C. ».4 RÏ? glasilo slovenske narodne jednote .l«ri TU1 K Talf Seat i Uwi4ih ti iti«. Chicago, III., torek, 6. (Nn. 0), 1023- l4MtSl ^ ŠTEV,—NUMBER 201. iiiil «t «MU vmto •( pmIM« »raviM hr I» UO*. Art *f Ott. It IT. Mtliwlili M Jm« 14 tttt. ËH^ P* «tet! _H _JARKOLI ra üvaoPSKl Wahington, D. a — Mami epartment j. odklonil parlžki Dg, da j« Francija priprav- n_odobriti načit tapopolnoin temeljito preiskave nemške ple-lilne tile, če eprtjmo Združene 4rUre predlog sa Jrtolasno vpo-števtnje mednarodnih dtlgov. Ameriškt vlada jo isloSila mednarodne dolgove, kar afanajo no-benega etika a reparaeijakim jprašanjem. I Kemika plačilna sposobnost al f nobenem o siru v etika s vprašanjem, koliko oo zave*tHka dežele doline Združenim driavam, je bilo poudarjeno od strani svetne »lede. Ameriški položaj» ostane neit-premenjen. Saj je državni taj-nik Hughet obvestil Irsnooskega •releposlsniikega nameatniks, da Chočejo Združeno drŽave doseč vaaj nekaj, če ae tploh vdeleže re paraeijeke konference. Franeiji preootajata aedaj le ie dve možnosti: Ali ae utoniti polni meri pogojem državnega tajnika Hugheat ali pa oatati o-aamljena. J ' Združene države, Velika Britanija in Italija to al edine, v kolikor ae tile vpražanje o reparacij ski konferenei. Vse tri dežele so aa to, ds dožene preisksva, koli ko je Nemčija v stanu plačati na-tplošno. Predsednik Ooolidge in drlavn ■ tijjuik. Uugljas-.ne moreta. skM ničesar, kar bi utegnile* Škodit posameznim narodom, ie se snide reparaeijska konferenca t namenom, da dožene, koliko more Nem iija plačati aplok. Saj ti vtaka posamezna dežela pridrži pnavieo sprejeti ali pa odkloniti končne zaključke, do katerih pridejo izvedenci reparaeijake konferenee po temeljiti preiakavL Javno raspoložsnje žirom dežele je prisililo Belo hišo in državni tlpparlment zavze(tL ^dločno sta-lisoe v tem vpražtnju^ V itiriindvajtetik urtth po objavi Iiughea-Curtooove korespondence je prišlo v Wtahington več proteatov kakor pa tedaj, ko je bil objavljen Hardingov predlog za mednarodno sodišče. Stališča zvezne administracije ae je moralo ukloniti tema razpoloženju. . '» ;' u i ■ (Dalje na 4. atrani.) JPaSlstl terorizirajo iročitflce "Prosvete" Iz Primorja smo prejeli več pisem, it katerih je rasvidso, da italijnntke fežistovske oblasti v anektiranih krajih terorizirajo rojake, ki prejemajo "Prttveto" i* Amerike. Neki naročnik nem je piaal, da je moral pobegniti z doma, da je ušel aretaciji iu zdti te mora akrivati. Prosil nas je, nsj mu ustavimo liat, da ae IsneU terorizma. Nsjmanj dva druga rojaka ata v zaporu atmo zalo, ker sta prejcmsla in čitals "Prosveto", katero so jima naroČili sorodniki v Ameriki. "Proeveta" je naravno razkačila barbarske faliete, ker pila., o njih, in njihovem bikogkvcu Muaaoliniju tako kakor je trebi* Se hoče pitati retnieo. In bo že piatla! Več o tem prihodnjič. i he mmi donu prvo sodio bitko. « ¿ i ji .i m»i> ' n f Mestni «govor k toŠM sa dovolitev klinlžkt lioenoe, fttft, dn jo kU-nika nepoatavna nttanova v ttka ikem mesto, jo iipodbit i Pragled daevaih dogodkov. • Administracijah krogi v Waah-ingtonn odklanjajo odgovornost za govor poalanika Herricka v Franciji Politični voditelji napeto pričakujejo izid s današnjih volitev. Eden aenator in 10 kongretnikov ima biti izvoljenih v raznih drža-vth. Zagovorniki porodne kontrole ao dobili prvo Mtko ¿a aodišču v Chicagu. Čes 12,000 nsseljeneev dospelo ta metoc v Združene države; mnogo jih pojde nazaj, ker to prekoračili kvoto. Inotemstvo, ^ Čete nemških monarh isto v ae pripravljajo na ofenzivo. Diktator Streaemaun noče sklloati parlamente. Ameriški poalanik Herrick je na avojo pest obljuVil ameriško po-moč F^ncijiT" Belgija se je sprla s Francijo radi reparacij. • Jugoslavija poslala oetro noto Bolgariji radi napada na vojaške-gt atašeja Kratiča v Sofiji Jutooiovanakt vlada ' M ubitem 150 NA012,000 IZSELJENCEV DOSPELO. KONCEM XBS10A NOV» BKA BODO JZÖBPAV1 BKOjjp VSI UTN1 Kvom^ TISTI, xi «o vložili pkoft njo sa dovouuui pokod NE KLINIKI, USTREGLI V BUM ZAHTEVAM MESTNE ODEEDBE. t £ • Ohiosgo, Dl. — 8<*ijalno telo Nemške arkade se zbirajo za civilno vojno. • fWf .>* Berlinski diktator se je koolno zganil in prijel mobilizirati republičanake tete in boj i bavarskimi monarhi« sli. Predsednik Ebert pokliče 00,000 prostovoljcev pod orožje. Fašisti napovedujejo konec republike ob petletnici njenega obstanka. Streseman noče sklicati parlamenta. Nemške demokracije je konec. Berlin, 5. nov. jt oboroženi nesnsnei udrli v 1 ''«tore jugoslovanskega poslani žtva v soboto o polnoči in sahte-V»H, ds morajo videti Krstita, za '^ga imajo važen dokument. »>urs jik je prišel poditi in tedaj *> Pričeli streljati. Krttič je pri »¡t'LMngi aa peeM« UeapadU m tudi nj^f». Ko to oddali vti etre-^ «O pobegnili. Krstil je nevar-Tf ranjen na glavi. Sloga jt tndt '•ajea. Napadaloov it niso prijilt Now York, IT. V. (Fed. Pre*,) — x prvih dveh dneh tega me-sees je doapelo aemktj nt ratnih parnikih nad 12,000 izaeljenotv. Ta meaec bo narejen koneo tujega navala na Bills blaadu. Ker je ntvtl tiaočerlh in UaoŠo» rih priseljencev, ki ao še tU po šele bodo doepeli do obre|ja a« meriške dežele, takorokoft Žt v prvih dneh meaeca novembra izčrpal tomeaečno kvoto, bo še prav majhno število prootttjalo at letno kvoto inoaemekih iaaeljen-cev iz vaeh dežele. In ttko nt bo prišlo do običtjne metečne gpe če nt BUk Islsndu v ostslih Itd mih meaecih fiaktlnega leta, Vstklh trideset dni odtlej, ko je bila odprte kvota dne 1. julija letoa, je prišlo iz tujih dežel okoli 70,000 begtatev v Zdrult-it^dp»V»itM ker znSfft eelofttne kvota za vae dešel okoli S50.000 priscljenccv, menijo priselnfški uradniki, dt bo koncem meieea novembra preoatsjals le Še jtko majhna in pičla kvota, v amislu katere ho stric Ssm mogel dovo liti vatop v avojo dešeloje zolo redkim osebam iz tujine. Bkoro vaem iieeljencem bodo potem vrata te dež< lt1 zaprta. M<(1 dolgimi aedmimi meecei od decembre ps do junijtibo dežele svobodnih ljndi odprto le prvovrstnim 'obiakovslcem', rsz nim odličnim goatom "ntše v katerem zahtevajo kllniiki aa govorniki, naj prialli todišče sdravatvenega komisarja drjk Bundeeenaok isdanju dovoljenja vite v porodne kllnlkt. Prvi {MmoŽni korporaeljtkl za ttopnik J>tnk Padden ugottvljs v svojtnt ugovoru ta mestno u