poštnina oiatana v gotovini Leto LVII. V Uublteni, v soboto, dne 16. februarla 1929 St. 40	, St. 2 Din
Naročnina
Dnevna lidnja
za drŽavo SHS
mesečno 23 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din
za Inozemstvo
mesečno 40 Din nedei|»ka izdata celole no v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemstvo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i stoip. peUi-visia mali oglasi po 1 SO ln ZD.veCIl oglasi nad 43 mm v.tlne po Din Z-ao, veliki po 3 in 4 Din, v uredn tkem delu vrstica po lO Din' o Pri večicm o noročuu popust /
Izide ob « z|ui. a>'
razen pondellka in dneva po proznIKu
VreOnUtvo /e v Kopttarievl ulici it. 6711 llohoplsl so ne vrata/o, netranklrana
p tam a se ne spre/emajo - liredntitva telcton št. 2030, upravništva it. 232S
Zlati mir
Državni čin 6. januarja tega leta je bil porojen iz globoke želje našega vladarja, da obenem z ukinitvijo dosedanjega političnega stanja in ustroja preneha tudi medsebojna strankarska borba v državi. V času, ko so vsa prizadevanja vladarja iu njegovo vlade* obrnjena na to, da se vse pozitivne ustvarjajoče sile v državi usmerijo k skupnemu delu, pomeni vsako nadaljevanje našega javnega življenja v duhu stare politične miselnosti in prepirov oviro in zadrževanje tega nujnega dela, od katerega zavisi okrepitev in boljša bodočnost Jugoslavije.
Mi smo v času, ko nam dejanske razmere preko vseh naših razlik v mišljenju, preko naše različne stanovske in družabne opredelitve, preko razlike veroizpovedanja in kuKurne miselnosti zapovedujoče kličejo: Sa-lus reipublice suprema lex esto! — Najvišja postava je blagor naše skupnosti, države, naši obči interesi! Spričo tega morajo ostale razlike izginili in vsi državljani se morajo združiti v eni sami misli in prizadevanju: da pomagajo ozdraviti po preteklosti zavožene razmere in skupni dom dograditi pa ga izročiti potomcem kot krepko in veličastno stavbo.
Pogoji za to so dani. Političnih strank ni, javne korporacije so depolitizirane, oziroma se depolitizujejo, treba le še, da se likvidirajo ostanki tega v dušah, v obdajajoči na* atmosferi, v načinu našega gledanja na vsa javna vprašanja. V občinskem svetu, v stanovskih zastopstvih industrije, obrti, trgovine, kmetijstva, v Delavski zbornici, povsod kjer gre za vprašanja, ki tičejo državno življenje in obči blagor, imamo že delj časa pozitivno sodelovanje ljudi, ki so bili do državnega čina 6. januarja tudi političnoformalno medseboj ločeni. Živo občutena potreba, da se morajo vsi državljani nujno tudi duhovno čimbolj združiti v skupnem poštenem prizadevanju za obče interese kot kraljevo zaupanje uživajoči in od njega direklno poverjeni zastopniki naroda, ta živo občutena potreba, pravimo, bo depolitizacijo vseh naših javnih korporacij, v kolikor je mišljeno strankarstvo, ne samo pospešila, marveč jo mogla v najkrajšem času tudi brez ostanka dovršiti, da bodo vsi kolikorlemogoče enega srca in ene duše.
V tem procesu ima mogoče najvažnejšo nalogo časopisje. Le to more v smislu vladarjevih intencij in kategoričnega imperativa, ki ga stavlja na nas vse brez izjeme država in njen blagor, vzgajati javno mnenje k zapostavljanju vseh osobenskih, partikularnih, ožjih inleresov občemu dobra. Ozdravljenje naših javnih razmer in dvig našega javnega življenja na višjo ploskev terja neobhodno, da začutimo svojo solidarnost, da pozabimo odkritosrčno iz duše vse, kar nas je ločevalo, da razumemo, kako smo drug na drugega bitno vezani v duhu one krščanske moralne vzajemnosti, ki mora družiti vbo stanove, vse javne iu kullurne delavce, vso veroizpovedi v eno državno občestvo jugoslovanske narodne zajednice. Spričo tega se morajo sence pro-šlosti razbliniti, morajo izginiti prepiri, ki so se zadnje čase v naši državi čedaljebolj izrodili v malenkostnost, nestrpnost in nesprav-ljivost ter našo demokracijo zastrupljevali v livar obče blaginje. Postavljeni v nove razmere, je treba, da postavimo svoje javno življenje tudi na nove osnove v svoji notranjosti, kakor so si bili to zamišljali naši največji možje, Josip Jurij Strossmayer, Slomšek, Krek, vsi, ki so se prizadevali za naše politično in duhovno zedinjenje, za resnično po-kristjanjenje našega življenja, za izločitev vsega kampanilizma in usmerjenje po najvišjih etičnih dobrinah naroda, države, človeštva. Božji mir, treuga Dei, med različnimi skupinami v naši državi je neobhodna potreba in moralna naloga vseh, predvsem glasnikov naše javnosti.
Za ta mir v blagor države hočemo i mi po svojih krščanskih ljudskih tradicijah doprinesli vse, kar v poštenem stremljenju moremo in znamo.
S simboličnim aktom bo proslavljena sprava
Rim, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Kakor se čuje, se bo sprava med Vatikanom in Kviri-ualoin proslavila s simboličnim aktom. Kmalu pn ratifikaciji dogovorov lio slovesna procesija v Vatikan, katere se bodo udeležili kralj, kraljica in princi kraljeve hiše. Papež bo nato vrnil obisk v Kvirinalu. »Messaggero« piše. du bo tudi sveta hišicn v Lorettu, ki je znan lomareki kraj, podrejena duhovnim oblastim.
Uprava /e v Kopitarjem ul.it. 6 + Celtovnt račun: Clubllaaa štev. 10.650 In 10.34» sa Insetale. Saralevoil.7363, Zagreb it. 39.0H, Praga In Dunat »t. 34.797
Vlada proti navijatcem cen
Ostra okrožnica predsednika vlade proti onim, ki prodajajo kurivo predrago
Belgrad, 15. febr. (Tel. :Slov.«) Predsednik vlade, general Peter Živkovič jo danes izdal posebno naredbo, v kateri pravi: V poslednji dobi se opaža, da nekateri trgovci s premogom in drvmi, kakor tudi z ostalimi žirljenskimi potrebščinami špekulirajo na rtu čun velikega mraza in težav v prometu in tla so dvignili ceno blagu, čeprav je znano, da iinajo v rezervi dosli tega blaga, ali pa, ker so blago nabavili prej, predno jo sploh prišla zima in predno so nastopile take težave. Da bi se stopilo tem trgovcem na rep in da bi se onemogočilo njihovo brezvestno izkoriščanje, radi katerega trpi najbolj siromašni svet, na-
ročam najstrožje policijskim oblastem, da predstojniki oblasti pod osebno odgovornostjo v vseh takih slučajih postopajo po čl. 17 zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 30. 12. 1921, objavljenim v št. 5. »Službenih Novinc t dne 6. januarja 1922. Splošno se opaža, da policijske oblasti zanemarjajo svojo dolžnosti, da bi prijavljale slučaje, brez česar sodišča no morejo kazensko postopati. Radi tega odrejam, da v bodoče vse policijsko oblasti strogo izvršujejo svoje dolžnosti, ki jih jim nalagata znkon, da bi se ta zakon v resnici izvajal.
Zaupanje gospodarskih krogov v vlado
Podlaga za ureditev razmer izvršena, pričenja se druga etapa
Belgrad, 15. febr. (Tel. Slov.«) Ravnatelj Izvozne banke Markovič jc v razgovoru s časnikarji med drugim izjavil tudi to-le:
^Gospodarski krogi iz vse države pričakujejo 7. neko nestrpnostjo razvoja stvari, v prvi vrsti gledajo na izjave vlade, kakšen naj bo neoviran razvoj našega gospodarstva. Po-1 drobnih izjav posameznih resornih ministrov dosedaj ni bilo mogoče dobiti, ker jc vladarjeva proklamacija sama predpisala vse dosedanje zveze in ker se giblje vladno delo v okviru teh črt. Pred par dnevi sem v nekem belgrajskem listu omenil, da moramo imeti zaupanje v novo vlado. Ako bi bila stara vlada delala plodonosno, ne bi bilo potrebe za novi režim Ta nova vlada zahteva in uživa naše zaupanje. Gospodarske naloge nove vlade so mnogoštevilne. Činite'jl, katerim so se poverile, si prizadevajo, da te naloge izvrše. Oni morejo pretehtali vse obsežne in težke naloge in znajo razlikovati med preteklostjo in bodočnostjo. Sploh pričakujemo mnogo novega in posebno koristnega za državo. Čutimo potrebo, da se dela, da država gospodarsko napreduje in se finančno konsolidira, da se izenačijo zakoni, zboljša uprava ter da stopa država v vsakem oziru boljši bodočnosti nasproti. Toda predaleč se gre, če se zahteva, da bi se vse te želje nresničile naenkrat z vpeljavo novega režima. To je g'avni vzrok za nestrpnost v državi. Realnih tal ne smemo zapustiti! Nova vlada mora šele ustvariti predpogoje za delo. Sprememba razmer sc mora občutiti od spodaj in zahteva premišljene načrte. Kompleks vprašanj sam za-
hteva proučevanje in globoke strokovne ureditve.
Kot najpotrebnejšo nalogo smatram izenačenje zakonov. Za pripravo bodo potrebna dve, tri leta. Dela na konstruktivni gospodarski zakonodaji, ki je za našo državo največje važnosti, zahtevajo leta, preden pride do končne ureditve. Tu ni treba samo proučevati in obseči vse skupine gospodarskih potreb, marveč se tu zahtevajo velika finančna sredstva, če hočemo, da bo uspeh odgovarjal potrebam.
Vprašanje državnih iinanc je važen problem in za njih ureditev so potrebni strokovno znanje, skušnje in energija. Ravno tu imamo toliko različnih vrst podrobnih vprašanj,
bi bila hitra izvršitev le poslabšanje položaja. Sprememba državne uprave se mora izvršiti samo korekoma. Nova uprava zahteva tudi novih gospodarjev, kvalificiranih strokovnjakov, ki jih imamo premalo. Razporeditev novih, sposobnih ljudi zahteva časa, dokler nc pridemo do novega naraščaja.
Pred nami so torej važna vprašanja pre-osnov, katerih izvršitev bi bila nemogoča preko noči Za sedaj sc je s proglasom od 6. januarja ustvarila podlaga za ureditev. Prihodnja sta delo in volja za pot naprej.
Vse to so činitelji, ki so bili preje s strankarskim gospodarstvom zaprti in ki so bili v nevarnosti, da izginejo. Sedaj so ti činitelji jasno pred nami. Prepričan sem, da bodo strokovnjaki našli pot, ki jo iščemo. Za to je treba čase in v prvi vrsti zaupanja.
Pripravlja se ribarski zakon
Belgrad, 15. febr. (Tel. .Slov.4;) V kmetijskem ministrstvu se pripravlja zakon o ri-barstvu. Stari načrt ribarskega zakona ne odgovarja več dejanskim potrebam in zahtevani države, ker premalo določuje delokrog oblasti in države. V bistvu pa uveljavlja tisto, kar jo že obstojalo. Obenem pa ne daje iniciative za napredek ribarstva v državi. Zakon bi bil okviren. Državi bi pustil kontrolo, izvršitev pa oblastem. Podlaga naj bi bila slična kot lovskemu zakonu. Nadaljnja tendenca pa gre za tem, da bi ribarski zakon ne bil samo okviren, ampak enoten iu da bi bil v Belgradu fond, v kalerega bi se stekale pristojbine iz vse države.
Organizacija morskega ribarstva, ki bi ga urejal poseben zakon, je naletela ua težave, ker Dalmacija dosedaj ni mogla organizirati ribarske trgovine, ki jo imajo povečini Italijani. Netlunske konvencijo so ta položaj poostrile tako, da italijanski vpliv v tej panogi gospodarstva prevladuje.
Delo gozdarske komisije
Belgrad, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Komisija, ki naj preišče dolgoročne pogodbe v gozdarskem ministrstvu, še ni končala dela. Komisija je odločila, da končno poročilo izdela prof. Spa-sojevič, ki bo sestavil enotno besedilo. Itotako naj bi mu bili v pomoč pri stilizaciji gozdarski strokovni referent in člani komisije. V tem predlogu še manjkajo zaključki in predlogi. To poročilo bo obsegalo nekako glavno poročilo, ker se še niso pregledale vse pogodbe, kot se je prvotno nameravalo. S tem se je stvar i zopet zavlekla.
„Pred novimi odkritji
v gozdarski aferi"
Belgrad, 15. febr. (Tel. »Slov.«) V včerajšnjem »Slovencu« smo v poročilu o gozdarski aferi in njenem razpletu se dotaknili tudi vpokojitve, oziroma nevpokojitve bivšega glavnega ravnatelja Stamenkoviča. Po napačno dobljenih informacijah smo trdili, da za to vpo-kojitev ni finančni minister Šverljuga. Ta trditev, kakor tudi trditev o Šverljugi kot bivšem predsedniku treh tvrdk, ki so sklepale dolgoročne pogodbe, se je, kot smo se informirali, izkazala kot napačna, kar lojakio ugotavljamo.
Trije ministri v Zagrebu
Zagreb, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Danes je prispel v Zagreb novoiinenovaui veliki župan dr. Zoričič. Istočasno z njim je prispel finančni minister šverljuga. Tako se sedaj nahajajo v Zagrebu trije ministri: kmetijski minister dr. Frangeš, trgovinski minister dr. Mažuranič in finančni minister dr. Šverljuga.
Za aprovizacVo Zagreba
Zagreb, 15. febr. (Tel. »Slov.«) V dvorani obrtne zbornice se je vršila konferenca zastopnikov železniškega ravnateljstva, gospodarskih krogov in mestne občine. Razpravljali so o ukrepih za zboljšanje prometa in preskrbo mesta z življenskimi potrebščinami in kurivom.
Jtibarsfei tečaj v Splitu
Belgrad, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Železniški minister je odobril kredit, da se pri ravnateljstvu za pomorski promet v Splitu ustanovi tečaj za ribarske čuvaje, ki bedo vršili nadzorstvo nad ribarjenjem ob naši obali, in za izobrazbo ribičev. Tečaj bo trajal osem tednov. Poučevali bodo strokovni uradni' i pomorske^ prometnega ravnateljstva v Splitu.
Razgovor min. Frangeša z novinarji
Poljedelski minister dr. Frangeš je sprejel zagrebške novinarje ter v daljšem pogovoru z njimi razložil svoje namere za dvig kmetijstva. V glavnem je seveda govoril o kmetskih stvareh, mnogo povedanih stvari pa se tiče vse države in zlasti Slovenije. Zato je razgovor poljedelskega ministra z zagrebškimi novinarji važen tudi za Slovence.
Predvsem je omenil g. minister, da so novi ministri sklenili, da ne dajejo izjav o bodočem delu. Sami veste, je dejal dr. Frangeš, kako so preje deževale izjave o nameravanem delu, a dejansko se ni prav za prav nič storilo.
Mnogo skrbi povzroča sneg in led. Po podatkih že 46 let ni bilo takih vremenskih neprilik, ko letos. Ni pa nobene nevarnosti za žetev. Pač pa je nevarnost povodenj, če se na Podonavju zamaše kanali. Treba pa pomisliti, da smo šele sredi februarja, dočim prihajajo povodnji šele v marcu. V gornjem toku Save je nevarnost povodnji sploh manjša. Vendar pa je treba izvesti regulacijo Save. Najbolje bi bilo, čc bi bilo mogoče koncentrirati vsa sredstva za rcgulacijo Save. Zagreb ima največji interes, da se izvrši regulacija Save, ker samo tako je mogoče, da postane Sava plovna do Zagreba. Od največje gospodarske važnosti je, da bo to doseženo, zato pa je treba skrbeti, da ne bo struga Save zatrpana od nanošenega peska. Zato je treba izvesti regulacijo Save tudi navzgor proti Sloveniji.
Glede agrarne reforme je izjavil minister dr. Frangeš kategorično, da se ne bodo zmanjšala posestva onih, ki so jih dobili vsled agrarne reforme, niti se ne bodo povečala posestva, ki so prišla pod udar agrarne reforme.
Da se bo moglo izvoziti žito, ki ga imamo v preobilici, bo prevozna tarifa znižana za 25%. To znižanje bo veljalo tudi za žito, ki gre v mline. Vlada razpravlja o tem,da bi sc te znižane tarife za izvoz žita stabilizirale.
Nato je minister dr. Frangeš obširno govoril o stanju veterinarskega zaklada in poudaril, da v zakonu niti kje drugje ni nikjer izrecno rečeno, da je ta zaklad namenjen za zagrebško veterinarsko fakulteto. Toda mi pri vladi vemo, da samo zaradi Madjarov ni bilo to izrecno poudarjeno. Imetje zaklada pa je čisto nedotaknjeno in vsi dohodki gredo v korist zaklada.
Glede kmetijskega proračuna je dejal minister Frangeš, da znaša ta 2.1% od vsega proračuna. Če se bo povečal, sedaj še ne more reči, ker se baš sedaj izdeluje novi proračun.
Ves čas razgovora je bil minister dr. Frangeš zelo dobro razpoložen in poln nadc v uspešno delo nove vlade.
„Rir,eč" začasno prenehala
Zagreb, (5. febr. (Tel. »Slov.«) »Riječc, glasiio bivše SDS, prinaša na prvi strani obvestilo, ki ga je podpisal dr. Vekoslav Wilder, da bo »Riječc začasno prenehala izhajati kot dnevnik. »Riječ« je izhajala 25 let. Bila jc glasilo zagrebških naprednjakov, ki so kasneje prestopili v SDS. Odslej bo »Riječ« izhajala periodično. Obenem prehaja v lastništvo dosedanjega glavnega uredništva.
Nov akad. klub v Zagrebu
Zagreb, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Ker so bila po zakonu o 7"ščiti državo razpuščena na tukajšnjem vseučilišču vsa politična akademska društva, se je zbralo nekaj dijakov, ki so pripadali tem skupinam in ustanovil: nov klub rReunia«. Ustanovitelji so izdaje proglas na zagrebške akademike. Pcdpisanr sta predsednika bivših akademskih kluoov HSS in SDS »Jugoslavija«.
Naša trg. mornarica se razvija
Belgrad, 15. lebr. (Tel. »Slov.«) Naša trgovinska mornarica so stalno razvija. Njeu« tonaža znaša preko pol milijona ton. Sedaj se gradi več parnikov do 10.000 tonnže.
Belgrajski katoličani bodo uu slovesen način v nedeljo proslavili 50 letnico mašnišlva in 7 letnico vladanja papeža Pija XI. Dopoldne bo slovesna pontifikalnn maša, popol-dne pa bo v žnpuljski dvorani akademija.
Pojasnilo
Bili »md od par Svojih Mtateljev opozorjeni, da skuhajo nekateri nal Uvodnik od petka dne 15. februarja pod naslovom ska beda< tolmačiti, kakor da leti ba kako osebo aH urad ali pa celo na g. velikega župana dr. Vodopivca. Da ne bo nobenega krivega tolmačenja, moramo ugotoviti, da so imela naSa izvajanja samo eu namen, vzbuditi privatno iniciativo m so bila zato naslovljena edino le na bogate sloje. To je tudi namen, ker morejo ljudsko bedo zmanjšati in omiliti samo tisti, ki kaj imajo la to šo bogati sloji. Pri tem pa še poudarjamo, da smo tudi na te sloje apelirali le na splošno in naravno nismo mislili na aobeno gotovo osebo. In ker smo hoteli doseči a svojim apelom na bogate sloje čim večji uspeh, smo pisali v nekoliko krepkejši stilizaciji, kar je morda temu ali onemu dalo povod krivemu tolmačenju.
