LETO XV. ST. 21 (696) / TRST, GORICA ČETRTEK, 10. JUNIJA 2010
www.noviglas.eu
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCU E - TASSA RISCOSSA
NOVI
CENA 1 EVRO
UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY		WM
	NOVI GLAS IE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996	
Uvodnik
Jurij Paljk
Pravičnost pa taka!
Konec minulega tedna smo imeli predstavniki Zveze italijanskih katoliških tednikov (FISC) redno srečanje Triveneta, na katerem nam je neki dobro podkovani komercialist in izvedenec za davčne zadeve na znanstven in nazoren način prikazal, z dejstvi, pravnimi merili in obrazložitvijo določil in zakonov!, kako je danes v Italiji družina na udaru. Razložil nam je predvsem to, da so v Italiji danes samo še bedaki poročeni, kajti nesporno je, da italijanska davčna zakonodaja kar sili ljudi k ločitvam, izvenzakonskim razmerjem in tako naprej. Da ne boste mislili, da hodimo na sestanke, kjer se pogovarjamo samo o svetu, ki ga ni, o katerem pa se tudi v Cerkvi zelo rado neobvezujoče govori, moram dodati, da so ta srečanja zadnje čase izjemno plodna, saj smo se v zadnjih dveh letih posvetili prav družini, in to predvsem zaradi dejstva, ker živimo v deželi, kjer je na sto zakonskih zvez že več kot polovica ločenih, razdrtih družinskih zakonov, če seveda o izvenzakonskih razmerjih niti ne govorimo, le-ta pa skokovito naraščajo iz leta v leto tudi pri nas. Če o t. i. "razširjeni družini" ne rečemo nobene, saj vnaša v družbo novosti... Današnja italijanska zakonodaja daje prednost ločencem, izvenzakonskim skupnostim, samohranilkam, se pravi vsem tistim oblikam sodobne "družine", ki s klasično zakonsko zvezo nimajo ničesar skupnega. Preprosto povedano, zato pa tudi bolj grozljivo: zakonca imata veliko več davčnih olajšav, če se razpo-ročita, kot pa če ostaneta skupaj kot družina. V zakonu, recimo, morata zakonca, ki sta oba zaposlena, plačevati neprimerno višje davčne dajatve, kot pa jih plačujeta ista zakonca, ki sta se tudi uradno razšla, in tako naprej. V nedogled. Davčne olajšave za otroke, ki so uradno v izvenzakonskih skupnostih ali pa v ločenih družinskih zvezah, so neprimerno večje kot pa tiste, ki jih lahko upravičujeta zakonca za svoje otroke! Ko pa nam je izvedenec za davčna vprašanja še zelo slikovito in s številkami prikazal, koliko neka furlanska občinska uprava porabi za tamkajšnje zavetišče za pse (več kot tri milijone evrov na leto) in zraven dodal še podatek, koliko ista občinska uprava da na leto družinam za otroke (manj kot milijon evrov), je bilo vsem jasno, da gre pri nas nekaj močno narobe. Da niti ne navedem grozljivega podatka, kako davkarija nagrajuje tiste družine, kjer je malo otrok...
Ko sem ta, s podatki podkrepljena dejstva pripovedoval najprej ženi, nato kolegom in znancem, sprva nihče ni mogel verjeti, da je kaj takega mogoče; ko pa sem navedel še podatek, da nam je izvedenec govoril samo z golimi dejstvi, računi in izračuni, davčnimi količniki in nam slikovito prikazal, koliko denarja neka povprečna družina prihrani na leto, če se, recimo, zakonca soglasno odločita, da se razporočita, je nastal mučen molk, ki bi ga lahko umestil nekje med nemoč, bes, žalost in zagrenjenost posameznika, ki se čuti opeharjenega v najlepšem.
Za čisto kroniko naj dodam še podatek, da izvedenec med svojim predavanjem ni rekel niti ene same etične, moralne ali kake druge opazke. Samo gola dejstva je našteval. Taka dejstva, ki govorijo o tem, kako je zakonodaja uperjena proti družinam in otrokom! Dejstva, ki govorijo o počasni, a gotovi smrti družine pri nas in o tem, da je Evropa obsojena na smrt, ker ne verjame več vase in seveda ne več v osnovno celico družbe, ki je do nedavnega še bila družina. Zastrašujoč je bil tudi molk kolegov duhovnikov, ki so te stvari poslušali z nami laiki. Prav tako nemočne in izigrane so se počutili kot vsi tisti možje in žene, ki smo (še vedno) poročeni.
Nepojasnjena afera v Sloveniji
Medijska Patria
Afera Patria je še zelo daleč od zaključka. Težko bi rekli, kaj smo doslej dognali in kaj nas lahko še čaka. V dobrih dveh letih smo lahko našteli več medijsko odmevnih škandalov, ki so bili tako ali drugače povezani z nakupom kontroverznih osemkolesnikov, a zadeva je v tem trenutku bolj ko ne na mrtvem tiru. Okoli nje jepo jesenski vročici zavladal popoln medijski mrk. Ze več mesecev se s Patrio in podkupovanjem, ki naj bi se v tem kontekstu zgodilo, ne ukvarja več nihče. Magnus Berglund, finski novinar, ki je pred volitvami 2008 s svojim dokumentarcem spravil na noge celotno slovensko javnost, se danes v Sloveniji sploh ne omenja več. Tudi pravih kazenskih ovadb še ni, pa čeprav so bili finski preiskovalci že večkrat v Sloveniji in so bili njihovi sumi in domneve, kljub tajnosti, ki naj bi veljala, že večkrat razkriti. Finski kriminalisti so hoteli stvarno povezati znamenito črko J iz dokumentarca z Janezom Janšo, kar jim pa ni uspelo. Ovadbe se še sestavljajo, čeprav naj bi se, neuradno, za zdaj pisale samo proti domnevnim "prenašalcem podkupnin". Denar naj bi namreč po (ponovno) neuradnih virih iz Finske res prišel do Avstrije in posrednikov, ki naj bi ga prenesli naprej. A da je denar res šel naprej v roke takratnega premierja Janeza Janše, kakršna je obtožba, ki izhaja iz dokumentarca Resnica o Patrii, ni nikakršnega dokaza.
Zgodba je stara. V zadnjih tednih in mesecih ni bilo nobene prave novosti. Vseeno pa gre za zanimivo zgodbo že zaradi medijskega odmeva, ki ga je
imela v Sloveniji, pa tudi na Finskem.
In samemu medijskemu poročanju o omenjeni zgodbi velja nameniti nekaj besed. Pred nekaj dnevi je namreč v Sloveniji, pa čeprav potihoma, odjeknila vest, da je Mikael Jungner, akter iz Patrii-ne zgodbe, "zamenjal" službo. Kdo je sploh Mikael Jungner? Zelo preprosto. V času objave spornega dokumentarca je bil generalni direktor YLE, finske državne televizije, ki je dokumentarec prenašala. In iz Janševe SDS ga še obtožujejo, da jim je po objavi dokumentarca onemogočil vsakršno pojasnilo finski (in slovenski) javnosti ter da jim ni dopustil prikaza Janševe "resnice o Patri". Ime Mikae-la Jungnerja je postalo zanimivo (čeprav smo v slovenskem medijskem prostoru novico lahko komaj opazili), ker je bil svoje funkcije predčasno razrešen, hkrati pa si je pred le nekaj dnevi pridobil novo službo: mesto generalnega sekretarja finskih socialnih demokratov. Gre za stranko, ki je ideološko sorodna Socialnim demokratom premierja Pahorja, političnega subjekta, ki je od Janševe vpletenosti v Patrio največ pridobil.
Še enkrat se tako dokazuje, da mediji in politika hodijo z roko v roki. Pravzaprav so v omenjeni zgodbi prav mediji odigrali najvidnejšo vlogo in sestavili že nešteto različic dogajanja okoli zadeve Patria. Dovolj je, da se osredotočimo na Slovenijo, ki je dalj časa skušala najti dokaz o tem, da je J iz dokumentarca res Janez Janša. Magnus Berglund, avtor oddaje, trdi, da ima za to zelo trdne dokaze. Razkril pa ni še nič: niti imen virov, ki so mu to razkrili (a v tem primeru velja novinarska etika, po kateri se viri ne razkrivajo javnosti), niti kakega trdnejšega dokaza (kar je pa za tako hude obtožbe nujno). Delo je pred nekaj meseci prišlo na dan s teorijo, da je s podkupninami iz Patrie SDS financirala brez-plačnike, ki naj bi ji služili kot predvolilna propaganda pred parlamentarnimi volitvami leta 2008. Ob tem so razkrili svoj vir,
proti njegovi volji: šlo je za vodjo finskih preiskovalcev Kaja Bjorquista, ki pa je vse zanikal in se po tem zavil v molk. In s slovenskimi mediji ni več komuniciral. Slovenski novinarji, ki spremljajo primer Patrie, so bili zaradi Delove "izdaje" zaupnega vira besni na slovenski osrednji dnevnik: tudi sami so namreč očitno izgubili pomemben vir informacij.
Zadeva je šla tako daleč, da je Rok Praprotnik, osrednji Dnevnikov pisec afere Patria in hud kritik Janeza Janše, v enem od nadaljnjih člankov celo zapisal, da J pravzaprav ni Janez Janša, ampak da gre za hrvaškega poslovneža Bartola Jerkoviča. In da torej znamenita črka J iz dokumentarca sploh ni Janez Janša.
Patria ostaja nepojasnjena, v Sloveniji se novinarji kregajo, na Finskem pa... postajajo politiki. Zanimivo!?!?!
Andrej Čemic
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES - KONFERENCA ZA ITALIJO vabi na
PROSLAVO OB OBLETNICI OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE
v petek, 18. junija 2010, ob 20.30,
"Pod lipo" v Steverjanu (Klanec 14)
v kulturnem sporedu bo nastopil MoPZ iz Stmavra pod vodstvom Nadje Kovic
v sodelovanju z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in Krožkom Anton Gregorčič
❖ 0 0 ❖ ❖ ❖
v nedeljo, 20. junija 2010, na
SREČANJE SLOVENCEV ŽIVEČIH PO ITALIJI
ob 11.45 sv. maša v oglejski baziliki, nato družabnost v bližnjem gostišču Leon d'Oro; tu bo spregovoril beneški javni delavec Giorgio Banchig; pri maši in na srečanju bo pel cerkveni pevski zbor iz Branika, ki ga vodi g. Vanja Fabjan Velikonje
v sodelovanju s Krožkom Anton Gregorčič srečanje je podprl Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu
'nrifiirftlrr,;.
Slovenski evharistični kongres
V nedeljo, 13. junija, bo v Celju potekal Slovenski evharistični kongres z beatifikacijo Alojzija Grozdeta
10. junija 2010
Svet okrog nas	glas
Ob referendumu v Sloveniji
O arbitražnem sporazumu
Inmemoriam	II v«.	•	■■	vi
Nekaj osebnih spominov za dolootev mele * Hrvasko na Silviusa Magnaga
Pred nekaj tedni je v Bocnu umrl dr. Silvius Magnago, nesporni nekajdesetletni politični leader Južnotirolske ljudske stranke (SVP)in velika tudi moralna avtoriteta nemške narodne skupnosti v bocenski pokrajini.
Silviusu Magnagu gre brez vsakega oklevanja priznati vsaj dvoje:
1. Da mu je uspelo v vročem povojnem obdobju ohraniti mirno kri in vzpostaviti z italijanskimi oblastmi tisti pravi odnos, ki je v okviru načrtovanega "južnotirol-skega paketa" prinesel nemški narodni skupnosti v o-menjeni pokrajini trdno politično in upravno avtonomijo tako, da so v bistvu južni Tirolci doma gospodarji svoje zemlje, jezika, narodnosti, gospodarstva in seveda kulturnega delovanja.
Kaj takega so bile deležne le malokatere narodne skupnosti na evropski celini. Zal kaj takega, zaradi določenih političnih napak, ni uspelo nam, ki živimo strnjeno kot slovenska narodna skupnost v deželi Furlaniji Julijski krajini oz. v Italiji.
2. Silviusu Magnagu (bil je vrsto let tudi predsednik bocenske pokrajine) pa je uspelo še nekaj več: ohranil je enotnost v svoji stranki (SVP) in tako preprečil kakršnokoli udinjanjem spajanje z italijanskimi vsedržavnimi strankami. Bil je v tem nepopustljiv in je tako nemško narodno skupnost gotovo ohranil pred politično in posledično tudi narodno asimila-
Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je zasedal v četrtek, 3. junija 2010, v Gorici. Tako dnevni red kot poročilo deželnega predsednika SSO Draga Štoke sta obravnavala več aktualnih tem, ki so bile izhodišče za poglobljeno vsebinsko analizo v izvršnem odboru krovne organizacije.
cijo, ker se je globoko zavedal, da sta avtonomija in politika tista sila, ki si ji nobena narodna skupnost v Evropi ne bi smela nikdar odpovedati.
Na Silviusa Magnaga imam dva osebna spomina, ki ju želim posredovati bralcem Novega glasa. Prvi spomin: v začetku sedemdesetih let smo zaprosili pri njem srečanje, da bi mu osvetlili stanje
slovenske narodne skupnosti v Italiji. Slovenska skupnost dotlej še ni imela uradnih stikov s SVP. V prvih povojnih časih je le En-gelbert Besednjak imel določene stike z voditelji SVP tistega časa, posebej z voditeljem Tonijem Ebnerjem.
Delegacija SSkje bila pri SVP lepo sprejeta in Silvius Magnago nam je zagotovil moralno in politično podporo pri našem delu za samostojno manjšinsko politično de-
V ospredje vse bolj prihajajo novice o koncertu, ki naj bi bil 13. julija na Trgu zedinjenja Italije v Trstu pod vodstvom dirigenta Riccarda Mutija. Datum se ujema z obletnico požiga Narodnega doma, čeprav ni na ta dogodek neposredno vezan. Sporočilo samega koncerta pa gre v promocijo miru in sožitja,
lovanje.
Drugi spomin na dr. Magnaga. Leta 2004 sem bil določen za kandidata SSkna listi SVP za evropske volitve.