prtvo, češ, ^ v le. spri a Pašičem. (pelje na 3. street.) Oi lea go in okolica t V sredo jeeno In mralo. Lahki eavernoee Jijtn* pelini vrt rovi. Temperatura v sad pobličanov in toclalistov), predno prklt 9. november. Berlin, ki jt It tri dni tllno nervoten, js poln vesti o monsrhistlčnem puču, ki pridt danes, jutri ali vlak lat it Bsvarsks. BaVartkl itlUlovtkl vodja Adolf Hitler jt vltraj nt ananil» ds i. novembra prlčno njegove lote marftirati v Berlin. Btrotomannova vlada je vltrtj zanikala vttt, da bavarski montr-hlati dali ultimat btrUntkl vltdl, dt mora nvtatl naeionalletičuo diktaturo ta veo Nemčijo tU pa odatopltl. Toda Strettmann nt more ttta iti, da na ttojl pred veliko krito. Vltraj jt prišelo veliko gibanje smaik- čut. General rHeinM|4 livši vojni minister, jt dobU povelje. da mora takoj, odriniti • 5,000 tnoimi v Thurlngijo nt Mvamko mejo. It Saktonskt je bilo potvanlh drugih 10,000 mol na nujo. Rtlnhtrd še nima navo-dU voditi kako ofensivo tU invs-dirsti Bavarako, tamvtd ttgrtditi pot ftUatom, dt nt bodo mogli niktmor is Bavartlmtjmjntaajlt-«t dvoma pa ni, tla boleklt kri, rasen le zvqznt štU.odrtHjo, Pt-korščino. O zaneeUivuati mpubll-itnako trma de ni It nobtnlk gt rsntij. Bavarski monarkitti imajo aa-vtznlke v junkarjih v Pomsranljl, ki to aklenill zvtto t prvimi ta akupno akcijo. NaolonaliatUnt tolpe ae zbirajo tudi v Vzhodni Pru tlji in Hpodnjl Aloaljii vst tajne montrhlstlčut organltaelje to dobile ukaz, naj tt oborole in prt-aa akcijo. V Mtnakovtm ao bile včeraj velike parade mo-narhietilnih in fašbtovaklh čet, katere je rtvjuvel tktkronprine Rupreoht. Berlin, 6. nov. — Predaednlk Ebert uamertvt še dtnea objadltl apel za 50,000 proetovoljeev za po, ječanje državne polletje ln ntrod ne gtrde v obrtmlio republike. I Iz Bavtrtke prihajajo veati O velikih protlŽldovaklb Izgredih. V Nurlmbergn so Mli vleraj Itirje Židi ubiti in vae njihove trgovine oplenjene In aaprte. fcldje beie trumoma v Avstrijo. Berlin, 5. nov. — Zadnji snakl nemške detnokrselje, ki so je rodila pred petimi leti s republiko vred. ao izginili tleto nro, ko ao soelaliati izstopili li sveane vlade. Htrteemann je sdsj popolni diktator. Mtresemenn noče sklicali parlsmants, ksr ve ,da gt psrlsment takoj atrmogtavi. Parlament sicer It nI formtlno rtzpuščen, pač pa odgoden najbrž aa vedno. Koliko časa tt obdrži Htreaertiann na površju, je vprtltnjt nekaj dni. Hoelaliatl in komunittl eo proti njemu; nteioaalltli to tudi proti njemu, ker jih nole vaetl v visdo. Hdino demokrstje in klerikalci (katoliški eentrum) mu le ■ Berlin,A. nov, — Vest, da ja nemškiLAlada dovolila PHMerlku ^___ u Hohenzollernu, Rlvšcmu praetolonaaledniku, povratek v Nemčijo ,ae vzdržuje, »ivšl kron princ je dot>i| pel dni Česa za obiek .In aicer od II do 17, novembra. Hamburg, 5. nov. — Polielja je včerej tukaj aretirala tijdeaat komunistov. Berlin, i. nov. — Vlada je na isnlls, de ja njena prejšnje naredite gleda tuje valute odpre v-in inozemski de»»ar eme krožiti v Nemčiji. V |tet#k Ameriški poslanik v Parim jt na tvojo pttt obljubil tatrllko pomol v Pranoiji ia Bvropl. Pola-oart, Id js odkril nov vojni tpe-menik, js aoptt pel itaro pesem BPOR MXD PltANOIJO IN BSLOIJO • e Parit. ff. nov. — Vleraj js bil odkrit uadaljni vojni apomenlk (to tc dogtjt redno vttko nedeljo v Franciji) na Navarlnovi kmetiji v Chtmpagnu ln pri odkritju t|s govorila Polucere — kot obllajno — in smerllkl poslanik Hjnron T. 1 lerritk. Amerltkl poaltnik jt bU povabljen radi tega ,ktt jt apomenlk posvečen tudi tmerišklm vojakom, ki ao tt bojtvaH akupaj t frtncosl vrod v Asmpsulji v zve-tovni vojni lierrlck je selo raaveatUl Pran eoae, ko je v svojem «oVotu IsjS* vil, da at Amtrika vrn# v Kvrope In bo pomagaU Franciji dobiti vet njene prtvice. "Amtrika jt Uta HIT. prijtla ta plug ln njena dtllpotl ja, da odrolt brazdo do konca," jt Mkel poalanik, Dtlje jt dajal, da hi bilo splth ntumnu Iti v vojno ako »t bi Amtrika Ptigemti t savemtlki 4t fcontt. ||ia<^afetra prêcha tkanje pspiro.llh merk kalne etranse, n wm jw ,—t. ..u.ma • u... ..¡it. t .la* «.i. m >ja i* • .T./sntï/va vetna marka. nižja S3. Molnce itude ob za idc ob i M vrednost zanjo, V mtrk za u'».r. > / llerilti, 5. nov. — Porenjskl it-pt ret lat i ao se pričeli, gibati v bavarskem Pelalinatu. Hnofl eo napadli meet no hilo v Kaisers-Isuteniu .toda bili ao odbiti. (.'oblettz, Poronje, ft. nov. —-Angleško vojno eodlUe v Kollou je obaodilo nekega ecparatlate na štiri s^eece zeitort. Joseph Ma thee, predaednlk provizoričpe vit-dt "Porenjske republike", je piaal angleškemu komisarju, lordu _____________ rw|_________ Kilmarnoeku, protestno pismo se- oÍhoÍ^ÓÍÍ7iorvarvet»e merita, [por elmod**" e komtaoe je »nOl Papirnata marka )c izgubila veo pWtao neodprte. ra e r pr rae ali m firljenja ai izgubljali tit vseh krajih in koodh se ogisšsjo zdravniki ia svar tovald » svetujejo In atestirajo farmar jem, Id ss • pridelovanjem pšenice, kaj nsj slors hi kaj opusli, da ss zboijša njfli poloiaj. Votiini izidi v farmarskih driavah nn severozapadu sa prepričali fotove kroge, da js treba nekaj storiti, če ne, izgube profesi jonalni poHtitejf starih ^ strank kmalu kontvolo nad farmarji Ta fakt js prfvedslfi*. nekatera gospode, ki stosr trdijo, da sa~*eliki ekonomi, da prihajajo s nasveti za faonsrje, faktifao pa njih pokazu je jo, da je jih ekonomsko znanje selo pičlo. ' Ti svetovalci so pronašti, da ss farmarja godi zaradi tegs slabo, ker pridela preveč pšenice. Ia tsga dognanja sledi, da svetujejo farmarju, da naj na pridala več toliko 4 pšenice, pa bo prejel lepo ceno sa pšenico. Kar se cene tiče, js nekoliko resnice na tem, ako se bo omejilo pridelovanj« pšenice. Ampak povišana cena ne bo farmarjevi družini v celoti povišala dohodkov. Ako ™ bo farmar hotel pridelati manj pšenice, bo logično moral rnasj jvojega sveta posejati s pšenico. Na svet bo moral ee« se, dati v prav et-. do Swinzíi najreč ja •a la prav konji kot vü|ajéat rad prikril aa ta m piše, da Ijadje ras»j«, da ti-das t«, ki saa atavi siva lasa v. flava, niaa sal kat dvajset ti. Haaav. Ta ja obdelal, da je tri dni podlage 1 v v Cooks Cttjrja. js M aaasaa ia M ja Upa aro jeni fama lar prUálao preaooženjc. Star je bil 50 do SO kn< t. '. več hodilo v zakrpenih ali strganih čevljih kot v normalnih časih. Taks priporočila ne odpravijo zla, ampak ga le prekladajo, ter zlo ostane vedno slo. Ali je ras preveč pridelana pšenice?. Ako pogledamo v domove raznih ameriških družin, bomo pronaiH, da imajo v nekaterih družinah več živež-nOi produktov is pšenice, kot jih druiina lahko porabi za svojo prehrsnitev. V drugih družinah bomo pa našli pod« hranjene otroke, kar dokazuje, da družina nima toliko živetnih produktov iz pšenice na rtfEpoilgo, da lahko tako prehranjuje svoje otroke, da ne saostajajo v telesnem in duševnem razvoju. Torej celo v Ameriki bi se lahko kon-zumiralo veliko več pšenice, kot se fkktično porabi. Ce se zniža produkcija pšenice, bodo torej hudo prizadete siromsšne ameriške družine. 