To priliko radevolje uporabimo v tO, da konstatiramo, da je g. veliki župan Vodo-pivec vedno vršil v največji meri svojo dolžnost, kadar je šlo, da še ljudstvu v njegovih potrebah in stiskah pomaga, ln da svojo znano človekoljubnost in socialni čut ud-jstvuje tudi zdaj. To bodi poudarjeno, da se ne bi delala krivica funkcionarju, katerega veliko delo ter skrb za poverjeno mu prebivalstvo naše oblasti visoko cenimo.
Tovorni promet bo
okrepljen
Belgrad, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Železniški minister je odobril sklepe mednarodne konferenee za tovorni promet, ki se je nedavno vršila v Krakcvu. Na tej konferenci so se sprejeli z ozirom na letošnje potrebe različne spremembe v voznem redu za čas od 15. maja 1929 do 14. maja 1930. Te spre-tnembe so te-le:
Za časa sezone izvoza sliv bo dosedanji Jutranji vlak Subotica — Kelebija prispel v Kelebijo eno uro pozneje, in sicer zaradi carinskih poslov v Kelebiji. Neposredna zveza Italija—CSR (smer Trst—Ljubljana—Prager-eko—Nižja Kaniža—Bratislava) se spremeni na ta način, da bo smer: Trst—Ljubljana— Zagreb—Gyekenyes—Niž. Kaniža—Bratislava.
Poleg obstoječih zvez je določena med Italijo in CSR nova zveza Trst—Maribor— Dunaj—Bratislava, ker se tovorni promet postopoma jača, posebno z brulto-transportom preko CSR za Nemčijo. Brzotovorni vlak za prevoz brzotovornega blaga Trst—Dunaj oziroma Trst—Budimpešta se bo pospešil na ta način, da se skrajša vožnja na tej progi.
Med SHS in CSR se uvede nov brzotovorni vlak Praga—Summerau—Linz—Gradec —Maribor— Zagieb—Belgrad. S tem vlakom «e bodo odpravljali običajni vlaki iz CSR v SHS. Radi izvoza naših svežih, sliv v Nemčijo preko Avstrije so uvedeni vlaki preko Maribora na Gradec—Passau oziroma preko Jesenic na Salzburg—Miinchen in dalje. Ta druga smer je odvisna od tega, ali bodo imeli vlaki najmanj deset vagonov sliv, ako jih ne bo najmanj deset, se vlak ne bo odpravil.
Na predlog bolgarske železnice se uvede I« en brzotovorni vlak Sofija—Belgrad—Zagreb—Jesenice—Bux (Švica). Ta vlak bo vozil pod pogojem, ako bo imel najmanj 15 vagonov pokvarljivega blaga (jajc, sadja, grozdja). Za blago iz Bolgar.je oziroma iz naše države v CSR in Nemčijo preko Madjarske se (e »boljšala zveza Budimpešta—Praga.
Vse te spremembe in spopolnitve voznega reda za mednarodne tovorne vlake so se Storile zato, da se tovorni promet okrepi in razvije in omogoči čim hitrejši prevoz, surovih pridelkov v razne evropske države. Mednarodna konferenca za ses.avo veznega reda se bo vršila 5—10. 4. v Splitu kot dopolnitev krakovske konference.
Boj oboli Iaiškega zakona
Pariš, 15. febr. (Tel. »Slov.«) V zadevi lopetne prepustitve misijonskih kongregacij in vrnitve cerkvenega imetja škofijskim zvečam so socialisti vnovič napadli vlado s podporo radikalov. Na Renauldov predlog je sedaj finančna komisija sklenila z 20 proti 17 glasovi, da se vladni predlogi ne sprejmejo v skupen zakon ter se zahteva, da se vložijo s specialnimi predlogi
Miroljubnost Romunije
Ženeva, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Stalni romunski delegat pri Društvu narodov Antoni-ade je sporočil glavnemu tajniku, da je romunska vlada pripravljena, na podlagi vzorčnih pogodb, ki jih je izdelal varnostni komite za preprečenje vojne, ureditev mednarodnih konfliktov, pogodbo o nenapadanju in kolektivne pogodbe za medsebojno podpiranje, skleniti take pegodbe z vsemi vladami, brez. ozira na to, ali so članice Društva narodov ali ne.
Ameriško posojilo Romuniji
Newyork, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Federal ftMervA Bank v Newyorku se je dogovorila z drugimi rezervnimi bankami, da kupi od romunske državno banke prima trgovske menice do 4 in pol milijona dolarjev. Z romunsko vlado se je sklenilo kreditno zagotovilo do >kupno 25 milijonov dolarjev.
za samostojen nastop
tnzationatittt 6latiek dr.
Berlin, 15, febr. (Tel. .SIIv« ^ 2avni kancler wirth je objavil v svojerlS listu »Deutsche Republik« pozornost vzbujajo! Članek, ki fia novo dokazuje	*«1|0 «•»-truma za samostojen nastop.
Wirth prayi: Notranjepolitični položaj je tako zapleten, zastrupljen in stv.trno nerazčiščen, da se je bati, da bo nemška demo-, kracija končala tako, kakor liberalizem v Italiji. Strašilo zadnjega tedna je oznanjttVa-lec fašizma.
Pritisk nemške ljudske stranke( da bi 'e koalicija v Prusiji in v vsej državi izvrši'a istočasno, je izzval v centrumu protisile, ker s« v centrumu še danes mnogi čutijo v šolskem zakonu posekane po liberalcih in so to-
Kort»e |ep. ©braniti
«*e
anjem glasno ej skle-Vpralanju,
rej posvarjtmi pred pruskim konkordata. Zato je tudi cent zahteval, da se mora t liberalci niti kompromis v korikordutne
da pa se izpopolnitev kabineta ne sme tako dolgo zavlačevati.
Df. VCifth "vpraša tla koticti, ali ima po izkužHah zadnjega č?sa še kakšen pomen verjeti v žvezo republikancev v varstvo wd* marskega akta. Zanimivo je, da je lilt »Die deutsche Republik« organ; ki g* je Wirth skupno a demokratom Haasom in socialnim demokratom * "Sejem ustanovil in da se zdi, da Wirth s \...m člankom n poveduje konec republikanske obrambna zvete.
Dnevi 2Vockega steCl
Ker računajo sovfeti z n;egovo smrtjo, so ga izgnati, da se
Izognejo govoricam
Carigrad, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Kakor se tukaj zatrjuje, bo Trocki za enkrat ostal v Carigradu, ker ga nočejo siliti na nadaljnje potovanje radi njegovega slabega zdravja. Izgon Trockega se tudi v glavnem pojasnuje radi poslabšanja njegove pljučne bolezni, radi česar računa vlada v Moskvi s tem, da so dnevi Trockega šteti. Vsekekor pa hoče sovjetska vlada zabraniti, da bi v tem primeru nastale v Rusiji govorice, ko da so ga sovjeti spravili s pota. Trockega najstrožje stražijo uradniki ruske komunistične stranke, ki so prišli z njim semkaj. Trocki ne-pride v stik niti I nameščenci konzulata, v katerem stanuje. Turška in ruska uradna mesta zatrjujejo,
da o prihodu Trockega ne vedo nič, ker je privaten človek in njegovo potovanje nikogar nič ne briga. Nasprotno pa so diplomatski krogi danes končno dobili oficielno potrdilo njegovega prihoda.
London, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Angleški listi pišejo, da bodo Trockega, ki je prišel v Carigrad pod imenom Sadov, v nekaterih dneh odpravili v Angoro, kjer ga bodo nastanili in najstrožje nadzirali v majhni vili blizu ruskega poslaništva. V torek so ga Žele zvečer z motornim Čolnom prepeljali na suho in v zaprtem avtomobilu spravili v rusko poslaništvo. Časnikarjem se ni dovolil vstop na ladjo.
Sneg in baria ovirajo železniški promet
Pri Gračacu sneg visok osem metrov - Promet ponekod še nemogoč, drugod pa povsod občutno oviran
Belgrad, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Kljub temu, da se je vreme navidez malo spremenilo in je sibirska zima popustila, so še vedno velike zapreke, ki ovirajo naš promet. Tako je bil na železniških progah danes sledeč položaj:
Na progi Karlovec—Sušak naletava gost sneg, ki je na progi Srbske Moravice visok 100—120 cm. Na progi Reka—Sv. Peter je ves promet popolnoma ua.avljen. Na zelo izpostavljeni progi Ogulih"- Gtospič—Grai ftč sneži. Poleg tega rat&aja vihar, ki je ponekod nametal dO 140 čm snega. Temperatura je —20. Pri postaji Sinan je sneg visok 8 do 4 metre, pri Logiucu pa 4 meure. Zdi se, da je Gračac odnesel rekord, kajti tam je sneg visok 8 metrov! Od Zunanje dalje so vsi železniški telefoni in brzojavi poškodovani, tako da je ves promet ustavljen. Med Zagrebom in Siskom je položaj nekoliko boljši. Toda še vedno sneži. Proga se je očistila. Sorska—Brad je očiščena. Na progi Senja—Banja luka se je položaj poslabšal in je znova zapadlo kakih 70 cm snega. Na pregi Bosanski Novi—Bihač je položaj tako ogrožen, da ne more voziti noben osebni ali tovorni vlak. Na liški progi je pri Cerovcu ponekod za-metlo snega do 14 metrov visoko. Tako so vsa poslopja pod snegom. Proge v zagrebški okolici se stalno boljšajo. Vendar so težave še vedno občutne. V območju belgrajskega železniškega ravnateljstva se položaj bistveno ni spremenil. Vreme je povoljno. Zasnežene proge čisii veliko število delavcev. Snežilo ni vee.
Popoldne je bil položaj sledeči: Na progi Karlovec—Srpske Moravice še vedno sneži. Burja razsaja dalje. Na progi Lic—Plaseje zapadlo 2.50 snega. Očiščena mesta so znova zametana. Na progi Ognlin—Gračae , še. vedno snažt. Burja je z£lo ostra in huda. Postaja Malovan prosi za izpraznitev, ker ji je zmanjkalo hrane. Na progah Varaždin—Pohtbovac in Bosanske Novi—Bihač je promet ustavljen. Na ostalih progah sneg zelo občutno ovira promet.
Težave železniške službe v Shvemji
Položaj na naših železnicah se polagoma izboljšuje, toda le v splošnem, na nekaterih progah pa se je položaj Se poslabšal.
Promet na gorenjski progi preko Jesenic gre še dokaj v redu. Zaradi, še vedno znatnega snega na tej progi vozijo vlaki z zmanjšano hitrostjo, vepdar pa večjih ovir nimajo.
Promet proti Dolenjski ni imel včeraj nobenih večjih ovir in se v skrčenem obsegu vzdržuje brez znatnih ovir.
Proti Beljrradu imajo vlaki še vedno velike težave. Promet je še vedno omejen in vozijo na progi Belgrad—Ljubljana le po dve dvojici brzih, ena dvojica osebnih in ena dvojic* ekspresuih mednarod. vlakov dnevno.
Proga med Zidanim mostom iu Celjem trpi pod silnimi plazovi. Na to progo se Irga-jo plazovi drug za drugim, največ med po-stajnmi Laško—Celje in Zidani most— Rimske toplice. Ves promet na tem delu proge je bil od četrtka ponoči pa do petka pozno popoldne popolnoma ustavljen. Komaj so odstranili sneg, ki ga je ^ lesel cn plaz, že se
je vsul drugi. Med plazovi je ušel včeraj en sam brzovlak iz Zagreba proti Mariboru. Vsi drugi vlaki so čakali po pet do dvajset ur na postaji v Zidanem mestu ali v Celju.
Na progi Dravograd — Maribor so na mnogih krajih zasuli ogromni plazovi železniški tir. Promet je več ur počival, delavstvo pa je neprestano čistilo progo. Vsi vlaki so imeli po več ur zamude.
Brzovlak is Belgrada, ki bi moral priti v Ljubljano v četrtek ob pol devetih zvečer, je prišel šele v petek ob pol petih popoldne.
Na lokalnih železnicah vozi od včeraj dalje le po ena dvojica vlakov, to je en vlak gre do cilja in se takoj vrne.
Železniška uprava se boji, da nastopijo že danes ali jutri veliki plazovi na progi med Jesenicami in Bohinjsko Bistrico. Teh plazov dosedaj še ni bilo, pričakovati pa jih je prav resno.
Preskrba s premogom na železnicah je nekoliko boljša, vendar ne taka, kot bi bilo želeti ob normalnih razmerah, Vagonov je že pričelo primanjkovati. Tovorni promet je ukinjen. Železnica prevaža še vedno samo kurivo in živila.
V osebnem prometu ni občutiti kakega pomanjkanja zaradi vlakov. Še oni redki vlaki, ki vozijo po progah, so skoraj vedno prazni.
Tiri so odkidani
Po zadnjih poročilih, ki smo jih v večernih urah prejeli, je promet na progi Zidani most—Celje že vspostavljen. Delavci so od-kidali en lir na tej progi iu se ves promet vrši le enotirno.
Vzpostavljen je tudi promet preko Postojne
Proga Postojna—Divača je bila včeraj ob 5 popoldne srečno odkidana in je večerni dunajski brzovlak že vozil preko Postojne v Trst, namesto preko Jesenic in Podbrda.
Zagreb v obupnem položaju
Zagreb, 15. febr. (Tel. -Slov.-) Vsled silnega mraza je Zagreb v obupnem položaju. Položaj se vsak dan slabša. Včeraj je bilo v meslu silno pomanjkanje kuriva. Mestno glavarstvo je zaseglo vse zaloge kuriva. Del zaseženih zalog bo razdelilo brezplačno med reveže. Mes no glavarstvo se z železniškim ravnateljstvom prizadeva doseči zvezo s Cu-lincem pri Zagrebu, kjer so vagoni natovor-jeni z drvmi. Veliko število delavcev že čisti progo. Tako je tipali, du bo Zagreb dobil najpotrebnejše kurivo.
Snoči se je posrečilo v Zagrebu na oni progi vzpostaviti tramvajski promet. Preko noči se je na tej progi napravil led, ki so ga delavci danes razbijali.
Na progi Zagreb—Karlovec je danes vozi samo en mešan vlak. Ravno tako na progi Snšak-^Bhkar. Splitska prog« je neprehodna. Najbolj jo oviran promet ntt progi Zagreb — Belgrad. Vlaki prihajajo z več kot 24 urnimi zamudami. SOE je Imel zamude 24 ur.
Popoldne in zvečer ji- v Zagrebu silno snežilo. Pomanjkanje živil je vedno občut-nejše. Zlasti ni dobili mleka, ker ga ne morejo pripeljati v mesto, kar najhujše občutijo bolnice.
V	Hercegovini zapihal jug
M os tar, 15. febr. (Tel. »Šlov.«) Tu m je mralo in snežno vreme nenadoma preobrnilo. Zapihal je jUg. Tako znaša zvišanje temperature 17 stopinj. Ta nagla spremen.l.a temperatura ima to posledico, da se je s n e g IftCel topiti. Vse doline eo se pretvorile
V	pravcata jezera. Skozi Moatar drve silne množine umazane vode.
Na zapadu Evrope ie topleje
Berlin, 15. febr. (Tel. »Slovj«) Dasi je na zahodu Evrope nastalo toplejše vreme, ko imajo ila takem plus 6 stopinj, ob Atlantski obali v Franciji pa samo par stopinj pod ničlo, vendar ni lahko pričakovati, da bi toplejše struje prišle tudi v Srednjo Evropo. V Berlinu je bilo dane ponoči če vedno —17. Radi žametov je nastalo občutno pomanjkanje premega in živil, kar je povzročilo naraščanje cen, posebno krompirja, katerega zelo primanjkuje.
Ker še vedno močno sneži, so tudi v Avstriji in na Madjarskein danes dopoldne postale prometne ovire še večje. V bližini Dunaja je na postaji Rekavvinckel obtičal orient-ekspresni vlak, katerega so morale odkopati vojaške čete. Tudi na Madjarskem je obtičal zapadno od Budimpešte ekspresnl vlak za Nizzo, dva druga brzovlaka in en potn. vlak. Tudi v Avstriji je železniški promet omejen na najmanjšo moro. Posebno, ker je tudt obolelo mnogo železniškega osebja. Zelo vznemirljivo je, da ne prihajajo tovorni vlaki s premogom. Posebno velika škoda je na Poljskem, katero cenijo samo v železniškem prometu na 25 milijonov mark. V Carigrad je včeraj cd 30. januarja dalje dospel šele prvi vlak iz Sofije. V Carigradu imajo od včeraj južno toplo vreme.
Bratislava brez elektrike
Vratislava, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Mesto je od danes dopoldne brez električne struje. Zato tudi ne vozi cestna Železnica. Najprej 86 je radi ogromnih množin ledu ustavil obrat v električni centrali na Odri, potem pa je morala ustaviti obrat še glavna električna ^centrala, ker so zgoreli kabli in deske s stikali.
Alera dr. Tuke se širi
Praga, 15. lebr. (Tel. »Slov.«) V zadevi izključitve poslanca Jurige iz kluba Slovaške ljudske stranke izjavlja Hlinka v »Polednem Listu«, da je nerazumljivo, zakaj Juriga naenkrat lias.opa proti dr. Tuki. Hlinka namiguje, da je dr. luka dolžil Jurigo raznih kočljivih stvari. Stranka bo tudi dalje stala za dr. Tuko, dokler se mu nič ne dokaže. Slovaški minister Gazile je demisijonirtd, radi česar je že v bližnji prihodnjosti pričakovati rekonstrukcije kabineta. Prosvetni minister Hodža, kateremu se je v zadnjem času tudi očitalo njegovo postopanje neposredno po prevratu, bo odšel, kakor se čuje, za dalj časa v St. Mori t z na oddih po težki španski bolezni.
Poljska za vzhodni Locarno
Varšava, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Poljski zunanji minister Zaleski je dal listu »Rewiew of Rewiews« izjavo, ki podčrtava mirovne namene Poljske nasproti Nemčiji. Poljska vlada bi najrajša sklenila z Nemčijo pogodbo za medsebojno jamstvo obojnega državnega ozemlja. To pomeni novo obliko stare poljsKe želje po vzhodnem Locamu.
Diskontni obrok newyorške Federal Rc-serve Bank ostuuc po sklepu na ravnaleljski seji nespremenjen.
Belgrajske v&sti
Belgrad, 15. febr.
Predsednika vlRde Petra Živkoviča je
danes obiskal socialuopolitiČni minister dr. Drinkovič. Njegov obisk je v zvezi z akcijo za nujno pomoč pasivnim krajem.
Minister za vere je dobil iz Marseilla poročilo, da so ua tamkajšnjem pokopališču odkopali zemeljske ostanke 27 vojakov, ki so med vojno tam umrli.
Vse belgrajaki zbornico so imele danes skupno sejo, na kateri so razpravljale o možnosti skupnega nastopa, ko bo prišel na vrsto zakon o zbornicah.
Minister dvora je nocoj odpotoval v Krar gujevac.
Ukaz o imenovanju novih svetnikov državnega sveta bo v par dneh izšel. Prostih mest državnih svetnikov je osem, odkar je postal svetnik veliki župan baške oblasti Vil-dovič. Takojšnje imenovanje novih svetnikov je potrebno zaradi tega, ker je potrebna v plenarni seji dvotretjinska večina.
Poročilo belgrajske vremenske opazovalnice o stanju mraza v drŽavi: Po —11 Belgrad, Petrovaradin in Niš, Ljubljana —13, Zagreb lu Koviljača —12.
Novosadska vremenska napoved. V severnih krajih se bo zvišala temperatura le neznatno. Slabi severni vetrovk Sneg.
DUNAJSKA VREMENSKA NAPOVED:
V zapadnih severnih Alpah večinoma jasno, nekoliko višja temperatura, v vzhodnih pa večinoma oblačno iu morda nekoliko topleje. Na Štajerskem in Koroškem oblačno, sneg, nekoliko višja temperatura; povsod pa je proguozu negotova.