Udeležil sem se v tem svojstvu občnega zbora SVP v Meranu in dalj časa govoril vzelo zaupnem dialogu z nekdanjim predsednikom SVP, ki pa je še vedno ostal nesporna avtoriteta v stranki. Dobesedno mi je dejal, kar bom zdaj napisal, ker takih trditev pač enostavno ni mogoče pozabiti. "Vztrajajte, tudi če Vas ni toliko kot nas na Južnem Tirolskem, vz-trajajte na stališčih avtonomije in samostojnega političnega nastopanja. Politika je za neko državo, v našem primeru za naše manjšine, vse. Odpovedati se samostojnemu političnemu delovanju je kot iti propadu in smrti naproti. Vztrajajte pri samostojnem političnem delovanju, ne silite v druge vsedržavne stranke, ker ni to Vaše poslanstvo. Vaše delo mora biti v celoti, predvsem v političnem življenju, samo v korist Vaše narodne skupnosti v Italiji. In tako bodo tudi za Vas prišli boljši in pravičnejši časi". Tako Silvius Magnago pred šestimi leti v Meranu.
Tudi zaradi tega mi bo dr. Silvius Magnago ostal za vedno zapisan ne samo kot veliki antifašist in antikomunist (tako S. T. v PD 3.6.2010), ampak predvsem kot veliki poznavalec in borec za avtonomno celostno življenje vsake narodne manjšine v Evropi, posebej seveda naše, to je slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Drago Štoka
saj je to dogodek, ki se letno ponavlja od časa vojne v Bosni in Hercegovini. Posebnost letošnjega koncerta je, da so bili povabljeni trije predsedniki, Hrvaške, Italije in Slovenije. Vsekakor moramo Slovenci 90-letnico požiga Narodnega doma v Trstu primerno in svečano proslaviti.
/stran 12
Spoštovani Dr. Richard Theiner Predsednik Sudti roler Volkspartei
Z občuteno žalostjo se obračam na Vas, da Vam izrazim, v imenu stranke Slovenska skupnost in v osebnem imenu, najbolj iskreno sožalje ob smrti Silviusa Magnaga, kije bil zgodovinski in dalekovindni voditelj, tako za Vašo narodno skupnost, kot za Vašo stranko.
Ob tej priložnosti želim poudariti, da je bila osebnost Silviusa Magnaga izredno pomembna pri uveljavljanju principa zaščite narodnih manjšin v italijanskem političnem kontekstu. Obenem je pri tem pomembno podčrtati prizadevanje za uveljavitev regionalne avtonomije. Tako za prvo kot za drugo načelo je vedno vztrajal pri prepričanju, da morata dobiti svoje pravo mesto v demokratičnem sklopu države.
Z iskrenim sožaljem, Vas lepo pozdravljam.
Deželni tajnik SSk Damijan Terpin
Meja med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in deloma na morju v nekdanji Jugoslaviji kot federalni državi ni bila nikdar uradno določena, ampak je veljala kot upravna meja med obema "avtonomnima" republikama, ki je nobena od prizadetih strani ni nikdar izpodbijala ali kakorkoli postavljala zahtevo po dogovorjeni dopolnitvi oz. spremembi. Upravljanje teritorialnih morskih voda nasproti Italiji pa je po zvezni ustavi pripadalo izključno federaciji. Ob osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške konec junija 1991 in ob razpadu Jugoslavije se je odprlo vprašanje o uradni določitvi tako meje na kopnem kot na morju med novonastalima suverenima državama. Na brionskem sestanku zadnje dni junija takoj po razglasitvi neodvisnosti Slovenije in Hrvaške najvišjih slovenskih in hrvaških političnih predstavnikov s posredovalci Evropske unije je bilo sprejeto načelo o ohranitvi dotedanje upravne meje kot meje med novima državama. Vemo pa, da Hrvaška v tem skoraj dvajsetletnem obdobju dejansko ni vedno in povsod spoštovala tega načela. To velja tako glede poteka meje na kopnem kot ob reki Dragonji in v Piranskem zalivu. Tako je, recimo, enostransko vsilila zgraditev novega mednarodnega mejnega prehoda pri Sečovljah na ozemeljskem območju, pripadajočem Sloveniji. Kljub protestu Slovenije je Hrvaška obdržala ta prehod z diplomatsko pretvezo, da gre za "začasno" rešitev.
Na slovensko-hrvaški meji čaka na sporazumno zakoličenje poteka meje v naravi več kot deset tisoč točk, med katerimi je najpomembnejše območje Piranskega zaliva in njegovega nadaljevanja do odprtega morja. Na kopnem pa so štiri večja sporna območja. Kot že omenjeno, je Piranski zaliv
v času skupne države upravljala Slovenija. Občina Piran je namreč odrejala njegovo ekološko varovanje in ribolov. Slovenska pomorska milica pa je nadzirala Piranski zaliv. Po osamosvojitvi Slovenije pa si je Hrvaška s policijsko zasedbo enostransko prilastila polovico Piranskega zaliva, čemur so, kot znano, sledili številni incidenti med policijskimi čolni. Tudi območje s tremi zaselki južno od Dragonje je bilo v času Jugoslavije vključeno v kataster in zemljiško knjigo občine Piran, občina Buje pa je skrito izvedla razširitev katastra na sporno ozemlje omenjenih treh zaselkov. Drugo sporno območje je vas Draga (Sekuliči) v Beli krajini, ki
je bila že leta 1948 priključena Sloveniji. Hrvaška ima za sporne 70 hektarjev gozdnega območja na Snežniku. Sporna so tudi manjša območja ob reki Muri, ki je v zgodovini predstavljala mejo med Slovenijo in Hrvaško, a je tudi pogosto spreminjala tok, ki pa ni bil zarisan na katastru. Sporno je tudi področje Hotize pri Lendavi.
Kljub večkratnim poskusom slovenski in hrvaški diplomaciji v 19 letih po osamosvojitvi ni uspelo rešiti spora glede dokončnega poteka meje med državama. Najbližji rešitvi je bil že dogovor Dr-novšek-Račan iz leta 2001, ki pa ga je hrvaški sabor (parlament) zavrnil. Sedanji arbitražni sporazum predaja dokončno rešitev glede poteka meje med Slovenijo
in Hrvaško arbitražnemu sodišču. Sklenitev takšnega načina za razrešitev spora je bil mogoč po odstopu vladnega premierja Sanaderja, ko je vladno krmilo prevzela nova premierka Jadranka Kosor. Slovenska vlada pod vodstvom Boruta Pahorja je pristala na arbitražni sporazum tudi pod vplivom pritiskov Evropske unije, ki ji blokada pogajanj s Hrvaško za pristop v EU ni šla v račun, pa tudi Slovenija sama ni imela izdelanega dolgoročnega načrta za vztrajanje v nasprotovanju pogajanj s Hrvaško za njen vstop v Unijo, preden se reši spor o meji.
Arbitraža je najstarejša oblika mirnega reševanja sporov, vendar mora biti skrbno zamišljena tako glede izbire arbitrov (razsodnikov) kot njenih pristojnosti in spoštovanja načela pravičnosti. V sloven-sko-hrvaškem primeru bo morala upoštevati dejansko in pravno stanje na dan 25. junija 1991, ko sta se Slovenija in Hrvaška osamosvojili. Glavno pravno in politično vprašanje, o katerem bo morala arbitraža povedati svoje, je potrditev pravice, da ima Slovenija na osnovi dejanskega stanja in kot obmorska država pravico do prostega dostopa do odprtega (mednarodnega) morja. Vsi dosedanji dvostranski poskusi za rešitev tega vprašanja niso privedli do uspeha predvsem zaradi vztrajnega nasprotovanja hrvaške strani, ki je zasledovala le določitev svoje meje z Italijo, izključujoč pri tem Slovenijo.
Ne glede na različno gledanje slovenskih politikov in pravnih izvedencev glede predlaganega načina reševanja mejnega spora s Hrvaško je v interesu Slovenije, da se rešitev vprašanja ne odmika v nedogledno prihodnost.
Alojz Tul
PRAV RADA 31 VEDELA, KDAJ BOŠ NEHAL 5 TEMI SLABIMI OCENAMI!
TAKOJ, KO SE BODO ZAČELE POČITNICE.. MAMICA! (
Povejmo na glas
Vse večja moč svetohlinstva?
Tudi zgodba z odstopom nemškega predsednika republike Horsta Kohlerja pred desetimi dnevi bi se lahko zdela neverjetna in celo neresna, če bi prezrli bistvene razloge zanjo. Predsednik republike tako pomembne države, kot je Nemčija, ne odstopi kar tako, brez dolgotrajnih predhodnih pritiskov ali težje bolezni. Tukaj pa je zadostovala le izjava o nemški navzočnosti v Afganistanu, čemur je sledil plaz kritik in predsednik je odstopil takoj. Kot rečeno, če pogledamo vso zadevo nekoliko pozorneje, ni težko ugotoviti, da ne gre za politično nerodnost, ampak da so na delu dejavniki, ki jih je mogoče zaslediti v pretežnem delu držav Evropske unije in se ne nazadnje tičejo prav vsakega izmed nas. HorstKohler, ki je bil predsednik od leta 2004 in sedaj že v drugem mandatu, je namreč izjavil naslednje: "Država naše velikosti s takšno zunanjetrgovinsko orientacijo in s tem tudi odvisnostjo od zunanje trgovine mora vedeti, da so v izrednih primerih potrebne tudi vojaške misije za ohranitev naših interesov, npr. prostih trgovinskih poti, in preprečitev celotne regionalne nestabilnosti, ki bi lahko negativno vplivala na naše možnosti za trgovino, delovna mesta in prihodek. O vsem tem moramo razpravljati in mislim, da nismo na slabi poti". In zakaj so bile te besede tako usoden spodrsljaj, da so spodnesle osebo na najvišjem državnem položaju? Tu pa se prične zgodba o svetohlinstvu, ki se zaleze v družbo tedaj, kadar je treba polepšati stvari, ki
nikakor niso lepe, in je torej treba hliniti svetost, neoporečnost, plemenitost Nemško javno mnenje vojaškim misijam svoje države ni naklonjeno, in ker je to tako in vojaške misije po mnenju vladajočih politik morajo biti, jih je treba spremeniti v nekaj lepega: to so mirovna poslanstva, vojaki več kot tridesetih držav prinašajo mir, in kot je bilo večkrat slišati v Italiji, nujno je rešiti muslimanske ženske jarma zatiranja. Zdaj že nekdanji nemški predsednik pa si je nič hudega sluteč dovolil povedati resnico, namreč da vojaški posegi v Perzijskem zalivu prinašajo koristi, in to ekonomske, tudi nam, kar seveda jasno dokazuje, da niso mišljeni zgolj za boljše življenje tamkajšnjih narodov. Na ta način je nemški predsednik vrgel grdo luč na vse nas, ker potemtakem s svojo vojaško navzočnostjo ne izvršujemo poslanstva miru in dobrih del, pač pa tako ali drugače pristajamo na vojno, ki traja že več kot sedem letin bo prav gotovo trajala še dolgo. In v tem je zlo svetohlinstva, da je večji del vsaj nemškega prebivalstva proti vojaškim posegom, ki so v teku, zato je treba o njih nenehno ustvarjati najsvetlejšo podobo, kar pa ne spremeni dejstva, da se vojna nadaljuje in da se mnogi z njo ne strinjajo. Svetohlinstvo tako preprečuje resnične mirovne pobude, ki so praktično zamrle, in neusmiljeno kaznuje vsakogar, ki bi si drznil oporekati oziroma bi govoril resnico. Svetohlinstvo je laž, ki zastruplja naše življenje.
Janez Povše
Seja izvršnega odbora SSO
Pod drobnogledom žgoče teme
S
e
Prejeli smo
Kdo določa "koristi" manjšine?
Vsi vemo, da brez denarja pač ne gre; to velja bodisi za posameznika bodisi za skupnost Slovenska narodno telo v Italiji, ravno zato, ker je jezikovna manjšina, bi namreč težko shajala brez primernih finančnih sredstev, do katerih ima sicer pravico iz enostavnega razloga, ker manjšino sestavljajo italijanski državljani. To pomeni, da manjšina sama prispeva k finančnemu prilivu državnega proračuna; manjšina sama je torej del države. Pravično je torej, da ji država povrne podporna sredstva. Če država tega ne stori in ji krati potrebno in pravšnjo mero prispevkov, je očitno, da manjšinska skupnost trpi bolj kot večina prebivalcev, zlasti v primežu krize, kakršno doživljamo dandanes. Prav zato so na državni in mednarodni ravni vzpostavili norme, ki ščitijo jezikovne manjšine. V Italiji to velja za Južne Tirolce, za francoske Valdostan-ce, za Slovence v Furlaniji Julijski krajini in za desetine drugih jezikovnih manjšin, prisotnih na polotoku.
Sedanja vlada s svojo dema-
goško politiko "češ, ne bomo segli v žepe Italijanov", sili v to, da državljani sami praznijo lastne žepe, da lahko kljubujejo vsakodnevnim potrebam, nad katere se je raznesla sekira varčevanja izdatkov.
Priča smo bili temu, kar se dogaja na vseh nivojih, od šolskega področja do zdravstva, od osnovnih potreb do delavskega vprašanja mladih... Kaže namreč, da velja danes geslo: "Naj se reši, kdor more". V tem klavrnem okolju trpijo vedno najšibkejši; slabše pa preti tistim, ki so krhkejši v okolju "manj močnih ".
V tem lazaretu preživelih je tudi naša predraga slovenska manjšina. Državni prispevek, ki ga določa zaščitni zakon 38/2001, je svojčas znašal 10 milijard lir; lani je politika varčevanja določala, da bo na petih milijonih evrov krčila petino prispevkov, isto je velja-
Slovenski izobraževalni konzorcij
Razpis program Ekstra in Multi za 1.2010-11
Slovenski izobraževalni konzorcij (Slov.I.K.) je na svoji spletni strani objavil razpis za programa, ki se bosta izvajala v šolskem letu 2010-2011. Prvi od teh programov, Multidisciplinarni program za kakovostno kadrovstvo, je namenjen univerzitetnim študentom, drugi - obšolski program Ekstra - pa dijakom višjih srednjih šol; ta program izvajata Slov.I.K. in Dijaški dom Simona Gregorčiča iz Gorice. Oba programa ponujata dodatno izobraževanje, ki dopolnjuje institucionalno študijsko pot. S tem pridobivajo mladi tečajniki nova znanja, ki smiselno zaokrožajo šolsko oz. univerzitetno izobrazbo, hkrati pa tudi poglabljajo teme, s katerimi so se že seznanili. Multidisciplinarni program predvideva 60 ur predavanj z različnih področij; približno polovica predavanj je s področja ekonomije, managementa, financ in podjetništva, druga polovica pa s področja zgodovine, sociologije, znanosti, komunikologije itd. Ob tem
lahko študenti brezplačno obiskujejo še program poslovne komunikacije v slovenskem in angleškem jeziku, tečaj račuanlništva, Discover Management Program na IEDC-Poslovni šoli Bled in opravljajo delovno prakso.