2e zdaj ne morejo kopiti toliko živežnih produktov iz pšenice, kolikor jih družina potrebuje za svojo prehranitev, kako naj potem kupijo zadostno kvantiteto tivil iz pšenice, ko jim cena poskoči. Evropa strada! Brrojavke is Evrope pripovedujejo, da bo v Nemčiji letos umrlo do dva miljona ljudi od lakote. Malo proč, kjer lakota poje svojo strašno in divjo sssrtno pesem, je pa vsega dosti. Nemci umirajo od gladu, Nemci žive v Izobilju in razkošju. Peščica Nemcev, ki ne poena pomanjkanja, ima. sredstva, da kupi vse, kar srce pdeli, miljoni Nemcev pa nimajo toliko sredstev, da bi se enkrat v dnevu do sitega najedli pšeničnega kruha. In če bi bil trg za te sestradane Nemce odprt, da bi nanj prihajala ameriška pftenica, tedaj bi se kmalu prepričali, da ameriški farmarji niso pridelali preveč pšenice. Ampak tisti, ki zdaj svetujejo farmarjem, da so pridelali preveč pšenice in da naj pridelovanje pšenic« omeje, so zagovorniki gospodarskega sistema, ki obsoja kar po cele narode na smrt vsled lakote, medtem ko se peščica ljudi ravnotiatega naroda, ki umira lakote, ma*i v izobilju in razkošju. * •} * Pšenice ni jpeveč pridelane, marveč jo pridelamo še premalo. Ampak sredstva za življenje se krivično razdeljujejo, in sicer tako krivično, da nekaj ljudi na tem svetu, ki bi bil lahko raj za vse ljudi, ako bi bil uveden pameten gospodarski sistem, vedno lakote umira, majhna peščic« ljudi pa živi v takem izobilju tn ds postaja tako izbirčna v jedi, da si morajo kuharji beliti vsaki dan mošgane, ksko bodo z novimi jedrni zopet oživeli od pre- ¡T? ln H*®10 * Učnih ledi oslabelo ilvcevfe teh trotovVčloveški dnrfbl u* *"'AkeUee da mojster Skaza nori, pa ffcajta dalj«, ia prepričata aa taae> kjar mojster 8kaa avetnje ¿lanom jedaote, katerik videti ao da aaj saktevaje oodai>ko red jesti ovojema lista, ker raz-knnkuje navikaaac, ki dobro rade svoje trebuke a praUjtcaau a poeartnea Jivijeajn in o atral nem trpljenja vsek onih v pekla, ft W'jo *krb*ti, da bodo njih kaačc m klati svrkaee," je trdo rekel Kratove. r^Tk al dokaz, da jo mojrtar Skaza 'dnk\ mojster tfka- Sa »isll, da js vos svat tako zabit Ip nevešč, kot je njegova aaalen-koH»w jsjpovarjal Ribniean -"Mojster Skesa al najbrl le ni-k ognji, koli prefital Ustave Združenih dr-ao je atkaf ia e, Is sanj ps ustav, državo, v aa ajem aa kasnh M da Ji šepet od Soteske is Milwaukee ja s v pralaaji, 1$ ga jc šs ~ H da js taji ko je aa dragik al tanj. tkka poaakljfroat jo «aa t p^iš, j ** ia da ae tolik da aeiije je rste Iradi" Prijr •Ähmia!. ** •• kñrát • keacr- ^ svetloba. ^ ► potradas »j, P*»31 -U da m Kai Pa klevetef" rase «a aa te js dr jal; «kas ima», do aeri ia d^trf^ Ni kevje va MartinetJm Uhk la ti dokaz, m , ■. . 1 ropota». Ime» pei atrokiž. I nr*fislavTn. tuu ¿«i Ota. ki >« moi>ur ú .ia klaajrajéc >ja»e flams .aaopi v Hh ra m tnileo»! Imaa llaaav v tka aa edraole, val ka pet MAke ki goro ;.: 4. .cv delka. Skasa pa tr», ka «ar govori ali pele e te j jedaeti, Sa jHk mm val |te dvajpei timé. kater t la Jalta ■a ^je ta kelj Miti Se gre. Is bo x"k. Predno NEZMISELNE SUGESTIJE. da ta- ■ ObHa ga J- vrii ka. L'a »mo r^, |pc ^akvrjdl ■arenaiétle. ^ Ujgapod!. mm * je ša psala ks govorilo, k i0 t* Je sakririi ta peras ia še dza« * la agevarjamo ilruj n* T vmiii pa so Ukrztal Is daaaa aktivni ia tadi daaea izdajajo aaie domovino ai|i kat takrat. Dsš je p^oi^j veo dragaren, sa pa to* ti. aH, ki aa sakrivih oaš takratni pa ras, past ali v teUka drugz^oi, ^ kriako, «ret pa ji* jI ostala ista. Karoišu brstje Ia« kolnejo, kar sbm> jih „pnr« Krolove m pripravljil' voHrjo, kateri MviT Naspaao mu jo, /da oa oéetje smerttke republiko büi da je v Ameriki ločena od driave, da nima on saktavati aa avajs ver *0 prepričanje, ako eplek katerega isss, aii velja zaščite kot jo altvajo evokodpmisleei. Waaking-taa, prvi pUdsednik, jo Mi tadi svobodomislok in je pripadal k deistUni stranki aa ja ob njega- bojafSmfl Val oblaatao jo kadil, kakar pate« kk rasiirjsnj« svobodne arislr ia jo "kaaMaaga'.' kot aavikani ješ, ki ja abogea« dolavea prodal blago Is starih etetleaik aaaj aa listo volnena blago. MIriQ je, da ja vas ngnaL Naenkrat ao pa priéeli pri Proa veti naaaj streljati in vaa-kl strel zadane taka datas, da mojeter Hkssa kar satali od sama jeze ia se mn pri kaše jo okoli o-sten peae, da bi najrajlo vso ogri-«l ki m mn približajo." "Kje si po to isveddf' tetero je eerkev teko értila, kot áavrali sedanje svobodouii^lne ljndL JednoU ima tadi svoja /pravila, ki^rav jasno povedo, da jo njeni upravi akari tri leta, da m| JednoU svobodomiselna la ki o-jo kar kadila, ker mn niso kotdtt raŠaiMva jaaaa ia doloiao nala-odgorarjati v Proa veti. Delal arjgajo, kaka aa aaj arejajo ajea Sat a oziram aa verske bajke. •oU ima raimad ua ia inirijati-ea, ki dajeU njenemu članstvu mor in prarieo, da »prrm.nja pravila. Vidii, mojster Skaza jo na-raden tepoe, pa misli, da ja le članstvo tako BaaSHM», kot je on Ps kaj U govoril dalje. Mojster Skaaa lakko mala aagaja, po njegovi nagajiroeti bo pa lo tisU éredieo izgnbU, ki jo ima, ker bo dekasal a svojimi dejanji, do sla-Ü delavskim sovrainikom." j "Ne podam se," ja odgovoril Krašovc. •• 1'oglej, kako pilo a pokojnem Joše Ambroiióu. Zmerja ga na vae načine v dopisu, ki «a jS aa» aklaafal, ko jo pred vel mooeei AmbraMI poalal v "Kdeéf Nala is Vrta fleikajnarjov" dosis, v katerem jo sagorarjal svojo kara*leonako taktiko. tfa j. rnoj.ur Skasa pooUvU vsem 8io-«fuaa v >uieriki sa zgled, ki je spregledal ia aa ae da vel vodiU sa MS od rdslkarjsv. Prav toplo jo pn^.roéal, da naj ga dragi Slovrn i pooaoasaia v usmeri ka aašeeaaki taktiki Ali mara Ha vek, ki iau adravo molgaae, spi r taka piaaU aa dva načina!