Naša kri v tujih zemljah
Skrb slo venskih oblasti za naše izseljence - Delo Oblastnega izseljeniškega homisarijala v Ljubljani
Mi, tu na domačih tleh, zasidrani v svojo zemljo in trdno verujoč v prihodnje dni, — tam oni, ki so šli in se razkropili v lovu za kruhom po vseh delih in zemljah sveta — koliko je vezi med nami in njimi? Še so naši in kjerkoli na svetu sreča človek človeka, ki mu ! je blizu po krvi in rodu, ve in se ne zmoti: i »Ta je naš, pa čeprav je njegov ded odšel iz domovine in je vnuk že pozabil, odkod njegov rod in kak je njegov jezik. Le še ime ima morda in slovensko dušo, dovolj je, da ga človek more spoznati za našega, za Slovenca.«
So še vezi in vsak dan se pletejo med nami v domovini in onimi izven nje. Vsak dan odhajajo iz domovine pisma: »Boš kaj pomagal? Si že kaj prislužil? Doma imamo dobro (tudi, če ne). Otroci te čakajo. Bodi tisočkrat pozdravljen čez gore in morja k V domovino pa prihajajo slična pisma: »Zaslužek je dober, kmalu najdem boljšega (tudi, če morda tam ni upanja za to). Kmalu vam nekaj pošljem. Kako živite doma? Kako gre otrokom? Kako ženi, starišem, sestram? Bodite tisočkrat pozdravljeni čez gore in morja!« To so vezi med nami v domovini in onimi tam v tujini. Mnogo je slovenskih družin, ki gojijo te in take vezi in ni jih veliko, ki jih nimajo. Velik je davek, ki sta ga slovenski narod in slovenska domovina plačevala in še plačujeta tujini!
In domovina sama, v svoji celoti, koliko se ona briga in koliko ona skrbi za svoje ljudi; kdaj in kako se naši izseljenci zatekajo k domovini za pomoč, za nasvete, kdaj prosijo njo zaščite?
Na Miklošičevi cesti so zgradili palačo, namenjeno delavcem: »Delavska zbornica«. Tu je poleg drugih uradov tudi oblastni izse-Ijeniški komisarijat, — kdo bi pri tem pomislil, da ta komisarijat obstoja šele, odkar so pričele delovati naše samouprave. Pa je tako. Ni pretirano, kar je nekdo zinil, da smo po vojni Slovenci prepuščali skrb za izseljence le izseljeniškim agentom in potovalnim pisarnam. Da, »Rafaelova družba« je pred vojno storila tudi mnogo dobrega in škoda je, da ni oživela takoj prvo leto po vojni.
»Po nasvete sva prišla.«
V izseljeniškem komisar i jatu, ki sta ga ustanovili slovenski oblastni samoupravi, dela, zbira podatke, ureja kartoteke, študira vse mogoče izseljeniške zakone, daje nasvete izseljencem in tolažbo njihovim družinam — cel kup uradnikov mislite nemara? — ah, kaj še, vse en sam — 'marljivi gospod ravnatelj Fink. Pomaga mu le en sam sluga in pa njegova hči, ki nima za to nobene plače.
Pred menoj je odpravil g. Fink dva človeka, oba sta iskala nasvetov: »Sva slišala, da išče neka tovarna v Dornbirnu na Pred-arlskem delavcev. Ali je to res? Kaj veste, bo tam dober zaslužek? Koliki so stroški popotovanja? Po nasvetu sva prišla.«
G. Fink razlaga, kar ve, prosi, naj po-trpita nekaj dni, bo sam pisal in vprašal. Delavca odideta in obema se zdi, da bo vse res točno, kar bosta izvedela na izseljeniškem uradu.
Vstopim. Ni treba nič čakati, skoro potrkati ni treba.
G. Fink se že smehlja: »Aha, časnikar! Zopet potrebujete statistike.«
»Prosil bi vas!«
Kam gredo naši ljudje
»Vidite statistični podatki za lani so zelo preprosti. Lani se je izselilo skupno 1853 izseljencev, ki jih ima naš urad v evidenci: 647 jih je odšlo v Kanado, 356 v Argentino, ostali v Zedinjene države. Le nekaj malega se jih je izselilo v Avstralijo, Brazilijo, Urugvaj in drugam. Skoro vsi so poljedelski delavci, obrtniki se smejo izseljevati le v Argentino. Intelektualcev je med temi zelo malo in so vsi kvalificirani za izselitev v Ameriko. Med izseljenci sta dve tretjini poljedelcev. V Zedinjene države odhajajo večinoma povratniki. To so Slovenci — ameriški državljani ali pa otroci ameriških državljanov. Ti vsi odpotujejo izven kvote. Na kvoto je odpotovalo preko našega urada le okrog 30 oseb in so skoro same žene ali otroci naših državljanov, ki prebivajo v Ameriki.
Redki so srečni za Ameriko
Znano vam je, da znaša kvota za izseljevanje v Zedinjene države letno 671 oseb iz naše države. Ta kvota po podatkih ameriških oblasti za 1. 1928/29 še ni izčrpana in se je izselilo le 338 oseb. Ameriški generalni konzulat in naše zunanje ministrstvo pa trdita, da je kvota že izčrpana. Predpisi za izselje-
HRIP1 IN INFLDENCI
sploh pri vsakem prelilajenjn pripo ročimo v*em — otro<om in odraslim .— da še isti večer masirajo telo t
uiao"
iker »Alga" takoj ublaži temperaturo spanje je mirno, lahno in zdravo Zjuroj bos'o sveži in prerojeni »Alga* vas obvuruje vseh vnetij. Dobiva so v vseh lekarnah in drogerijah 1 sleklciiica Din 16 —
PRI
vanje v Zedinjene države so zelo strogi, izseliti se morejo tja prvič otroci ameriških državljanov. Stariši ameriških državljanov in družine v Ameriki živečih naših državljanov pridejo že pod kvoto, teh pa je toliko, da sploh drugi ne pridejo v poštev. Predpisi pripuščajo izselitev v Ameriko tudi prvovrstnim poljedelskim delavcem, ki imajo v Ze-dinjenih državah zagotovljeno delo pri kakem farmarju. Izven kvote se morejo tam naseliti le duhovniki in profesorji, ki nameravajo pač tam izvrševati svoj poklic ter njihove žene in otroci. Navadni potniki morajo založiti v Ameriki kavcijo, da ne mislijo stalno ostati tam.
Ameriške oblasti so stroge
Naj vam navedem dva primera, kako strogo postopajo v Zedinjenih državah z izseljenci. Znana ljubljanska trgovka je imela v Ameriki ženina ,ameriškega državljana. —■ Potovala je s potnim listom v Ameriko in se tam poročila. Lepega dne pa jo primejo oblasti: ».Vi ste prišli kot navadna potnica sem. Vrnite se, odkoder ste prišli!« Ona seveda: »Oprostite, jaz sem ameriška državljanka!-: Tedaj, ko ste prišli sem, še niste bili. Preko oceana pa se morete k nam izseliti le kot ameriška državljanka k Ni pomagalo drugega, kot da je morala nazaj v prvo evropsko pristanišče, odkoder se je ponosno vrnila brez vsake sitnosti kot ameriška državljanka nazaj v Ameriko!« \
»Po predpisih smejo s profesorji potovati tudi njihove žene. Pa je šel neki ljubljanski profesor v Ameriko. Tam mu je bilo všeč in je poklical še ženo k sebi. Toda na pragu Amerike so jo oblasti ustavile in jo zavrnile: »Žena more iti z možem — profesorjem v Ameriko, uikakor pa ne sama!*
»Ni kazalo drugega: mož in žena sta se s prvim parnikoin odpeljala v Evropo ter se iz prvega pristanišča vrnila v Ameriko. Ameriškim predpisom je bilo zadoščenje
Odkod se izseljujejo najbolj
»Ne mislite morda, da potujejo preko našega urada vsi slovenski izseljenci. O ne, več jih potuje preko Zagreba, nego preko Ljubljane. Štajercem, Prekmurcem in Krčanom je bližje v Zagreb in tam imajo povrhu tega še ameriški konzulat. Oktobra 1928 se js izselilo preko Zagreba na primer 164 Slovencev, preko Ljubljane 120, novembra 1928 preko Zagreba 195, preko Ljubljane pa le 101. Vsak izseljenec mora pri izkrcanju v katerikoli državi imeti 25 dolarjev lastnega denarja in vso vožnjo že plačano. V Argentini ima povrhu tega še pet dni pravico do brezplačnega bivanja v izseljeniškem domu in do brezplačne vožnje na kraj dela.
Največ Dolenjcev, najmanj Štajercev
»V izseljevanju je bila od nekdaj že na prvem mestu Dolenjska, zlasti Bela krajina, nato Notranjska, Slovenska krajina in zadnje čase se je pridružila še Gorenjska, zlasti pa kamniški okraj. Najmanj izseljencev je še vedno iz Štajerske in z Gorenjskega od Kranja gori.-;
»Ali je moj mož še živ?«
Pregled nad našimi izseljenci. Kako se jim fodi.
Pri nas v uradu vodimo pregled naših i izseljencev. Vsak naš človek, katerega naslov j v tujini nam je znan, je vpisan v trojno karto- ' teko. Za vsakega skušamo poizvedeti, kako 1 mu kaj gre.:;
»Glejte, za tega človeka,« g. Fink izvleče ! iz kartoteke popisano polo s podatki, »smo poslali županu domače občine vprašalno polo. Zupan je vprašal ženo in poi-vedel ter odgovoril: Ta je delavec na kanadskih železnicah. Zasluži dobro in vedno pošilja domov denar. V teku dveh let je plačal dolg na posestvu v znesku 150.000 Din in še prihranil je 10.000 dinarjev. Ali to je le redek slučaj. Mnogim gre slabo in teh je več, kot onih, ki jim gre dobro!«
»Sem je prišla žena iz Prekmurja. Ze osem mesecdv ji ni mož pisal. Ravno. danes bomo poslali šest pisem na vse rojake, ki so stanovali na istem naslovu, kjer je bil on. Eden od teh bo že odgovoril in bomo vsaj vedeli, kaj je s tem človekom. Zena pa bo dobila tolažbo iu odgovor na vprašanje: »Ali jc moj mož še živ?«
V 10 letih 50.000 slovenskih izseljencev
»Računamo, da se je v zadnjih desetih letih izselilo iz naših krajev okrog 50.000 Slovencev. Mnogo od teh se jih je seveda že vrnilo. Tukaj imam evidenco za posamezne občine. Iz občine Loški potok se je pred vojno in po vojni izselilo okrog 500 odraslih mož. Ti so vsi sedaj oženjeni in imajo v tujini | družine, povprečno pa šteje vsaka družina najmanj štiri osebe. Torej je iz ene sanic občine doma okrog 2000 izseljencev, toliko, kot šteje občina sama prebivalcev. Vsi ti izseljenci bi v slučaju zadostnega kruha ostali doma. Takih občin ie še zelo veliko pri nas.
95RSS
V
e£epa cQ%ne%o\Aa
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le
SCHICHTOVO
M I LO
Slovenske naselbine v Ameriki
Imamo tudi nekoliko pregleda o večjih slovenskih naselbinah v tujini in o njihovem življenju. — V Chicagu na primer je okrog 20.000 Slovencev, 40.000 Hrvatov in 5000 Srbov. Slovenci imajo krepko razvite organizacije, 2 slovenski župniji, eno slovensko šolo, tam izhaja po naših podatkih šest slovenskih časopisov. — Tam je več znanih slovenskih tvrdk. — Za Cleveland navajajo, da je tam 12.400 Slovencev, drugi trdijo, da jih je celo 30.000, kar pa je pretirano. Imajo 15 slovenskih podpornih društev, tri župnije so popolnoma slovenske. Pri župniji sv. Vida je v slovenski šoli 1520 slovenskih otrok, v župniji Sv. Lovrenca v slovenski šoli 670, v župniji Marijinega Vnebovzetja pa 242 sloven-
skih otrr k v šoli. Tudi za Cleveland navajajo podatki, da izhaja šest slovenskih časopisov. Slovenci imajo v Zedinjenih državah tri močne podporne jednote z več sto podpornimi društvi. Pred to organizacijo ameriških Slovencev se lahko odkrijemo.«
»Vidite, dela je ogromno, naše kartoteke in pregledi izseljencev še dolgo niso popolni. Imam pa samo dve reki in eno glavo. Pa že gre iu naš urad dela. Uspehi našega dela se že kažejo blagodejno.«
»Moreni reči, da vsak, ki pride k nam za nasvet, odide prepričan, da je stvar izročens v zanesljive roke. Prepričan je, da popolnejšega pojasnila, kot ga dobi pri nas, točnejšil nasvetov in navodil, sploh nikjer drugje pat dobiti ne more!«
Arkadij Averčenko:
V zoološkem vrtu
»Slišite,« mi pravi prijatelj, s katerim sva bivala kot emigranta skupaj v Carigradu, ali hočete videti zoološki vrt?«
»Ali je v Carigradu?«
»Seveda je!«
»Potem pa zelo rad. Zverjad obožujem.«
»Dobro! Samo to bo treba storiti po določenem redu,« me je poučeval prijatelj.
'Pojdiva torej! Najugodnejši čas je sedaj, ko zveri jedo.«
Jaz sem res neizobražen, vendar ne tako, da ne bi ločil zoološkega vrta od navadne restavracije. Toda kraj, kamor me je privedel moj tovariš, je bil čisto navadna — restavracija, kjer, četudi so morda bile kake zverine, so bile samo na krožnikih in v taki obliki, katero si težko opazil.
»Zakaj se norčujete iz mene?« ga ostro vprašam.
Samo z brčicami se je nasmehnil.
»Ne jezite se! Zagotavljam vam, da je to pravi carigrajski zoološki vrt ali vsaj pan-op-tikum. Kolikor primerov, toliko živalskih vrst.«
• Vni ki kil/, nn nrimer. 7nnimivoi(n nn
"..UJ U, V1IW| ...» J...—--, —--------- — a—	—
tem rjavcu z vijoličasto kravato?«
»Na njem? Da vam povem resnico, on je prvi človek, kateremu se je posrečilo, da sc je za lastne lase dvignil od zemlje!-
»Sedaj pa menda ni v takem položaju?«
»Ni. Spustil se je. Sicer pa! Ali veste, da je ta človek tri leta preživel v Rusiji kot vojni vjetnik?«
»Ali je v tem kaj čudnega? Kaj je Nc-mec?«
»Rus je.«
»Morda sc je vojskoval — v nemški vojski?«
»Ne, v ruski.«
»Potem je pa res nekaj nenavadnega! Res — in je prišel med ruske vjetnike? Mogoče pa laže?«
»Ne laže. Meni je dogodek znan do podrobnosti. Vidite, kot ruski vojak jc prišel na najodličnejša mesta. Nato pa, saj saini veste — mraz, včasih glad, in sploh — strah, streljanje in druge nevarne stvari. In nekega dne ga določijo na poljsko stražo. Ko jc bil ponoči nekaj časa sam in med njim in Avstrijci ni bilo nobene ovire — ga je obšel tak strah, da je skoraj zarjul. Tako se jc ustrašil, da je zagnal puško od sebe in zbežal, naj pride, kamor hoče. Tedaj je zadel z nogo ob nck< stvar. Pogleda — ubit Avstrijec, čisto mrze! Naš vojak se je popraskal po svojem ozeblen: tilniku, potegnil uniformo z Avstrijca, se oble kel vanjo, vzel še njogovn ptiško — in lep odkorakal nazaj proti štabu sosednega polka Naši vojaki ga zgrabijo: »Kdo si?« — »Slovar sem in sc nc maram bojevati. Rajši sem vjet nik, ker imam Ruse rad.* — Bravo, junak1

/ /
aj je novega
Koledar
Sobota, 16. februarja. Julijana, Onezim.
Stoletnice in petdesetletnice
Ahacelj Matija, profesor v Celovcu. Rojen 14. februarja 1779 v Gorenčah (župnija Sv. Jakob v Kožu) se je pisal Kome.ar, po domače Ahacljev. V- soli so ga pomotoma vpisali za Ahaelja in to ime mu je ostalo. Postal je profesor matematike in naravoslovja. Umrl je '23. novembra 1845 v Celovcu. Navdušen za slovenščino se je učil tudi srbščine in ruščine. Navduševal je svoje znance, da so zbirali slovenske be^de in se veselil vsake slovenske knjige, zlasti pa slovenskega lista »Novicc. Izdal je: »Pesmi po Koroškim in Štajerskim znane, enoljko popravljene in na novo zložene«, XVI, 83. V Celovci 1833. Drugi natisek je izdal 1. 1836 (IV, 148 strani); tretji pa je izšel 1. 1852. V Ljubljani nosi po njem ime Ahacljeva cesta.
Alič Jurij, rojen v Poljanah, 23. marca 1779, je postat dekan v Gornjem gradu, višji Šolski nadzornik lavantiuske škofije, potem dekan v Vidmu, napoaled dekan v Laškem ln častni kanonik. Slovenil je šolske knjige ii, je bržkone izdal 1. 1830 :>Majhini katekis-musv Zbiral je iudi slovenje besede in prislov ice, ki jih je porabil Cigale za svoj slovar (Wolfov slovar).
Pred kongresom De I. zbornice
Včeraj so se pričele prve predpriprave za kongres delavskih zbornic naše države, ki se vrši te dni v Ljubljani. Delavska zbornica za Slovenijo, ki pripravlja ves kongres, je napravila v slavnostne dni dostojen uvod: Dopoldne je odšel zastopnik Delavske zbornice na magistrat, da se tam dogovori o osnovanju ogrevalnice in okrepčevališč za preze-bujoče v Ljubljani. Zastopnika Delavske zbornice in magistrata sta nato odšla k velikemu županu pogajat se radi prostorov za ogreval-nico. Po daljših pogajanjih je veliki župan privolil v to, da se za ogrevalnico odstopijo bivši prostori borze dela na Dunajski cesti. Za okrepčevalnice in ogrevalnico v Ljubljani je Delavska zbornica votirala znesek 20.000 Din. Dopoldne je imel tajnik Delavske zbornice g. Uratnik razgovor s iunkcionarji Pokojninskega zavoda o predpripravah za anketo radi pokojninskega zavarovanja, ki se vrši danes. Ni pa bila to nikaka seja, kot je poročal »Slovenski Narod«. Predkonferenca za anketo je odpadla, ker ni bilo centralnega tajnika g.
Topaloviča.
Napovedano je bilo za včeraj predavanje centralnega tajnika Delavskih zbornic g. Topaloviča. Toda silni zameti na progah so za
Cavzjk: se, gripe"!
Bacili bolezni pridejo najlažje v usše telo potom ust ne in grlne odprtine. To najtemeljiiej^e razkužite in jo napravite odporno proti napadu bacilov »ko uporab '»to okusne
ANACOTPAST
H - .VM DER4
včeraj onemogočili njegov prihod v Ljubljano, enako tudi celjskim in mariborskim delegatom, ki do včeraj popoldne radi plazov na progi še niso dospeli v Ljubljano. Popoldne ob treh se je vršila seja upravnega odbora Delavske zbornice za Slovenijo. Na seji so obravnavali novi proračun. Ta je bil sprejet z malimi spremembami v celoti. Danes se vrše seje posameznih klubov v DZ, ki bodo sklepali o proračunu. Proračun bo definitivno sprejet na plenarni seji Delavske zbornice v ponedeljek. Upravni odbor je na seji votiral zneske za ogrevalnice za posamezne občne, in sicer: za Ljubljano 20000 Din, za Maribor 10.000 Din, za Celje 5000 Din, za Trbovlje 5000 Din, za Jesenice, Mežico, Zagorje in Velenje pa po 2500 Din, to pa le pod pogojem, da prispevajo za ogrevalnice tudi krajevne občine. To seveda ne velja za Ljubljano, ki je že itak dala inicijativo za to.
POSVETOVANJA OB PRILIKI OTVORITVE
PALAČE DELAVSKE ZBORNICE.