Po programu Ekstra pa so poleg popoldanskega organiziranega učenja predvideni še programi komunikacije v slovenskem in angleškem jeziku, tečaj računalništva in druge dejavnosti v času počitnic. Slov.I.K.-ovi programi se od lanskega leta izvajajo v prenovljenih prostorih KBcentra, kjer imajo študenti in dijaki na razpolago dve sodobno opremljeni predavalnici, študijsko sobo in računalniško sobo, primerno za individualni študij in raziskovalno delo. Nekatera predavanja, predvidena za Multidisciplinarni program, pa se izvajajo tudi v Trstu.
Celotno besedilo je objavljeno na spletni strani www. slovik. org, za informacije pa je na razpolago e-nabiralnik info@slovik.org.
lo letos. Vlada namerava prihodnje leto razpoloviti financiranje v višini več kot dveh
Foto JMP
milijonov evrov. Ni potrebno, da smo ekonomi: vsem je očitno, kaj taka situacija pomeni.
Slovenska manjšina, njene institucije, njeni krožki, časopisi, društva itd. razpolagajo z vedno revnejšimi bančnimi računi, ki so večkrat zaznamovani z dolgovi. Pravično in potrebno ter naravno je zato, da ravno osebe in družine tistih, ki se preživljajo s službo znotraj slovenskih institucij - slednje je kriza najbolj prizadela -pogledajo v lastne žepe in se vprašajo, kako se bo stvar iztekla v teh hudih časih. In ravno v tem je dejstvo! Slovenska manjšina mora varčevati; toda zato, da pride do varčevanja, je treba določiti prioritete, kar enostavno pomeni določiti, kdo mora preživeti in kdo ne; se pravi, kdo ima več ali manj pravice, da se udeleži že itak obubožanega obeda, ki ga sestavljajo obljubljeni ostanki državnih prispevkov iz Italije in Slovenije.
Zadeva bi bila enostavna, če bi se po padcu Jugoslavije nič ne
Program Ekstra
Dijaški dom S. Gregorčiča in Slov. I. K. skupaj za dijake višjih srednjih šol
Razpis, namenjen dijakom 1., 2. in 3. letnika višjih srednjih šol, je odprt do 27. avgusta
Ekstra je obšolski program, ki dijakom višjih srednjih šol ponuja možnost učenja, dodatnega in dopolnilnega izobraževanja, študijskega usmerjanja in druženja. Od dijakov, ki se vpišejo na program, se pričakujejo splošna razgledanost in kulturna osveščenost, zanimanje za aktualne teme, radovednost, želja po osebni in študijski uveljavitvi. Dejavnosti, ki so predvidene po programu, bodo potekale med šolskim letom od ponedeljka do petka v popoldanskem času med 14. in 18. uro. Najprej bodo dijaki obedovali v dijaškem domu, od 15. do 18. ure pa bodo v prostorih Slov.l.K.-a, kjer bodo lahko sami ali v skupini študirali ob pomoči tutorjev. V tem času bodo imeli dijaki možnost prostega izhoda iz prostorov Slov.l.K.-a in KBcentra, kar jim bo omogočalo, da opravljajo še druge popoldanske dejavnosti. Tutorji bodo dijakom nudili osnovno strokovno pomoč in jih usmerjali pri študiju.
V redne dejavnosti so vključeni še krajši tečaji poslovne komunikacije v slovenskem in angleškem jeziku ter računalništva. Glede na želje in potrebe dijakov bodo lahko med letom organizirane še individualne ali skupinske inštrukcije z različnih predmetnih področij, tečaji tujih jezikov s pripravo na mednarodne izpite, krožki s pripravo na tekmovanja in različne dejavnosti v času počitnic.
Na program se lahko vpišejo dijaki, ki so opravili 8-letno izobraževanje na osnovnih in nižjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji ter zaključni izpit na eni od nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji in ki so se vpisali na eno od višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji.
Za leto 2010-2011 je razpisanih osem vpisnih mest v prvem in osem vpisnih mest v drugem letniku programa. V prvi letnik programa se vpišejo dijaki, ki bodo v šolskem letu 2010-2011 obiskovali 1. razred višjih srednjih šol, v drugi letnik pa tisti, ki bodo obiskovali 2. ali 3. letnik teh šol.
Kandidati morajo izpolnjeno prijavnico z vso razpisno dokumentacijo oddati do 27.8.2010. Prijavnico s prilogami naj kandidati naslovijo na Slov. I. K., Korzo Verdi 51, 34170 Gorica s pripisom: PRIJAVNICA ZA VPIS NA PROGRAM EKSTRA - 1. LETNIK.
Vse informacije in razpisna dokumentacija so na spletni strani www.slovik.org.
spremenilo. Tedaj sredstev ni manjkalo, delila jih je ena sama roka po "subjektivnem" (ki je bil takrat in je še danes isti) kriteriju, ki se izraža v sloganu "koristmanjšine". Takratni bilo problemov v zvezi s porazdelitvijo: ta se je opirala na logiko koristi in priložnosti. To mišljenje so krojile slovenske institucije, ki so bile sorodne vladni "partiji" v Jugoslaviji in KPI v Italiji: te so same določale, kakšna naj bo ta "korist". Dejstvo pa je, da slovenska manjšina ni bila niti takrat politično, kulturno, ideološko, versko, gospodarsko homogena in zedinjena. Dejavniki, ki niso bili v skladu z omenjeno dominantno politično stranjo v Sloveniji, niso bili deležni niti mrvic. Danes se od vsepovsod venomer napada stagnacija, se pravi "status quo", ki je ostal isti od leta 1991, ko je namreč Slovenija odločila, da bi bilo bolj pravično in uravnovešeno dodeliti finančne prispevke slovenski skupnosti v Italiji na podlagi paritetne logike med obe najbolj reprezentativni organizaciji (med nekdanjo dominantno SKGZ - to je nekdanjo KPI in levico nasploh - ter nebogljeno SSO, ki so jo sestavljale sile katoliškega značaja). Danes, po skoraj dvajsetih letih, četudi bi bila taka porazdelitev sprejeta, se čedalje krepi nasprotovanje in krik
"sramote", češ da tak način porazdelitve sredstev ni več sprejemljiv. "Premisliti moramo sistem financiranja. Denar naj gre tistemu, ki ga najbolj potrebuje"! rjove, opredeljuje in argumentira predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Ali lahko tej trditvi nasprotujemo? Nikakor ne. Saj Pavšič ni edini, ki tako razmišlja. V imenu stare garde - naj omenim le enega - se oglaša Primož Možina, ki v Primorskem dnevniku z dne 6. maja brez dlak na jeziku ocenjuje: "Sodelovanje med osrednjima organizacijama (SKGZ / SSO) je na najnižji možni točki, tisti točki iz leta 1991, kar pomeni samomor. Zakaj pa ? Namreč zaradi nepravične porazdelitve finančnih sredstev". Ne bom se spuščal v posledično analizo povedanega, saj te besede še kako jasno izpričujejo nekdanje nevarno mnenje: če bi mi ukazovali (denar bi pripadal samo nam!), ne bi bilo več gospodarjev! Nekdo, Igor Pahor, predlaga celo neko avtoriteto "za strateški razvoj" manjšine, ki naj bi tudi z absolutno močjo (tudi s prisilno), udejanjila neki program. Kdo pa naj bi o tem programu odločal? Vse torej, le da ne bi sprejeli enostavnega dejstva: sodelovanje nikakor ne pomeni želje po oblastnosti.
/stran 8 Riccardo Ruttar
Multidisciplinarni program
Za kakovostno kadrovsko rast
Razpis, namenjen univerzitetnim študentom, je odprt do 15. septembra
Multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast je triletni ciklični obdiplomski študijski program. Vsak ciklus traja po eno šolsko leto, celoten ciklus programa se zaključi v treh letih.
Organizirane oblike študijskega dela, predvidene po programu, so predavanja, seminarji, delavnice, obiski podjetij in druge oblike dela. Te dejavnosti potekajo praviloma med študijskim letom ob sobotah zjutraj, v skupnem obsegu 60 ur.
Poleg tega so po programu za leto 2010-2011 predvidene še dodatne in dopolnilne dejavnosti: tečaj poslovne komunikacije v slovenskem jeziku, tečaj poslovne komunikacije v angleškem jeziku in tečaj računalništva, ki potekajo praviloma med študijskim letom ob petkih popoldne, ter obiskovanje Discover management programa na IEDC-Poslovni šoli Bled (9 dni v mesecu juliju) in delovna praksa.
Na program se lahko vpišejo študenti, ki so opravili maturo na eni od višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji po letu 2000, še niso dopolnili 30. leta starosti in so vpisani na kateri koli univerzitetni (dodiplomski, magistrski ali doktorski) študij.
Od študentov se pričakujejo splošna razgledanost in kulturna osveščenost, zanimanje za aktualne teme, radovednost, želja po osebni in poklicni uveljavitvi.
Za leto 2010-2011 je razpisanih petnajst vpisnih mest v vseh treh letnikih programa.
Kandidati morajo izpolnjeno prijavnico z vso razpisno dokumentacijo oddati do 15.9.2010. Prijavnico s prilogami naj kandidati naslovijo na Slov. I. K., Korzo Verdi 51, 34170 Gorica s pripisom: PRIJAVNICA ZA VPIS NA MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM - 1. LETNIK.
Študenti, ki so že obiskovali Multidisciplinarni program, morajo do 15. septembra potrditi vpis v višji (2. ali 3.) letnik.
Vse informacije in razpisna dokumentacija so na spletni strani www. slovik. org.
racmedia
Qlirapharl
ZKB G
KPOTRNI DT
TRINKO
Sl<gZ
TRŽAŠKA
T I C A
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA
Sklad I
DOR
RDOČ
Doberdo e Savogna Doberdob in Sovodnje
ONLUS
ZADRUZNA BANKA
mr Dijaški dom
Jadranska Finančna Družba d.o.o. Societa Finanziaria Adriatica s.r.l
Simon Gregorčič
A D FORMANDUM
impresa sociale • socialno podjetje
Im
ERVIS
cogeco
Immobiliare
School of Management
KMFCKA UNIPOL
IMTlEAuI\/\ assicurazioni
moex
nvest
associazione agncolton
A Schoolivith a \ieu
.ZVEZA
10. junija 2010
Kristjani in družba
Nagovor v pripravo na Slovenski evharistični kongres
Praznovanje nedelje, glavni sad kongresa
Dragi bratje in sestre! Glavni in trajni sad Slovenskega evharističnega kongresa, ki je pred nami, naj bi bil ta, da se v svojem osebnem in skupnem življenju začnemo zavestno zavzemati za praznovanje nedelje. Ko namreč z zaskrbljenostjo ugotavljamo naraščajoče propadanje družin in vse večje razsulo v družbi, vidimo, da je pot rešitve iz te krize bistveno v tem, da se oklenemo vstalega Kristusa, ki nam daje čutiti svojo rešilno navzočnost še posebej na svoj dan, na nedeljo, ko gre z nami kot skrivnostni Sopotnik skozi nedeljske ure kakor z učencema na poti v Emavs, da se nam razodene kot Živi ob lomljenju kruha pri nedeljski sveti maši. Rešitev družin in župnij je v zavestnem zavzemanju za praznovanje nedelje, ki je vse od apostolskih časov tedenska Velika noč, središče krščanske vere in zato tudi duša vseh drugih dni v tednu: napolnjuje jo navzočnost vstalega Kristusa. Zavzetost za praznovanje nedelje je zelo pri srcu sedanjemu papežu Benediktu XVI., saj se vsa njegova duhovnost in apostolsko delovanje v duhu svete evharistije navdihuje ob navzočnosti vstalega Gospoda, ki prinaša veselje. To veselje vedno znova poudarja. Posebni in trajni navdih za pobudo k obnovljenemu praznovanju nedelje v Sloveniji pa izvira tudi iz apostolskega pisma papeža Janeza Pavla II. "Gospodov dan", v njegovi preroški viziji: tedensko praznovanje Gospodovega dne omogoča župnijskemu občestvu in posameznim vernikom živo srečanje z vstalim Jezusom in prenovljeno življenje iz njega! Takole je zapisal:
"Nedelja je v središču krščanskega življenja. Vse od začetka svojega papeževanja neutrudno ponavljam: 'Ne bojte se! Odprite vrata Kristusu, na stežaj jih odprite'! V tem smislu danes vabim vse, naj znova odkrijejo nedeljo: Ne bojte se dati svojega časa Kristusu! Da, odprimo svoj čas Kristusu, da ga bo mogel presvetliti in mu dati pravo smer. On pozna skrivnost časa in skrivnost večnosti in nam izroča 'svoj dan', ki je vedno nov dar njegove ljubezni. Vnovično odkritje tega dne je milost, ki jo je treba izprositi, da bi mogli v polnosti uresničevati zahteve, ki izhajajo iz vere, in dati oprijemljiv odgovor na najbolj notranja in resnična hrepe-
nenja, ki jih nosi v sebi vsak človek. Čas, ki ga dajemo Kristusu, ni nikoli izgubljen čas, ampak je pridobljen čas v prid globoko segajočega počlovečenja naših medsebojnih odnosov in našega življenja". Zavzemajmo se torej za prazno-
dan, kakor nekoč onadva učenca, tudi mi pohitimo k bratom in sestram in jim na ta dan oznanimo veseli dogodek, da je Gospod res živ in da je z nami. Nedelja je dan hvaležnosti za prvo stvarjenje in dan zahvale za novo stvarjenje. Je dan praz-
vanje Gospodovega dne! Nedelja je dan vstalega Gospoda, tedenska Velika noč in duša vseh dni v tednu. Na ta dan Jezus vedno znova stopa med nas, svoje učence, nam govori svoj "Ne bojte se"! v naše tesnobe in strahove, nam prinaša svoje veselje in svoj mir. Na ta dan, kakor na prve Binkošti, v naša srca vedno znova razliva Svetega Duha, ki nas edini more prenoviti in usposobiti za to, da drugim postanemo luč.
