gramov strupa in dobro premešamo. Tako pripravljeno zastrupljeno vabo nanesemo v bližino rovov, ne pa v nje. Najbolje je. da že dan pred razdelitvijo zastrupljene vabe prehodimo celo zemljišče in izhode rovov s peto in s tem jih zamašimo. Drugi dan stresemo nekoliko zastrupljene vabe ob izhodu onih rovov, ki so bili na novo odprti. Če postavimo vabo zopet črez kakšen leden, je gotovo, da v kralkem času uničimo to škodljivo zalego, ki uničuje korenine delelj in žita, pa tudi že izklilo žito. Seveda je le v slogi moč. Ne pomaga, če samo posameznik zastrupi svoje zemljišče: vsi lastniki njiv in zemljišč, kjer so razširjene poljske miši, bi se morali pomeniti in istočasno zastrupiti svoja polja. Na ta načii) bi bila nadloga odpravljena. O Vrba, srečna, draga vas domača, Kjer liiša mojega stoji očeta: Da b’ uka žeja me iz tvoj' g(t sveta Speljala ne bila goljfiva kača. Ne vedel bi, kako se v strup prebrala Vse, kar srce si sladkegu obeta; Mi ne bila bi vera v sebe vzeta, Ne bil viharjov notranjih b’igrača. Zvesto srce in delavno ročico Za doto, ki je nima miljonarka. Bi bil dobil z izvoljeno devico. Mi mirno plavala bi moja barka. Pred ognjem dom, pred točo mi pšenico Bi bližni sosed varoval — s ref' Marku. NASA GOVORICA Nekaj o „nonah“, „fečolih“, „marelah“ in še kaj... Poznale zgodbo o lisici in ježu in lisičji luknji? Pozimi je jež prezebal in prosil lisico, naj ga za božjo voljo vzame pod streho. Čisto majčkeno prostora da bi rad! Lisica ga je sprejela, jež pa jo je v zahvalo izrinil iz njene luknje... Nasi kraski stari očetje niso govorili tako zanemarjeno mešanico slovenskih in italijanskih besed kot mi danes... Kraško narečje je poznalo isti besedni zaklad kot vsa ostala slovenska narečja. Kamor koli smo prišli, vsi ljudje naše krvi so nas dobro razumeli. Kako bi nas tudi ne, saj tedaj še ni bilo ježev po Krasu! — Tako smo poznali nekoč tudi po vsem Krasu — deda in babico, kot ju še danes poznajo drugod po Slovenskem. Pa sc je še pred davnimi stoletji pritepla v naš domači govor italijanska beseda: nono, nona. Ni bilo dovolj, da smo jo sprejeli pod streho! Ne, jež je izrinil lisico. Danes smo že tako daleč, da prav radi pojasnjujemo: staremu očetu pravimo pri nas »nono«, stari materi pa »nona« .. Po domače??? Res je, da sta se »nono« in »nona« pri nas »udomačila« (drugje pa nikjer!) še pred davnim časoma. Pa sta le preveč obranila tujo podobo, da bi mogla postati zares »domača«. Prav radi stoletne rabe ju bo morda težko odpraviti iz vsakdanje govorice in nadomestiti s književnima: dedom in babico. Morda pa bo šlo laže s starim očetom in staro materjo, če nam zares zvenita ded in babica že preveč »tuje«. (Kam smo že prišli!!!) »Fečouu pravijo naše stare matere, fazzoletto pravijo Italijani. Gre za staro popačeno izposojenko, ki sc je vtihotapila na naš Kras z rutami, ki so jih naše babice prinašale iz mestnih trgovin. Dolgotrajne raba je tujo besedo popačila in podomačila. In »fečole« so nosile ženske iz Trsta daleč na Notranjsko in tuja beseda je pripotovala skoro do Ljubljane. Slovenska beseda za »fečou« pa je le ruta, naglavna ruta... Če si s »fečolom« brišemo nos, govorimo o žepnem robcu, žepni rutici, žepnem robčku... Seveda pa zopet ne bomo razlagali, da je »fečou« »robec od nosa«, kot je tudi marsikdaj slišati. »Gmbrela« — »marelau. »Jaz