Sobota, 16. februarja:
Ob 10- uri dop. in po potrebi popoldne: V čitalnici Prosvetnega odseka:
1.	Enketa o pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev;
2.	V pisarni knjižnice: Konferenca prosvetnih i -ferentov delavskih zbornic.
Ob 3. uri pop.: V posvetovalnici DZ seja Odbora Centralnega tajništva.
Od 4. do 7. ure zvečer: V prostorih strokovnih zvez: Seje klubov delegatov plenuma DZ. Razprava o proračunu.
Nedelja 17. februarja :
Od pol 11. do 1. ure: Otvoritvena svečanost.
Od 3. do 7. ure: Klubske seje, ua željo v prostorih zbornice.
Ob 8. uri zvečer: Koncert v dvorani delavske zbornice.
Ponedeljek, 18. februarja:
Ob 9. uri dop.: Skupščina Del. zbornice.
Radi mraza ogroženo jeseniško delavstvo
Jesenice, 14. februarja.
Katastrofa radi mraza preti tudi jeseniškemu industrijskemu delavstvu. — Tovarna kranjske industrijske družbe ima premoga samo še za par dni. Kakor hitro ga zmanjka; mora obrat »Martinarna ustaviti Ako pa >Martinarnac, kjer se topi jeklo in železo, ne obratuje, nimajo kaj delati vsi drugi obrati. To bi imelo strašne posledice, ker bi bilo s prekinitvijo obrata prizadetih več tisoč delavcev in njihovih družinskih članov Kam bi v tem mrazu in s čim bi se preživljali, ko ima skoraj vsakdo le takorekoč za sproti? Zato jeseniško delavstvo trdno upa, da bo v zadnjem hipu dospel prepotrebni premog in se bo obratovanje nadaljevalo.
Beda na deželi
št Janž na Dolenjskem, 15. febr.
>Sicer gorski Št. Janž na Dol. je v letošnji zimi postal eden najmrzlejših krajev Dolenjske. Snega je več kot preveč, mlini vsi stoje, krompir zmrzuje, ljudje bolehajo kakor že dolgo ne. Bela žena — smrt — se oglaša pogosto. Samo v Jelenčevi družini jih je v štirih
dneh umrlo pet, In sicer mati in Štirje otroci, ostala dva otroka pa sta tudi bolna tako, da že smrt nastavlja koso. Vzrok smrti tn bolezni: hripa, revščina, mraz.«
Velikodušna socialna akcija
križanskega reda
Tiho in brez vsake reklame deluje v našem mestu križanski red, ki ga vodi globoko socialno čuteči prior p. Učak. Vsa velika beda, ki jo je imel p. Učak tolikokrat priliko spoznati kot predsednik Vincencijeve konference za stolno župnijo ter kot sotrud-nik pri mnogih karitativnih in socialnih akcijah, ga je napotila do velikodušnega dejanja. Na njegovo inicijativo se je križanski red odločil, da adaptira velik trakt svoje graj-ščine v Metliki v hiralnico. Ta hiralnica bo v prvi vrsti seveda namenjena onemoglim iz Bele krajine, prišla pa bo v poštev tudi za oslabele iz drugih slovenskih krajev, zlasti iz Ljubljane.
Osebne vesti
ir Spremembe v železniški službi. Nastavljeni so: za poduradnika I. kat. 4. skup. V a uda Anton, prometnik, Škofeljca; za poduradnike II. kat. 3. skup.: Babnik Ivan, tov. sprevodnik, Ljubljana gl. kol.; Klinar Franc, tov. sprevodnik, Jesenice; Salomon Otmar, tov. sprevodnik, Maribor gl. kol.; Pavlovčič Janez, kretnik, Ljubljana gl. kol.; Magdalenič Anton, Čakovec; Kosec Ivan, kretnik, Ljubljana gl. kol.; za služitelja 2. skup. Puc Andrej, svetilničar, Jesenice. Premeščeni so: uradnik I. kat. 9. skup. inž. Mikuž Milan, tehn. uradnik, mašinsko odeljenje G. D. k odeljenju IV. direkcije; uradnik II kat. 5. skup. Obereigner Stanislav, admin. uradnik, mašinsko odelenje G. D. v kur. I. Ljubljana gl. kol.; poduradnik I kat. 4. skup. Selevšek Franc, prometnik, Soštanj-Topolščica na Breg; 2. skup. Bizilj Josip, sprevodnik, Ljubljana gl. kol. v Ljubljano gor. kol.; poduradnik II. kat. 1. skup. Blažič Andrej, blok. sluga, Tezno v Maribor kor. kol.; 2 skup. Cerar Matija, sprevodnik, Ljubljana gor. kol. v Ljubljano gl. kol. Stalnost so pridobili: uradnik II. kat. 5. skup. Potočnik Stanislav, admin. uradnik, odelenje IV; poduradniki I. kat. 4. skup. Babošek Alojzij, prometnik, Hoče; Lubej Martin, prometnik, Pesnica; Kolarič Albert, prometnik, Ruše; poduradnik II. kat. 3. skup. Dobranovič Mihael, sprevodnik, Novo mesto. Upokojena sta: poduradnika II. kat. 1. skup. Wergel Iv., prog. čuvaj, p. s. Jesenice; Tomazin Franc, prog. čuvaj, p. s. Ljubljana g. d. pr.
★	Umrl je dne 14. t. m. J o s. H ud k, trgovec v Mirni peči, oče s. Agnete Hudi, prejšnje prednice v Leonišču. N. p. v m.!
ir V naše državljanstvo so sprejeti Franc Mrkva, strojni ključavničar iz Guštanja, ter usmiljeni sestri Katarina Šantelj in Marija Ferligoj iz Radeč.
Ostale vesti
•k Posledice vremenskih neprilik za delavsko zavarovanje. Delavsko zavarovanje kaže zanimive pojave, kateri imajo svoj izvor brezdvoina v pretežni večini v sedanjih vre-menskih neprilikah. Predvsem se pojavlja znatno večje število resnih obolenj. Lansko
★	Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, zastajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, bolečine v kolka odstrani naravna »Franz-Josef«-grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Framz-Josef«-voda učinkuje brez bolečin celo pri razdražljivosti drevesa. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Počastili so ga z žganjem, ga poslali v ozadje, potem pa nekam v Sibirijo kot vojnega vjet-nika. In tam je prebil tri leta kot v materinem naročju.«
»Hm! Res zanimiva zver. Kdo je pa oni?*
»Oni? To ti je spet izvrsten možakar! Ali še pomnite krimsko evakuacijo? Kako težko je bilo takrat priti z obale! Zahtevali 60 potrdilo o vedenju, jamstvo in še ni šlo brez protekcije. On je napravil enostavneje: porab ii je trenutek, ko je francoska komisija stopala na ladjo in se pomešal med Francoze kot tolmač. Tekal je sem in tja in tolmačil več ko vsi drugi. Vprašali so ga: »Kaj delate tukaj?« — »Prišel sem z vami z obale, da spremim svojega sorodnika « — *Kdo pa ste vi?« — »0, prosim vas, jaz imam tukaj svojo tovarno in ga bom vzel za inženirja — s plačo dva tisoč dinarjev na mesec... On je slaven človek, idealen mož! Hočem ga preskrbeti za vse življenje. Tu je tudi njegov potni list, prosim, kar pritisnite pečat!« In podvrže svoj potni list Videli so, kako resno se obnaša, in kaj so hoteli!«
»Tako je ...,« sem zamišljeno povzel jaz. »Jaz bi to imenoval ponarejanje. Sam se je hvalil, sam zase je jamčil in sam si je napisal potni list za Carigrad ... Vaš zverinjak me<bo še počasi začel zanimati. Kakšna je pa ona
črna ptica?«
»O njem samo dve besedi. Samo dve. Se izgovoril jih ne bom, le njegovo vizitko vam
bom pokazal.«
Moj prijatelj prostodušno prisiopi k črn-kastenu možakarju, ki j« bil elegantno oblečen, prosi ga »a posctnico in nasmihajoč se
vrne k meni.	....
»Poglejtel Karakteristika j« v dveh edi-
nih besedah! Hristifor Bristolidis — komisio-nar zadovoljstva.«
Kar zažvižgal sera.
Kakšno zadovoljstvo pa mi more nabaviti ta »komisionar zadovoljstva«? Recimo, zame je največje zadovoljstvo, kadar sc vle-žem in čitam Andrejeva ali Kuprina.«
»Vas pa res ne imenujejo zastonj prostodušnega! Ne, Hristofor nikakor ni dobavitelj takega zadovoljstva!... Dajte sem uho ...«
Aha, uho — potem pa razumem tudi brez ušesa. Krasen ptiček!... In tako izrazit obraz... in kljun čisto na njegovem mestu! A oni gospod, na nasprotni strani, ki je videti tako uljuden?«
>Kakopa! Saj je Šaljapinov impresario.«
»Aha! šaljapina je vozil?«
»Ne, ni ga vozil!«
Saj pravite: impresario!«
»Vidite ... Po vseh mestih je pripravljal Saljapinove koncerte, le ena malenkost mu je vedno manjkala: sam Saljapin.«
»E, potem pa reč diši po zaporu...«
»Toda prosim vas, le čemu? Brez vsake prevare je vršil ta posel. Recimo, pride v Kremenčug in objavi plakate: »Koncert F. J. Šaljapina.« Publika navali na blagajno — tam pa že visi listek z napisom: Vse vstopnice razprodane. Vse je obupano. Tedaj pa se pojavi rešitelj — seveda on sam, in šepeče temu in onemu na uho: »Imam še nekaj vstopnic po deset rubljev, ali jih ne morem dati cenejše kot pb petnajst rubljev!« — »Prodajte mi, prosim vasi« In prodaja. Ko pa so vse karte prodane za poldrugo ceno — se prikaže nov napis: »Radi Saljapinove bolezni — se koncert odlaga. Denar za vstopnice se vrača pri blagajni!« In -on pošteno vrača: za vstopnico
po 10 rubljev dobiš 10 rubljev, za vstopnico po 20 rubljev jih dobiš 20. Vsakemu da do zadnje kopejke.«
»Za vraga!« bojazljivo pogledam impre-sarija. »Mi tukaj sedimo in se razgovarjamo, oni pa vsi lepo prosti hodijo po svetu!«
In kakor bi hotel potrditi te moje besede, plane name odzadaj neka zver s šklepetajo-čimi zobmi in svetlih oči.
»O, o, o,« začne vpiti, »koga vidim! 2e iz Petrograda vas poznam. Pravijo, da ste dobili lepo službo, toda jaz imam za vas še bolj divno službo.«
»Če je divna — odgovorim resno — »potem že vnaprej pristanem.«
»Izvrstno! Vidite, jaz imam v Orlovem hišo. Ker so tam boljševiki, jaz pa potrebujem denar, jo prav ceno prodam. Za deset tisoč lir. No, nazadnje bi jo dal tudi za devet tisoč. Tudi naslov vam dam. Za sedaj mi dajte tisoč lir.«
»Pristanem!« sem veselo vzkliknil. »Kupil bom hišo. In to tem rajši, ker imam blizu Orlova majhno posestvo, katero bi rad zamenjal za hišo. Vaša hiša stane 10 tisoč lir, moje posestvo pa 12 tisoč lir Še dvatisoč lir mi doplačate in prevzamete vse posestvo. Naslova vam tudi ne bom dajal, samo vprašajte, kje stanuje Averčenko! Imam krave in pave...«
Toda on me ni več slišal, ker je že pri drugi mizi nekaj šepetal.
Moj prijatelj se je smejal.
»Nič huuega« mi je govoril, vek izmakne roko iz trnja, da se popraska za ušesom«	(Poslovenil: J. G.)
tU.
» v Lnoiu wiv
Nadležni kašelj
odpravi se najhitreje s Kresival-om
ie neštetokrat pre-iskušeno sredstvo o-mehfia brzo in gotovo vsako sasluzenje. Pazite na originalni zavoj
flUMt«
leto se je odstotek bolnikov v drugi polovici januarja iu v prvi polovici februarja gibal okoli 2.50, letos je prekoračil 4% in je le v nekaterih dneh pod 4%. To pomeni, da je dnevno v staležu nad 1400 bolnikov več, kakor lani. Finančno se ta pojav izraža sledeče: dnevnih hranarinskih nakaznic se izstavi povprečno 654 v znesku Din 109.808.49 napram 337 nakaznicam v dnevnem znesku 62.936 Din v letu 1928. V 18 dneh je urad samo na hranarinah izplačal 600.000 Din več, kakor v istih dneh leta 1928. Pri tem ni upoštet velik porast apotekarskih in bolničnih stroškov. V takih kritičnih časih se vidi koristnost velike vzajemne skupnosti zavarovanja: nekateri okraji so se prav neznatno poslabšali, dočim je v drugi katastrofa strašna. Ti okraji bi bili brez izjednačenja rizika po eni sami taki katastrofi za več let v zavarovanju finančno uničeni. Druga katastrofa je v tem, ker morajo obrati zaradi pomanjkanja premoga ustaviti obratovanja. S tem padajo dohodki urada, nasprotno pa se izdatki množe, ker brezposelni obolevajo. Zimski čas je že v normalnih prilikah nevaren za zavarovanje; kajti v tem času dohodki urada zaradi omejitve obratovanja in skrčenja konjunkture padajo, obolenja in izdatki pa se množe. LetoS-nje izredne vremenske neprilike pa morejo pri daljšem trajanju pomeniti za zavarovanje pravo katastrofo. Pred tako katastrofo morajo zavarovanje varovati vsi interesenti in faktor, ji, ker ščitijo s tem socialne in gospodarske interese Slovenije.
ir Vest o smrznenju ciganske rodbine v Trzinu neresnična. Neki ljubljanski dnevnik je pisal, da je v Trzinu v šotoru zmrznila cela ciganska družina, ker se je ljudje niso usmilili. Včeraj je isti dnevnik javil, da je bila ta vest neresnična in da je živela ciganska rodbina po kmetskih hišah na gorkein. Naš kmet je dobrega srca in pozna svojo krščansko dolžnost in to so Trzinci znova dokazali.
ic še so dobra srca na sveta. Časopisi, posebno mnogo pa »Slovenec«, so se zelo pobavili zadnje čase z brezupno revščino, ki vlada v Ljubljani. Posebno so opozorili na revščino, ki vlada v lesenih ljubljanskih barakah. Vse to je ganilo tri dobre, plemenite gospodične v Radovljici. Včeraj so prišle v Ljubljano, se zglasile pri socialno-političnem uradu mestnega magistrata in izjavile, da so pripravljene vzeti štiri zmrzujoče otroke iz barak čez zimo k sebi v Radovljico. Socialno-politični urad jim je šel seveda brzo na roko in jim dodelil štiri otroke, s katerimi so te usmiljene gospodične že odpotovale v Radovljico. Ta krasni zgled resnično zasluži vse priznanje, še bolj pa posnemanje.
ir Nenadna smrt. Nenadoma je v ponedeljek 11. februarja t. 1. dopoldne umrl na svojem domu pri Sv. Joštu v gornjegrajskem okraju kmečki posestnik Janez P o z n i č , p. d. Krčnik. v 79. letu starosti. Zadela ga je kap. Kmetoval je nad 50 let na svojem lepem posestvu nad Zadrečko dolino. Bil vzoren, skrben gospodar. Pred vojno je mnogo kupče-val z živino in drobnico in bil znan daleč naokrog po Štajerskem, Kranjskem in Koroškem Dolgo let je bil cerkveni ključar pri podružnici sv. Jošta in je storil mnogo za povzdigo hiše božje. Bil je dolgoleten naročnik »Domoljuba« in »Slovenskega Gospodarja«. Naj v miru počiva!
it Dr. Breskvar zopet redno ordinira
Gregorčičeva (Hilšarjeva) 7.
*
★ GRIPA IN INFLUENCA. V zadnjem času se je pojavila gripa, ki je predmet razgovorov v vseh družabnih krogih. Vsi imamo še pred očmi žalostne posledice epidemije v letu 1918. Po najnovejših vesteh izgleda, da sedanja epidemija ni takega značaja kot ona v letu 1918. Končno tudi nismo prepričani, ako je to gripa — mogoče gre le sa influenco ? V praksi je prav sa prav vseeno, ali se ta bolezen imenuje gripa ali influenca, ker more tudi influenca imeli težke posledice. Moramo se torej pravočasno zavarovali proli temu zlu. Kako to najlažje napravimo? Znano je, da so skoro vse bolezni prehlajenja nastale vsled nesnage v ustih, zato je treba, da temeljito čistimo ustno dupljino in grlo. Od znanih zdravil so nekatera prelahka, druga premočna. Akridini (kemijska snov), ki vsebujejo Pan-flavin prašek, tdružuje dve glavni vrlini: hitro delovanj« in neškodljivost. V slučaju že pojavljene bolezni se more infekcija pravočasno preprečiti s posredovanjem na centrum za reguliranje temperature. Najpripravnejše sredsivo v to svrho jc salicilna kislina, ki se nahaja v neškodljivi obliki v Aspirinu.
DIŠAVE*. SLON
niste znali poiskati in radi tega ustvarjate napačne zaključke.
Rjavi premog ee je prodal po ceni Din 40 ca 100 kg, torej za Din 4 oenojše, kakor ga prodaja Vaš informator. To dejetvo govori samo zase.
Glede angl. premoga pa ponovno opozarjamo na svoje gotovo staliiče. Nihče ne more zahtevati, da bi plinarna radi tega. ker Je hotela pomagati občinstvu, trpela Škodo s tem, da bi za svoj obrat kupila dražji premog, nego je treba Plinarna namreč je Imela angl. premog samo zase, u lastni obrat, in sicer za dobo do meseca aprila, ko pride zopet s takim premogom v Sušak. V trenutku pa, ko j« pričela prodajati premog, je morala enako množino kupiti, da nadomesti prodano množino, za katero je bila obrat prikrajšala. Radi splošnega pomanjkanja premoga v Evropi (Slezkl rudniki ne dajejo premog v inozemstvo, češki premogokopi le z največjo težavo angl. premog pa je v rokah trgovcev, ki izrabljajo splošno pomanjkanje sebi v korist), so cene angl. premogu zelo povišane. S tem dejstvom je plinarna morala računati in zato kalkulacija ni bila prvi dan gotova, temveč šele. ko se je posrečilo dobiti, oziroma zagotoviti premog v Trstu. Torej je j"sno, da bi prvi dan nihče, tudi Vaš g. informator, ne bi mogel sestaviti točne kalkulacije.
Tudi glede carine je isti položaj. Premog, kateri je sedaj v plinarni, je uvoden brez carine. llartley premog, ki smo ga prvi din prodajali, je bi ocarinjen, ker je prišel preko Trsta (carina je znašala Din 870 za 10.000 kg). Premog pa, katerega bomo prejeli kot nadomestek za strankam prodani premog, bcmo morali uvesti zopet preko Trsta in plačati carino, ker pride prihodnja naša ladja s plinskim premogom*šele aprila meseca. Carine oproščen je namreč le oni premog, ki se uvaža preko naših luk (Sušik, Split itd).
Trditev Vašegi g. člankarja. da dobiva plinarna premog proti znižani prevoznini, odgovarja pa resnici Ie v toliko, da ima plinarna znižano prevoznini za premog, ki ga rabi za svoj obrat. Zato bo mor' la za oni del obratnega premog'1, ki ga jo zdaj radi zimskim razmer prod la privatnikom železnici doplačati prevoznimi in je plinarna železniški direkciji kot poštena stranka prijave tudi že nemudoma podala.
Končno pripomnimo še, da takozvana reklama na naš premog ni bila potrebna in se tudi ni izvajala. Vendar pa je plinarna pomagala v nemali meri mnogim (seveda ne v korist trgovcem s premogom), (kidala je ca. 100 ton premoga v množinah od R) do 1C0 kg za domačo por:bo!
Čim bo proga s Trstom zopet otvorjena, dobimo 100 ton šlezkega premoga, ki bo gotovo našel takojšnje odjemalce.