Vse to se dogaja pri nedeljski sveti maši. To ni dolgočasen obred, spominjanje nečesa, kar je zdavnaj minilo: to je skrivnostna navzočnost Vstalega, ki se nam pridružuje na poti naših razočaranj in skrbi, nas nagovarja s svojo besedo, razblinja našo temo in se nam vedno znova ob lomljenju kruha razodeva v čudoviti skrivnosti svojega poveličanega obličja. Vsako nedeljo nas vabi, da v njegovo daritev ljubezni, ki jo v Svetem Duhu daruje Očetu, položimo svoje srce, vse svoje življenje in postanemo v skrivnosti svetega obhajila eno z njim, ki nas spreminja vase, da moremo iziti iz ječe svojega individualizma in v ljubezni iti bratom in sestram naproti, zlasti osamljenim in trpečim. Nedeljska sveta maša je eno samo veselje vstalega Gospoda, in to ne glede na dobo cerkvenega leta. Vstali Kristus je vedno z nami, tudi za Advent ali Božič. Kakor nekoč je tudi danes vstali Jezus z nami na poti v naš Emavs, on se nam razodeva in on pričakuje, da prav ta
novanja. Kdor je v nedeljo res s srcem pri sveti maši, ta ne bo med mašo gledal na uro, v želji, da bi se čim prej tolažil s televizorjem ali s čim drugim, kar ne spada v nedeljo, ampak bo rad praznoval Gospodov dan v prisrčnem in veselem druženju z brati in sestrami, v župniji, doma in povsod, kamor gre na obisk. Se na misel mu ne bo prišlo, da bo Gospodovo in svoje veselje skrunil z delav-niškim obnašanjem, ampak bo slavil Stvarnika, ko na dan svojega počitka hodi skozi naravo in se zahvaljuje Stvarniku za življenje in tolike dobrote. Kristusu pa se bomo odprli in mu omogočili vstop, če mu bomo dali ves svoj nedeljski čas! Kristus nas vabi, da mu že v soboto zvečer, na samem začetku, odpremo vrata nedelje in mu omogočimo, da s svojo navzočnostjo napolni vse ure. Včasih so na kmetih ob sobotnem popoldanskem zvonjenju, ki je najavilo praznovanje nedelje, pometli dvorišče, uredili hišo, okrasili bogkov kot, prižgali svečo in se z molitvijo in lepo pesmijo uglasili na praznovanje.
Ne gre torej le za tisto uro, ko sem pri nedeljski sveti maši, ki je sicer seveda središče nedelje, ampak za vse ure! Praznujemo namreč Gospodov dan in ne Gospodovo uro! Če dam Kristusu svoj čas, je to zame pridobljen čas, ker je že od samega začetka blagoslovljen in posvečen z njegovo navzočnostjo. Ali ni morda res, da smo Jezusu ukradli njegov čas in da mu ga
moramo pravzaprav vrniti? Če mu svojega časa ne damo, postane nedelja za nas prazen čas, ki ga bom skušal zatrpati z vsemi možnimi nadomestki. Vendar vsa praznovanja, in vsi "žu-ri" našega konca tedna, vikenda, ne morejo nadomestiti tega "Božjega dne", se pravi praz-niškega dne, ki ga je naredil Gospod!
Morda bo kdo dejal: saj nihče v moji družini noče praznovati nedelje in še k nedeljski maši ne hodi! Prav to je razlog, da tembolj ti praznuješ, se veseliš! Vse se začne pri osebni odločitvi! In vztrajati je treba v osebnem praznovanju, v veselju in ljubezni, tako da se polagoma začne v družini topiti led verske brezbrižnosti. Z očitki nikamor ne pridemo, druge lahko le obzirno povabimo in damo dober zgled. In če kdo vpraša, kako torej praznovati nedeljo, je nasvet tale:
Hodi pogosto k sveti spovedi: Gospodov dan praznuješ lahko le s čistim srcem! Vstopi v praznovanje nedelje z živo vero v navzočega Jezusa že na njen predvečer, v soboto. Naj se pokaže to tudi v zunanji pripravi. Ne skruni sobotnega vstopa v nedeljo z gledanjem praznih televizijskih oddaj! Preberi nedeljsko Božj o besedo in j o ohrani v mislih, zlasti evangelij. Prosi Jezusa, naj ti razlaga Božjo besedo. V Jezusovi navzočnosti zaspi in z njim se veseli v nedeljskem jutru. Ves dan si za nobeno ceno ne pusti vzeti veselja. Ne skruni nedelje z delom! V povezanosti z župnijskim občestvom notranje sodeluj pri sveti maši. Jezus ti govori: "Srca vseh članov tvoje družine, zlasti tistih, ki nočejo k sveti maši, potopi v neskončno Božje usmiljenje in prepusti meni njihovo zveličanje" ! Bodi odprt do vseh in vse srečuj v ljubezni. Doma si prizadevaj za veselje, prijaznost, mir in dobroto in domačnost. Z Jezusom vztrajaj v ljubezni. Ne načenjaj težkih pogovorov: nedelja je dan veselja! O čem lepem in spodbudnem se pogovarjaj. Raje poslušaj in nikar ne pridigaj! Prepevaj verske ali druge domače pesmi! Če nihče s teboj ne praznuje, praznuj ti v imenu vseh! Obišči trpečega, osamljenega in ga razveseli z dejanjem ljubezni. Najdi si čas za molitev, za Božjo besedo, za poglobitev. Spočij se, pojdi v Božje stvarstvo, slavi Stvarnika in se mu zahvaljuj. Povezuj se z drugimi, ki želijo praznovati Gospodov dan. Pridobivaj druge za praznovanje, tudi bolne, in z njimi praznuj nedeljsko popoldne! Skleni nedeljo v zbranosti in hvaležnosti. Naj nam Mati Marija pomaga, da bomo praznovali dan veselja njenega Sina. "Rešujmo nedeljo in nedelja bo rešila nas"!
p. Tomaž Podobnik
Bogat radijski program tudi pred dogodkom
Radio Ognjišče bo v živo predvajal SEK
V nedeljo, 13. maja, bo potekal največji dogodek za Cerkev na Slovenskem v letu 2010. Leto evharistične prenove bo svoj vrhunec doseglo na Slovenskem evharističnem kongresu, ki bo okronan s slovesnostjo beatifikacije mučenca Alojzija Grozdeta. Program Radia Ognjišče bodo v celoti prilagodili temu dogodku. Že od 10. junija dalje bo radio spremljal romanje Milostne podobe Marije Pomagaj z Brezij na kongres in beatifikacijo.
Oglašali se bodo iz devetih župnij, kjer se bo podoba ustavila, neposredno prenašali različne oblike pobožnosti in nagovore slovenskih škofov. Prenose bodo podkrepili še s posebnimi javljanji, pogovori in glasbo.
Tudi na spletni strani bodo ljudje lahko spremljali dogajanje z zapisi, fotografijami in video posnetki.
V nedeljo, 13. junija, se bo radijski prenos iz Celja začel ob 6. uri. Ob 9. uri se bo začel uvodni program na stadionu. Ta bo s pomočjo pesmi in pričevanj udeležence uvedel v sveto mašo, ki bo osrednji dogodek evharističnega kongresa. Pod vodstvom Tadeja Sadarja se bodo predstavili glasbeniki in pevci, ki bodo izvajali sodobne ritmično duhovne skladbe. Program bosta povezovala voditelja Radia Ognjišče Nataša Ličen in Matjaž Merljak. V uvodnem programu bomo lahko prisluhnili trem kratkim pričevanjem. V drugi uri programa pa bo sledilo osrednje pričevanje slovenskega misijonarja z Madagaskarja Pedra Opeke, ki bo spregovoril o tem, kaj mu pomeni evharistija.
Ob 11. uri se bo začela sveta maša. Bogoslužje bo ob prisotnosti mnogih duhovnikov, redovnikov in škofov vodil vatikanski državni tajnik kardinal Tarciso Berto-ne. Posebnost bogoslužja bo predvidena beatifikacija mučenca, božjega služabnika Alojzija Grozdeta. Obred razglasitve bo sledil mašnemu delu, ki se imenuje Gospod, usmili se. Pred papeževega odposlanca bo stopil novo-
radio ognjišče
meški škof msgr.
Andrej Glavan, z njim pa še postula-tor postopka Igor Luzar in njegov namestnik prelat Franci Vrhunc. Sledilo bo branje Grozdetovega kratkega življenjepisa s prošnjo, da ga voditelj bogoslužja povzdigne med blažene. Kardinal Berto-ne bo prebral besedilo razglasitve za blaženega. Med pesmijo bodo verniki v procesiji prinesli k podobi novega blaženega mučenca njegove relikvije, rože in sveče. Po končanem prenosu in odpeti pesmi se bo škof Glavan zahvalil papeževemu odposlancu za opravljeno beatifikacijo. Pri bogoslužju bo sodeloval več kot 1300-članski pevski zbor, sestavljen iz 35 zborov iz vseh škofij, ob spremljavi Orkestra slovenske policije. V primeru večje udeležbe od načrtovane (sedišč bo za približno 24 tisoč ljudi) bodo tudi pred stadionom pripravljeni veliki ekrani in zvočniki. Televizijski prenos bo na 1. programu TV SLO od 10:55 do 12:50.
Slovesen konec šmarnic pri sv. Ivanu
V ponedeljek, 31. maja, so se tudi v cerkvi sv. Ivana v Gorici, kjer se v Slovenskem pastoralnem središču zbirajo slovenski verniki, končale šmarnice, lepa pobožnost v čast Devici Mariji, kateri je posvečen najlepši mesec v letu, maj, kose narava čudovito razbohoti in nasuje pisanega cvetja, zdi se, da prav na čast Brezmadežni. Mašno daritev in šmarnice je tudi zadnji dan, kot vse ostale dni, vodil msgr. Cvetko Žbogar, šmarnično branje in berilo sta prebrali učiteljica Nevia Žerjal in prof. Mirjam Bratina. Ljudsko petje je na harmonij spremljal Herman Srebrnič iz Števerjana, ki kljub več kot osemdesetim pomladim še igra in prepeva v naših cerkvah. Litanije Matere Božje, slovesen blagoslov z Najsvetejšim in zahvalna pesem so sklenili praznično bogoslužje, h kateremu je prišlo nekaj več vernikov kot ostale šmarnične dni. Nekaj je bilo tudi otrok, seveda še zdaleč ne toliko, kolikor se nas je v daljnih 60. letih trlo pred oltarjem, da so nas včasih morali utišati, in smo se veselili in vneto šteli, kolikokrat smo bili pri šmarnicah, da bi na koncu bili deležni svete podobice. Tempora mutantur et nos mutamur in illis, časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi, so modro ugotavljali že Latinci! / IK
KAMENINE
1. Kamen spotike (lithosproskdmmatos): “Glejte, polagam na Sionu kamen spotike in skalo pohujšanja; in kdor vanj veruje, ne bo osramočen" (Rim 9,33). Pomen: Kamen spotike je pravičnost iz postave namesto pravičnosti iz vere.
2. Skala pohujšanja (petra skandalou): “Spotaknili so se ob kamen spotike, kakor je pisano: 'Glejte, polagam na Sionu kamen spotike in skalo pohujšanja; in kdor vanj veruje, ne bo osramočen'" (Rim 9,33). Pomen: spotika je korenika, ki štrli iz tal na gladki stezi; spotika je ovira, ki je po mnenju spotakljivca ne bi smelo biti.
3. Skala (petra): “In vsi so pili isto duhovno pijačo: pili so namreč iz duhovne skale, ki jih je spremljala, skala pa je bil Kristus" (1 Kor 10,4).
4. Vogelni kamen (6 lithos akrogonialos): "Torej niste več tujci in priseljenci, marveč sodržavljani svetih in domačini Božji, zidani na temelju apostolov in prerokov, in glavni vogel-
ni kamen je sam Kristus Jezus, na katerem vsa stavba skladno raste v svet tempelj v Gospodu, v katerega se tudi vi vzidavate v Božje bivališče v Duhu" (Ef 2,19-22).
LOV
1. Zanka (brohos): "To pa govorim v vašo korist, ne zato, da bi na vas vrgel zanko, temveč da bi bilo za vas lepo in bi bili pri Gospodu trajno in brez raztresenosti" (1 Kor 7,35).
2. Zver (therlon): "Če sem se po človeško v Efezu boril z zvermi, kakšno korist imam? Če mrtvi ne vstajajo, 'jejmo in pijmo, kajti jutri bomo umrli'"! (1 Kor 15,32).
"Krečani so vedno lažnivi, hude zveri, leni tre-
buhi" (1 Tit 1,12); Epime-nid s Knososa, 6. stoletje pred Kristusom.
3.	Plen (arpagmos): "Čeprav je bil namreč v Božji podobi, ni imel za plen, da je enak Bogu, ampak je sam sebe izničil, podobo hlapca vzel nase, postal podoben ljudem in bil po zunanjosti kakor človek" (Flp 2,6-7).
OBLEKA
1.	Madež ali guba (spllos, rytls): "Možje, ljubite svoje žene, kakor je tudi Kristus ljubil Cerkev in sam sebe zanjo dal, da bi jo v vodni kopeli z besedo očistil in jo posvetil; da bi napravil sam sebi slavno Cerkev, ki bi ne imela madeža ali gube ali kaj podobnega, ampak da bi bila sveta in brezmadežna" (Ef5,25-27).
2. Krona (stefanos): "Zato, moji ljubi, dragi bratje, moje veselje in moja krona, tako bodite trdni v Gospodu, preljubi"! (Flp 4,1). Pomeni: okras in ponos.
3. Obleka (endyma): "Nelažite drug drugemu, ker ste slekli starega človeka z njegovimi deli in oblekli novega, ki se obnavlja k spoznanju, po podobi njega, ki ga je ustvaril" (Kol 3,9-10). Pomeni: obleka varuje in krasi, znamenje zaščite in dostojanstva.
“Oblecite si torej kakor izvoljenci Božji, sveti in ljubljeni, prisrčno usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, milobo, potrpežljivost; prenašajte drug drugega in si odpuščajte, če kdo ima na kom kaj grajati; kakor je Gospod vam odpustil, tako tudi vi; na vse to pa oblecite ljubezen, ki je vez popolnosti" (Kol 3,12-14).