pa ti pa Židana marela«... pojemo, kadar smo dobre volje. Tako pravi narodna pesem. In tako je pač v narodni pesmi vedno, da v njej mrgoli izposojenk in popačenk, ki živijo v vsakdanji govorici naših ljudi. Toda »marela« ni naša, čeprav se je vgnezdila v večino naših narečij. Mi pravimo po slovensko dežnik in če je »marela Židana«, s kakršno se hranimo sončnih žarkov, ji rečemo sončnik. S TRŽAŠKEGA Prireditve v Nabrežini in Tretu V nedeljo nam je birokratizem uradov preprečil nastop v Nabrežini. Zato pa bo gotovo v nedeljo dne 11. t. m. na sporedu veseloigra »Anarhist««, razen tega bodo sodelovali Križani z enodejanko, pivski del pa bo izpolnil duet Kregar-Kodrič, ki ga poznamo že po radijskih nastopih. Slovenski oder vljudno vabi nabrežinsko okrožje na kulturno prireditev v Nabrežino. Začetek ob 15,30. V nedeljo, dne 18. t. m. pa bo igral Slovenski oder t) koncertni dvorani Ljudskega doma Klabundovo igro »Praznik cvetočih čresenj«. Že danes opozarjamo na to prelepo dramo. Predstava bo v nedeljo ob 17. in ob 20. uri. Dvignite pravočasno vabila na sedežu Slovenske prosvete, v ulici Valdirivo 35111, v trgovini Fortunat in trgovini Lupla, t Pustna prireditev Slovenskega odra v Trstu Na pustni torek je Slovenski oder poskrbel za veselo razpoloženje Tržačanov. Vprizoril je v dvorani Marijinega doma Škotovo dvodejanko »Anarhist«, razen tega pa je bilo na sporedu še več veselih dov-tipnih prizorov. Igralci, ki so po večini mladi tržaški dijaki so nad vse pričakovanje rešili svoje vloge in kažejo, da nam zori mlad naraščaj igralcev, ki bo počasi v Trstu nadaljeval s tistim gledališkim življenjem kot je bilo nekoč. In tega smo najbolj veseli. Skupno z našimi priznanimi igralci, ki jih poznamo že od drugod, so odlično zaigrali to domačo veseloigro. — Enak uspeh jim želimo tudi v nedeljo v Nabrežini. V četrtek, dne 13. II. bo 9. slovenski te-čer Slovenske prosvete v Trstu. Na sporedu bo predavanje: Ob 1200 letnici vključitve Slovencev v zapadno evropsko kulturno skupnost. Zanimivo zgodovinsko predavanje bo posebno za vse, ki slovenske zgodovine ne poznajo, zelo koristno. Večer bodo poživljale skioptične slike in glasbeni vložki. Sv. Križ - Bazovica Bazovica in Sv. Križ sta daleč narazen, a vendar se te vrstice nanašajo na obe vasi. »Demokratične« žene iz Sv. Križa so prišle v Bazovico prosit g. župnika dvorano za neko pionirsko komunistično prireditev, ki da je samo otroška, nepolitična, zabavna, lepa, skratka nujno in neobhodno potrebno gostovanje, brez katerega bi Bazovica veliko izgubila. G. župnik je seveda prošnjo odklonil, saj je sv. Cerkev vse mladinske komunistične organizacije prepovedala in cerkveni ukazi duhovniku niso — papir! Do sem končno nič posebnega in mi o tem sploh ne bi pisali, če ne bi priskočilo na pomoč »Delo«. V predzadnji številki prinaša poleg drugih iz trte izvitih dokazov tudi sledečo vratolomno in bogokletno misel: Bazoviški župnik ne u-boga Kristusa, ki je dejal: Pustite male k meni priti...!« V tem zasukanem stavku se skriva pristna komunistična brezbožna miselnost. Nepokorni kristjani, ki kljub jasni cerkveni prepovedi berejo brezbožno »Delo«, so tako zopet za eno spoznanje bogatejši. Za odpadlega kristjana in večje tolažbe, kot novica, da je tudi župnik odpadel, da tudi župnik Kristusa ne uboga! V dveh se laže nosi! Toda isti Kristus, ki je rekel: »Pustite male k meni...