Kljub vsemu temu, pa je vendarle naš angl. premog za Din 2 cenejši kakor pa šlezki tukajšnjih trgovcev, akorr ao šlezki premog še daleč ne dosega po kvaliteti angleškega.
Plinarna ima zavest, da je po svoji moči pomagala javnosti, drugih namenov pa zas'edovala ni pri tej akciji dasi je sicer v svojem obratu občinsko pridobitno, torej trgovsko podjetje, ki je vezano na strogo kalkulacijo.
Ljubljana
Nočna služba lekarn.
Drevi bosta imeli nočno službo: lekarna Piccoli na Dunajski cesti, lekarna Bakarčič na Sv. Jakoba trgu.
Med zasneženimi grobovi
Pokopališče pri Sv. Križu nudi v tem Času otožno sliko zapuščenosti. Debela snežena odeja pokiiva grobove, in če bi ne bilo spomenikov, ki stoje ob gomilah, bi se le s težavo našli posamezni grobovi. Tu in lam opaziš ozko gaz, ki jo je napravil zvesti bi-skovalec pokopališči, da si utre pot i!o dragega groba. Zaviješ po gazici, radoveden kam vodi Glej, tam se gaz neha, tam je £rob, s katerega je skrbno odmetan sneg. Na grobu, v zmrznjeno zemljo zataknjen ugasel koiček sveče in dva, trije od mraza zamorjeni na-gelji. Ganljiva je tolika pieteta ljudi ki jih r,e ovira ne mraz, ne slaba in dolga pot iz mesta na pokopališče. Vsak dan prihajajo obiskovalci na pokopališče; v tej mrzli dobi so sicer redkejši, toda vztrajni, vsak dan isti. Prido, si izposodi lopatico, odkida sneg. orižje na grobu svečico in položi na zmrznjeno grudo smrekovo vejico ali kak cvet. Postoji nekoliko ob grobu, pomoli, se s srcem pogovori z dragim bitjem, ki počiva v zemlji, nato pa se žalostno-resnega obraza vrača domov. Naslednji dan, navadno ob istem ..asu, pa zopet prihaja.
Grobokopi s težavo opravljajo svoje delo. Na mestih, kjer je sneg odkidan, marajo kopati jame z zaostrenimi krampi, ker jc zemlja zmrznjena do 80 cm globoko. Tam, kjer so snežene plasti nedotaknjene, gre lažje, ker mraz ni prodrl v taki meri skozi sneg do prsti.
Gradbena dela v zimskem času vsepovsod počivajo. Le tisti, ki pripravljajo človeku zadnji dom, izkopan v zemljo, so s krampi in lopatami neumorno ua delu tudi v snegu in mrazu.
Ogrevalnice in okrepčevalnice v Ljubtani
Brezplačno razdeljevanje Čaja.
Mestna občina bo od danes naprej po socialno političnem uradu, do preklica razdeljevala brezplačno čaj in kruh vsem brezposelnim in potrebnim in sicer dvakrat na dan, zjutraj od 8. do 10. ure, popoldne od 3. do 5. ure. Caj se bo razdeljeval na sledečih mestih:
Spodnja Šiška, dnevno zavetišče (bivši občinski urad), dnevno zavetišče pri Sv. Flo-rijanu, St. Jakobsko gledališče, Dijaška kuhinja >Domovina«, Gajeva ulica 2, kuhinja Delavske zbornice, Miklošičeva cesta, nova palača, Ljudska kuhinja, Streliška ulica, zavetišče za onemogle, Japljeva ulica 2.
Posodo je treha prinesti s seboj. Razdeljevanje se bo pričelo in končalo točno ob napovedanih urah Prvo razdeljevanje se vrši že danes od 3. do 5. ure popoldne na vseh gori navedenih prostorih.
Poživljajo se vsi reflektanti, da držijo ped in se razvrste po posameznih okrajih, da ne pade preveliko število odjemalcev na posamezne razdeljevalnice.
Ker bo s to akcijo mestna občina imela veliko truda in stroškov, pozivamo, da se eventuelna zloraba ali nedostojno vedenje od slrani potrebnih odjemalcev nadzorujejo in naznanijo.
Javna ogrevalnica.
Mestna občina otvori z današnjim dnem na Dunajski cesti (vogal Masarykove), v bivših prostorih Borze dela, javno ogrevalnico.
Ogrevalnica bo poslovala od 7. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Vstop v ogrevalnico ima vsakdo. V ogrevalnici se mora vzdrževati po-polen mir, red in snaga in se morajo vsi brez izjeme in brezpogojno pokoriti navodilom nad zor ovalnega organa mestne občine. Po 8. uri zvečer morajo vsi zapustiti prostore ogrevalnice, ki se zapre-
Z zadoščenjem objavljamo to sporočilo in samo veseli nas, da je naša iniciativa rodila
tako hitro popoln uspeh. Želeti bi pa bilo,	...
da bi tudi prebivalstvo Ljubljane podpiralo sko dvorano.	'■
aa di iuu. y	. ' i u _	© Nujna prošnja dobrim ljudem. Neka
občino pri izvrševanju njene plemenite so	> r >	>
cialne dolžnosti in da bi z združenimi močmi
Gospodarstvo
Oblastne davščine
v letu 1928
Od ljubljanskega oblastnega odbora smo prejeli o oblastnih davščinah, vplačanih v letu 1928., sledeči izkaz:
dinarjev
Takse na kinovstopnice	415877.57
Takse na gledališke vstopnice	148.132.28
25% doklada k drž. davku na dobiček
družb	1,487 864.78
Donos takse na plesne prireditve	510.250,—
Donos tah3o na nočni obisk	155.879 75
Donos takse na motorna vozila	429.706.—
Taksa na premog	1.228.575.22
Doklada na navadno vino	5,990.892.15
Doklada na fino vino	49 279 61
Doklada na pivo	2,209.905.92
Doklada na žganje	2,787 813.22
Doklada na alkohol (špirit), rum, konjak, likerje	10,703.479.75
ZLATO IETO,
spomin. de?o v proslavo |ubiie'a Pita XI.
naj družbe in društva naroč* S? (a mCSCC in VSOf V treh, če ne več isvodih da bo tako io lC takO izdaja zagotovljena in ce a nižja. Naroča se:
Osreanle vodstvo nov Llnbllonl, Pred shotlto st. 6.
0 Katoliška Ljubljana se v nedeljo, dne 17. t. m., v okrašeni veliki dvorani Uniona pokloni sv. Očetu papežu Piju XI. Najzanimivejša točka slavnostne akademije, ki se prične ob osmih zvečer, bo predavanje dr. Ijožmana spremljano s krasnimi barvanimi skioptičnimi slikami iz življenja papeža Pija XI Zvesti sinovi in hčere katoliške Ceikve se poklonimo vidnemu aame«!niKU Kristusovemu ob oblelnici njegovega kronanja, v letu ko obhaja svoj zlatomašni jubilej, ha-dostna so naša srca, ker se je sv. Oče ravno v svojem .jubilejnem zlatomašnem letu osvobodil spon vatikanskega jeinika, da kot pravi suveren in kot resnični vladar vesoljne sv. Cerkve more uspešneje delovati za razširjenje kraljestva božjega na zemlji. Zato bomo v nedeljo vsi zavedni katoličani javno mani testirali svojo kaloliško zavest in napolnili uniousko dvorano.
Ker je povpraševanje po vstopnicah zu papeževo slavnostno akademijo, ki bo v nedeljo, dne 17. t. m., ob 8 zvečer v okrašeni veliki dvorani Uniona, zelo živahno, opozarjamo cenj. občinstvo, da si jih pravočasno oskrbi. Vstopnina: Sedeži od l—X vrste 15 Din; orl XI-XV 10 Din; od XV1-XX1 5 Din. Galerijski sedeži zadnje dve vrsti po 5 Din; stojišča
po
Din. Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 5. lstotam se dobe tudi v nedeljo od 10 do 12 dopoldne. Zvečer ob 7 pri blagajni pred union
premagali največje trdote hude zime.
Premog in mestna plinarna
Od ljubljanske mestne plinarne smo prejeli: Z ozirom na Vaše pripombe k našim pojasnilom glede cen premoga v plinarni prosimo, da pod istim naslovom prinesete še naslednje naše pojasnilo
' ""'"'v Vašem listu z dne 18. L m. (trinajstega) ste priobčili našo notico o ceni premoga, na katero smo se sklicevali v svojem, v VaSem listu dne 15. t. m. priobčenem pojasnilu, kjer smo se na ono notico o naših cenah sklicevali. Vaša pustna priloga »Krja-velj« pa je pri St. 36 z dne 12. t. m. (dvanajstega) Vašega lista, ne pa pri številki z dne 13. *• m. Javno vprašanje radi cen premoga, s navedbo napačnih cen je izšlo torej v isti Številki Va.sega lista, v katerem smo objavili naše pravilne cene, potom službenega dopisa. Obžalujemo, da naše službene, točno citirane notice o cenah v »vojem listu
mm
SALONIT"
cementno azbestni šltriM
Je najboljši materljal ra pokrivanje zgradb

Skupaj . 26,117.156.25
Iz tega izkaza je razvidno, da tvori trošarina na alkoholne pijače glavni dohodek oblastne blagajne V 11 mesecih (doklada k drž. trošarini na alkoholne pijače se je začela pobira'i šele s 1. februarjem 1928) je donesla ta doklada oblastni blagajni skupno 21,741.870.65 Din. Ker šteje ljubljanska oHast približno 500.000 prebivalcev odpade na vsakega prebivrlca brez razlike starosti in stanu povprečno po 42 Din samo oblastne davščine na alkohol. Ker znaša prav toliko tudi državna trošarin*. je plačal v preteklem lelu vs'k prebivalec ljubljanske oblasti povprečno po 84 Din oblastnega in državnega davka na alkohol. Temu znesku bi bilo prišteti še občinsko trošarino, ki ie po nekaterih občinah zelo visoka. Uvaževati pa je dejstvo, da pije vinski produrent vino brez vsake obdavčbe in da tvrti tisti, ki sami kuhajo žjnnje. ne plačujeta nikake trošarine od žganja, ki ga doma popijejo.
Borza
Dne 15. febr. 1929.
DENAR
Izpremembe v tečajih so neznatne, pa tudi promet je majhen. Zaključene so bile le devize BerUn, Curih in Praga, katere je dala Narodna banka. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Ne\vyork.
Devtzn. tetah na itubllanski borzi
14 februarja
Amsterdam erlin Bruselt Budimpešta
1 ,u rib Dunai London Mewvork Paril Praga Trsi
uovura«
1351.50
56.77
168. JO
> 11.
5«
I 52.-
80 /4
.'•,6.-0
222.49 o 8. ( 29h.07
Zagreb. Amsterdam 2282 bi. Berlin 1350.50—
1853.50, Budimpešta 993.57 bl„ Curih 1004.40—
1097 40, Dunaj 799.05-802.05, London 276.20— 277, Nevyork 56.76-56.06, Pariz 221.51—223.51, Praga 168 20—169, Trst 207.02-290.02
Curih. Belgrad 9.12. Berlin 123.86, Budimpešta 90.60. Bukarešt 3.1225, Dunaj 7304, London 25.24, Newyork 519.95, Pariz 20.805, Praga 15.3825, Trst 2719375, Sofija 3.75, Varšava 58.28, Madrid 81.45.
Diuar notira: na Dunaju (deviza) 12.4937i t Londonu, Newyorku in v Pragi neizpremenjeno.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 125 den, Praštediona 930 den.. Kred. zavod 175 d-Vevče 120 den., Ruše 260—280, Stavbna 56 den.' šešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda kasa 425 den., termini- 2. 427-429 (428-427), 3. 481 bi., 4. 433-434.50, 12. 461—462, 7% in v. pos 83-89, agrari 53.50 b. Bančni jiap.: Hipo 55—55.25 (55), Poljo 17.50, Kred. H80 deu., Jugo 900—901 (900—901), Nar. 7400 7500, Prašted. 930-S35 (930), Zem. 135 n. Ind. pap.: Gutmann 200—205, Slavonia 5.50 bi.. Slavex 102—104, Danica 160—170 Drava 460— 462.50, Šečerana 472.50—490, Osj. ljev 180—190, Brod. vag. 315-850, Isis 20 - 24, Ragusea 498- 500, Trbovlje 470-480, Vevče 118 d., Piv. Sar. 210-220.
Belgrad. Radi pravoslavnega praznika borzs danes ni poslovala.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 87.30, VVienei Bankverein 25.15, Bodencredit 10950, Creditanstall 59, Escompteges. 23, Aussiger Chemische 255, Gut-mann 24.25, Slavonia 0.63, Mundus 192.50, Alpinc 4C.55. Trboveljska 58.25, Leykam 9.10, Rima Mu-rany 125.
Žito
Danes novosadska borza ni poslovala. V izven-borznem prometu, ki je bil v ostalem neznaten, so ostale cene v glavnem neizpremenjene, čeprav jo tendenca čvrsta za vse proizvode. Tudi na chicaški borzi je položaj zelo čvrst ter so včeraj tečaji izkazovali zopet t'vig. Ker so v Sloveniji skoro vsi mlini zamrznili ln so zaloge pšenice dokaj velike, trenutno ni skoraj nikakega povpraševanja po blagu za naše kraje in kupčija počiva.
V Ljubljani notlrajo:
Dol pridelki t vse samo ponudbe, slov. post,
dob. promDt, plač. 30 dni), pšenica bač. 80 kg 1% 292.50-295, februar 297.50 300. marec 305-307 50, april 315 "0-817.50, maj 810—312.50. moka Og vag bi. fko Liublisna 420- 425. soržlca 50%' pšenice, 50% rži fko Domžale 287 50—2P0. koruze laplalska 315. času prim. srha 2f5—297.50. ječmen bar. pivov 68 69 kg 345—347.50, bač. oz 67-6N kg 330—332.50. Zaključeno: 3 vagoni koruze, lvag moke. Tendenca čvrstejša.
Novi Sad. Padi pravoslavnega praznika borv danes ni poslovala
Budimpešta. Tendenca vzdržana. Pšenica marec 25.18—25.16, zaklj. 25 18-25.19, maj 26.08-20 07, zaklj 26.08—26.09, oktober 26 30 -26.83, za-ključek 26.32—26.33, rž marec 23.^5—23.26. zaklj 23.26 23.27, maj 24.08-24.11, zaklj. 24.06—24 03 oktober 24.12—24.06, zaklj. 24.07—24 08, koruzi maj 28.70-28.71, zaklj. 28.72, julij 28.63-28 68, 1» ključek 28.68—28.70.
siromašna rodbina, ki jo uredništvo dobro po zna, je te dni zašla v neizmerno bedo. Itak vedno bolehavi oče je popolnoma zbolel in en član rodbine, ki je s svojim pičlim zaslužkom vzdrževal vseh sedem članov, pravtako leži bolan, tako da si rodbina zdaj prav z ničemer ne more in ne ve pomagati. Za rodbino, navezano zdaj zgolj na krščansko usmiljenje Svojih bližnjih, prosimo mi, da se je dobra srca usmilijo in svoje prispevke izročijo upravi »Slovenca«.
0 Ogrevalnica in brezplačni Ca). Na drugem mestu poročamo, da je mestna občina otvorila javno ogrevalnico in šest okrepčeva-lišč s čajem. Čaf so pričeli razdeljevati že včeraj ob 3 popoldne. Kakor smo se informirali, bo to veljalo mestno občino razmeroma le malenkosten znesek — kakih 60 do 70.000 dinarjev, pomagano pa mnogoštevilnim revnim ljudem. OkrepčevallSča in ogrevalnica bodo odprta kakih 14 dni, da mine najhujši mraz. Otvoritev okrepčevališč in ogrevalnice predstavlja hkrati tudi lep uspeh »Slovenca«, ki je prvi opozoril potrebo takih institucij.
© Mestna hranilnica ▼ Ljubljani je vo-tirala 6000 Din za ogrevalnice, ki jih bo organizirala meslna občina.
© Umrla je včeraj v cvetu svoje mladosti gdč. Ljudmila Samotorčan- Stara je bila 20 let. Podlegla je hripi, kateri se je pridružila še pljučnica. Pogreb se bo vršil v soboto, dne 16. t m. ob 15. uri iz bolnice.
© Na mestni lenski realni gimnaziji cdp-de pouk radi obolelosti profesorjev in radi skrajno slabega obiska po gojenkah do vštete srede 20. februarja
© Ceskoslovenskd Obee v Lublani. V sobotu, dne 16. t. m. o osmč večer ve Zvezdč pratelsky večer na počest členil A. Baktky, fed. Chvdtala, Dra. Mindfe. — Spol^&me na bojnou uč st.
© Loutkai skv odb t »Ceskoslovenskd Obcec oznamuje, že v nedell se nehraje. Pifstf predsta-venf bude včas oznameno.
© Stolctniie in petdesetletnice. Pri članku, ki smo ga objavili včeraj pod gornjim naslovom, je pomoloma izostalo avtorjevo ime Viktor Steska, ki je napisal ta članek zi ^Slovenci«. Tiskarski škrat pa je hotel, da je bslo to ime natisnjeno pod notico >Pomanjk'jiva razsvetljava«, kar s tem popravljamo in obenem naglašamo, da ni imenovani gospod v nobeni z^ezi z nevedeno notico.
© Del živilskega trga prazen. Včeraj je bil tisti del ljubljanskega živilskega trga, ki ga navadno zasedejo dolenjske jajčarice, popolnoma prazen. Tudi okoliških kmetic ni bilo. Le par stojnic s sadjem in zelenjavo je samevalo na trgu.
© V barakah prezebnjejo. Najbolj hudo muči sedanji mraz in sneg gotovo stanovalce barak. Pri teh družinah se odigravajo te dni skrajno žilostni prizori Na Sv. Petra nasipu nasproti gostilne, pri »kaplanu« živi v baraki čevljar K P Barnka je obd-na od ogromnih snežnih nasipov, družina v baraki pa se muči, da bi na katerikoli način ogrela barako. Mož nima nobenega zaslužka, ker vlada v čevljarski obrti veliko poman.fk-nje dela. Ima tri majhne otročičke. Živijo v veliki bedi. Ce obiščeš sedaj to družino, se ti bo zdelo, di si prišel med dimnikarje Vsi pil-ajo v pečico, da bi vsjj nekoliko razplamteli ogenj v pojemajoči peft. Na slično In en^ke prizore naleti človek v vseh barakah. Na Friškovcu stnnuie v razpadajoči biraki že napol mrtva Marija S. bivša predilniška del-vka. Kot vse njene tovarišlce. Je tudi ona staknila jetilco v predilnici. Revi že vsak najmanjši pregib povzroča velike bolečine. Kar pa je najhujše, je to, da nima ženska ne kuriva ln ne hrane. Ako ne bo dobila kmalu izdatne pomoči, je prav verjetno, d i reva ne bo dočakala pomladi — Na Poljanah stanuje neka vdnva državnega oficiala. Vsi njeni dohodki so 460 Din mesečne pokomine. S tem denarjem se žive Sttri osebe, plačujejo najemnino zn kletno stanovanje, str-d jo in prezebajo. Vdova skuSa dob;ti kako trafiko aH mlekarno, da bi so vsaj nekoliko rešila bede in mroža, »oda kje dobiti lokal? Pomlad bo za to nesrečno družino le deloma pomenila olajšanje. Neznosno Je trpljenje dritfln v barakah na Kodeijevem, v bnrnVah v Spedni! BiSkl pri novi cerkvi ter v barakah neVdinje mi-lnrne. V teh baraknh Je vse polno otrok, vsi pa, starejši ln mlajši, prezrbu'efo. do ie strnh. V nočeh najliujlega mraza ni mogel v teto barakah nihče
zMisnitl očesa, temveč so neprestano vso noč tekab po svojih bornih stanov, njih da so se vsaj nekoliko ogreli. Pri vseh teh družinah je pomanjkanje nepopisno. V barakah je mr..z ravno tako hud. kol zunaj, kajti lesene stene so tanke in prepuščajo mn?z ter prepih v notranjščino. Nekatere srečne družine sicer kurijo, kar se le da, toda gorko jo samo b izu peči Cim peč ugasne, nastopi zopel ravno tako hud mraz, kot je bil prej. Diuge družine pa sploh ne kurijo.