* je r.blatinn M>ralal Krašove in pre-krUnl roki aa p«sih "Majoter Skasa aa aari," jo Odgovarjal Hib ničen. "Navika-aao K vel prar maleakootsa aa «Ikaaee, ki os poal aluja vaako-vrstnih eigaaakik ametaooti. da prevari Ijašatva. Oa »Ai. da sa judj. pooaiatksks je pšsal prH ** »eoael a Ambrollo, ko je kil la «v. Zdaj ja Ami iá mrtri ae gavore^ ♦'Kaj po t roja'vtšja, .vpralal ia ai pnlgal eieereto. "Kj»», no Hjr. koza|,f|HSSMJe kil takaj, pa mi ja paaril, da la ae od nekaj« aa Lasradalskem bnlevardn, da znori prav saaooljlvo, ker kUti take, da ajp za aika-mor, "i jo rekel KrafclVe ia melal polen to ji svojo ftaljavo raka, da je kotlilok kar evUfl pod njegovi» krepkim pritiskom. ' "Znorel ne bo," ae js ogUsU Eikailaa, kfjTsodel v kota aa sa. baja U katerega ašseai opszil v poluki dosdsj. "Aagmk siojster Skasa a joai, kar mu streli s Lawodalakega -kalarards pUla Irsdo, da a paMSi usaika, da pa-moji nevarnost, da mojster Rkaza kmalu pealanii paetir bas črede. In kaj ba pole! mojster Skan. a-ka mu uekoü Iredaf Volne ae ko. pa tadi denaroev aa ka, katar« tako ljaki, da a marali aasUviti šr enega kontrolorja, da vidv kako a šteje denar. Id prikaja <»i Me." "Ribnilaa. |«sjbri si jo ti pa-.fruutel." oea Segel jas v besedo. NI jo aet"st ja odrezal Kra-aklciu. Jh»ni- katerega a prtjetao OMal* jo aa vtkan bod Sai a bode u peipšrala a moj-Skasata. Va svet ga js ia kaj js, ki ja iael kdaj a ajim kaj epeevks," asa aegcl v via konca prept-aH ja Skasa no-ki ai je v tako ia asa« aakaj Celo ajegovi zanj. pa bosso rjira. wtc^rja po aji, da a a« gim in prileli nakladati aa kroi aika. Od saaaj je pa siHl »raz v lator, katerega js prsganjala naša mala pečica sredi šotora. — Te pesdravlja Tvoj prijatelj — Pa-t» _ ttr vMJita ttnkt. Mew York. (Jagoolovaaoki oddelek F. L. L S.) —- Izased vaakik 1000 iivorojenih belokoinih detet je L 1921 v Zdrušenih driavah n»rie 72, predno dosegli ats-rost enega ¿»U; izmed Inaev je to KlOS. Haaaarje detiasko umrljivosti je bilo torej aed črari n 10 odsto večje kat aed belokolei in aed poslednji»! vel kot dvakrat volje, kot sssralo biti, ako bi a nvaaH po ene», t o preprečijivoeu derinako possrljivootL Federalni otrolki nad ja v dolgi vrsti rasaskevanj a detinski po-mrljivosti nelel, da je beda največji sovražnik deteta. Defeta a-mir a jo v največje» Merila v dru-irnak, kjer je očetov zaslužek najnižji, nadalje v družinah, kjer aatidoU izven Kile, predno a rodi ali ko je le dojilni Sobi; val jik umira v družinah, ki stanujejo v zakotnih atanovanjih, kot v onih. Id sUnajejo ob prootran^alieah AH U teikoČe, ki a posledice - romaltra, a dajejo )>re»sgsti, ako aatere imajo na razpolago informacije, 1) kaj tvori dobro ookria n njo pqsd porodom ia a čaa poroda ia 3) kaj tvori dobro oskrbo sa dete. Kireaaltvo ntegne biti v sprem stva nevednost i, ali ptav malo razloga ja Verjeti, da a premožne iterin-itcrc. Pre-nabavljajo bolničarke, klinike ali ■deteta, « mati informaeije matere nanj stva kot | možne aatere si znanje adravnika Ali ta», kjer a jai sdavstvene postajo nore tadi najbolj priskrbeti potrebno glede oskrbe svojega deteU- Dej etve je, da ta», kjer obatojajo take astanove, a je pomrljivost detet takoj saatno znižalo £Usti v eni tofki potrebujejo matere poduka. Na sploh sa ceni, ds 75 odsio rvl nekš* jučUi a »end- dvs p^ a nista poScrs>zis_ poročajo, da »«e i'*" in Fiahman v Sisks pred kratkim torja. ki a je pri P^J poletu vzdignil 70 » V"** m ffls stranke poks. 1 r-aso B ka tgrndiis --»ehkokr.stuo.ti ka ,,---- --. kršas vidite v najsironalaih okra- .octal 7 minut v zraku. jik sad otroki s skrivljcniml no-, -— . 1 gaai ali veliki»! glavaaat Ali tri i au mu m*M aavüoo pi»»" fstrtiaaotrok try« na krivicah a- . "90 |dcati resno, da aastsaa kaka stal-j^ MgT?T »rtev^iia skaza njihovega okoatja, kot ¡V—ke aaslelVa slovn oo na pr. pUokonolaoat, pokobljenoat > je odge-ius prstik U druge kibe, ki aaprav la tea aa pr^ S. K- P J VAD 18,000 ISSIUSHOXY DO-•FILO IB «TA MBftBO V TO DB&BLO. PIOIVITA h 3 (Po Johnu * L,to »1>¿* "»o»4 ** kro"' ZVStm »» » L je krompir prodan i* far- eíih shramb, tedaj kar od- E M poti t konzumentove romajo L j, ni «mri določiti. Tako le-S*. po svojo določa ceno M EJwueija, država tačuna strolks «* pregUdovanje, Laiki bkladiJé » prostor, kup-L^fC na débalo aa razpečevanje ^ (Ako prodsjaleo na drobno. lAkaj bi torej pridelovalec nc |l etaviti cene krompirju, ¿je vei drugi. Če farmar ssm _ bo določil eene, naj ne upa, da J« jo bo določil kdo drogi tako, ^ mu bo ugajalo. Farmarji bodo tekom prihed-Lu «me imeli dovolj čaaa, da bo-¿ računali, koliko jih v reanlei lUne pridelan je bušlje krompl--j«. Nekateri pravijo, da jih ata-ie 50 centov, drugih 75 oentov, a „tki privatni bankir ia krompi« -jevega okroija' v Minnesoti tr-% da pridelanje bulla krompirja tonc 90 oentov. 83 centov, ki jih ptegne pridelovalec sa bušelj crompirja je jako daleč do 90o d celo do 60 centov, kolikor — akor nekateri trde ~r najmanj itsne pridelanje buBja krompirja. Ko bodo farmarji dognali, [oliko jih v resnici atane pride-[»nje, bodo gotovo določili pri lodnjc leto ceno svojemu pridel íu tako, da ae jim bo izpisóslo. Vprašanje je potfa, ali bodo [armarji dobili toliko ia bbšel, rrompirja, kot bodo oni določil «no na podlagi preročunanja njih stroškov s pridelanje». Od (Nadalje vauje 9 prve strsai.) eemakih jesikih, le iarala svojo nsvoljo nsd tem predlogom, ki ga oauašajo sa nekaj, s oemer bi prišla avobodna Amerika v naročje čisto navadnega vohunstva in najhujše avtekraeije v stari Bvropi.r Če obvelja ta Davia*>v predlog, potem bodo 2druŠene države čisto navadna birokrati*-na iu avtokratična delela. Poli tični opasovalei v Kew Vorku še ae morejo povedati, ali bodo ml j Ijoni Američanov ioosemakege pokoljenja pokasali dovolj ener- metenejša angleška diplomacija vodi za noe. "Dokler hoče imeti Amerika vojne delgoVe sa Ofolj« proti Xr« ropi, naj uihar ne poiiknia odpraviti evropskih kolesni.1' V Londona je še piad nekoliki-mi duevi vladal salo velik optUgW sem radi ameriške ; ripravlj*ao« sti, pomagati Evropi tsr sa lotiti IliiL evropekik sadev. AU '——-----• —- I *•» TartL (Jugoslovanski ad* trgovino ,kar ae mora trgava« aa osaiBUJ« OKaout* gge