« je tudi ukazal: »Kdor vas posluša, mene posluša. In še: Kdor pa Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in očitni grešnik!« Cerkev je brezbožni komunizem jasno obsodila in celo prepovedala mladini pristop k sv. zakramentom, dokler ne izstopijo iz mladinskih brezbožnih organizacij. Omenjene »demokratične« žene in njihovi pionirji Cerkve ne ubogajo, a kljub temu hočejo v cerkveno dvorano. Tako kukavičje počet- je je Cerkev prepovedala že pred sedemnajstimi leti, ko se še »demokratičnim« ženam niti sanjalo ni o komunizmu: »Komur je mar krščanske kulture, ne bo nikoli sodeloval s komunizmom, ker je brezbožen« (okrožnica Divini Redemptoris). To je jasno za vse, ki jim je krst sveti zakrament! Držimo krstno obljubo in nikoli ne bomo zašli v slepo ulico! Katoliške dvorane so odprte vsem gledalcem brez razlike. Na katoliški oder pa morejo samo tisti, ki priznavajo križ, ki se nad odrom blesti. Srp, kladivo, zvezda oznanjajo boj križu. To je izjavila Cerkev že pred enim stoletjem, leta 11119!, mi pa smo na lastni koži v zadnjem desetletju isto spoznali! Vsi katoliški duhovniki vodijo mladino k Jezusu, kakor je naročil: »Pustite male k meni!« Kako se to dela, učijo duhovnike papež, kardinali in škofje, ne pa uredniki in dopisniki brezbožnega »Dela«! Dobrim ljudem pri Sv. Križu svetujemo, naj vljudno poučijo tamošnje »demokratične« žene, da ni priporočljivo hoditi po žerjavico v drugo vas. Predolga je pot in človek se samo opeče! Boršt Na svečnico je nenadoma preminul v trž. bolnici po kratki bolezni 36 letni Karel Sedmak, izrazit mož, poštenjak, vodja domače godbe in skrben oče svoje družine. Ta nenadna in žalostna novica o njegovi smrti je priklicala v nedeljo k njegovemu pogrebu ogromno množico ljudstva iz celega Brega. Izvzemši domačih godcev, ki so ga nesli pri pogrebu, je sodelovala vsa godba iz Brega pod spretnim vodstvom Aniona Žuljana, izkušenega avstrijskega godbenika. Razen domačega pevskega zbora je pel ubrane žalostinke z vso dovršenostjo dolinski moški pevski zbor pod odličnim vodstvom g. Cvetka Marca. Domači g. župnik je poudaril v cerkvi vrline in lepe čednosti pokojnikove: prijaznost, spoštovanje do staršev, ljudomilost in skrb za družino. Takega pogreba že dolgo nismo videli v naši mali vasi. Vdovi, sirotam, materi, bratu in vsera sorodnikom naše iskreno sožalje! Dolina SLOVENSKI VEČERI so se v naši vasi kar lepo upeljali. Pretekli petek smo imeli že sedmega. Govornik nam je odlično orisal temelje narodnega obstoja. Iz narodopisnega bogastva je nakazal nekaj ženito-vanjskih navad, kar se je v predpustnem času še zlasti lepo slišalo. Zelo pričakovani solist baritonist g. prof. Marjan Kos je odpel več lepih pesmi. Tega prvovrstnega pevca vsi poznate iz radia. V vaški dvorani, tako se nam zdi, zna napraviti še lepšo zvezo s poslušalci. Med njegovo lepo pesmijo sem se spomnil na njegovega očeta, pristne štajerske grče, ki je prav tako ves domač in preprost. Gospod Marjan, Se pridite v Dolino! KUHARSKO-GOSPOD1NJSK1 TEČAJ žo-dijo častite šolske sestre v Dolini. To je nova velika pobuda, ki je v izredno korist dolinskih deklet. 