Maribor
□	Dnhovska vest Pater Filip Perk v Ma-
riboru je imenovan za knezoškofijskega duhovnega
svetnika.
□	Mestni župan dr. Juvan za mariborsko prebivalstvo. Že v ponedeljek se je obrnil mestni župan dr. Juvan radi preskrbe meria Maribora e
premogom na že'rzniško r-vnaterstvo v Ljubljani in na prometnega ministra dr. Korošca Župan je prejet z gotovilo, da ne bo od strani železniške upravo nobenega ugovora, če bi se premog dobavljal iz rudnika v Peklenici pri Cakovcu. ZZ ozirom na to je uprava tega rudnika takoj poslala večje število vngonov premoga. Vlak pa je rrdi snežnih žametov obtičal in prispe premog v Maribor šele v ponedeljek
□	Avtobinni promet so je moral v mestnem pomeriju omejiti ln bodo do nadaljnjega na nekaterih progah avtobusi vozili samo do 7. zvečer.
□	Rekvlriranje premoga. Z jutrišnjim dnem bodo tudi zaloge premoga v posameznih šolskih zavodih rekvirirane in d^ne na razpolago bolnici
□	Hripa Do 14. februarja je v Mariboru obolelo nn hripi 96 oseb.
□	Vreme. Barometer je kazal —158. Padavine 11 mm.
□	Zamude vlakov. Avstr!'skl vlaki so tudi včeraj imeli velike zamude. Tržaški vlak pn je obtičal na progi rrdi pl zu, ki je včeraj ob 1 ponoči 7asnl prog« pri Zidanem mosta. Ravno tako je sasul plaz tudi koroško prero med Sv. Lovrencem in Ribnico. Zato je vlnk obtičal v snegu v Breznem na Pohorju. Na mariborskem kolodvoru se promet redno vzdržuje.
□	Mariborsko gledališče začasno zaprto. R«di pomanjkanja kurjave se v mariborskem e'edallš2i» do nrdaljnjega predstave ne bodo več vršile.
□	Vče-ajšnji trg je tudi nudil radi vedno tra-jajočrh z metov silno žalostno sliko. PrlSlo Je koma] par branjevk ln mesarjev ter peSčlca kmetov iz bllž nje okolice.
□	Volkovi v mariborski okolici. Ko «e je neki železničar vračil proti Radvanju, ga i« napadel volk. K sreči je bil oborožen t revolverjem. I ako da se mu je posrečilo volka pregnati » strelom. Tudi na periferiji mariborskega mesta »o »e pojavili volkovi. Teko v Krmnlcl, kjer se je volk približal b avetokrišklh gozdov.
Namočena polenovka
odtlej stalno v ulotfl pH tvrdki ANTON FAZARINC, CELJE.
✓ / // II
VOlčL IM9DI91D VrVODJ^h^)
Mrliči med nebom in zemljo
Po azijskih deželah, posebno pa v Bom-bayu, še vedno žive pristaši parzizma, prvotne perzijske vere, ki jo je ustanovil Zoroaster in je cvetela še začasa Sasanidov (226. do 651- po Kr.), dokler je ni zatrl mohamedanski meč. Ta vera uči enega samega Boga, pozna angele in nadangele in zahteva od vernikov dobre misli, dobre besede, dobra dejauja t;
1 PORTA CflVAllEG6IERl 2«R0ME VATiKflN.MflUER i VlflLLE DEL JNFERNO , M PiAlZfl OEL RiiORGiHENTu \5 PORTfl flNGELICP PiflZZA Oi $. PlETRO v?CAMPO SflNTO
LflTERAN
Cerkvena država po zadnji pogodbi med papežem in italijansko vlado. Nova cerkvena država obsega v glavnem vatikanske zgradbe in vrtove; dalje Campo Santo, Lateransko palačo in baziliko in več vil v okolici, ki so papeževa last. Cerkev sv. Petra in trg pred njo sta skupna last jiapeSkc in italijanske vlade.
verski obredi določajo med drugim, da se ohranijo čisti četveri elementi: zemlja, voda, zrak in ogenj. Zato parzi svcjih mrtvih niti ne pokopavajo niti ne sežigajo, marveč jih izpostavljajo na »stolpih molčanja«, (dakhma) jastrebom, da jih požro. Malokateremu tujcu se posreči dostop ua ta svojevrstna pokopališča. Sotrudnik pariškega lista »Temps«, ki je imel to srečo, pripoveduje o »stolpih molčanja-: v Bombayu:
»S strogim obrazom je pregledal stari pokopahščni čuvaj moja priporočilna pisma, nato pa je molče odprl železno omrežje prastarih, velikih kamenitih vrat iu mi z nem > kretnjo velel, naj mu sledim. Rdečkasta prst je vlažna in puhteča in okolu debel prastarih, nebotičnih palm se opletajo bohotne cvetlice in venci. Prekrasen naravni park!
Čim se veren parz »vrne v večni krogo-ttk «, najde tu svoje počivališče v globoki, molčeči tišini. Povsodi vidim neznane živali, ptice in plaziike. Zame so te živali pravtako nove in čudne, kakor jaz zanje; vendar se ne boje. Kakor bi vedele, da so na tem mestu tniru in pokoja varne.
Sedaj stojimo pred sivim, približno pet metrov visokim zidovjem. Ogromni ptiči, hlepeči po plenu, sede na zobčastem vrhu enega izmed stolpov, ki se dviga za zidom. To so jastrebi z golimi glavami in umazanipii, nagimi vratovi, ki zro na nas kakor nepremični kipi. Stari parz počasi odpre stolpna vrata in radovednc-pričakovaje se ozirajo čudni grobarji s svojimi mrhovine željnimi očmi v notranjost stolpa. To so tedaj »stolpi molčanja . parško pokopališče v Malabar Hillu, visoko ležečem predmestju Bombaya.
Bombayski parzi so inteligentni, podjetni in bogati veletrgovci, bankirji, znanstveniki, odvetniki, sodniki, časnikarji itd., nikdar pa vojaki. Oblačijo se v težke svilene kaftane in kitijo z mnogoštevilnimi dragimi kameni. — Njihove zale žene so v svojih pisanih, z zlatom obšitih oblekah dražestne. Njihova svetišča učinkujejo suhoparno, a vendar tajno-stno; tu gori v starodavnih, dragocenih posodah večni ogenj. A tu v ^stolpih molčanja', pa se končuje zemska pot vernih parzov.
V enega izmed peterih stolpov me je vodil stari čuvaj. Notranjost ima obliko kame-nitege amfiteatra, ki ima približno sedem metrov v premeru. Na sredi se širi z belim
peskom pokrita ploskev in okolu nje se dvigajo v treh koncentričnih krogih v kamen izklesane grobne udolbine. Zgornji, najširši krog je določen za moške, srednji za ženske in spodnji za otroke. Tu prepuste mrliče, po opravljenih mrtvaških obredih, jastrebom, ki v najkrajšem času dovrše svojo strahotno pojedino in od mrliča ne preostane drugega nego golo okostje. Indijsko solnce in žareči tropski zrak izpremenita okostje kmalu v droben prah, ki ga deževje izpere in odnese po žlebih v sredo stolpa. Tu se steka skupaj prah neštetih rodov, plast na plast in vsak novi rod stražijo krivokljuni stolpni stražarji-
Nazaj grede me je vedel čuvaj skozi dvorano, kjer so stale kamenite žare, polne lepo dišečih mazil in lesa, ki so namenjene kot zadnji dar mrtvim.«
Kaj prorokuje madame Te refren Laila
Pravijo, da je prava Indijka. Prorokovala je Briandu, Pilsudskemu, Pangalosu, Pašiču in drugim političnim glavam v Evropi. Cesarju Viljemu II. je že 1. 1911. napovedala prevrat in izgubo prestola; tudi cesarja Ka-rola je bila opozorila, kaj ga čaka. Predsedniku Doumergue-u je mesece naprej za las natančno napovedala padec franka (za kar pa seveda ni bilo treba biti nikak prerok). Gospa Laila se tačas mudi v Pragi, a se ni naravnost izrazila o usodi Češkoslovaške. Pač pa je napovedala, da bo meseca septembra ! komunizem v Rusiji dogospodaril in se umak- j nii monarhiji s Cirilom na prestolu. Med Ita- i
nekoč izjavil: »Če je v nevarnosti ženska čast, potem mora znati gentleman tudi po krivem priseči! (Lepa morala.) Pisatelj Oscar Wilde in drugi znanci so kasneje Langtryjevo pregovorili, da je puBtila moža in šla h gledališču. Na Angleškem ni dosegla uspeha, tembolj pa v Ameriki. Ko je ostarela, so ji prijatelji in znanci podarili vsak po enega lepega konja, tako da je ustanovila dirkaško podjetje. Če ji je šlo kdaj bolj tesno z denarjem, so pa gospodje nalašč pustili zmagati njenim konjem. 50 letna se je poročila z možem enake starosti — sirom de Bathejem in živela poslej mirno v Monte Carlu. Ženam njene vrste se zadnja karta v igri življenja navadno ne posreči tako.
Gnili do gniusa
Na maškeradi v budimpeštanski mestni Redouti je došlo do nezaslišanih škandalov. Homoseksualci so prišli v ženskih oblekah ter se zaradi nekega mladega moškega, znanega pod imenom »lepi Franc« po pasje spopadli in drug drugega oklali. Škandalu je napravila konec policija, ki je čedno družbo pognala na cesto in maškarado ukinila.
Kakšna bodi moderna nevesta
Vir, po katerem posnemamo naslednje vrstice, nikakor na bogve kako važen in zanesljiv — v nekem berlinskem mesečniku pripoveduje moderna mati o kramljanju s svojim 13 letnim siinom; vendar se bodo predstave o tem, kakšnih nevest si želi današnja moška mladina, precej ujemale z resnico. Takole sc usti trinajstletnik:
»Predvsem bo morala biti moja nevesta zdrava. Zdrava in vesela. In šport seveda. Pa pri športu so sedaj itak vsa dekleta. Da se bova hodila smučat in veslat in sploh vse športe. Denar mora tudi imeti zaradi avtomobila. Sofirati bo pač gotovo znala, to se bomo dotlej že v šoli učili. Neumna ne sme biti, neumnih deklet ne maram. In jezike mora znati, da bom mogel z njo potovati. Pudra
To so hrasti!
Francoski književnik Henry Barbusse ja pred kratkim obiskal starca Nikolaja Andre-jeviča Šapkovskega v vasi Lati, repufc';ka Abhazija na Kavkazu. To bo pač najstarejši človek na svetu, kajti star je 146 let. Barbusse pripoveduje:
Dospeli smo na veliko trato, ograjeno s plotom. Na livadi lesena hišica, vse naokolu polno ljudi, a sredi njih starček z beto brado in majhnim črnim klobukom. Dasi se je opiral na palico, je starček dovolj lahko korakal. Bil je Šapkovski. Pozdravil nas je in seznanil z ženo in otroci. Nato smo se začeli, sedeč na terasi pred hišico, s pomočjo tolmača pogovarjati. Šapkovski, žal, ni poznal svetovnih dogodkov svoje dobe; vedno je živel v svoji
TER REICH
Na Vzhodnem morju zamrznjenim ladjam prinašajo hrana letala iu jim jo spuščajo s padali.
lijo in Anglijo bo nastal spor v Afriki, posebno radi Egipta. V Nemčiji bo meseca oktobra obolel zunanji minister gospod Stresemann. Druge nesreče ne bo. Le v Indiji se začenja orjaški boj med liindujci in mohame-danci, ki utegne imeti posledice tudi v Evropi. — Ob sklepu je pozvala gospa Laila časnikarja, ki jo je intervjuval, naj ji stavi kako vprašanje, ki zanima vse sloje prebivalstva. : Kako dolgo bo še mraz?« — je vprašal časnikar. »Približno osem dni,« je odvrnila madame, potem bo postalo topleje.« Zdaj vsaj vemo.
Iz muhe konf
Zadnjič so listi prinesli brzojavno vest, da je nekdo izvršil atentat na apostolskega nuncija Tedeschiwi<ja v Madridu. Španska vlada jc takoj nato vest zavrnila kot neresnično. Kako je prišlo do te vesti? V kraljevem madridskem parku je policaj ustavil sumljivega človeka, ki je nato potegnil revolver in streljal. Zadel ni nikogar, a ker se je v bližini slučajno nahajal nuncij, so pregoreči repor-terji takoj skovali »atentat na apostolskega nuncija< — iz muhe so napravili konja.
Smrt slovite angleške lepotice
V Monte Carlu je umrla 76 letna Lilly Langtry, najslovitejša angleška lepotica iz konca 19. stoletja Njeno življenje je bilo zelo pisano. Bila je hči anglikanskega prošta na j kanalskem otoku Jersey. Bila je tako krasna, l da so io imenovali >.Terzeyska rožar. 7. 18 leti se je poročila z mnogo starejšim, a uglednim in bogatim londonskim trgovcem, ki jo je
Henrv Ford častita Edisonu na zadnji iznajdbi- uv,edel v ,ondnnskc družbe. Postala je prija- j ir/Movani'' rnimijn iz neke mchikanskr- rastlino. J mjira kralja Edvarda VIL, ki j'- zaradi nje i
na noben način ne dovolim in tudi n« šmin-kanja ustnic. Tega bognedaj. In lepe lase mora imeti dekle. Prav za prav fantje ne maramo dečjih frizur pri dekletih, a seveda ne moremo zahtevati, da bi nosila dolge lase, ker je nepraktično. A nekoliko las mora vendar imeti. In nobenih neumnosti z oblekami. Ko mi dorastemo, bodo itak že vsi ljudje hodili samo v telovadnih oblekah in imeli samo po eno lepo obleko za nedeljo in podobno.«
Tako si tedaj modem mladič predstavlja življenje in nevesto: šport, avto, potovanja — užitek, a žena tovariš v uživanju, in to bogat tovariš, ki ne plačufe le zase, marveč če le mogoče za oba. Za značaj ne vpraša, da jc le vesel in da dekle ni neumno. — Enostaven ženski ideal, brez dvoma! In tudi do neke mere zdrav ,samo preenostranski. Človek ima tudi duSo — naj mu je to že prav ali nc — in tudi njej je treba dati, kar jc njenega.
Pipica tobaka pa aog!
Angleški letalec Kennedy, ki je hotel iz Švice poleteti na Dunaj, je kmalu po startu padel s svojim dvokrovnikom »Great Brita-nia« na zamrznjenem jezera pri St. Moritzu na tla. Kennedy je bil priletel iz Londona v Švico brez letalskih očal in vsa njegova oprema je obsegala lepo zimsko suknjo, klobuk in dežnik! Letalo je bilo v skrajno slabem stanju, a Kennedy se ni zmenil za to kakor tudi ne za vremenska poročila. Padec pri St. Moritzu ga tudi nininlo ni spravil iz ravnotežja. Pri padcu je dobil nekaj prask in letalo se je razbilo. Kennedy si je prižgal pi-pico, pustil letalo, kakor je padlo in mirno odšel.
Cerkvena država do 1.1870.
vasi in le parkrat v življenju potoval do Sa-huma. Drugače bi mogel pripovedovati o vladi Katarine Velike, o francoski revoluciji, o Napoleonu I. itd. Tako pa se spominja le napadov na vas, požarov in podobnega. Šapkovski je videti zelo star; vendar ni opaziti na njem tistih žalostnih znakov starosti: rdečih oči, slinastih ustnic, usnjate kože, marveč jc snažen, prikupen starec. Pogled je bister, kretnje živahne; vsekakor ima samo še en zob. Toži le, da mu peša sluh.
Bolan ni bil nikoli; pred 20 leti je bil še čvrst kakor gora. Preje je rad mnogo jedel, odkar nima zob, je zmerno. Pil je vedno, a ne, da bi bil pijanec. Oženjen je bil trikrat in imel z vsemi tremi ženami po več otrok. Prvo ženo so mu uropali Turki in odvedli s seboj; druga mu je umrla; tretja mu še živi in je j stara sedaj 81 let. Z njo ima pet otrok; najmlajša hči je stara 26 let. — V Abhaziji je mnogo sto in več let starih ljudi; podnebje je zdravo in ljudje žive še naravno.
Drugi nadstoletni starec, o katerem po-i ročajo listi te dni, je 1141etni Benjamin Hodge ! v Poplar-BluIIu, država Missouri. To je naj-i starejši belec v Missouri-ju. Mož je vse življenje zmerno pil in kadil, a tudi pridno delal.
*
Židovskega modroslovca Mojzesa Mendel-i sohna je v neki berlinski družbi nahrulil ge-| neral, ki ga ni poznal: »S čim pa trgujete?« j — »Ekscelenca, saj gotovo ne boste ničesar kupili.« — »Tak s čim vendar?;: — ;Z razumom, ekscelenca- :
ril
Na davčnem uradu. »Izpolnite ta obrazec in natančno navedite, koliko zaslužite.« »Niti j 12.000 dinarjev letno. — »To ne zadostuje! — »Vem, da ne, a ravnatelj mi noče dati
! več..«
»Kako si vendar mogla poljubiti učitelja i italijanščine?« — >Po italijanski me je prosil | za to, pa sem mu hotela pokazati, da ga ra-
j zumem.c ■ *
»Marko, mamica je kupila jabolk. Daj, I udari me, da bom začel jokati; potem mi bo i dala mamica eno jabolko pa bova imela vsak i polovico.«
*
Profesor: »Vi, Plavšič, sploh ne spadate med dostojne ljudi. Pridite k men' ; oder.«
t Knez Ivan II. Liechtensteinski. Pokojnik je dosegel starost 88 let in je bil najstarejši vladar v Evropi in edini nemški vladajoči knoz. Lieohten-- (finska kneževina meri 180 km' in Šteje 11.500 orebivaleov.
Za duha in srce
Filmska umetnost
5Wingsc (Krila). Žal šele danes opozarjamo
n.-'šo javnost ua ta res lep in pomemben film, ki sc sedaj že drugič predvaja v Ljubljani. Videti je, da.Ima naša publika zdrav čut in dober smisel za pristne in močne stvari. FIlm ^Wingt< je ameriškega izvora, produkt velike tvomice Paramount, dejaiije je prikrojeno pO Istoimenskem znanem romanu Zdi se, da so pri filmu v veliki smeri sodelovale ameriške oblasti) predvsem seveda vojna avi»tika. Vsi bina filma je nadvse napeta in »en-zactonalna, a kljuh lemu globoka in močno Človeška, da mora prijeti in pretresli vsakogar. Nevsiljivo propagira film mirovno Idejo ter kale absurdnost in nesm:sel vojne, zlasti Vojne v zraku. V tem kaosu in ogromnem rp-nitu je res čudovit čar ir sij^uo je prikazano, koliko junaštva in srčne plenit 'itofetf eloVAk lahko razvije ob taki priliki, a končno vendarle zmaga nad človekom nesmisel »ojne, — usedni slučaji ter brutalna sila morajo streti tudi največje junaštvo. To je veliko ln globoko etična ideja filma. RežiJsko-tehniŽno in fotografsko je pa neprekosljiv; priznati treba, da takšnih in toliko senzacionalnih, vratolomnih, sijajni fotografiranih, z ogromnim aparatom pripravljenih scen še ni bilo videti doslej v filmu. Res, film ima veliko bodočnost čo bo vstkt}i.f v tako spretnih rokah kot v predsloječem slučaju. Boji v zraku so prikazani naravnost neverjetno točno; vse faze so posneto od raznih strani, v detajlih Je režiser genialno iznajdljiv in skrajno realističen. Osebe, oziroma tipi so posrečeno izbrani, ozadje in okrožje sta skrbno tn velikopotezno r~Ipravljena, fotografija je neoporečna. Film sj...d<i k najboljšim, kar jih je letos bilo v Ljubljani, Žal sedi j pri drugem
predvajanju ne sodelujejo več megafonl.