ia odpora, da pomagajo po«*)*F. i». I. 8.) — Ameriški pad- podlagi tagMMh fuuiov, švUsn1 Miiti TUviánv nmfftam in nkvi. ___1 u n__11 u__111 — m__- — •• — " ■ ' rešiti Davisov program in obva rovati vfe tujce pred polieijckiin nadzorstvom, ali ne. Po evojem številu je tujerodni element, ki šteje okoli 3«,000,000 ljudi sado-sti močan, da more uveljaviti svoje mnenje tudi v tem oairu. konzul H. Carroll Megill v Zagra- akih frankov ali ameriških dolar-bu poroča: Jugoelavija nudi izbor- jev, in eeae, ki prevladujejo so sa- j upamo OKJtOtJti no priliko N" 'tu*ggl__\________________________ prebivalstva goji nogomet, telo» vadno kvotlrajo loco (a i 1) pri AMULTFA, AVOUJA UV XTA lúa BDUCB ▼ BI», mi r ^ IABJTJ. (Nadaljevanja s prve strani*) Nsjprej je namreč izgledalo, da t svesns vleds pripravljena n-strečl Poincsrejevim pogojem in zahtevam. Ali potem pa aa js po-kasalo, da ae je Bela hiša premi- alila. Glas jo prišel i drlavnega ^ _ ______ departments, da ne mora svesna fifc ¿pa«k najti Antena Kristana v politiki ¿coto vlada privoliti francoskih omeji- m M prepuščen, in js dalai pa flftolai direktivi, naj ss prošnje sa ■aaaMaaHMtorti ----- ------—J—*—izreden ____(eoeeer football) Js uajpopu- sraejllšporti imajo pribiti»« «ta dobrerapremljeulh moštev (team). ■ Ki mogale dobiti podatke, ki bi pokazali aataačao vrednost Športnega blaga, prodanega v Jugoela viji tekam 1.1181, ali koueerv»Uv-] ae eenltvs stavijo ta vraduœl na rm do 810,0001 Blillua Nem čl-in Avatrije jima omogoča, da . ... »v* hitro WM«rradl pa še selo dvomijo v vladnih kro« tega raaloga in ae radi Wjle ka> gih o udejstitvi predlagale med- kovoati njunih produktov, dr-narodne reparacijske konference. |aV1 , ---- ---Wage, tilo ia ftmnro iujk> t aikak ______ .. JUOOBLAVUI »u blaga, ia manjša vrečast di- narja ni val aikaka resna avira sa II^a^IUAA I amÍIA w"sswfii^a we a^wai Podptmi Jtéittrf olavfti st am « mi*m aa uwwdale ave. chicaoo. illinois. lrvrisvslni odbor: upfbavbi omiki ^IportnegH líe obetoja 4 J aOXJCIAKt ODSEKi a*a zss. Mem asa% Bm ^^ iTwSÍLmí. Nadaomi edker t Vsdbo. tûs;drkinje 7 sm»M UrnWe" piMU U h'Uhko4ÔW. I »ysal, IWm. seajhednlkam W. J^h^S^J^hS^ (ski) ia drsalkami la ve« ali manj ¡vajo v dolarjih .aaglelkib funtih, | Av^TCWasd. O, wOllam lutee. f#4 K cuir mu vse športe, ki aa populsrni v kea* tinentalni Evropi. Anflelkl aafgt vajo v dolarjih .aagieaaio runun. ¡ vrr^'¿jrwmw9w —• ...................... Jvicsrakih frankih sli Jaralevaa- HnáitmA OÍWl I |gk|h dinarjih, v a Fmjh ¿¡¿IJjJI Ifr ^l^l^fHt^ Jugoslaviji (Dalia.) V tam pololaju ie bil poivga Filip Uratnik ad Aatoaa Kriitans, da naatapi slolbo tajnika pri Kaanmnemu drvltvu is Ljubljano in okolioo s nalogo, dé pomaga ortaatsetorlčno pri teh üovth uztsnovit-vsh. Čeprav ma Je takrat vsake fsepedareke liMaJa aadastajslo, VKNOVNI IDKAVNIKi De. F. J Mdalaja v tev. I Ko je ssdnjt pondeljsk ia torek u videl, ie cel svet, ds bi Foin-carcjevi pogoji omejili reparacij-ako konforsnoo do njene popolne ničevosti, sta bila predsednik Coo« lidge in drlavni tajnik, kakor ae je zdelo, popolnoma pripravljena [ovor na to pa je t Bavnotako kot ovzrnar dobi plačane svoje is-lelke, katerim eam določi ceno. [rompir bo treba prodati po na HKllsgi stroškov izračunani cehi s nič manj. Prvi korak k določenju cen je, ze farmarji med eeboj organi tirzjo in pogodc, koliko man; troinpirja naj vsak naaadi, da ga ■ bo preveč prihodnje leto. Crompirja mora biti manj poaa-«nega. In ko bo krompir pride-»n, ga je treba izbrati. NiČ dru-fega naj bi ne poslali na trg kot irvovrsten pridelek, ki bo bolji tot je določen ]>0 zvezni postav Prav malo ali nič ee nc more jtoriti to loto, da bo^pomagano )ridclovalcem krompirja. Za dru-ro. leto pa imajo kmetje W1acon-ina, Minnesote, Severne Da-;ote, Južne Dakote, Idaha, Moo-zne in Colorada dovolj prilike, la *e pogode radi pridelovanja prihodnje leto. čaaa jc dovolj, da k* organizirajo to zimo po vseh uenovsnih dršsvsh. Njih orgs» uzsoijsj ki naj bi določila, koli* o krompirja je treba naaaditi in ako ceno mu nastaviti, da bi lah-o priaei vee krompir na trg, bi ila lahko uztan^vljena z malimi itrniki. ^ Taka organizacija bi bila tudi x>d!aga k nadaljnemu organlzi-[snju, da bi še fsrmarji slednjič šinili in pričeli sami apravlja-li krompir na trg. S tem bi ne no-Dagali i»a mi sebi, temveč tudi ae-«vhtvu po mestih, ketero bi di k t no od fsrmsrjev dobilo krom ^Lmnogo cenejši. tiakarai delniški kapital zvUsl. Navsrnoat vse kombinacije je ea raalog vač sa argaalssoijsko obliko, ki jo je volila večine. f» m-_ ____pomsgalf tiskarno kupiti la so tudi drugsše as njej isredno la* razvoj ssdrulailtvs. tereelraac, ker je tiskaraa v Mariboru. To bi ss dalo iivssti, ako bi bfta razmerje med vodstvom «adraga z - y . protlvečinski akciji borba v Napreju, ki Je «aak poli, med oataliml panogami delavakega gibanja tako, da bi ae dale Ura- ^f^iJi pK rTvanju gospodsisklh vprOsijlh. atl n.po»s; kitf m idealne-sile gibaaje artjiaflUcijo. ^ f0spodarsklh vpralsnj aU ?TUlr. i> drugih mogoče snanih aU Tomu je maogo vsrok taktika Aataaa Kristana, Ne da blfcj ¡Jp^J^h meHvev, teli omalovalevaUl njsfova «aslaia, predvsem njegova vstrajnoatl In » "T Nakupovalne je prvotno nameravano rešitev onemc brssobsirnostl, - moramo oamSti tudi njegovo Ukt ko, ki vsaki "kjidacija nm^^jj™ n » « deaiissm njegsvih ^sUvaev ubija, ker drogače ma^čmr kar ee ^^¿T^tSJ^^UpUlU potrsbnl ,e v Sloveniji po prevratu degodUe^ni mogoče rasameU. Tu naj orne ^^^^S število delnic, «a kojo se je pri Ljud-kl nimo nekaj dogodkov, ki pojaanujejo njegova taktiko. JJJ' »jgm kaprtal jB Med vojsko Je ruvljal Anton Krinun v okvirju sadrug >rlvstne'1 aeinisa«^— trgovake posle, Id so bUl takrat a tsirom aa pomanjkanje blaga In mukaimalne esas posebao odlosnl, n i Malo prodno Je postal miatstsr, aa «epetall ljudje, da m Je dvig. SB^«^! t, d jif ta ^ kres rasama- vadetvs la se j. i6Ži A ta°nreizkuln ia^muše Sto it^O« ^ fOzpodarilo slaba. (Olej prilogo D . kot t£L5tlakuj kljub i^^^Vi^411 n#d°"t0PID ^ ^SS^TŽ^ t^^pri tem iesto najhujšo ft^^fittl*^ »» «i ^ P vide | take, kskorŠnl so. fiota^kotA^b ^r^nemu pololaju, — je pnstU KrisU» ^tiu-mu u.kMM- kupčijo is Nakupovalne plačati. ProU odbornikom, ki so ae temu|jega je relevsl aa in či-to »traMina Grčija os/ane prijateljica Easijs Angora, 5. nov. — Turška vla-i j" datira odgovorila na ultimat '^•-tako Kusijc, ki jc bil poslsn I Moskve zadnji teden. Rusije je "'C' vala. da aeors Turčija drlatl prijateljske pogodbe z moekov-"» vlado, ali pa pretrgati po-hI ho in zo pridružiti ententt. "r' i ja je odgovorila, da hoče a-8,1 Y prijateljstvu s Sovjetsko " ijo\ |ii*mis jc ponudila Turkom pše->Tr1>o nižji ceni kot jo Ima bol-"»ke in ameriška plenica ln >rr* v »akih drugih koneeaij. Barbusse ob/ošen "vclsisdsjt". P'11 riz, i. nov.