14 deklet se vsak dan posveča za več ur kuharski umetnosti. Kaj več vam ne smemo povedati, sicer uboge sestre, ker bi dobile preveč prošenj za take tečaje na Primorskem. Dolinska dekleta so zelo hvaležna sestram za to veliko skrb in požrtvovalnost. Vse pa pravijo, naj bo tečaj daljši, da se bodo več naučile. Prepričane so namreč, da bo na Tržaškem vedno vsega dovolj kakor sedaj in tako bodo lahko vsak dan kuhale po koledarskih receptih »Ljubo doma«. Bog daj srečo! NOVOMAŠMKOVO SLOVO: Na vesel* pustno nedeljo še j* zaiskrila solza ♦ pre* nekaterem očesu. G. novomašnik Lovriha Marij se je poslovil od nas in odšel na dolgo pot proti Argentini. Njegovo slovo je bila tako velika in obsežna slovesnost kakor pred dvema mesecema novomašni sprejem. Vsa vas jn veliko naših sosedov iz Mačkolj in Boljunca je prihitelo k slovesu. Gospod novomašnik, srečno potuj čez ocean življenja! Kar si obljubil nam, to ti vračamo: Vedno te spremlja naša misel, naša molitev! Dokler bo živel ta rod, se bo v Dolini govorilo o tvojem novomašnem prazniku in obisku v domovini. Z GORIŠKEGA Smrtna kosa med _ goriško duhovščino t Alojzij Lojk Dne 14. 1. 1951 je umrl v starosti 83 let na Banjšieah tamošnji župnik bisero-mašnik č. g. Lojze Lojk, nekdanji kapucin o. Celestin v Sv. Križu na Vipavskem. Ko je prestopil v vrste škofijskih duhovnikov, je postal kurat v Nemškem Rutu, zadnjih 13 let je pa bil župnik na Banjšieah. Naj počiva v miru! t Alojzij Matelič V Šmartnem v Brdih je ravno tako preminul dne 1. 2. 1951 č. g. Alojzij Matelič, nekdanji kurat v Batah in zadnjih 20 let župnik v Šmartnem, kjer je pred leti obhajal tudi svojo zlato mašo. Pokojnik je bil star 80 let. Naj počiva v miru! f Jožef Drekonja Dne 4. 2. 1951 je v bolnici Usmiljenih bratov pri Sv. Justu v Gorici umrl v starosti 52 let č. g. Jože Drekonja, župnik iz Zdravščine. Pokojnik je bil rodom beneški Slovenec in bil do priključitve župnik v Prvačini. Tam je imel naporno službo, ker je maševal vsako nedeljo v domači župni cerkvi, v Žaloščah in še v Gradišču, kar je strlo njegovo sicer zelo žilavo telesno moč. Pokojnik je bil znan po svoji gostoljubnosti in pripravljenosti pomagati po-trebnim. Naj počiva v miru! 7. prosvetni večer v Gorici Na pustni torek zvečer smo imeli v Gorici svoj 7. prosvetni večer, ki je res prav lepo uspel. Na sporedu je bila šaloigra v treh dejanjih »Trije tički«, katero so nam uprizorili dijaki goriškega srednješolskega krožka. Nabito polna dvorana se je znašla ob izvajanju naših pridnih dijakov kar v prijetnem pustnem razpoloženju. Smeha ni manjkalo! Igralei so posamezne vloge dobro podali, kar je brez dvoma zasluga dobrega režiserja. Dragi dijaki, le tako naprej! Obnovitev občin Uradni list italijanske republike objavlja novi zakon, na podlagi katerega je urejena upravna razdelitev občin, ki so bile razdvojene po mirovni pogodbi. Na podlagi tega novega zakona sta obnovljeni tudi občini Števerjan in Sovodnje, ki sta bili svoječasno ukinjeni pod fašizmom. Kraji občine Dobrovo, ki so še ostali pod Italijo, so upravno dodeljeni občini Krmin. Obnovljena občina Števerjan pa sestoji iz krajev, ki so popreje pripadali občini Kojsko. Sovodnje pa iz krajev, ki so popreje pripadali Mirnu. Občini Sovodnje in Doberdob so pa prideljeni tudi kraji, ki so svoj čas pripadali Opatjemu Selu. V tem oziru so pač upoštevali oddaljenost kraja od sedeža občine. V najkrajšem času bo tudi dodeljeno