4. Venec (stefanos): "Kajti kdo je naše upanje ali veselje ali častni venec? Ali ne tudi vi pred našim Gospodom Jezusovem ob njegovem prihodu. Vi ste namreč naša slava in naše veselje" (1 Tes 2,19-20). Pomeni: venec je znamenje zmage.
CHIESA CATTOLICA
Italija, podpora duhovnikom
Piancastagnaio (Siena), obnova cerkve
Uganda, bolnišnica Svete Marije
Rim, pomoč za brezdomce
S tvojim obrazcem CUD lahko sodeluješ pri izbiri osmih tisočink tudi če ti ni potrebno predložiti davčne napovedi. Zadostuje dvakratni podpis kartice, ki je priložena CUD-u: v razdelku “Chiesa cattolica” ter spodaj, v prostor za “Firma”. Nato kartico oddajte na pošti v zaprti beli kuverti, na katero napišete priimek, ime, davčno številko ter besedilo: “Scelta per la destinazione delTotto e del cinque per mille deirirpef”.
DESTINAZIONE DELLOTTO PER MILLE DELL IRPEF |
   Chiesa cattolica
Za dodatne informacije pokličite na brezplačno telefonsko številko 800.348.348. feddit^o sli^modeiio^cuD
Z OSMIMI TISOČINKAMI KATOLIŠKI CERKVI STE NAREDILI VELIKO ZA MNOGE
TUDI LETOS LAHKO POLEG OSMIH TISOČINK IZBERETE TUDI NAMEN PETIH TISOČINK. DAVKOPLAČEVALEC SE LAHKO S SVOJIM PODPISOM IZRAZI O NAMENU OSMIH IN PETIH TISOČINK, SAJ SE PODPISA NE IZKLJUČUJETA. OBA PODPISA NE POVZROČATA DAVKOPLAČEVALCU NOBENIH DODATNIH STROŠKOV.
	M ,y
ZC *# 1	
> ^ ^ m \	
	
	
X	
C.E.I. Conferenza Episcopale Italiana
www.8xmille.it
10. junija 2010
Kratke
Deset let Sončnice
Vodstvo Skupnosti družin Sončnica vabi člane in prijatelje na praznovanje ob 10. obletnici ustanovitve skupnosti iz Gorice, ki bo potekalo v soboto, 19. junija, v Močnikovem domu v Gorici (pri cerkvi sv. Ivana v Gorici). Program: ob 17. uri zbiranje udeležencev srečanja; ob 18. uri pozdravni nagovori in prikaz desetletnega razvejenega delovanja društva ob predvajanju fotografij (avdiovizualna razstava); ob 19. uri zahvalna maša v cerkvi sv. Ivana v Gorici. Sledilo bo družabno prijateljsko srečanje v prostorih Močnikovega doma ob prigrizku in zdravici (pikniku). Prireditelji prosijo, da zainteresirani potrdijo udeležbo odbornikom društva.
100-letnica rojstva g. Stanislava Žerjala
Sredi tega meseca mineva sto let od rojstva duhovnika Stanislava Žerjala. Bodisi kot duhovnik kakor tudi kot razgledan izobraženec je imel precej razgibano življenje, v katerem sije nabiral bogate izkušnje, ki jih je znal drugim tudi slikovito posredovati.
Rodil seje na Brjah pri Braniku na Vipavskem. Klasično gimnazijo in teološke študije je dokončal v Ljubljani, kjer je bil tudi posvečen v duhovnika. Najprej je nekaj časa služboval v ljubljanski, nato pa v goriški škofiji. Po končani 2. svetovni vojni je deset let poučeval na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem ter obenem pomagal v dušnem pastirstvu. Duhovniško službo je nadaljeval v Gabrjah na Goriškem in v Šempolaju. Zadnjih dvajset let življenja (umrl je leta 2002) pa je kot upokojenec živel v Gorici in zavzeto sledil dogajanju v naši skupnosti.
Kot duhovnik je bil Stanislav Žerjal premočrten. Ni se bal izreči odkritih besed na račun vsakogar, ki je v taki ali drugačni obliki napadal versko prepričanje ljudi in Cerkev kot ustanovo. Odločno je tudi zagovarjal narodnostne pravice. Zato je odklanjal tako fašizem kakor tudi komunizem. Kot profesor latinščine je bil primerno zahteven, a vseskozi pravičen. Pri poučevanju zgodovine pa je dijakom vlival narodno zavest in ponos ter jih navduševal nad slovensko preteklostjo. Več let je tja do svojega skoraj devetdesetega leta med drugim aktivno posegal v razpravo na študijskih dnevih v Dragi in vsakokrat sprožal zanimiva vprašanja. / (mab)
Zadnja predstava abonmajske sezone SSG v Gorici
Kljub temu da se je začela zelo pozno, je letošnja sezona Slovenskega stalnega gledališča tudi goriškim abonentom, od polovice marca do junija, ponudila v vpogled pet zanimivih predstav različnih vsebin in žanrskih odtenkov. Žal pa je bil obisk publike nezadosten. Gledalce, ki so se oddaljili od gledališča, je pač zelo težko, tudi z dobrimi uprizoritvami, spet navdušiti za dramsko umetnost in jih priklicati v naše kulturne hrame. Tudi zadnjo predstavo v abonmaju, slovensko praizvedbo štirih komedij, ki jih je spisal sodobni angleški avtor Peter Quilter, v slovenski jezik pa jih je sočno prelila Breda Biščak, sije v torek, 1. junija, v goriškem Kulturnem domu ogledalo bolj malo gledalcev. Škoda! Predstavo, stkano iz štirih enodejank z romantičnim pridihom in zelo življenjsko vsebino, je všečno, domiselno in natančno zrežiral Mariborčan Matjaž Latin, izvajala pa sta jo dolgoletna člana Slovenskega stalnega gledališča, Maja Blagovič in Vladimir Jurc, ki sta na svoji umetniški poti ustvarila več dovršenih likov. Svojo odrsko izkušenost in zrelost sta pokazala s posrečeno in učinkovito levitvijo v štiri značajsko in po videzu ter vedenju povsem različne osebe, ki nastopajo v kratkih enodejankah, v katerih je v duhovitem slogu
prikazan odnos med moškim in žensko v današnji družbi, kakor ga je možno razbrati iz različnih in presenetljivih nians in danih primerov ter situacij. Vse to so imenitno znali izkoristiti režiser Latin in igralca Blagovičeva ter Jurc, ki so z drugimi sooblikovalci predstave izdelali dinamičen prikaz štirih prizorov, domiselno povezanih v celoto, in pri tem doživeli odobravanje kritike in občinstva, ki jim je tudi na goriški ponovitvi iz srca namenilo dolgotrajen, prisrčen aplavz. / IK
Bertiolo / Deveti natečaj pihalnih orkestrov
V kraju Bertiolo v videmski pokrajini je nedavno devetič potekal natečaj, namenjen pihalnim orkestrom iz širšega prostora; prirejajo ga vsaki dve leti. Od petka do nedelje se je na odru domačega avditorija zvrstilo 16 sestavov iz raznih italijanskih dežel, ob njih tudi nemška skupina in pihalni orkester iz Tolmina. Natečaja v Bertiolu seje udeležil tudi pihalni orkester iz Ronk, ki ga vodi goriški rojak Patrick Quaggiato. Natečaj prireja domače glasbeno društvo Filarmonica la Prime Lus, kije bilo ustanovljeno leta 1812; vsaka skupina mora izvajati tudi obvezno skladbo, žirijo pa sestavlja pet članov s predsednikom, ki prihaja iz Belgije. Ocenjevalce so tokrat prepričali Tolminci, ki so letošnji zmagovalci, medtem ko je ronški orkester zasedel drugo mesto.
Memorial bratov Špacapan
Od 7. do 11. junija poteka v priredbi Športnega združenja Olympia tradicionalni, letos tretji, Memorial bratov Špacapan. Od ponedeljka do petka poteka turnir moške odbojke na igrišču ob telovadnici na Drevoredu 20. septembra. Devet prijavljenih ekipje porazdeljenih v tri skupine. Tekme se začenjajo ob 19.45. Finale za tretje mesto bo na sporedu v petek ob 19.45, sledi finale za prvo mesto.
V nedeljo, 13. junija, se bodo v telovadnici pomerile štiri ekipe (Olym-pia, selekcija U16 FJK, OK Vežica Rijeka - HR, OK Triglav Kranj - SLO). Polfinalna tekma se bo začela ob 10. uri, finale pa od 16. ure dalje.
r "if.ir 1’ -" j..!.
^ • v-|	NOVI
Gonska	glas
Podeljevanje bralnih značk šolarjem goriškega ravnateljstva
Trikratni hura za vse pridne bralce!
V veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž je v petek, 4. junija, odmevalo veselo čebljanje učencev iz goriškega ravnateljstva, ki obsega OŠ O. Zupančič iz Gorice, OŠ F. Erjavec iz Standreža, OŠ J. Abram iz Pevme, OŠ A. Gradnik iz Štev-erjana in OŠ L.
Zorzut s Plešivega.
Šolarji so se, že počitniško razpoloženi, s svojimi učitelji in po-dravnateljico Franko Padovan, zbrali, da bi v sproščujočem vzdušju prejeli bralne značke za posamezne razrede, ki so jih nato v prejšnjih dneh učiteljice in učitelji	na
posameznih šolah porazdelili med učence. Na oder k učiteljici Barbari Rustja, ki je na sproščen način in s spodbujajočim pristopom povezovala jutranjo prireditev, stopili poleg predstavnikov razredov, tudi su-perbralci, učenci, ki so v tem šolskem letu prebrali res veliko knjig; bilo jih je kar precej: 2 iz OS Zorzut, 7 iz OŠ Gradnik, 5 iz OŠ Abram, 10 iz OŠ Župančič, 9 iz OŠ Erjavec. Ti so iz rok Mance Perko, predstavnice Društva Bralna značka, prejeli priznanje in torbico, v katero bodo lahko dali kako knjigo in z njo veselo odšli
co... skratka, prepuščati se poetičnemu doživljanju otroštva, kakor ga je opisal Otona Župančiča, ki je s svojim Cicibanom osrečil že nešteto generacij slovenskih otrok, pri tem pa se še nista izpeli vsebina in melodija njegovih očarljivih rim. Spevnost Župančičevih stihov je avtor glasbe Mirko Vuksanovič predstavil v sodobnih, tudi raperskih ritmih, ki so še posebno vžgali. Predstava sama, prepojena z Župančičevimi stihi, njen hitri ritem, živahno izvajanje igralcev pred scenskim zaslonom in za njim, porisanim z velikimi večbarvnimi marjeticami (scena: Peter Furlan), so spodbudili šolarje, da so se spontano vključili v igro, s svojimi glasovi podkrepili pesmico o zmaju, ki se dviga visoko in zvedavo gleda naokrog, in sploh radostno razpoloženi spremljali igro in na koncu zadovoljni zaploskali izvajalcema. Začetek in konec prireditve je ožigosala himna bralne značke, šolarjem priljubljena pesmica Dežela branja.
Iva Koršič
na počitnice. Nad petdeset učencev iz vseh petih šol pa se je veselilo knjig, ki jim jih je naklonila sreča ob bralnem žrebu; knjige je poleg ravnateljstva goriške večstopenjske šole podarila Goriška Mohorjeva družba. Podelitve nagrad je spremljala
prof. Andreja Duhovnik, pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji z Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, ki ob šolskem ministrstvu poleg Društva Bralna značka finančno podpira bralno kulturo v naših šolah.
Vsa prireditev je potekala sproščeno, prežarjena z zimzelenimi pesmicami velikega mojstra pisanja otroških stihov Oton Župančič. Prav iz pesmic, ki opevajo junaka Cicibana in otroški svet, je umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča, režiser Pri-
mož Bebler, pod naslovom Ciciban stkal zelo živahno, razigrano, dinamično predstavo, ki sta jo z otroško prisrčnostjo, zvedavostjo, pa tudi dobrohotno nagajivostjo in dobrodušnostjo uprizorila člana SSG Primož Forte in Romeo Grebenšek (premiera je
bila v letošnjem marcu v tržaškem Kulturnem domu). Mikavno in prepričljivo sta se preobrazila v mala neugnana in radovedna sodobna Cicibana, ki sede na klopci med šumi današnjega časa, brnenjem avtomobilov, motorjev itd. znata še prisluhniti peketanju konjskih kopit, se čuditi pismu s pečatom zamorskega kralja, sočustvovati z žabicami, ki težko čakajo blagodejnega dežja, živahno mahati zmaju v pozdrav in se veseliti njegovega leta po sinjem nebu, poslušati zvonjenje zvonov, pogovarjati se s čebeli-
Koncert Pevske skupine Musicum v Gradišču
Briljanten nastop goriških fantov
Po nekaj mesecih se je Pevska skupina Musicum, ki je lani jeseni slavila 10-letni-co ustanovitve in delovanja, spet pojavila s samostojnim koncertom, tokrat kot gostja stolne cerkve v Gradišču ob Soči, kjer je v pripravi na praznik sv. Antona nastopila z bogatim in raznolikim sporedom sakralnih skladb v soboto, 5. junija.
Kot je bilo napovedano, je skupina tokrat nastopila v novi zasedbi. Po desetih letih je Musicum zapustil eden njegovih ustanovnih članov, Bogdan Pod-veršič. Zadnjič je z njimi zapel na božičnem koncertu v goriški stolnici. Njegovo mesto je nato prevzel 25-letni Patrik Markič, dober in soliden pevec, ki že več
časa poje v Šempetru in Štan-drežu. Kot je dokazal na svojem krstnem nastopu z goriško pevsko skupino prejšnjo soboto, se je odlično "ulovil" s stilom in duhom Musicumovcev.