—Henri Berboaae. r'^l avtor "Ognja" in drugih v"ih knjig ae morel sagovar^i-Pred sodiščem radi 4velelsdajv\ |«t«*ro je izvršil s tem, da je dejel « nekem komunističnem shoda v 5 podvieti ribiško ekapeilcijo" Ur 4 pristati k francoskim sahtevam. Angleška vlada se je uverlle, da so Združene države pripravljene ustreči Foinoarejevim zahtevam, ter se isrekla, da se tudi ona u> kloni franooekl trmi, če le al drugače. Potem pa je prišla ameriška javnoat aa vreto. Amerika je ved no oprta na jevno mnenje, ki je včssih iskreno, včssih pa eamo pa pirnato, včasih isvirno, včasih u metno, zdaj reznično, zdaj le lepo pobarvano. In admlniatreeija se mora rada ali nerada vdati takemu pritieku, pa naj bo ie izviren ali pa samo ponarejen ia umeten Stališče Svesne administracije se je v fetf stufttfu HfnktTdïïfs lipi* menilo, kar je nesnsnsko preee netilo London in Psriz. Sobotni pariški predlog, ds b Združene države dovolilo vpošte-vsnje mednsrodocgs dolgs, če sprejme Frsncijs temeljito preis-ksvo splošno nemške plačilne zmožnoeti, ni prsv nič preaeneti tiste, ki so natanko saaledoval' sm^r Poinearejcve plotike v tem ociru. ■ WÊ Bržko ko je francoski minietr aki predsednik predlagal omejiti območje iu delokrog Hugkeeovega naírta, so tuksj nemudoms vedeli, da bo ponudil takoj sa tem be-rentanje v vprašanju mednarod nèga dolga. Ameriška vlada se ni hoUla as-plesti v tisto baranUnje. Postav la se je na stališče, da ne sme biti raspravljeno vprsšsnj« o mednarodnih dolgovih zaeno z repara-rijskini problemom, Ur sshUva-la s vso odločnostjo, da je treba predvsem rešiti na reperacijeki konferenci le to, kar bo dognalo, koliko more Nemčija eploh plačati. In tako je aedaj pričakovat» nadaljnega koraka v tek pogajanjih is Evrope. .J Teiko pa je pričakovati, da bt se Francija hotela ukloniti ameriškim pogojem. In če se ne, potem ne bo z reparaoijsko konfe-m»™, kakor jo predlegs dfžsvnl tajnik Hughes, akoro gotovo nič. Predsednik in Hughes sU rss-previjala v soboto akoro eno ura o evropekem položaju. Paris, Frandjs. — Ameriški poizkus, zopet ee vmešsti v evrop- ake zadeve, je napravil splošne zmešnjeve v evropekem položaja. Takšno mnenje prevladaje v tu-ksjšnjik političnih . krogih na-aplošno. Vrednik vnanje polltíke pri listu U Liberte Jaques Be in v si lie je pripomnil k temu tole t "Kadarkoli se Amerika in Britanija vmešata v evropeke sad« ve, uaatana vedno še več zmede la nerede. Ktvar poetane vselej še aiebéa, kakor Js bila poprej. "Po dolgom sdrlanjo prihaja „daj Ameriks, da asredl sgsge. Talent drlsvnege tsjslka Hughe-M » prsv dobfo obsodili v Weeh-ingtena. kjer je Uko dobro deUl tm Veliko Britsnijo. la v cvropSka zadeve s ^^IS^im JfiS saaWN, pa tall dragale n-saaU- £1% rïSÂWï 5® of^aakmeij« smriborskege okrožje, «t /f ^r^JStte .. ■■ . .___k____ i__» » _ - . AJLmm SA Bal MIIIUM Vri mm * * •• sm upirsii, je nastopal s svojimi zvezazai ia vplivom, slasti pa s Um, da je akulal dobiti v svoje roke kreditne vire nsllh gospodsraklh zadrug. Tsko Je udušil toibo, s ksUro Je ia|itavaU N. pavralUa škode. Ko se je osaavala ssdrulns banka, ki naj bi pestsls za naše za-druge od njih samih odvisna kreditna kam, Js raadelU delali« ka-pital tako, da J« obvUdal osebno kljab mslemu ItevUa delala tudi m ttr°Vkijub vsemu temu nočem oporekaU, da Ja i svojimi dobrimi lsa-1 uostlmi fpkretu, veliko koristil In da bi mu lahko še, — a U aačln| dela ae mora odpraviti. , Vee taliora poznati, kdar hoče raaameti revolucijo, ki je nastala proti vodstva straaka tadi med ajsaim n.komauis^usai dslom ia kdor hoče rsmrneti, sakaj Ja Maalae alle pokrete thko telko sbratl a-kr*kna!lh gospodarskih orgaaizaoij. vodstvo na ta način, drugim. URI» --i"- da je reial ad strankinega uUsa en ud za (Dalje prihodnjič.) Ljudska tlakama v Mariboru Je bila kapljena Lu lfll in aa je ustanovna kot delnlika drolbs. Delnllkl kapital Je saalal ab usU-britvi 1 milijon kron. Frétais, večina delnic Js bila v rokah sosU- i^Mir^b?Uds večino delale, Ima v evejih rokah tudi Upe remr- T *V upravnem sveta Ljadake tUkarae v Maribora aa bUa a poletka Ute osebe, kakor f «pranem sveta Haaalkove Hakaroe. Na isrod nem obenem zboru peso ss ta osebs Is upravacga sveU islošlU rodi âSk posUpaaJe priBUmOkovi tleksrni, ki bi se Ukka tudi pri LJad- ** fW^Urataik Ja bil takrat predaadaik Kakapavalaa, Beraot pa PrC4^îku2ïfpa Ja le vodao mislila aa ta, kako bi prHU pri LJud-ski M kr ^ iSun Krlsua k polaaal na te oKvidao tudi sato v.š- rvroll zopetv Zsdrolno Unko, ki psi«savešja mošac-t le, ako m * t a^js^ —i- ko je pravna ia pristopne UJavo v bformaaijaai prilags. s namenom, da Ve Veli aačaaao aitnaeija. (Olej priloge A, B «¡jf Tej zadrugi so hoteli socialisti propaaUtl pri Ukvidadjl aktiva Nakapovalne!s šimar ro «peli u ajo delale. «Nakupovalne la S,0fPri um ae kotali, da M eodelavala pri sadra** VMl rMbite .or.aiiatičn. frakcij« F«malao ee volili dokaj ^ vativao obUka, - Uko, d# W tisksraa ««blla^vrljaa doaelava- issri rswss^flsœ^* raflm izključen. Na prvt^ sevarnest Ja btt isroaat apoarjen • Frans Bevaat, . .ra . ki ns k eadelovsaje odklonil, saradl njegove tsktik«. Id Je biU nemo- CENIK KNJIG Jlnsaibs Aaglslks llsraiss — salo poučna la lsbko raaumUlva knjlgs aaadaajs snglsMi-aa, g dodatkom faialh koristnih informaeU, samo ................................ 1.80 1.80 1.78 LOO Zakaa lloasassljs — tolmači naravna aakoaa ln*sploini razvoj, knjlgs la katare aamorete črpati mnogo Bkuko* aa Ulamio ln dulavno dobro , .......................... Ptšm HabsegiHM KakavaHi aanlmlva poveet la livljanja amarilklh frančiškanov, in daMvIjaJI rojaka, lavrotao apopolnjana a sltksml. .,mmmmm»,...»..«»í»mí ... Zaladalai — resnična povest la prava IlustratU /adSlaj skritega d.ls »Ivljanja alovanaklh delavcev r Ameriki .................... Jlnrola Hlggiae kraaaa povaat, ki Jo Ja spUal ^¡SiSmj^lVrni •Inaialr, poslov snll pa Ifaa Mplak ,,....»