omenjenim obč. uradom odgovarjajoče število upravnih uradnikov. Res dolgo smo pričakovali ta odlok, kajti tozadevno odlašanje je bilo samo v škodo našim slovenskim krajem. Oslavje Letošnja zelo mila zima je sicer ugodna za reveže, ki nimajo zimske obleke in kuriva ; a ker je tako mokra, je slaba za kmetovalce, ki ne morejo na polju in v vinogradu nič delati. Tudi mrčesa bo polno prezimilo, kar ni dobro za sadež. — Zadnji torek januarja je tu umrl posestnik Mikluš Valentin. Njegova nenadna smrt je napravila globok vtis na sovaščane. Pri- zadeti spoštovani družini izrekamo iskreno sožalje. Vrh sv. Mihaela V »Soči« z dne 3. 2. 1951 smo čitali jako »zanimiv« članek pod naslovom »Ob mla- dinski konferenci v Pevmi«, kjer se poveličuje gradnja socializma in obnove v sosednji državi (kjer lahko z okna gledamo rebra porušenih hiš.) Sledila so poročila delegatov »zastopnikov« raznih vasi. Vsak delegat je povedal svoje; tudi delegat z Vrha je pojasnil križe in težave svoje vasi; tako n. pr. pomanjkanje elektrike, slabe ceste itd. pri tem pa je ožigosal občinske može, da malo skrbijo za vse to, ter da vedno samo obljubujejo... Mimogrede se je vrhovski delegat obregnil tudi v domačo gospo učiteljico. Mi mu odgovarjamo: Občinski možje iz naše vasi, imajo iste gospodarske težave, kakor delegat in ostali vaščani. Tudi oni bi z ostalimi radi imeli lepe ceste, električno luč in še marsikaj drugega, zadovoljiti pa se morajo z obljubami, ki jih piejmejo pri občinskih sejah, in ni zamere, če tudi sami obljubljajo. Občinski možje so zato, da .»letujejo, nimajo pa polnomočja, da bi izvrševali. Delegata z Vrha pa svetujemo, ker smo prepričani, da ga preveva duh socializma in da želi le dobro svojemu narodu, naj or ganizira po zgledu Jugoslavije udarniško roboto. Kakor je razvidno, slike na naslovni strani »Soče«, je bila na konferenci v Pevmi velika skupina samih mladih ljudi, ki jih preveva isti duh socializma, bi ta zdrava kmečka mladina žrtvovala 1 delaven dan ter nam prišla graditi ali popravljati cesto Rubije-Vrh. Ali ne bi za delavno mladino bilo to silno idealno in posnemanja vredno? Potein bi imeli res ljudje spoštovanje do — delavne mladine. Dokler pa ta — delovna mladina samo kvante prenaša in opravlja poštene ljudi, bo cesta Rubije-Vrh še vedno taka. Nadalje omenja delegat z Vrha dobesedno: »Tudi domačo gospo učiteljico, ki bi mo- ALOJZIJ REMEC: (-Dof>cofnlfc Poletni dež je bil vse popoldne. Zato nisem šel na izprehod. Odprl sem okna vseh sob. Iz grmov in cvetnih gredic pred vilo puhti vlažen, hladen vonj, ulice so kakor umite, večer prihaja. Nekje dalee žvižgajo kosi v tišino predmestja, kjer stoji moja vila. Na visoki smreki na vrtu jim odgovarja en sam. Brez tovarišev je, oddaleč jitn odžvižgava, on si ne želi drugih, drugi ne njega. Skoraj se mi zdi, da sem tudi jaz tak. Vedno sem bil tuj drugim ljudem in ljudje meni. Lopo umerjeno življenje sem imel, svoje tiho gnezdo sem si zgradil, nikogar nisem vabil k sebi, zato imam mir. A vendar se danes ne počutim dobro v tej samoti. Moj dom je tako prazen, oddaljen od sveta in življenja. Nikogar ni v njem kakor jaz sam, molčeč Btaree, ki iščem ves popoldan po razkošnih sobah svojega stanovanja nekoga, ki ga ni. Moja strežnica Terezija ropoče v kuhinji in pripravlja večerjo. To je edini znak življenja