V starodavni cerkvi svetih Petra in Pavla, ki je zelo hvaležna za tovrstne prireditve, je navzoče pozdravil župnik Maurizio Qualizza. O goriških fantih je povedal, da s svojim žlahtnim petjem znajo nagovarjati srce ljudi. Ob začetku obeh delov koncerta je prebral krajša odlomka br. Giovannija Rigaldija iz 14. stol. o zadnjih trenutkih velikega svetnika iz Padove. V prvem delu večera je Musicum zapel anglosaško balado anonimnega skladatelja, tri motete Ja-
cobusa Gallusa, šestglasni motet renesančnega avtorja VVilliama Byrda in triglasni Pater noster sodobnega tržaškega skladatelja Stefana Sacherja. Ze prvi zvoki so presenetili poslušalce, ki skupine morda niso poznali. V drugem delu so prišli na vrsto latinska Ave Maria Vinka Vodopivca, sodobnejši motet Stanka Jericija O Maria in štiri črnske duhovne v različnih priredbah (Nobody knows,
Deep river, Down to the river to pray in Go teli it on the moun-tain). Matija, David, Patrik, Bernard, Aljaž in Rok so - skupaj, pa tudi v posameznih solističnih vlogah - dokazali še en korak več v rasti in zrelosti sestava; pesmi različnih avtorjev in slogov, renesančne, spiritualse ali skladbe, zgrajene v sodobnejših tonalitetah, so peli, kot bi bili en sam mož, kot bi imeli skupen utrip.
SCGV Komel
Glasbeni mozaik bo spet zaživel v soboto
Osrednja šolska prireditev v okviru letošnjih Snovanj bo v soboto, 12. junija, ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž.
Glasbeni mozaik bodo oblikovali izbrani učenci različnih oddelkov. Na programu so skladbe za solistična glasbila in instrumentalne skupine. Zaplesale bodo tudi učenke baletnega tečaja. Kot gost bo zapel Čezmejni goriški maldinski zbor Primož Trubar pod vodstvom Davida Bandlja.
SCGV KOMEL
| Snovanja 2010 najazbinah
Začele so se glasbene
pravljice v Brdih
P!
kresneto lep dan" je naslov pravljice, ki je v soboto, 5. junija popoldne, zbrala na domačiji Aleša Komjanca na Jazbinah gručo otrok, učencev Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Na programu je bila prva od prireditev, ki jih ponujajo letošnja Snovanja z naslovom Pravljice v Brdih. Kot v pravljici je bil dan zares lep, pravi pomladni dan, da je bilo na kmečki domačiji sredi zelenih gričev prav prijetno. Otroke in tudi starše je v pravljični svet povedla igralka Majda Zavadlav, ki je pripovedovala pravljico o psičku Runeju. Psiček je brezupno iskal slastno kost in prosil za pomoč tudi prijateljske živalice. Otroci so se aktivno vključevali v dogajanje in spremljali psičke s svojimi pesmimi. Program so naštudirali med šolskim letom pri tečaju Do Mi Sol pod vodstvom Michele De Castro, kateri je prišla na pomoč Barbara Corbatto. Goriškim pevcem so se
pridružili otroci štandreškega zbora in njihova mentorica Alessandra Schettino. Kot vse pravljice se je tudi ta srečno končala. Psiček je prišel do svoje kosti, za sodelujoče pa so gostitelji pripravili lepo presenečenje: veliko in dobro torto ter druge domače dobrote. Za starše tudi zlato-rumeno pijačo iz domače kleti. Praznik se je nadaljeval ob ogledu domačije in pravih domačih živali: prava redkost, da so otroci pravljična bitja spoznali tudi v živo. Pogovarjali so se in igrali s kokošmi, račkami, gosmi, prašičkom... Res veselo, zabavno in poučno.
PD STANDREZ
| Gledališče pod zvezdami
Uvodna bleščeča komedijska večera
Topel večer je v soboto, 5. junija, zaželel dobrodošlico četrti izvedbi niza predstav ljubiteljskih gledaliških skupin s čarobnim naslovom Gledališče pod zvezdami. Vsako drugo leto - ko ni na sporedu mavhinj-skega gledališkega festivala - ga prireja Prosvetno društvo Štan-drež, ki s svojo celoletno živahno aktivnostjo nedvomno pestri in plemeniti kulturno ponudbo na Goriškem. Letos so prireditelji sklopu predstav dodali podnaslov Iz komedije v komedijo, ker je na programu pet komedijskih del v glavnem slovenskih avtorjev, ki vsebine s humornim prizvokom predstavljajo vsak na svoj način. Uvodne komedijske takte je sicer vodil eden izmed najbolj uspešnih sodobnih avtorjev tega žanra, izjemno popularen Neil Simon, ki mu je rodno mesto New York neusahljivi vir navdiha. Njegovo komedijo Prav poseben par, v prevodu Alenke Erjavec, so v dovršeni režiji Cvetke Jovan Jeki, skandirani v primernem tempu, pred številnim občinstvom, odigrali gostje, igralci Kulturnega društva Zarja Trnovlje (Celje). Predstava je prav sveža, saj je bila njena premiera letos v začetku maja. Glavni vlogi dveh po značaju popolnoma različnih prijateljev, ki se znajdeta pod isto
V soboto, 5. junija, so se v avditoriju višješolskega središča s profesorji, ob prisotnosti nekdanje ravnateljice Mirke Brajnik in sedanje Mihaele Pirih, zbrali dijaki tehničnega pola, da bi z zadoščenjem pregledali opravljeno delo v sklopu načrtovalnih projektov. Najprej so se predstavili "zlati"dijaki in dijakinje Državnega poklicnega
zavoda za trgovske in turistične dejavnosti I. Cankar, ki so si pod vodstvom mentorjev, profesorjev Flavije Bezeljak, Franca Biancuz-zija in Renze Pelesson, v sklopu seminarske naloge z naslovom Dve plati Goriških Brd zamislili turistični proizvod pod naslovom Brici & ECO MotorBric. Raziskovalno delo, ki so ga opravi-
streho, ločenca Oscarja, ki mu je red deveta briga in ima zelo rad hrupno družbo prijateljev ob igranju na karte, in maniakalno redoljubnega Felixa, ki se kot kup nesreče ločuje od žene, seveda po
njeni odločitvi, sta z učinkovitim in prepričljivim značajskim orisom, poudarjajoč njune hibe in obnašanja v različnih situacijah, prepričljivo poosebila Živko Beškovnik in Niko Korenjak. Ostalih šest igralcev jima je bilo v zelo dobro oporo, tako da je Si-
li, ter stojnica in koreografija, s katerima so se predstavili 14. aprila letos na turistični tržnici, festivalu Več znanja za več turizma v Celju, na katerem je sodelovalo 40 šol iz vse Slovenije in poleg njih še ena iz Češke, so jim prinesli zlato priznanje. Podelila jim ga je ocenjevalna komisija, ki ji je predsedovala gospa Anica Ju-stinek. Res lepo zadoščenje za iz-
najdljive in požrtvovalne dijake ter profesorje šolskega zavoda Cankar. Za njimi so svoja dognanja ob projekciji videoposnetka prikazali dijaki bienija DITZ Jurij Vega in DTTZ Ž. Zois. V sodelovanju z italijanskimi vrstniki šole ITAS D'Annunzio so v sklopu načrtovalnega področja, ki je obvezno za zavoda Ž. Zois
monov humor, ki izhaja iz drobnih vsakdanjih situacij, kar najbolj učinkovito privrel na dan. Naj spomnimo, da sta ta dva lika, pod sicer malce drugačnim naslovom, Zares čuden par, odigrala štan-dreška igralca Božidar Tabaj in Marko Brajnik 1. 1999 v režiji Emila Aberška in na mavhinjskem festivalu isto leto prejela ex aequo nagrado za najboljšo glavno moško vlogo. Množica gledalcev pa si je v nedeljo, 6. junija, ogledala veseloigro Vsega so krivi zvonovi, ki sta
jo s skupnimi močmi postavili na oder PD Štandrež in Kulturno društvo Stanko Vuk Miren Orehovlje. Odrsko delo v jezikovni barvitosti narečja, nagrajeno na letošnjem območnem srečanju ljubiteljskih gledaliških skupin Severne Primorske, je v
in Vega kot del pouka - od dvajset do trideset ur morajo dijaki nameniti neki tematiki, ki jo obravnavajo interdisciplinarno -, uresničili Projekt voda 2010. Na pobudo in ob finančni pomoči goriške pokrajine, pod mentorstvom profesorjev Franca Biancuz-zija, Martina Figlja in Daria Fran-doliča, so ga izvedli dijaki 1. in 2. razreda zavodov Zois in Vega. Raziskovali so dober-dobski Kras, Posočje in Triglavski narodni park. Pri tem obširnem delu so obravnavali zgodovinske dogodke iz prve svetovne vojne, ki so zaznamovali Posočjem doberdob-ski Kras, podrobno opisali izsledke z geološkega in pa-leontološkega vidika, se zaustavili ob botaničnih in zooloških značilnostih obravnavanega področja in z analizami vode iz Doberdobskega jezera in reke Soče, zajete na različnih lokacijah, ugotovili, kolikšna je onesnaženost oz. kakšno je ekološko stanje na upoštevanem področju. Svoje ugotovitve, obogatene s slikami in grafikoni, so zbrali v brošuri, ki obsega 44 strani (!). Uradno predstavitev te "ra-
slogu ljudskih iger po ustnem izročilu Slavka Siliča, knjigi Orehovlje v spominu in časopisu Novi list z dne 4.7.1929 napisala Mojca Dolinšek. Ta čas po prvi svetoni vojni, ko so se ob vaškem prazniku sv. Avguština v Orehovlje končno spet vrnili cerkveni zvonovi, je pristno oživel v prijetni in razgibani režiji Božidarja Tabaja, ki se je kot režiser prvič soočil s celovečerno predstavo, in to zelo posrečeno. Skupaj z avtorico Mojco Dolinšek sta se v igri prelevila v dobrodušnega protagonista Tonija, ki se zelo boji svoje žene, a ga vseeno rad srkne, in njegovo odločno ženo Katico, ki drži vse štiri hišne vogale. Pri tem je seveda Tabaj izkoristil svoje spretnosti izkušenega komedijanta in sprožil salve smeha ob vsaki, še tako neznatni kretnji, naivno izrečeni repliki, domiselni mimiki, ki pač nepogrešljivo označujejo njegov igralski slog. Z ostalimi devetimi soigralci (štirje so otroci), so stkali prijetno predstavo in v Štandrežu, na dvorišču ob župnijski dvorani, izkoristili zvonik kot naravno scensko oporo. Gromek aplavz, ki ni hotel ponehati, je ob koncu obsul igralce in bil izraz odobravanja in hvaležnosti zadovoljnih gledalcev.
ziskave" so imeli pred kratkim v prostorih goriške pokrajine in prejeli pohvalne besede pokrajinskega odbornika za šolstvo Mau-rizia Salomonija. Dijaki, ki obiskujejo 3., 4. in 5. razred Zois so pa uresničili projekt Spoznavajmo naše bližnje gospodarsko in ekonomsko področje. Pobliže so si ogledali razne ustanove in urade v Gorici in tudi Novi Gorici. Dijaki DPZTTD I. Cankar, DTTZ Ž. Zois in DITZ J. Vega so ob koncu šolskega leta izdali glasilo Don Pikon, katerega odgovorni urednik je Sašo Mozetič, uredniški odbor pa sestavljajo Tadej Vetrih, Ni-cola Tomsic, Tamara Podversic, Nicole Fabbroni, Simone Peressi-ni, Michele Bandel in Dragana Lukič. Kot cenzorja sta navedena Tadej Vetrih in prof. Marija Kost-napfel, ki je tudi mentorica pri izdaji tega šolskega lista. Ta vsebuje pod naslovi Črna kronika in novosti, Šolsko življenje, Čas spomina, Šolsko življenje... zanimive zapise, ki so jih dijaki napisali v slovenskem pa tudi angleškem jeziku, da bi izkazali svoje jezikovne sposobnosti. V literarnem kotičku so pa rimane misli v slovenščini in italijanščini. V glasilu so še kviz, smešnice, sudoku, križanka, posebno hudomušna vremenska napoved in še marsikaj zabavnega.
V sobotnem dopoldnevu so bili na ogled še utrinki z večdnevnega izleta v Strassbourgu, kamor so v marcu odšli dijaki zavoda Zois, in s tistega v Pragi, ki so jo obiskali dijaki zavodov Cankar in Vega. Za tehnologijo nadarjeni obiskovalci zavoda Vega so ob koncu prikazali še, kako delujejo njihovi "umotvori"-roboti.
Obvestila
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja v soboto, 10. julija, enodnevni izlet le z enim avtobusom na Pokljuko-Rudno polje ob spominu na 65-letnico osvoboditve. Na programu bo prihod okrog 600 planincev s Triglava, med katerimi bol4-članska najmlajša skupina pohodnikov iz Goriške. Zaradi tehničnih razlogov bo vpisovanje samo od 10. do 20. junija na tel. št. 347 1042156 (Rozina F.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 882024 (Ivo T.), 0481 390697 (Marija Č.) in 0481 390688 (Saverij R.). Pohitite! Na račun 20 evrov.
Fotoklub Skupina 75 ob 35-letnici delovanja vabi na razstavo Fotografski sprehodi po Gorici. Odprtje v galeriji Kosič v soboto, 12. junija, ob 18.30. Fotografije bodo razstavljane po trgovinah ulice Oberdan, Korza Verdi, ul. Garibaldi, na goriški občini in ul. Mazzini.
Občina Sovodnje ob Soči bo tudi letos proslavila obletnico upravne avtonomije z nizom Junijskih večerov, ki se bodo s športnim in kulturnim programom odvijali na prireditvenem prostoru na Peči od
14. do 20. junija. Slavnostna seja bo v nedeljo, 20. junija, ob 19.00, v Kulturnem domu vSovodnjah. Med poletnimi dejavnostmi Mladinskega doma “Poletnosti 2010” bodo od 14. junija do 2. julija potekali Izzivi (videodelavnica, dnevne ekskurzije, zeleni teden). Prosvetno društvo Rupa-Peč obvešča udeležence izleta na Škotsko - izlet bo v avgustu 2010 -, da bo srečanje s Patrizio v torek,
15. junija 2010, ob 19. uri na sedežu društva. Izletniki naj prinesejo fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta.
Tržaška območna enota Društva za negovanje tradicij TIGR Primorske vabi na predstavitev knjige Slovenska Istra v obrambi slovenskega jezika v sredo, 16. junija 2010, ob 17. uri v mali dvorani Narodnega doma v Trstu, ul. F. Filzi 14. Avtorja Simona Purgerja bo predstavil Marjan Bevk, predsednik Društva, ki je knjigo tudi izdalo.
Inštitut za družbeno in versko zgodovino v sodelovanju z Državno knjižnico in ICM vabi v četrtek, 17. t. m., ob 18. uri v dvorano hiše Ascoli (ul. Ascoli 1) na predstavitev Dnevniških zapisov msgr. Klinca.