•
Postna svete maše (od pepelnične do cvetne nedelje). Uredil ln izoal Vital Vodušek. Ker se je delo v tiskarni nekoliko zakasnilo, izidejo žal šele v torek, t9. t. m., ko jih lakoj odpošljemo vsem naročnikom Narcčajo se v prodajalni K. T. D. (H. Ni (man) v Ljubljani — Ceno smo morali radi narastlih stroškov zvišati na 3 Din za izvod, a za lepo knjižico je cena vendarle še malenkostna.
•
Dr. Velemir Deželic st.: Kardinal Haulik (1788-1869) Zagreb 1929. 282 str. Cena 30 Din.
— Vladimir Dežel iČ st., marljiv zgodovinar in dober književnik, je izda) življenjepis kardinala HauHka, ki je bil povzdignil zagrebško škofijo v nadškofi jo, Osnov»l »Katollčki list« lo Družbo Sv Jeronima ter sploh poživil katoliško Uvljenje v Hrvatski.
MMtgtafije Jugoslovanskih umetnikov bodo »atole Mhaiatt vsake tri meeece v Izdanju Grafičnih umetnikov v Zagrebu s 6—10 reprodukcijami In hrvatskim tn francoskim besedilom. V prvem zvezku so slike Uroša Prediča, v tisku pa so Bu-kovac, Butan ta Saša šantel.
"' •' *'-^oil^Bm^Hmr'
Premiera dumsto«* dela. Dne 14 t. m. so IgraM v Zagrebu dramo »Gospoda Glemb-»jevk od inanegn Krleie. Za t) premijero je bilo veliko zanimanje ln m bo kritika gotovo veliko z njo bavtla.
Mari« Orska. znanR nemška igralska zvezda, pride prihodnji teden z ansamblom dunajskih umetnik«' gostovat v .'/agmb v Porto-Rlc^evi komediji jubljenat ln Vcrueullovi komediji »Kuzina iz Varšave«.
Zlatko Balokovič je 15. t m. koncertiral v Pragi. Na programu 90 bila dela HHndla, Bacha, Francka, DvoMta," Smetane, Rlmski-Korzakova ln Stravlnskega.
f Jan Inderka. Te dni Je v Pragi umrl Jan Inderka, zaslužen kulturni delavec, ki se je veliko prizadeval za kulturno sodelovanje Čehov in Jugoslovanov. Med dru-rimi stvarmi Je prevel na češki
jezik «1915«, najboljšo Nušiče^o delo.
*
Največja knjižnica na svetu ie ljeningr»dska javna ljudski knjižnica. Pred revolucijo je bila na tretjem mestu, danes pa le gotovo na prvem. Ver ima skoro 5 milijonov zvezkov. V teku leta 1927.
je posetnikom nudita 2,015.000 knjig Za čitanje. *
John Land(|nlstov življenjepis Knuta Homir -
ie pravkar izšel v založbi Aleksandra Fischerja v rtlbingenu. Knut Hamsunovi spisi so v tem p' jnjneui delu razčlenjeni z različnih vidikov in s pe sobno izrazitim kritičnim duhom. Zlrsti je zanimiv;, vzporeditev Hamsunovih in Dosfojevskijevih junakov. Življenje in delo velikega norveškega romanopisca sta tesno zvezana drugo z drugim. John Land-fjuist razpravlja hkrati o enem in o drugem ter nam istočasno odkriva sila zanimive podrobnosti iz Hamsunovega življenja.	s. š.
Dopisi
Litija
V Savi se Je v torek neprostovoljno kopal posestnikov sin Matija Smuk-Španov iz Dolenjega Loga pri Litiji. Ker brod čez zanuzlo Savo ne moro voziti, je hotel Smuk v družbi dveh fantov lepo i>o ledu preko Save na levi breg. Kar začne led pokali, tovariša pa brž nazaj, a Matijče je bil že do pasu v ledenomrzli Savi. Boj-zljlva tovariša se mu nista upala niti pomagati. Le s težavo ie skobacal iz ledene kopeli.
Jesenice
Semenj »r. Valentina Danes, 14. februarja, ie bil na S.;vi prvi letni semenj sv. Valentjna. Druga leta vse polno okoličanov, posebno Gorjancev. ker je sv. Valentin že od nekdaj pri kmečkem ljudstvu čislan in prihajajo na Savo kot na božjo pot. Letos pa nikogar, vse prazno, nobenegi semnja, cerkev pri službi božji ob desetih napol prazna. Rovtarji, kolikor jih je prišlo, so pripovedovali, koliko trpe ljudje in živina v tem strašnem mrazu. Vse so že požgali ln že nikd.ir se nI primerilo. da bi Rovlarjem o sv Valentinu že zmanjkalo pripravljenih drva. Vse gleda streloma v .bodočnost. Kaj bo spomladi.
šolarji so se letošnjega pustnega torka najbolj razveselili zato ker jim j° bilo rečeno, ko so prišli v šolo, naj gredo domov ter ostanejo do ponedeljka Z? domačo pečjo Kurjive Je zmanjkalo tako v osnovni, kakor meščanski šoji.
D. M. v Polju
Ljubljanica Je zamrznila od vevške papirnice do Pužin. Niti najstarejši ljudje v občini ne pomnijo takega dogodka. Dne 2. in 3. t. m. smo imeli
29 stopinj pod ničlo.
Delavske družine vsled mraza zelo trpe. Zaloga kuriva je pošla, drv ni dobiti, kdor Jih pa še ima na prodaj, pa čaka, da bo cena poskočila. Naša papirnica je vsako leto delavcem preskrbela premog, seveda proti plačilu. Letos je tovarna to spremenila. Obljubila ie, da prispeva nekaj tisoč dinarjev delavcem za kurivo, ki si ga pa morajo sami preskrbeti. Delavci so skušali dobiti premog že pred štirimi meseci, a brez uspeha. Delavec, ki cel dar, zmrzuje na tovarniškem dvorišču, bi bil pač potreben, da bi se o prostem času mocel ogreti vsaj doma. Naj bi se nekaj storilo tudi v tem oziru za delavce, ki bodo gotovo hvaležni.
Naše postajališče, na kntero smo zelo ponosni, Ima to hibo da ima premajhno čakalnico. Delavci, uradniki, dijaki in drugi, ki se vsak dan z našega postajališča vozijo v Ljubljano, ne morejo vsi dobiti prostora v čakalnici, ker je trikrat premajhna. To je posebno hudo ob sedanjem mrazu in velikih zamudah, ko morajo ljudje čakati na vlake tako dolgo nezavarovani.
Trbovlje
Posledice mraza. Pri vseh obratih rudnika v Trbovljah je izostalo iz dela v torek 1333, v sredo pa 1614 delavcev. Na dnevnem kopu Dobrna, katerega ima v zakupu podjetje Dukič in drug, in ki ki ima stalež 1400 delavcev, je manjkalo 900 de. lavrev. Večina izostallh so zunanji delavri, ki so oboleli ali sa prcmrazUt. Dukičevo podjetje deli vsem delavcem pri delu mcč'n topel Čaj.
Predlog. Premoga manjka na vseh koncih ln krajih. To pa tie samo letos, Ve8julel vsako zimo. Kje je krivda? V Trbovljah gotovo ne. Ob Savo pri separaciji ne bo nikdar mogčče toliko premoga deponirati, da bi se zadostilo zimskim potrebščinam, ker pač nI prostora za to. Ali ne bi bilo mogeče v Ljubljani za njeno prebivalstvo napravili depflt v velikosti, kolikor bi ga Ljubljana rabila recimo v štirih niesečih. Tudi trgovce s premogom bi lahko rudniki v poletju založili in Jlrn do vporabe kreditirali zalogo, vsaj je vseeno, če premog razpada v Trbovljah ali pa v LJubljani, ali na kakšnem drugem kraju. In pomagano bi bilo rudarskim podjetjem in rydar bi Imel delo Predlog prid o iz srca. Skušenj Je dovolj, di je na mestu.
genska hripa! fnfluencal
Za ojacanje rekonvalescentov je izborilo sredstvo . Ledterrln". Vprašaj za svet zdravnika. Dobi se v vseh lekarnah.
Velika orlovska telovadna akademija. Ob
svlranju polnoStevilne rudniške godbe bodo pokazali naši člani Orla, Or!'6i, člani Mladci in Gojenke. kako so letos napredovali v telovadni stroki. Vabijo prebivalstvo iz vseh krajev na svojo akademijo, ki Jo priredijo v nedeljo 17. februarja t. 1. ob pol 4 popoldne v Društvenem domu v Trbovljah. Pestrost sporeda, ki kaže nov mladosten ln svež razvoj telovadbe, katero bo še poživila priznani rudniška godba, bo gotovo vse zadovoljila. — Dvorana je kurjena s centralno kurjavo.
Novo mesto
Mraz v mestu in okolici traja v približni temperaturi, o kaeri smo že poročali, dalje Prva dva dni tega tedna Je kazal toplomer na magistratu okroglo — 20» C. V noči od torka na sredo je zapadla znatna množina enega ter je zjutraj kazal toplomer na magistratu —17* C. Ob Krki je seveda mraz hujši. V višjih legah novomeške okolice pa — tako pripovedujejo v mesto prihajajoči okoličani — je veliko manj mraza.
Vsled hndetfa mraza je od pondeljka dalje skozi 1 teden ustavljen pouk na osnovni ljudski šoli, na gimnaziji in na šoli v Smihelu pa od srode do 4obo'c.
Krka ie zopet premrznila. Pokriva jo ledena skorja, na katero je zapadla snežna plast.
Na hripi še vedno ljudje bolehajo. Tudi pljučnica zahteva svoje žrtve. Na Grmski kmetij-ki šoli je umrla hišnica Bartljeva. kateri je mož padel v vojski in je opravljala posle hišnice za nlim. Kljub pažnji in oskrbi, katero so ji posvečali skozi cel teden domaČi ln soproga g. ravnatelja ter vsej zdravniški pomoči dr. Ropasa, je zavratni bolezni podlegla. Zapušča 4 nedorastle otroke. — Ravno-tako je umrla na pljučnici Ivanka Pavlin roj Turk, mlada vdova po jetniškem pazniku, ki je umrl pred dvemi leti. Zapušča petlelno hčerko.
»Mlini pod zemljo« v Rokodelskem domu! To krasno rimsko igro v petih dejanjih priredi Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v svojem domu dne 17. febr. t. 1. ob 8 zvečer. Igra se vrši za časa rimskega cesarja Teodozija leta 888. Ta cesar je premaga) usiljenca Maksima, podrl malikovavske temple in povzdignil krščansko cerkev. V igri nastopajo različni tipi človeških značajev. Za igro je napravljenih veliko novih kostumov. — Cene so: Sedži: red I. Din 10, red II. Din 8. red III. Din 6. Stojišča po Din 3. — Vstopnice so v predprodajt od petka dalje pri J. Krajec nasl. in na večer predstave pri blasrajni. — Oglejte si to krasno igro, nikomur ne bo žal.
Šport
SLUŽBENE OBJAVE LNP
(Iz seje upravnega odbora dne 6. febr. 1929.)
V smislu S 24 t. 6. podsaveznih pravil se razreši g, Franca Volkarja funkcije odbornika v upravnem odboru LNP. — Na znanje se vzame ostavka člana upr. odbora g. inž. M Debelaki. — Kooptira se v upr. odbor g. inž.. Vinko Kuljiš, član ASK Primerja.
Na znanje se vzame sprememba imena Športnega društva »Rapidc (Maribor) v Športni klub VRapid« ter novi odbori: SK Rapida (predsednik g. dr. Oton Blanke; naslov kluba Vetrinjska ul. 5), SK' Ilirijo (predsednik g. dr. Milan Dular; n-slov kluba Kersnikova ul. 8-11, SK Slavlje (predsednik g Anle Gosar; naslov kluba Selo 39, p Moste pri Ljubljani), Atletik SK (predsednik g dr George Skobenio; hfslov kluba Poštni predal 38). SK Celja (predsrdnik e dr. I. Rebernlk, naslov kluba g. M. Tome, OUZD).
Na znanje se vzame poročilo poverjenika v Celju g. Wagnerja od 5. t. m v zidevl obnove med-kubskegn odbora v Celju; rešitev sledi pismeno.
Na znmje so vzame poročilo posnveznegi ka-petana o tekmi ZNP: LnP, odigrani dne S. t. m. v Zagrebu.
Na znanje se vzame poročilo SK Panonlje o razdružitvi klubn.
Suspendirajo se naslednji klubi, dokler ne poravnajo imloženih jim glob: Atletik SK (Din 500 — irlnsom Objave od 14. 9 oz. 29. 11 1928V SK Ptuj (IMn 50-2«. 10 1928), SK Celje (Din 50 — 26. K). 1»'2w). SK Disk (Dlu 50 — 20. 10. 1028), SK Mura (Din 25 — 17. 10 1028).
Prošnja igr. Maksi NovPaka (SK Ptuj) za prispevek k bolniškim stroškom »e odkloni iz načelnih rezlocrov, ker ni bila predložena LNP v smislu principijelnega sklepa upr. odbora LNP, ob-
javljenega dn« U. 10. 1938. Z« ta promet odgovarja napram Imenovanemu igralcu SK Pluj, ki se obenem opozarja, da Je treba službene objave točno zgledovati in as po nllh ravnati.
Tainištvo objavlja nadalje sledeče odločitve upr. odbora JNS:
Glasom dopisa št. 219 od 5. t. m. Je JNS na tsmeltu 8 «8. k. p odklonil prfto*bo SK Trbovlte z dne 50 12. 1928 v »»devl razdelitve prebitka jesenske prvenstvene tekmo Amater : Trbovlfe.
Glasom dopisa «. 227 od B. t m le jvg na twn#lhi # «8. V. p. odklonil pritožbo SK Ze-lezntiur t dne 81 1« 1928 proti nMoJeni mu fflebi Din 300. — že'ezn'čnr se poz'v, da r*ir<>vna (r1©-ko teW>tn 14 dni. »1r*r avtomatično n«*toi| mis^fnz t amlslti pHncIplJelneffi skleda unr. odbora LNP, oblavljenemt dne 26 10. 1928. V zveri s tem bo pozivi SV *f>1mit*ar. da v roku treh dni odgovori na prln d*n1« LNP z dne 15. t. m
SK fltrlla In ASK Primorie se p"»<vatn. di pml'olit«i tekom 8 dni pedsiveru zi ,TNS v dveh izvodi'' n«M BvoleTn torišči. Na n»Wu ie treha oznn?;tl »edefce ln	ter tiavestt. Volijo Med-d-
eev more anteletl igrlSCe ni	In koliko rtu
stoW» En^ki naf m-MMiki LNP nalete svnMh Igriš* <?SK M«rtb*r. SK Rinid tn SK fre^nič-r.
Na nodlifj dooisi JNS št. 232 od 12. t. m. f" obvpšlh AST<" Prlm^fio. da un<"-v«i odbor .Twg ees"e imeska Din. 10.112.70 po Viubovem dorvsn od 17. m. m. ne v?i>me na znan le, temveč ie n«1o$ri LNP, d-> por^ve klub. da t>od nreHVi si>sne«?He v nepreVo-ji?"?1vem roVu 8 dn! stornlr* iw?eno r°s'lo. A SV Primože se noTM-oš". di zadocii temu sklep" ter norelo e tom do 2S t m. pnd«"T>o-u. ■"■sle^ dopisi ST<	o d7. t. m. s*
I* evWT»oe	t^rilcev: GruV>r r»-n"o,
Mooer Josip in Stlgler Jakob.	Tajnik I.
Drsalne tekme za mrško In i^ncko mladino se vrše jutri, v nedeljo ob 10 dopoldne na športnem drsališču SK Ilirije. Natančen razpis smo priobčili v številki od četrtka, razviden Je tudi na drsal!?Su SK Ilirije. Ocenjevalo se bo posebej moško mladino in posebej žensko mladina vsako na zopet poset-ej do starosti 16 let in r>o*et>sJ od 17 do 18 let. Prijaviti se morejo tudi dečki In deklico, ki niso včlanjeni v sDortnlh društvih. Prijavnlne nI. i rijave sprejma SK Ilirija. Krsnikova ul. 8, II. nid-stropje, ali razsodišč« do 9.30 na dan tekme. Vsi udeleženci in udeleženke bodo obdarovani. Tekmovalci ln tekmovalke se morajo javiti pri razsodišču teČnn ob 950 v garderobi. Običajna vstopnina z« drsališče se udeležencem tekme povrne. Pouk in po. jasnila daiejo člani načelstva drsalne sekcije SK Ilirije na drsal'šču.
Sankarske tekme v Bohinju preložene. V Bohinju še vedno sneži in Je zappdlo v dolini na novo do pol metra puste?a prelči Rodi tehnični1' težkoS in formalnih neprillk se prelože za nedeljo 17 t. m. razpisane si.ii^arske tekme za nedoločen čas. — Prometno društvo Bohinj.
Športni klnh Gorje sporoča, dn se r>dl državne prvenstvene tekme v skokih v Mojstrani prelomi smuška tekma za prvenstvo Gorenjske na nedeljo 24. fpbntsrjB.
Tekma ca državno nrvenstvo v smuških sk"'''li — odpovedana! Z ozirom na skraino ner>ovo''ne železniške zvere In neeotovnst nrotneta sn'0 erimo-rani odpovedati tekmo v skokih in jo preložiti na poznejši termin, ki bo prpvrčnsno ohj»v''en.
Tekmi za »rven«tvo "'-ri^nroirp »bl-stl. V-ter*> je razpisala rodrv^nfea SPD v Mpri*>oru na Klopnem vrhu, je pre'ožena v okolico Maribora na ta način, da se vrši stprt In rili v mestu samem pred mariborsko Veliko kavarno eh 13 "ri popoldne. S tem le HfVmi zosi<niran tudi ve'ik prop'i"iprini uspeh. Kakor čviemo, se udeleži tekme tudi nekaj niJbolls«h sr>^'?ar'ev.
SK Tr»ii< nrtnovedi>;e redi vremenskih nenri-Ilk medkl"bsko prona«randno s>ni'Č!»r=ko te*'nio 'Zelenica sedlo—Sv Ara. npriove^ino za dne 17. febr Tekma 9P preMi na po^neiši čis k»r bo pravočasno lavlieno potom časopisja. Vsi prijavljeni se vodijo v evidenci.
ues^nr** »sr^TATE
samo s v|jWG*itrM
Bariievimi REKORD CEVMI
Radio
Programi Radfo-UubUatia:
Sobota, 16. febr.: 12.30 Reprodueirana glasba. 18 Časovna napoved, reprodueirana glasba — 13.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Radio-orkester. 1&30 Delavska ura. — 19 Nemščina, poučije ga. dr. Piskemik. — 19.80 Psihoanaliza in vzgoja, predava dr Bartol. — 20 Mladinski spevoiara: Slava domovini, poje ženski zb^r drž ženskega učiteljišča v Ljubljani. — Radio-orkester. — 22 Poročila in časovna mpoved.
Nedelja. 17. febr.: 9 80 Prenos cerkvene elasbe iz franč. cerkve. — 10 30 Elektrika in gospodarstvo, prediva ing. Ditrich. — 11 R.-dioorkester — 12 predava inet- Ditrlch — 11 Radio-kvartei — 12 Časovna napoved. — 15 Zn?čij koroških Slovencev, njihove šeae in običaji, predava vseučiliški prof. dr. Rožman — 15.30 Reprodueirana glasba. — 16 Planinski spomini, predava prof Janki Mlakar. — 10.30 Lahka glnsba — 17.30 Snegulčiea, izvajajo člani Narodnega gledališča — 20 Poje kvartet >Ljub-lj-.net — Rttdioorkestor — 22 Poročila.
/ACRI/AA 1539
Drugi programi t
Zagreb: 13.15 PloiC«. - 17 Plesna glasba.