v celi vili, ki je drugače kakor izumrla. Dve cigari, najboljši, kar jih hrani moja zaloga, sem pokadil, da se umirim, vse večerne čusopise sem prečital a vendar sem čudno nemiren. Sam sem, preveč sam. Napotil bi se v življenje, a preveč sem se mu odtujil vse svoje dni, prestar sem že. Želim si, da bi kdaj doživel, da bi imel vsaj eno dušo, ki bi me ljubila in mislila name. Nikogar nimam ruzen strežnice Terezije. Ona pa je posel, red in snaga sta njeni lastnosti, kaj drugegu pa še nisem opazil pri nji. Govori z zmenoj o vremenu in zdravju, n vendar sem v njeni bližini se dvakrat bolj osamljen. Sicer pa so morda te žalostne misli posledica vremenske izpremembe 4. 7. 1913. Danes sem se v mestnem parku sestal s svojim tovarišem izza mladih let, z župnikom in častnim kanonikom Janezom Mravljo. Nepregledno vrsto let se nisva videla, ker je živel ves čas na deželi in živi tudi sedaj v pokoju na vasi. Prišel je te dni v mesto samo na obisk k nekim ljudem, ki mu niso v sorodu, a ga vendar ljubijo, kakor bi bil član njihove družine. F o sem opazil, ko ste naju zmotili v najinem razgovoru dve dekleti, nemara hčerki družine, pri kateri je na obisku. Pri-li ste ga iskat v park in ga odvedli. Sieer nisem maral izpraševati, v kakem razmerju je do teh ljudi. Drugače sva si s prijateljem Mravljo zelo slična po usodi in življenju. Oba sva samca, oba sva imela urejeno, mirno življenje brez velikih dogodljajev. Oba sva bila imovita, saj je bil Mravlja edini sin bogatega veleposestnika in je po ujem vse podedoval. Dobil pa sem vtis, da moj prijatelj sedaj nima več mnogo v rokah. Njegova obleka je ponošena, v denarnici ni bilo mnogo, ko jo je odprl in dal beraču vlm-gajme, ko naju je nagovoril. Nu vsak način zanimivo vprašanje, kaj je naredil dobri Janez Mravlja s svojim imetjem. rala pomagati pri Vzgoji mladine, skuša ovirati njeno delovanje.« Odgovor: Domači gospe učiteljici, ki nam vzgaja in poučuje naše najmlajše, smo za to njeno delo iskreno hvaležni! Poleg tega nam naša domača gospa učiteljica uči in vodi naš cerkveni pevski zbor, ki nam lepo prepeva v cerkvi in izven nje. Ponosni smo na naš pevski zbor, večkrat nas iznenadi tudi s kakšno lepo narodno pesmijo, posebno lepo se je ta zbor odrezal na slovenskem taboru v Re-pentabru. Vsa čast domači g. učiteljici za njeno delo in njeno požrtvovalnost kakor tudi našim vrlim pevcem. Pevski nastopi v cerkvi in izven nje, dovolj pričajo, da domača g. učiteljica ljubi mladino in se žrtvuje za njeno izobrazbo in vzgojo, Nikakor pa je ne ovira, kakor to trdi »Soča«. Vaščani Jamlje Na zadnji dan januarja je ob sončnem popoldnevu nenadoma odjeknil po vsej naši kotlini močan strel, ki je zahteval svojo žrtev: znani in spoštovani 72 letni Ivan Bagon, ki je blizu svojega doma sekal drva, je zadel s sekiro ob usodno bombo, ki je ležala tik ob drevesni korenini, ter pri tem obležal smrtno zadet. Tragična smrt splošno priljubljenega poštenjaka je pretresla vse farane, zlasti še, ker je zopet z vso svojo grozoto opozorila naše fante in može, ki se skoro vedno nahajajo v slični negotovosti, ko so zaradi splošne brezposelnosti primorani kopati in brskati po tem nevarnem ozemlju za železnimi ostanki iz prve svetovne vojne. ŠPORT Kakor morje je nogometno prvenstvo: »polno plitvin je peščenih, prepolno pretečih je skal.