SCGV Emil Komel sprejema vpise v šolsko leto 2010/11. Informacije daje tajništvo (tel. 0481 532163,
0481	547569),	email
info@emilkomel. eu ali na spletni strani www. emilkomel. eu Gradbeno parcelo za kombinirano industrijsko in stanovanjsko gradnjo na področju Vipavske doline (izvoz Selo) prodam. 6000 kv. metrov po 50 evrov meter. Tel. št. 00386 41625393.
Darovi
V spomin na drago mamo in nono Marijo Tomšič vd. Batistič darujeta družini Milocco in Figelj iz Sovodenj 100 evrov za popravilo cerkvenih orgel.
Za popravilo cerkvenih orgel v Sovodnjah: v spomin na pokojno Marijo Tomšič vd. Batistič darujejo Devetak Remo in Mara 50 evrov, Tomšič Franc in Sonja 50 evrov, Tea Batistič 200 evrov.
Čestitka
Dobrodošel Gabrijel! Mamici Carmen, očku Petru, bratom Danielu, Nikolaju in Adrijanu čestitamo, z njimi pojemo “vse najboljše”! Otroški pevski zbor Vrh Sv. Mihaela
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaje
(od 11.6.201 Odo 17.6.2010)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5,91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospaziol03. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob nedeljah, od 20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 11. junija (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna in zabavna glasba - Naši zbori - Iz krščanskega sveta - Novice iz naših krajev-Obvestila.
Sobota, 12. junija (vodi Ezio Gosgnach); Okno v Benečijo: oddaja v beneškem in rezijanskem narečju.
Ponedeljek, 14. junija (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba -Zanimivosti doma in po svetu -Obvestila.
Torek, 15. junija (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru -Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 16. junija (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Blaženi Lojze Grozde - Izbor melodij.
Četrtek, 17. junija (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev-Glasba iz studia 2.
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
POZDRAV POLETJU
DVS Bodeča neža zborovodja Mateja Černič
Ponedeljek, 14. junija 2010, ob 21. uri Štandrež, župnijski park pod lipami
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
IK
Zadruga Goriška Mohorjeva in PD Štandrež
vabita na družabni večer
ROMUNIJA 2010
Fotografske posnetke s potovanja z Novim glasom bo prikazal Damjan Paulin
Petek, 11« junija 2010, ob 20«45 v spodnjih prostorih župnijskega doma A. Gregorčič v Štandrežu
PROSVETNO DRUŠTVO STANDREZ
zvezdami
komedije v komedijo
Poletno srečanje gledaliških skupin
ŠTANDREŽ, IGRIŠČE OB ŽUPNIJSKI DVORANI
n Sobota, 12. junija 2010, ob 21. uri STOKRAT... IN ŠE VEČ
Režija Janez Starina
Prosvetno društvo Štandrež - Dramski odsek
Ena brezplačna predstava lastnikom gledališkega abonmaja Štandrež 2009 V primeru slabega vremena bodo predstave v župnijski dvorani Anton Gregorčič
POD POKROVITELJSTVOM GORIŠKE OBČINE, ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE in URADA VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU
Cv Ob zaključku sezone
saCvl
prisrčno vabi na
VEČER DALMATINSKE PESMI IN GLASBE
Gosta večera: Glasbeno društvo Tamburjaši in klapa Motovun
Kulturni center Lojze Bratuž, pod lipami sobota, 19. junija 2010, ob 20.30
Po koncertu družabnost s sardelami in malvazijo
V avditoriju višješolskega središča v ul. Puccini
Predstavitev dobro izpeljanega načrtovalnega dela
Začetni prizor iz predstave Vsega so krivi zvonovi (foto DP)
Gorica / Galerija Ars na Travniku
Predstavitev knjige Jože Lovrenčiča Ves Vas ljubeči očka
Minuli ponedeljek, 7. t. m., je bila v likovni galeriji Ars na Travniku dobro obiskana predstavitev knjige pisem hčerki Nini Jože Lovrenčiča, ki je pri Celjski in Goriški Mohorjevi družbi izšla pred časom pod naslovom Ves Vaš ljubeči očka. Pisma je zbrala in uredila dr. Rozina Švent, medtem ko je knjigo sodobno oblikoval Jurij Jančič in vanjo umestil fotografije Nine Lenček in Andreja Vovka.
Lepo goriško predstavitev je vodila prof. Marija Češčut, ki je knjigo tudi lektorirala, Mlada goriš-ka ljubiteljska igralca Jasmin Kovic in Nikolaj Pintar sta v režiji Franka Žerjala pripravila doživeto branje pisem med književnikom Jožo Lovrenčičem in hčerko Nino, nato je dr. Rozina Švent povedala, kako je do izdaje knjige sploh prišlo.
Sama je kot znanstvena raziskovalka namreč odšla v New York, kjer je sprejela za Narodno in univerzitetno knjižnico iz Ljubljane literarno dediščino in knjižnico dr. Rada Lenčka, spoznala je njegovo hčerko Nino, ki je bila hčerka slovenskega pisatelja in pesni-
ka dr. Jože Lovrenčiča, le-ta ji je pokazala poseben kovček, v katerem so bila zbrana pisma... in začela se je zgodba, ki se je končala s knjigo. Predvsem je to pripoved o meji, bi človek lahko povedal o knjigi, ki je bila lepo predstavljena v Gorici, saj so bili vsi govorci vidno ganjeni, ko so govorili o odnosu med očetom Jožo Lovrenčičem in hčerko Nino, po drugi svetovni vojni sta bi-
la prav z mejo namreč zaznamovana, nikdar več se nista videla, saj je bil dr. Joža Lovrenčič najprej zaprt, hčerka Nina pa je ostala v Gorici, od koder je odšla kasneje v letih petdeset v ZDA z dr. Radom Lenčkom, s katerim se je poročila prav na Kostanjevici.
Dr. Rozina Švent je dejala, da je to pripoved o povezanosti družine Lovrenčič, ki se kaže skozi ljubeča pisma med očetom in hčerko, predvsem pa je to tudi nevsakdanji prikaz neke dobe na Goriškem in širše Slovenskem. Tudi dr. Joža Lovrenčič je namreč po vojni bil krivično obtožen zaradi namišljenega sodelovanja z Nemci, čeprav je bil samo ravnatelj goriške slovenske gimnazi-
je pod nemško upravo, tudi on je bil zaprt, izgubil je vse, od službe do stanovanja, živel v pomanjkanju, ki je itak takrat označevalo domala vse prebivalstvo, predvsem pa je bila za vse večne čase v slovenskem prostoru zapečatena njegova literarna usoda, saj ga
je takratni režim črtal iz seznama slovenskih literatov, o katerih poučujejo v šoli. Dejstvo je, da je sam od tedaj naprej vse do smrti leta 1952 pisal le epske pesnitve, za katere je dr. Švent povedala, da niso imele in tudi danes nimajo sreče, saj so tudi danes zapostavljene. Predvsem pa se je Joža Lovrenčič zelo težko prebijal skozi življenje, saj je živel v stiski, bil je popolnoma odvisen od lastnih otrok, objavljali mu niso skoraj ničesar več, kot kulturnik je postal dobesedno živ mrlič, kot je tedaj za določene ljudi določila vladajoča partija. Pa vendar je dr. Rozina Švent dejala, da bi se dalo narediti lep izbor iz njegove literarne dediščine. Vprašanje je, ali ga bodo naredili, še večje vprašanje je, koga bo sploh zanimalo branje, ko pa je spomin na tega literata v slovenskem kulturnem prostoru popolnoma ali skoraj zbledel.
Še ena knjiga "naše polpretekle zgodbe" torej, na drugačen način, a še vedno živa, o čemer so pričali številni prisotni in tudi pričevanje dr. Karla Bonuttija po predstavitvi knjige, ko je s svojega zornega kota orisal stanje duha in razmere v Gorici po letu 1945.
JUP
Deveta številka mladinske revije Galeb
Pomladni zvoki prežarjajo zapise in ilustracije
Bohotno pomladno cvetje je preletel Galeb in bralcem pustil v užitek deveto, majsko številko, ki je že na razgibani, sončni naslovnici Katerine Pecorari, drugošolke OŠ F. Erjavec iz Štandreža, vsa prežeta z vedrim razpoloženjem, katerega zna vzbuditi očarljivi utrip prebujene narave. Cvetke so kraljice risbic učencev OŠ J. Jurčič iz Devina, ki so o pomladi napisali tudi lepe pesmice, OŠ Ivan Grbec - Marica G. Stepančič iz Škednja, ki opisujejo tudi priljubljene domače živali, in OŠ F. Erjavec iz Štandreža, medtem ko so se šolarji OŠ V. Šček iz Nabrežine osredotočili na nadvoze, po katerih sopihajo vlaki. O ljubkem majskem sporočilu poje istoimenska pesmica Toneta Pavčka ob živi lustraciji Klavdija Palčiča. Kako toplo sonce spreminja balkon v nabrežje obale, in o čebelicah pojejo stihi Bine Štampe Žmavc, Balkon in Čebelji ples ob ilustraciji Alenke Sottler v zanimivi tehniki. Martina Le-giša je v pesmico za pro-
tagonista postavila petelinčka Jureta, ki ponosno čuva kokošjo družbo. O bezgu, ki ponuja svoje zdravilno belo cvetje in črne jagode ter se večkrat pojavlja v bajkah, vražah in prispodobah, pripoveduje Klarisa M. Jovano-
vič, ob ilustraciji Vena Dolenca. O maju, ki naj bi mu ime dala Maia, ena izmed sedmerih sestra Plejad, najstarejša Atlasova in Favnova hči in žena Vulkana, o dehtečih šmarnicah, o postavljanju mlajev in še marsičem, kar se tiče majnika, se je živahno razpisala Marjeta Zorec. Zvezdana Majhen pa je v pesmici Žabec in pesnica ubrala ekološke strune, ki jih je v likovno sporočilo prelila Mojca Cerjak. V tokratni ajtiološki pravljici Jože Sevljak, ob hudomušni ilustraciji Magde Tavčar, razlaga, kako je divji lovec Janko zaman skušal uloviti vidro in kako so se vidre tako razmožile, da so dale ime kraju Vidrga. Ob branju majske številke so zvesti in vedoželjni bralci lahko obogatili svojo domišljijo, pa tudi izboljšali izrazne zmožnosti ob že poznanih zgodbah v nadaljevanjih: Sestrici v šoli, Tri kapljice, Deček in ptica, Ljubeznivčki, ki tokrat opisuje, kako je Bambi izgubil mamico in spet našel pot do nje s po-
močjo preudarne srake, Jaz Franci Grdi, o malem mucku in njegovih dogodivščinah, Avtobus za Indijo Koromandijo s čarobno vsebinsko pustolovščino in nepričakovanim koncem. Domišljijsko bogate zapise kot vselej spremljajo privlačne ilustracije Ane Zavadlav, Žive Pahor, Mojce Cerjak, Erike Cunja, Klavdija Palčiča in Katerine Kalc, ki jasno opredeljujejo slog iznajdljivih ilustratorjev.
Tudi v majski številki ne manjka sladki nasvet kuharja Škrobka -kakor zmeraj ga je ljubko upodobila Jasna Sepin -, ki je pripravil mravlje velikanke iz zmlete črne čokolade, kakava, lešnikov in beljaka. Vera Poljšak v dopolnje-vanki spremlja Galebove prijatelje v Muzej Oberdan v Trstu, kjer hranijo predmete iz vojnih časov. Didaktična naloga Anje Kokalj, s srčkano ilustracijo Daše Simčič, pa vabi "male" matematike, naj pomagajo Andražu pri preštevanju maminih kozarčkov. V Galebovi delavnici Jasna Merku' daje navodila, kako napraviti neobičajne pričeske z modelirano maso, Galebov kviz pa spodbuja bralce k razreševanju premetavanke in drugih zank.
IK
S 3. strani
Kdo določa...
Dejstvo je namreč v tem. Menim, da je naša slovenska družba dosegla neko modrostno stopnjo, odkar sta bili pravno priznani vsaj njeni dve duši (na podlagi deželnega zakona št 26/2007) in je bila obenem priznana enakopravnost in pariteta med obema krovnima organizacijama. Kako pa naj bi veljala ta enakopravnost, če bi eni od dveh priznali pravico po večji požrešnosti?
Določeno dozo cinizma lahko tudi sprejmemo; prepričan pa sem, da bi s tako polemiko enkrat za vselej lahko prenehali, začenši z Rudijem Pavšičem, ki zahteva privilegije za velike zahteve SKGZ-ja. Sodelovanja se ne sme jemati na podlagi logike mišičnega obračunavanja: boksarskih rokavic si ni nikakor nadel Svet slovenskih organizacij. Pozabiti na to, kar je bilo do leta 1991, gre v korist le tistim, ki so do tedaj "na svoj način"
uporabljali sredstva, namenjena celotni manjšini, da bi ustanavljali organizacije na slehernem področju javnega življenja. Po dvajsetih letih ni še nihče pojasnil, koliko je znašalo skupno premoženje, s katerim je upravljala stara garda SKGZ: obratno pa se jemlje za čisto naravno tako potezo, po kateri mora nasprotna stran - se pravi organizacije v SSO - na vratna nos žrtvovati svoj ustroj sorodni organizaciji, ki sebe jemlje za zaupnico "koristi" nekoliko ohlapno določenega "skupnega dobrega".
Naj nekaj besed namenim predsedniku Pavšiču: ali si glede na
različne kompetence, glede na dostojanstvo dela, verskih in kulturnih ter motivacijskih prepričanj kdaj čutil potrebo, da bi upravitelje Doma vprašal, kaj menijo o tvojih nepremišljenih izjavah glede odprave dvojnikov? "Dvojčki" - kot jih ti poimenuješ - niso nikakor ho-mozigotni, prej obratno, nikakor niso niti sinovi iste matere, čeprav izhajata iz iste etnične matrice. Misli raje na "svojega " žrebca in ga malo brzdaj: ne brigaj se za Dom. To ni sodelovanje, je le nasilje (za zdaj šele verbalnega značaja) in vabim te, kolikor mi je mogoče, da prenehaš tudi s tem.