—	19 Pravljice — 20.15 Knjižna ura - 20.35 Schubertov večer. — 22.10 Plesna gli>Bba. — Praga: 12.80 Opoldanski koncert. — 16.10 Program u dame. — 16.30 Popoldanski koncert. — 17.40 O delavskih gledališčih. —■ 20 Vesela ura. — 21.3u Balalajke. — Stuttgart: 14 Mladinska ura. — 16.30 Ples. — 18.15 Iz trgovine. — 20.15 Drama, nato plesna glasba. — Toulouso: 18.45 Koncert. — 14.9U Jazz. — 21.30 Vojaška jodba. - 22.15 Dunajski orkester. - 23 Havajslai kiUra. — Bern: 16 Orkester. — 16.30 Za deoo. - 20 Opereta. - 23 Ple«.
—	Katoviie: 1210 Plošče - 17 Glasbena šola. — 19.10 O Angleški — 20 30 Večerni prenos iz Varšave. — 22.30 Plesna glasba — Rim: 13 Trio. — 17.80 Petje in godba. — 20 45 Godba ftaan«nlh stražnikov. — Berlin: 17 Lahka glasba. — 30 Po Berlinu okoli — 22 Spori. Nalo plesna glasba. — Dunaj: 11 Kvartet Cerda. — 16 "opoldanski koncert. — 18 Pravljice. — 10 Recitacije. — 20.10 Komična opera Student-beraČ — MIlan: 11.18 Re-prcduclnna glasba. — 12.30 Kvartet. — 17.20 Petje otrok — 20.80 Orlej, opera. - Budimpešta: 9.15 Trio. - 12.05 Voj:Ška sodba. - 17 Literarna ura. — 17.50 Petje. — 19.30 Opera - Varšava: 15.,"0 Plošče — 17 Umetnostno predavanje. -17.85 Za deeo. — 19.10 ft-dijska kronika. — 20.30 Lahka glasba. — 22.90 Plesna glnsba.
Naznanita
LJubljanskn ttledališče
DRAMA:
Začetek ob 30.
Sobota. 16. februarja: ob 15: LEPA VtDA. Dijaška
predstava url znižanih cenah Izven Nedelja, 17. februarja: ob 15: KROJACEK JUNA-
ČEK. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven — Ob 20: CYRANO DE BERGEKAC. Izven.
Ponedeljek, 18. februarja: VOLPONE. Red B. Torek. 19. februarja: Zaprto. Sreda. 20. februarja: VDOVA ROSLINKA. Prsmi, erski abonma.
OPERA: Začetek ob pol 20.
Sobota. 16. februarja: CARMEN Gostuje g. 111618. Izven
Nedelja, 17. iebr. ob 15: PRI TREH MLADENKAH, opereta Ljudska predstava pri zniL cenah. Izven.
- Ob pol 20: BEG IZ SERAJA. Premiereki abonma.
Pone-leljek, 18. februarja: Zaprto. To;ek, 19. februarja: TOSCA. Goetuje g. I11CI8. Red A.
Gpozariamo na jutrišnjo dijaško predstavo ko
se vprizori Cankarjeva drama »Lepa Vida« v režiji g. Cirila Cebevea. Predstava se vrši pri izredno znižanih dramskih cenah od 15 Din navzdol
Tcncrist g. Ljubiš« Iličič. Drugo gostovanje g Iličiča v ljubljanski operi se vrši v soboto, dne
16 t. m. zvečer ob pol 20. Gospcd Iličič nastopi v gavni moški vlogi Don Josea. Ostale vloge poj o pa. Thierryje> a, ga. Ribičeva, ga. Poličeva in gdč. španova ter gg. Primožič, Rumpelj, Orba. Mohorič in Janko. Predstava je v skušnjah dobro pripravljena. Pri dirigentskem pultu je g. Niko Stritot. Predstava se vrši izven gledališkega abonmaja.
Prireditve in društvene vesti
Strokovno druKtvo javnih nameščencev v Ljubljani, ima drevi ob 20. uri, v posebni sobi konzum-nega društva na Kongresnem trgu 6t 2, svojo odborovo sejo.
Prostovolina razorodaia obuval!
Prodajalna obuval v Šelenburgovi ulici 1, razpolaga Se s precejšnjim številom damskih, tudi najfinejših čevljev. — Prostovoljna lavna dražba teh čevljev se prične 18. t. m. ob 9 predpoldne. Poleg čevljev se bodo razprodajah tudi drugi predmeti, to ie: vezalke, razne kreme, vložki itd., kakor tudi * celokupni Inventar prodajaln«.
KAMILO MIKtČ, prokurist zavarovalnice »Croatla« naznanja v svojem ter v imemt svojih otrok MARIJE, JOSIPA, ANTONA, ANICE, IVANKE in KAM1LA in ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njegova srfino ljubljena soproga, predobra mamica, sestra, teta in svakinj«, gospa
Štefanija Mikič roj. Srkulj
danes, dne 15. t. m. po kratkem trpljenju, previden« s tolažili svet« vere, boguvdanu
preminula.	*
Pogreb dra?e pokojnice bo v nedeljo, dn« 17. februarja 1929 ob 4 popoldne «4 dom« žalosti Skolja ulica St 10 n« pokopališče k Sv. Križu. Prosi se tihega soialjaf
V Ljubljani, dne 15. februarja 1929.
Mestni pograbni zavod v Ljubljani.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica l'SO Din ali vsaka besedo SO por.
Najmanjši oglas • S DIl«. Oglasi nad devet »rstio ge računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Službodobe i	Naprodaj: elektr. motor VA KS in ventilator 35 cm za isto-smerni tok, pisalni stroj »Adler«, masivna lesena ograja (šalter) z marmor, ploščo, blagajna Wertheim St. 4 in nekaj pisarniške oprave - pri »Moslaylna«, Šiška, Celovška cesta 50.
Učenka ta trgovino mešanega blaga, z lepo pisavo in če mogoče z znanjem cirilice, se sprejme. Prednost ima hčerka železničarja,	
stanujoča v Šiški. Lastnoročno pisane ponudbe na upravo Slov. pod značko »Marljiva št. 1163«.	Električne žarnice 110, 125, 150, 220 volt, od 5 do 200 watt, navadno, opal in dnevno svetle po najnižjih cenah naprodaj v komisijski trgovini: Sv. Petra cesta 7, dvorišče.
Krojaški vajenec se sprejme. Jože Arhar, krojač, Št. Vid n. Ljublj.	
Kuharica carčna, zvesta, ki ima ceselje zlasti do svinje-reje, se sprejme proti dobri plači. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 1426.	
	Zcleznofo vino lekar. dr. G. PICC0U-JA V LJUBLJANI krepča oslabele, malokrvne odrasle in otroke.
Kuharica vsestransko zanesljiva, se sprejme na žand. stanici Ptuj. Nastop lahko 1. ali 15. III. t. 1. Plača po dogovoru. Ponudbe sprejema uprava Slovenca pod Kuharica št. 1445.	nebclo fuskinastertrobe kupite najccncjo prt tvrilkl a. VOLK. Ltubllana Rrsljeva cesta 24.
	Puhasto perje kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 Ufl Izkoristite priliko, dokler zaloga traja, tmam tudi b>?li pub kg 300 Din L Brozovič, kem čistio-na pena. Zagreb. Uica 82
Pekovski vajenec se sprejme z vso oskrbo v hiši. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1440.	
Prodamo	
	Pliše volnene in gobeline za tapeciranje pohištva, ima . lepe in najcenejše v za-. logi Rudolf Sever, tapetništvo, Marijin trg št. 2
Suha drva (žamanje) se dostavlja na dom. Franc ŠuStar, parna žaga, Dolenjska cesta 12.	
Konjsko meso
se prodaja vsak dan sveže kakor tudi klobase. Salame različne vrste. — Kupijo se tudi konji za klanje. — MarinSek Ivan, mesar, Prečna ul. 6. Prosim zabeležite si številko telefona: 3078.
Kupimo
Hlode
smreka, jelka, kupim vsako množino. - Fran ŠuStar, parna žaga, Dolenjska cesta 12, Ljublj.
Posestva
Manjšo trgovino
z meš. blagom, s trafiko, na prometnem kraju na Spod. Štajerskem, 10 min. od žel postaje, staro ter dobro vpeljano, takoj prodam. Prevzeti se mora vsa zaloga pri takojšnjem plačilu. Potreben kapital cirka 50 do 60 tisoč dinarjev. - Naslov v oglasnem oddelku »Slov.« pod štev. 1456.
Poslovni lokal
v bližini glavnega kolodvora, se takoj odda. -Naslov pove inser. odd. »Slovenca« pod št. 1408.
Pouk
Metoda Berlitz
Pouk francoiCinc, angleščine, italijanščine, nemščine itd po profesorjih dotičnih dežel. Vsak profesor poučuje edinole v svoji materinščini. - Prijave samo: Kralja Petra trg 8/L, Ljubljana.
rra
Kompanjon
s kapitalom 80.000 Din -se išče za dobro vpeljano kavarniško - restavracijsko podjetje v Splitu, Dalmacija. Biti mora strokovnjak in zglednega vedenja. Ako bi hotel prevzeti celo podjetje, bi bil potreben dvojni kapital. ' Resni reflektantje naj se obrnejo na J. Mar-kota, sekretarja Zadruge gostilničarjev in kavar-narjev v Splitu.
Razno
Specijalno vino
Prokupac, Blatina, kor-čulanski »Grk«, se toči v
vinski kleti
Sv. Petra cesta št. 43.
Kurja oissa
Varstvena znamka V zalogi v lekarnah iii ilrocTPrijnh ali naravni s: iz tovarne in g'avne za-ktre M HrnjCkK. te karnnr, Slaak.
ZDRAVJE JE......VSE!
Tudi Vi ste po uživanju kave občutili neko napetost živcev, ki Vam ni dala zaspati, čeprav se je Vas polastila največja utrujenost. Mogoče ste celo kedaj občutili neugoden naval krvi v glavo ali pa celo razločno bitje srca.
Povzročitelj vseh teh pojavov je kofein. V navadni skodelici kave ga je toliko, da lahko povzroči pri občutljivih ljudeh težkoče srca, nervozno nemirnost, neredno izmenjavo snovi itd.
Kljub temu pa Vi vendar smete od sedaj naprej piti kavo v katerikoli množini in kakor hočete jako: ali to mora biti kava Hag.
Kava Hag je izbrana iz najboljših vrst kav srednje in južne Amerike.
Kofein se ji odvzame na poseben način še pred praženjem. Okus in aroma ostaneta pri kavi Hag neizpremenjena; po tem procesu je nasprotno še veliko blažja in čistejša, nego vsaka druga kava. Največja prednost kave Hag je, da jo lahko prenašajo celo bolniki in otroci. Nikdar Vam ne skrajša Vašega spanja, nikdar ne škoduje Vašemu srcu in Vašim živcem. S tem vzdržuje kava Hag Vaše zdravje in Vašo življensko svežost: Vaše največje bogastvo — predpogoj za uspešno delo.
NEŠKODLJIVA ZRNATA KAVA
VELIKO ZNIZANJE CENE!
Kupujte kavo Hag, poskusite vse njene prednosti! Cene so znatno znižane. Mali omot stane samo Din 14.—, veliki Din 27.—. Od sedat naprej lahko dnevno pijete kavo Hag, a pri tem komaj opazite večji izdatek. Pomislite, da imate pri mali Tazliki cen med kavo s kofeinom in kavo Hag najboljše jamstvo za dobro kakovost in nenadomestljivo korist za Vaše zdravje.
Kava Haa sc prodaja v vseh dobrih trgovinah z živili. V mesta, kjer sc še nc dobiva. Vam pošlje vsako množino franko po običajni ceni,
ICAVA HAG D. D.. Martlčeva 14 - b. ZAGREB.
Vzorec Vam pošljemo, ako nam pošljete priloženo prlznanico.
Sir Arthur Conan Doyle:
Izgubljeni svet
(The lost world.)
Roman.
Profesor Summerlee je bil preveč pobit, da bi ugovarjal, in je stresel samo srdito glavo in tako pokazal, da ne odobruje kolegovih izvajanj. Lord John si je samo popraskal neposebno bujne lase s pripombo, da se ne more udeležiti te borbe, ker je vpisan med borce drugačne teže. Jaz pa sem ostal zopet zvest svoji navadni vlogi in zasukal znanstveni razgovor v najbližjo vsakdanjo smer s pripombo, da pogrešam enega izmed Indijancev.
»Šel je po vodo,« je rekel lord Roxton. Vsilili smo mu prazno škatljo od mesa pa je razumel in se odpravil.
»V staro taborišče?« sem vprašal.
»Ne samo k studencu. Tja je šel, med tisto drevje. Mora biti samo kakih dvesto yardpv daleč. Pravzaprav bi se moral pritlikavec v tem času že vrniti.«
»Pa grem gledat, kaj je z njim,« sem rekel. Vzel sem puško in odkorakal proti potoku skozi grmovje, dočim so ostali moji prijatelji pripravljali pičli zajtrk. Zdelo se vam bo morebiti nepremišljeno, da sem tako brezskrbno zapustil varno skrivališče v naši goščavi, čeprav nisem bil predaleč namenjen, a pripomniti je treba, da smo bili več milj oddaljeni od opičjega gradišča, da še niso odkrile zverine, kolikor je bilo nam znano, našega zavetišča in da nisem imel s puško v roki pred njimi tudi nobenega strahu. Nisem pač velel, kako so zvite in močne.
Slišal sem pred seboj v daljavi žuborenje studenca, a bil sem od njega ločen po nepredirnem podmladku in drevju. Pričel sem laziti skozi zapreko baš tam, kjer me niso slučajno več videli tovariši, pa zagledal, da leži sredi grmovja neka rdečkasta stvar. Stopil sem bliže in se prepričal, da je mrtvo telo pogrešanega Indijanca. Ležal je postrani s skrčenimi nogami in imei ikku nenaravno zavihano glavo, kakor da bi gledal preko lastnih pleč. Zakričal sem, da posvarim tovariše^ ker tu se je moralo nekaj zgoditi, ter sem se spotaknil ob prihodnjem koraku ob truplo.
Zn Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani Knrel t>F.
Najbrž je bil moj angel varuh prav blizu mene, ker pogledal sem iz nagonskega strahu ali morebiti radi rahlega šumenja med listjem navzgor. Iz gostega zelenja nad menoj sta se spuščali počasi dve mišičasti, z rdečkastimi kocinami porastli roki. Še trenutek, pa bi me zagrabile te skrivnostne orjaške šape za vrat. Urno sem odskočil, a roke so bile še bolj urne kakor jaz. Sicer me je rešil nenadni skok smrtnega objema, vendar pa mi je ujela ena šapa tilnik in druga obraz. Dvignil sem roke, da ubranim svoj vrat, a v prihodnjem trenutku so že zdrsnili orjaški kremplji po mojem licu in mi stisnili prste. Neka nevidna moč me je prožno dvignila v zrak in občutil sem, da mi vedno bolj zavija nepremagljivi pritisk glavo, dokler ni postala naposled bolečina preneznosna za vratna vretenca. Izgubljal sem že zavest, a vendar divje odrival šapo, dokler se mi ni posrečilo, da sem oprostil brado. Takoj sem obrnil oči navzgor in zagledal, da bulijo nepremično vame iz pošastnega obraza druge, neusmiljeno mrzle, svetloplave oži. Nekaj hipnotičnega je bilo v tem grozovitem pogledu. Nisem se več mogel upirati. Ko je zapazilo strašilo, da omagujem v njegovih krempljih, sta se za trenutek prikazala v kotih zoprnega gobca dva bela čekana in šapa me je še močneje prijela za brado, da bi mi zavijala glavo vedno bolj gori in nazaj. Fahla okrogla meglica mi je zastrla oči in drobni srebrni zvončki so mi zažvenkljali v ušesih. Začul sem, da je votlo in daleč počila puška, in le nejasno sem občutil udarec, ko sem treščil na zemljo, kjer sem obležal nepremičen ter brez zavesti.
Ko sem se zopet zavedel, sem ležal na hrbtu v travi sredi našega skrivališča v grmovju. Nekdo je prinesel vode iz studenca in lord John mi jo je brizgal v obraz, dočim sta me podpirala jako vznemirjena Challenger in Summerlee. Trenutek se mi je zdelo celo, da je posijala človeška usmiljenost izpod uče-njaških krink. Onesvestiti sem se moral,^ ker so mi odpovedali živci, ne pa radi katerekoli poškodbe, ker pol ure p<5zneje sem zopet lahko sedel in bil na vse pripravljen, čeprav me je bolela glava in sem imel zatečen vrat.
ZjUdJ J ia DIC SI IvlMJIClj lUOtll SUljvuj^i "'"s' Ul«J
mladenič«, je rekel lord John. :«Ko sem začul vaše kričanje, sem planil iz skrivališča in ko sem zagledal, kako imate zaokrenjeno glavo in bingljate z nogami
po zraku, sem že mislil, da nas bo za enega manj. V tem razburjenju sploh nisem zadel zverine, a vas je vendar spustila pa izginila kakor kafra. Pri svetem Jurju, da bi imel kakih petdeset strelcev! Kmalu bi iztrebil peklensko zalego, pa bi lahko zapustili to deželo v boljšem stanju, kakor smo jo našli.«
Opice so nas torej na katerikoli način vendar zavohale in povsod vedno opazovale. Podnevu se nam jih sicer ni bilo treba preveč bati, ponoči pa bi nas najbrž zopet napadle; kazalo je torej, da se moramo čimprej rešiti njih sosedstva. Od treh strani nas je obdajal pragozd, kjer bi naleteli vedno lahko na zasedo. Na četrti strani, ki se je polagoma nagibala proti jezeru, je rastlo samo s posameznimi drevesi pomešano nizko grmovje, ki so ga tu pa tam prekinile odprte poljane. To pot sem bil ubral na svojem samotnem ponočnem izletu, in zdaj bi nas lahko pripeljala k Indijancem v jamah. V tem pravcu smo tudi morali vsekakor odriniti.
Bilo nam je sicer jako žal zapustiti staro taborišče ne samo radi zalog, ki smo jih imeli v njem, temveč tudi pred vsem zato, ker smo izgubili izpred oči Zam-boja, edino vez z ostalim svetom. Sicer pa smo imeli s seboj zadosti nabojev in vse puške, da bi se vsaj nekoliko časa lahko ubranili, pa smo tudi upali, da se še lahko povrnemo in pridemo zopet v dotiko z našim črncem. Saj nam je svečano obljubil, da nas počaka, in nismo dvomili, da bo tudi ostal mož-beseda.
Kmalu po poldnevu smo odrinili na pot. Mladi glavar je korakal pred nami kakor vodnik, toda je užaljeno odklonil tovor, ki smo mu ga hoteli dati, da bi ga nosil. Za njim sta sledila preostala Indijanca, ki sta vlekla na hrbtu našo pičlo prtljago. Mi, četvorica belih ljudi, smo korakali zadaj z nabitimi puškami, napetimi za strel. Cim smo odrinili, se je nenadno razleglo po mogočnem mrkem pragozdu opičje glasno zavijanje, ki je najbrž izražalo zmagoslavje o priliki našega odhoda ali pa tudi prezirljivo zasmehovanje. Videli smo, če smo se ozrli, samo nepredirno steno drevja, a zategnjeno tuljenje je jasno kazalo, koliko sovražnikov preži na nas med vejevjem. Sicer pa ni bilo opaziti nikakega zasledovanja, ter smo kmalu dospeli na odprt kraj, kjer nam niso več opice mogle do živega.
(Dalje.)
~w=w
s Hfr.
? N. 2 s-„
' o
s-- e%-g
s'N M 2 <
s- f D 8 <°
§l| wg
- ?r-a 55«
Z t/J« HCfc, f*

a®
—- ' D (-i S
C/ICJ. c_* n
no'
LŠ3Hb5
oQ?.< ? g-PS® «
Saši r
o>3 3 2 , <?<»§■ a
>tr g. (c
111=111=
Izdajatelj: dr Fr. Kulnvoe.
Urednik: Franc Terneglar.