♦...... .. Vse ta knjiga ao trdo la lUao vesana Ur ao a osirorfí na vsebino In kakovcjH «¿^^J^JR! ceni. Kdor naroči vsa U kpjlfa obenem, dobi vallk popUit»' - Književna Matica 8NPJ. Udaja kailfa sa ko-ristno sabavo la povadlgo Ur pravo Iwbrosba slo. vensksfs nsroda v Amsriki, sato rojaki In rojaki-nje — sesiU po sJMil ^ • PotlJU* poMM n»k»mU« (So«*r Ordf) ali i .k, «» r« k.r d.ur »11 polu« MMnk. M M»lo»: KNJIŽEVNA MATICA 2659 Sealk Lawaáale Ava« CHICAGO. ILL. je Izdata ta im aa prodaj nia matica S. H. P. J. umu vozfua v jugoslavijo 0 kfHil n BRA. 192a, (Dalje.) Nadalje je eeear zaukazal tudi sa Ceftko, Niljeevetrijcko, fctajersko, £229*« Ja JUanjeko pod pred-sedet vom guvernerjev (del pred« eedaikov) seetsviti posebne de-lefam zdravstvene komisije, ka-kréne so tedaj ta imele kronoviae Qshiks, Mors vtke, Ogrska "in Krdeljsks. Končno mors vsako glavno mesto inunovsnih de. sestaviti fte posebno krajevno zdravstveno komisijo. Ker smo ie večkrat omenili, ds je eeear zankazal, naj se proti preteči koleri uporabljaj* vso tisto varstveno naprave, ki ao bile nekdaj v veljavi proti knlfi, jo le ^rajnji las, da natančneje ret-lofimo, kakine so bile to naprave. Ker se oči vidno oprsvilnik proti kugi it L 1770, na katerega se opirajo cesarski ukazi is L 1881 nt dosti razliko vsi od opravilnika is L 1025, ki ga je izdai ose Ferdinand IL, 0sj to sem posta-vimo, kar je o vledinih naredbah proti kugi v 18. ztoletjn napisal Ant Koblsr. x ' Kadar je defeli pretila koga, So "ns gotovih krsjih, posebne ob dfilai meji in pri večjih mes tih, postavljali kolibo sa kontu mae. Sestrelili so mejo proti okultni defeli s vojaki (vojaškim; sdrsvetvenimi kordoni); Ostro je bilo prepovedano, stopiti 1res mejo po malih gorskui stezah. Zato so taka pota zasekali ali sploh napravili nehodna. Ako do- potke tega niso izvrlilt, plačati to morale globe. Vae ladje ns rekah, ki niso stale pod nadzorstvom, letele so vedno na suhem. Posebno potno to atražill vojaki pri jezovih, da niso ljudje uho- / A ■ »^■«»iBcrglje.-. PSimpmèm* a mm*, m . ^ immU Vsi nko. Ns kranjsko- pa so bili v tem osi- Bavfrsko trsa je sadeve nOja 1831 proti Češki in Avstrijski določilo ■"Potnikom živini in blagu, ki prihsjajo is Busije, U Poljske ali trati za "strnjfenosno it Galicije, jo peehod let bavarak- dolo^mh, imenoma aa eitront, i. vi Vsak tajee jt tedaj po Klavni testi. In Je jo ttrala potila potovati daljo. Pri njegovem prihoda na mojo ae ji najprej ztknrii ogenj, da jo plamen švigal med njim in med atraía. 04 daloi so obojai vpili, kaj ds hočejo. Bolni popotniki ta taki, ki eo prišli iz okužeatfa kraja, to ta zavrnili. Zdravi ao st pa saerali izkazati a «priéeve-ali "Cede", da so ncsumljivi. Potem so šli po šest tednov vo starem oprsvilniku proti kngt (Pestreglcment). Dodsmo naj samo šs nekoliko podrobnoeti, ki ,ih posnemamo iz navodil za ob- CILKA. Spisal IVAN ALBREHT. "Kako ti Prit jo j jo jo privil k gdo. Cilka pa (Kontt.) ' tjtlo, ljubčekt" pogledal t zmedenim pogl bi. Bil jt poln žgočih veselo stopicata polsg rsdoičena in tadovoljna v zavesti, dt tsma . .« Doms ju jt tprejela mati. Hitela je t ttje in s postrežbo ln prslsnje Jt jemalo prašen ju , , , V V aobl je premotrila CUko> F. "Tako ai bleda! Če bi bilo njemu zopet mtlo domov, kij t" t "Mu pa račtm —" ¿L 3*010 a pogledom m je moglo ža ekrb, ttko gt jo mučil apanee. j ljudnoi Igovor Sv, bi šla zahvaliti pt jc pre- 1 api mišljevtlt v radostnem pričtkovtnju hčerine nepopisne sreče. ''Človek mort seči sa kruhom," se jt oprt-▼Idila pred očitki, ki to jih vtbujtle misli na Gre-{orinovlno. Vendsr jI je bilo malce tesno ln neprijetne stnji so jo mučile vso dolgo noč . . . '' Zjutraj so jt rszgledsls Cilke po dogodkih minulega dne in je hitela k Fricu, da bi mu razo-dtla Magdlno prešerno početje — Fsnt jt še sptl, ko jt prišla k postelji. Pričeta gt je drtmiti; ko pa jc pogledal, se je tdrtnll ln je med prvim ugotovil dejitvoi "Magda js ntrtvnost očsrljivs —" "Hcve —" jt pritrdita Cilka ln ae je takoj umtknila v sobo. j Misel je klicala Andreja, je klela Magdo tn njo tirno in njeno radovednoet. Dvomi to vstajali in to žgali, da je aačelo kljuvati in boeti po glavi. "Danca žena, jutri teatra —M Ves dan je molčali ln vea dan ae nI ozrla po Fricu. Ko je hotel popoldne ž njo v okolico, ae je ubranila z izmišljenim Izgovorom — — — Zvečer je bil pomočnik čemeren ln je pri-gtnjil k počitku. Ko pa je CUkt hotela oditi a drugimi v eobo, jo je pridržel pri eebi. Hotel je uveljaviti avoje pravice, toda dekle ae tfa je otrealo in je aiknilo atnlčljivo: / "Magda jt Itrobnt Ženski 1 v V tem je izginilo v eobo. Frlc je etrmil za njim, Je tlesknil s jezikom\in je zamomlial pol-glssno hrapavo besedo sskotrith ulic — / Tsko je minil drugi in tret)Htan--ifi Fricu je hllo še dolgčss. llotel je nazaj na avojo lastnino ln je prišel izjemoma opoldne domov. Bil je to las, ko je nesls msti molu koatlo In ae je deca ignala v aobl, ttko dt j« bila Cilka same a avojo šiloetjo v kuhinji. V rokah je držala šop pisem, ponudb, ki jih je poelala Magda za njo. ' "Bi doma, dullca 11 Saj nisi več jeana, arček moj ljubi, kaj T" te je dobri kal Fric. Cllkt je občutila glas kakor bič in ni imela toliko *oči. da bi ee mogla ozreti v pomočnike. "Magda je čudovita lenaka! Veš, kaj je etorila aame," je skuša U a priailjeno bresbril- aestjs. Fric je odprl ueta in odi. ' , "V časopisu me je ponudila," ae je taamejt-lo dekle bolno. ."Ne izletu mi je ie omenila cadnjMf." Nege eo ee jI Ubil« in komaj se je a silo vadrievata pokonča. "Kako — ne razumem," je stsl pomočnik pred uganko in ti ni nptl stopiti k dekletu. "Ktkof Ttko piči Kdor pride, ta melje! — Osamela roža — me je krstila ta čarobna Itn-akt!" ( Fric je Ugledal Cilkine oči in je prehitel. "In veš, kdo si je med drugimi želel samotnega cvetja" — je jeknile Cilka in je vzela iz Šopa Frilevo piamo s sliko. "Ali ga poznal, tage mladega gotpodt plemenite duie in blagega ares V Bfesede so ztmirale v ihtenju in Fricu jfc bilo nerodno. "Zdaj je konec medu," je pomislil nevoljno in se je otaren!) proti vratom. "Hast schon geglaubt, das dn mich schon sm Strick fuehrst, du Gsns dn, blöde, windische," je izjtVil t visoki nemščini in je t