«. □ Tržaška »ladjica« jadra z raztrganimi jadri... Kam drevi? V nedeljo se je razbila ob rimskih čereh (0-5!). »Modri trak« vihra na razkošnem čolnu M1LAN-A, ki je dobro prebrodil silne vode v Novari (3-1). JUVENTUS in INTER sta tudi pripluli v pristan. Prva je potopila LUCCHESE (1-0), slednja pa je predrla bok padovanskemu čolnu (5-1). BOLOGNA: pogoltnila jo je grabežljiva neapeljska globina (1-4!). | j Precej varno plovbo sta imeli 1 lO- RENTINA (3-0) proti COMO) in SAMP-DORIA (2-1) s TURINOM). Veseli mornarji ekipe PRO PATRIA so pripeljali gorko zaušnico galejašem rimske LAZIO (1-0). Videmska ladja pa čaka... boljšega vremena. Jadrnica iz Palerma se je vrnila na jug nepoškodovana (0-0). □ Mukepolna pa je vožnja moštva GE-NOA. SOS je klic potapljajočega se čolna, vendar ga je ATALANTA presihala (2-1). □ □ Mladinski nogometni turnir v ^ iareggiu je najvažnejša manifestacija te vrste v Evropi. Letos so sodelovale tudi inozemske ju-niorske enajsterice First Wien, Racinz Pariš, Dinamo Zagreb in Partizan Beograd. V polfinalnih tekmah sta bila izida! Sampdoria - First Vi : 2-1 Partizan - Racing : 2-1 Finalna borba med italijanskim moštvom SAMPIIORIO in jugoslovansko ekipo PARTIZAN, se je končala z zmago beograjskega Partizana v razmerju 2-1. DAROVI za SLOVENSKO SIROTI »ČE Albert Mikluž, Oslavje, 300; ('.. E. 200; Marija Tomšič, Sovodnje, 200; Marija Briško, Štandrež, 80; Milka Marinič. Milan, 500— lir. Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici Zdi se mi, da je vendar zadovoljen in srečen bolj kakor jaz. 8. 7. 1913. Sedaj razumem, zakaj tista družina tako ljubi mojega prijatelja Janeza Mravljo. To je družina profesorja Rodiča. Včeraj se mi je predstavil. Mož je filozof, naravoslovje poučuje na gimnaziji. Moj prijutelj Mravlja ga je izštudiral. Kot kaplan je izsledil Rodiča, siroto brez štaršev, ki je z vaškim ("rednikom pasel krave. Mravlja je odkril v njem talent in ga podpiral z veseljem od prve šole do doktorata. Zato gu ljubi profesor kakor očetu, v družini ga nazivajo samo striček župnik. Kadar se sučete Radičevi hčerki v svojih belih oblekah krog starega Mravlje in se mu obesite vsaka na svojo roko in gostolite krog njega kakor dve ptičici, svojega prijatelja skoraj zavidam. Zakaj lepo je, če uživa starost hvaležnost in ljubezen mladosti... 10. 7. 1913. Danes sem govoril z Mravljo in ga vprašal. kaj je z njegovim imetjem. Povedal mi je, da je pruvzaprav berač. Od svoje penzije živi, vse drugo bogastvo mu je vzela dobrodelnost med živimi. Sam je, a sem prepričan, da imam nešteto družin, ki bi ga ljubile kakor očeta, če bi to hotel od njih. Mnogi ljudje so mu hvaležni, ki so mu kot dijački hodili kazat spričevala po sklepu šolskega leta in bili deležni njegove dobrote. Profesor Rodič mi je pripovedoval, kako zna Mravlja prikrivati svojo dobrodelnost. Ze v tistih davnih letih, ko so hodili potujoči študentje k njemu, je znal stisniti roko človeku tako, da ni vedel, kduj mu je ostal v roki bankovec uli *lat. Živa duša ne bi bila spoznala, kdo je obdarovale«. Kmetiču, ki mu je poginil« žival, je prišel po pošti od neznane struni denar, s katerim si je opomogel. Učitelju, ki je služil v isti vasi kakor moj prijatelj Mravlja, je bil krstni in birmanski boter osmero otrok, j"n vsem on pomagal do kruha. (Nadaljevanje)