groKolóm odšel. Dekletovo telo te je zvilo pod tem silnim udarcem. Zasadila je zobe v spodnjo ustnico in jc zs-etrineta v praznino. Na stopnicsh je sreiil pomočnik mster Me-. to, ki-gt je obtnta i začudenjem:' Fric je potianil klobuk nt oll in ae je zatekel klali: ' "Sva imela nekaj važnega s Cilko — vest©, > zavoljo njene bolebnosti." • -«v Predno je mogla msti poizvedovtti natančneje, je bil pomočnik le davno v pritličja. Zato jo Meta tam bolj hiteli v podstrešje. Ko je ugledala objokano hčer, je tačela siliti vanjo t * "Kako ata st zmenllat All te pustlf" "On" — je aiknilo dekle s itrtzom zaničevanja v glasu. "No, ds, on -^ft ta pusti doi^ovt" Cilki je apozhalt položaj. "8atan," jt kriknfla v mialih in je sovrsžno pogledala mater. Solza pa nI bilo več na njene o«L "Čemu bi mi branil," je izjavile t nsdihom miru — "saj aem mu pojaanila vse P* "Oh, to je rti stat človek, čeprav ai dornt«," i je vekliknila Met v i hči jo Je pogledale kakor' obatreljena. Mati je v radosti čutili ta tvoje ml-' sli in v tsh veselih mislih js totalilt hčerko: "Nil ne jokaj, ttj m ne ločita za vedno t Saj vidii. (U jc zal« najU»lje tako I" ^ - Na Cilkina lica ate legli temno rdeli lisi in ls> ust st jt isrinil smeh. ♦ } ■. * "Kes, nsj bol je," je ponovil glas kskor odmev. "Nejbolje je tako, mamica moja" — jt planilo dekle k materi in jo je dalilo t objemi. Vee telo je vztrepetavalo v vročičnih sunkih. "Kdaj pa pojdel," je poekrbela Meta. "Se dsnes — kar pripravite," je tedrhtelo W CUkt. 1 "AU je rekel takof•• "Seve," je odvrnUo dekle In je venomer upiralo stskleni pogled na duri. Msti je sarita neksj perila in bralna In ja IsroČlta kleri preeejlon del svojih prihrankov: "Da ne bol tako beroika • "Dekle ee je zahvalilo a pogledom. 011, rdeče in brea cola, ao dolgo strmele v mater. > "Srečno!" "Saj pride tako gotovo Prte aa kolodvor," jo je spremita msti k cestni lelesaici. £ njima ao ili val najmlajši členi družine. - "Sove," je dahnila Cilka cmémogh» In ee je otolno ozrli po mellh. Meti po je elotilo srečo in je reklo breaskrbno: u "0*eta*posdrtvim —srelao! Pa kaj pi- Z venec ja opo toril In vos st I je arañil. CUkt 'jt le samshnUa t roko v slovo Ia jo odšla v svet, v beti svet' — in ni pbata nikoli vel. ^ zo. Žito Jganje itd. itd. — Kdor je hotel kaj plaiati, je moral kovi-natt denar is d si je vreči v posebno posodo, v kateri je bita raz-kužujoča tekočina, papirnat denar pa jc moral zatakniti v precep na koncu dolge palice in ga pomoliti čez mejo, kjer ao ga lepo čedno na ročni prekajevainiei razkužili prodno jt smel v deželo. — Za vae te poale ob meji ni bilo plačevati nl-kakih pristojbin, nasprotno je deželni guverner Josip Kamilo grof Schmidburg 4. avgusta 1881 na-stavljencem obmejnih zdravstvenih uradov pod strogo kaznijo pre-povedtl, sprejemati kakrinakoli darila. Strogo jo bilo prepovedano, gneati se krog teh pregrad, ker se je bilo bati, da bi se kdo v «neči ne zmuznil čez mejo, ne da bi ga obmejna komisija ogledala. Potujočih rokodelcev, beračev, ljudi, ki ao prišli po odgean, in pa takih, o katerih ae ni dalo natančno dognati, kdo in odkod to, sploh nito puščali skozi pregrado, u» to tako tistih ne, ki niao mogli izkazati toliko imovino ,da bi ae mogli ves lit kontumaca preživljati Take to krstkomalo zavrnili, naj ie, done jo, kzpaor hočejo. — Kdor tt jt hotel raigovarjitl j člove-ki je bival onttran meje, je moral k pregrtji priti med 9.—13. ili pa soed £—5. uro. Pogovarjali datlji, diamanti ia tploh žlahtni kameni, drva, fige. fižol, «obe, ja-jril atrogim dreni ki, jajce, kadita» ' »ploh, nagrobni kamni, kamni, Wva, kemikalije, kremen, amk, marmor, m rovo aaaalo, mast, nmža, med, melone, meeo, presoljeno ia prakaje-no ,orehi, orodje in orožje vsake vrsta, o&rige, panji, pipe sa tobak, pločevina, prtljaga, pušk«, raki, ribe, tadje, semena, sir, sladkor, slama, smodnik, solata, steklu, sgklcniee, rasni strupi, Špsr- imel v to pr< luknjali in nad češ pije, čokolada, vslnico razkužili. Gorje tistemu, ki hi te nt poko-I ta obait-jno poalovanje! Zapadel hi ostnm paragrafom ccosrskega 'zakona od n. mejnika 1806. leta, M ¿bloča, je r okrajih, ad kalne boleto! dejanje, lri bi a-tegnito kužno bolezen povzročiti ali razneati, smatrati sa težek prsjj stopek. Zakrivi ga: 1. kdor brez dovoljenja prekorači kordon; 2. kdor tt «ogne kontumacu'; 3. obmejni nastavljenee, ki tvojih dol-izpolnjujo VS^»S|^H glji, are, vino, vitriol, selje, žele-i kdor prikriva pretdo nevirnoet itd. Stražam jc bilo naročeno, naj na meetu uatrele vsakega, ki bi brez dovoljenja prekoračil kordon in tt kljub trikratnemu pozivu no hotel umakniti. Prav tako je ravnati t tistim, ki bi hotel rabiti silo. 8icer pa se tak prestopek kaznuje t hudo 6—lOlctno jeio. t (Dtlje prihodnjič.) •» l«»r.u«. i,* Utm j. uk. Ni »•• i. »••h. ), j,«.^ te u ■ypöHji IO. 4 A J», r Jk imamo ta vae druge potrebščine, ta ee prepričajte, da ie don kuhani vedno le najbolj&i KUHANJE PIVA DOMA V zalogi slad, hmelj, aladkor treblfln«. Poskusite nejši. Dobiti j« tudi zbirko TodoTi steklenic in rt • J ZELO VAŽNO JE, D jt 81 ZAPOMNUO VSI, KI SE BODO PRIJAVILI ZA TEKMO, DA SK PRI TI TEKMI NE PLAČA TEKMOVALCEM PROVIZIJA IN VSAK TEKMOVA-U5C MORA UPOSLATI CELO 8VOTO UPRAVNlSTVU. To se je odredilo vslcd tega, to nagrade tako viaoke v kolikor jih dovoljaje zakon te evrhe. j Člani, členke nil druitva, ki ae iele adeleifti to tekme naj takoj pilejo po potrebne ledj ne ln knjliice za nabiranje novih nnročaikov upravi Prosveto aa naslov: PBOSVKTA, 26») So. Lawndale Ave.. Chicago, III., enako ja naaloviti vsa pisms ia denarne pošiljstvc. lastnina Slovenska narodne podporne jednote, ki ja isdaja v ieobraJevaliij Slovenski narodne podporne jednote so vsllko žrtvovali sa razširjenje t n* Večina agitatoričnega dela je bila dozdaj opravljena brez W majhno odlkodnino. I z vrtov al S i odbor S N. P. J. j« zaradi^ aa pridobivelce nnročnikov na Proeveto boljle nagrade, kot m aa te trud nemnornlh delavcev za razlirjenje Proeveto eej deloma oa- eem. namene, teljtkga odškodnine I zaključil, da bita dozdaj v Ikoduje. Bratje in teetra člani Sioveasks narodne podporne jednote. sedaj se vam nudi priliki.* Torej na delo I al pridobite nagrado in da pomagata razürití val taatni list Prosveto Í PROS VET A, 2887 So. Uwndale Ave., Chicago, IlL