Kratke
Poesias - Marko Kravos v dvojezični izdaji v Buenos Airesu
V dvojezični, špansko - slovenski izdaji je bila nedavno objavljena v Buenos Airesu v Argentini zbirka Poesias s pesmimi tržaškega pesnika Marka Kravosa. Izdala jo je ugledna založba ZOE/RE, ki tako svoj program razširja z umetniških monografij na sodobno leposlovje. Knjiga na 84 straneh je izšla brez podpore iz slovenskih javnih skladov za knjigo.
V prikupni in priročni opremi je v zbirki tudi kratka oznaka pesnika, v kateri je med drugim zapisano:
“Na prvi pogled je ta poezija enostavna, a za tem vtisom se skrivajo subtilna ironija, besede, ki se vračajo k svojim prvotnim pomenom ter pomensko izpostavljena zvočnost; ob tem se Kravos loteva preko jezikovnih iger, ki so le navidez formalne, še ostre in obenem blagohotne prevetritve jezika".
Za objavo s spremnim zapisom je zaslužen Juan Octavio Prenz, argentinski pesnik, pisatelj in literarni znanstvenik, ki se je ustalil v Trstu in ki je doslej prevedel iz naše književne zakladnice v španščino Franceta Prešerna (doslej je izšel v dveh izdajah), antološki izbor slovenske lirike (Poesia eslovena contemporanea LAR, 1986), Cirila Zlobca idr.
Izbor Kravosovih v Prenzovem prevodu zajema 32 pesmi, večinoma iz zadnjega časa, nekaj pa jih je še iz zbirke Tretje oko, za katero je pesnik prejel nagrado Prešernovega sklada v letu 1980. Uravnovešeno predstavljajo tako avtorjevo ironično, humorno motrenje sodobnosti kot njegovo refleksivno in intimistično poezijo. Španski prevodi zvesto in sugestivno vzpostavljajo tako avtorjeve ironične podtone in večpomenske asociacije kot zvočne vezave in besedne igre. Založnik namerava knjigo in avtorja predstaviti v maju prihodnjega leta na Fiera del Libro v Buenos Airesu, ki je za špansko govorno območje gotovo najpomembnejša izložba založništva. Tedaj bo argentinsko glavno mesto tudi svetovna prestolnica knjige.
Začel se je projekt spodbujanja bralne kulture za odrasle Primorci beremo
Projekt Primorci beremo, s katerim želimo bralce spodbuditi k branju sodobnih slovenskih avtorjev, bo že četrto leto zapored potekal v devetih primorskih knjižnicah: Tolminu, Sežani, Izoli, Piranu, Kopru, Ilirski Bistrici, Idriji, Ajdovščini in Novi Gorici. Letos se jim je pridružila še Narodna in študijska knjižnica Trst s Slovensko knjižnico Damirja Feigla v Gorici. Letos v branje priporočamo 54 proznih del in 10 pesniških zbirk slovenskih ustvarjalcev, med njimi je tudi pet primorskih pesnikov in pisateljev, ki v letu 2010 obeležujejo okrogle obletnice. Bralci, ki bodo do 20. novembra prebrali 5 proznih in eno pesniško delo s seznama, bodo na zaključni prireditvi okoli 3. decembra prejeli priznanje in knjižno darilo. Enemu izmed sodelujočih tolminskih bralcev pa bo TA Tmin tours podarila enodnevni izlet v tujino za dve osebi. Informacije o projektu tudi na spletni strani http: //www. tol. sik. si/primorci-beremo/. / Jožica Štendler, direktorica
Ob obletnici smrti Srečka Kosovela v Sežani odkritje doprsnega kipa
Pred rojstno hišo Srečka Kosovela v Sežani so obletnico njegove smrti obeležili z odkritjem pesnikovega doprsnega kipa, ki je delo kiparja Mirsada Begiča. Kulturno društvo Vilenica in Literarno društvo Zlati čoln sta odkritje 28. maja pospremili s predstavitvijo prevoda Kosovelove zbirke “Look Back, Look Ahead: The Selected Poems”.
Odkritje doprsnega kipa v Sežani je bilo ob 84-1 etnici Kosovelove smrti, 27. maja.
Poleg sežanskega župana Davorina Terčona, pevcev M PZ Tabor iz Lokve in kraških literatov je odkritje kipa pospremila tudi kratka predstavitev najnovejšega prevoda izbrane Kosovelove poezije. Delo “Look Back,
Look Ahead: The Selected Poems” je v prevodu Ane Jelnikar in Barbare Siegel Carlson pred kratkim izšlo pri newyorški založbi Ugly Duckling Press. V angleškem jeziku so bile doslej že izdane Kosovelove pesniške zbirke “The Golden Boat”, ta je v prevodu Berta Pribca pred dvema letoma izšla pod okriljem založbe Salt Publishing iz Cambridgea,
“Integrals” iz leta 1998 in “The Man in A Magic Square: Poems” šest let kasneje. Obe zbirki je prevedla Nika Kocijančič-Pokorn. Del finančnih sredstev za postavitev kipa sta društvi Vilenica in Zlati čoln zbrali na posebnem tekočem računu, namenjenem prostovoljnim donacijam fizičnih oseb. Ostala sredstva sta prispevala občina Sežana in ministrstvo za kulturo, bron, kamen in drug kiparski material pa posamezna kraška podjetja. Sicer so odkritje kipa načrtovali za minuli september, vendar seje zaradi počasnega zbiranja sredstev in drugih razlogov postopek zavlekel.
Kratki
Razglasitev nominirancev za nagrado Zlato zrno
Nagrada je namenjena mladim slovenskim ustvarjalcem iz dežele Furlanije Julijske krajine in jo podeljuje že tretje leto Sklad Sergij Tončič v Trstu. Izpostavlja umetniške dosežke in osebnosti do 35. leta starosti, ki so v obdobju zadnjih dveh let prispevali k prepoznavnosti in samozavedanju našega kulturnega okolja. Naj spomnimo na dosedanja prejemnika Zlatega zrna: leta 2008 je nagrado prejel filmski režiser Martin Turk, lani pa je kocko prejel likovni umetnik Ivan Žerjal.
Žirija, ki jo sestavljajo Aleš Doktorič, Rossana Paliaga,
Klavdij Palčič, Marko Sosič in Marko Kravos je na osnovi večjega števila utemeljenih predlogov odbrala štiri letošnje nominirance s področja filma, književnosti in glasbe. Ti so:
Jurij Gruden, Matjaž Klemše,
Andrejka Možina, IgorZobin. Ob svojem odgovornem delu je žirija zaznala ustvarjalne drže in izbire posameznikov, ki izpričujejo
nekonvencionalnost in prenovitveni zagon na posameznih ustvarjalnih področjih, obenem pa izvirno žarčijo specifiko domačega človeškega okolja. Z njimi se Slovenci v Italiji predstavljamo širši javnosti doma in na tujem, z njimi rase naša prepoznavnost, pa tudi naše
zaupanje, da je v svetu vse bolj manipuliranih množic tem bolj dragocen posameznik, ki se zaveda svojih tal prav zato, da bi presegel drobnjakarsko ozkosrčnost povprečnikov v lastni sredini s poletom domišljije, z nepomirljivim dvomom v vsakdanjo danost, z iskanjem skladja z univerzalnimi vrednotami.
Tončičev sklad razglaša štiri imena in z utemeljitvami podprto izbiro v ožji izbor za prestižno kocko z Zlatim
zrnom: že sama nominacija jim prinaša listino s priznanjem in denarno nagrado.
Potrebno je poudariti tudi pozornost, ki jo ob spodbujanju umetniške ustvarjalnosti z Zlatem zrnom izkazujejo bančni zavodi Zadružna Kraška Banka, Banka Koper in goriška KB 1909.
Letošnji nominiranci ter njihovo ustvarjalno delo bodo predstavljeni na slovesnosti, na kateri bomo razglasili tudi letošnjega nagrajenca. Slovesna podelitev bo v Narodnem domu v Trstu v petek, 18. junija, ob 17.30. / Sklad Sergij Tončič, predsednik Marko Kravos
Musical o življenju papeža Janeza Pavla II. premierno v Rimu
Življenje Janeza Pavla II. bo musical. Glasbeno obdelavo razgibanega življenja Karola Wojtyle bodo krstili 11. junija v Rimu. Besedilo za musical Brez strahu je napisal pisatelj in duhovnik Giuseppe Spedicato. Nastopilo bo 21 igralcev in pevcev. Papež bo Simone Sibillano, znan iz musicalov Jezus Kristus Superstar, Fantom v Operi in Robin Hood.
Musical se začne v mladostnih letih Wojtyle v Krakovvu, kjer se je bodoči papež intenzivno ukvarjal s tetatrom. V predstavo bodo vključene ključne etape življenja Janeza Pavla II., tudi napad nanj na Trgu svetega Petra 13. maja leta 1981. Igralec, ki bo upodobil atentatorja na papeža, v predstavi poje pesem Bog je mrtev, piše avstrijska tiskovna agencija APA.
Glasbo je napisal pater Biagio Mandorino. “Dolgo sem čakal na priložnost, da bi lahko skozi glasbo izpovedal svoje veliko spoštovanje do papeža”, je povedal Mandorino. Upa, da bo aktualni papež Benedikt XVI. navzoč na premieri.
Musical bodo po premieri v Rimu predstavili na turneji po Italiji. Oktobra ga bodo spet začeli igrati v Rimu.
Pater Spedicato se je besedila lotil leto dni po smrti Janeza Pavla
II.	leta 2005. “Pisati o osebnosti Janeza Pavla II., papežu, ki je spremenil svet, je čudovita izkušnja. Papež seje srečal z milijoni vernikov ter povsod širil ljubezen in upanje. Zato smo se odločili, da bomo musicalu dali naslov po papeževem pozivu ljudem Ne bojte se! je pojasnil Spedicato.
Jurij Gruden
Pogovor / Stojan Kuret, dirigent in profesor
"Moški zbori so bili v preteklem stoletju v večini..."
Rojen v Trstu, študiral v Ljubljani, v zborovski glasbi pa zaslovel po vsem svetu. Natančen. Ustvarjalen. Z izbranim glasbenim okusom. In zahteven. Učinkovita zmes znanja in karizme, karakterja in delavnosti.
Te vrline so prek njega dokazovali zbori, ki jih je vodil. Mladinki zbor Glasbene matice iz Trsta, zbor Jacobus Gallus, APZ Tone Tomšič, Goro giovanile italia-no, Komorni zbor RTV Slovenija in nazadnje VAL - Vokalna akademija Ljubljana. Osvojil je prestižne zborovske nagrade, največ kot umetniški vodja APZ Tone Tomšič, s katerim je dobil štiri velike nagrade na tekmovanjih v Toursu, Varni, Gorici, Mariboru, lani pa še z VAL-om v Arezzu. Leta 2002 je prvič zmagal na tekmovanju za Veliko nagrado Evrope. Podvig mu je uspel tudi letos maja, ko je z novoustanovljenim zborom VAL v Varni zopet zmagal isto nagrado in se tako vpisal v zgodovino kot edini dirigent, ki je omenjeno nagrado prejel dvakrat, in to še z dvema različnima zboroma. VAL je pa prvi moški zbor, ki je sploh prišel do nastopa na tekmovanju za Veliko nagrado Evrope in seveda do zmage.
Stojan, si edini dirigent, ki je doslej dvakrat zmagal Grand Prix. Kakšni so občutki? Vsekakor so občutki zelo lepi. Ko namreč nekaj dosežeš in ti drugi to priznajo, je dokaz, da delaš v pravi smeri. Za nas je bilo sicer veliko zadoščenje že to, da smo lani v Arezzu zmagali in tako dobili vstopnico za Evropski Grand Prix, saj je nastop v finalu, v družbi imenitnih zmagovalnih zborov sam po sebi velika zmaga. Poleg VAL-a, ki ga ti vodiš, so bili na tem elitnem tekmovanju še Šaleški APZ, Komorni zbor AVE, japonski vokalni ansambel EST in Dekliški zbor Katedrale iz Rige. Je bila konkurenca zahtevna? Najtežje tekmovanje je seveda dejstvo, da najprej tekmuješ s samim seboj, ko ciljaš na to, da pre-sežeš svoje meje. Če pa veš, da je v finalu, recimo, tak zbor, kakršen je komorni zbor Ave, ti že topove, kateri je nivo tekmovanja...
Na GP so bili trije slovenski zbori. To je očitno potrdilo za slovensko zborovsko kvaliteto, ki je tudi del tradidje. Vendar se vprašanje postavlja samo: ali je samo zasluga tradicije? Ali obstaja "recept" za tako uspešnost?
Očitno je, da se v Sloveniji na zborovskem področju, posebno pri mešanih zborih, dela zelo kvalitetno. Iz leta v leto opažamo, da se srednje visoka kakovost zborov zvišuje. Imamo celo vrsto mešanih zborov, ki se lahko potegujejo za nagrade na mednarodnem nivoju. Znano je tudi, da smo v Sloveniji na tekmovanjih zelo strogi v ocenjevanju svojih zborov. Mislim, da je to dobro. V tujini si potem kvečjemu prijetno presenečen, ne obratno.
Situacija, ki se je pojavila v Varni, je pa čisto realna. V enem letu se je več slovenskih zborov prijavilo na več tekmovanj in zmagalo. Tako se je izšlo, da smo se na zaključnem tekmovanju znašli trije zbori iz ene države, kar do-
slej še nikomur ni uspelo.
Kateri je bil vaš program v Varni?
Samo tekmovanje zahteva maksimalno pol ure nastopa. Izbira programa pa je v celoti prepuščena zborovodji. Edina omejitev je, da večino programa mora zbor peti a cappella, le deset minut lahko izvaja ob spremljavi. To se mi zdi zanimivo, ker lahko z instrumenti predstaviš še druge zvočne odtenke. Za to sem npr. izbral sodobno skladbo O lilium convalium, napisano konec leta
2008, italijanskega skladatelja Giovannija Bonata, v kateri zbor prepeva v sami dvorani, s publiko na sredi, z dvema violončeloma, ki pa ne spremljata, temveč igrata enakovreden solistični part z osem in več glasnim zborom. Upal bi si ga definirati kot mali concertino za dva violončela in moški zbor.
Drugače sem v skladbah skušal zbrati čim več raznolikih karakterjev in predstaviti tuji publiki čim več slovenskih skladateljev. Če pa hočeš biti zanimiv tudi za strokovnjake, je prav, da pripraviš tudi nekaj sodobnega in novega. Tako smo svoj program začeli z dvojnim zborom O bea-ta Trinitas Jacobusa Gallusa, nato s šaljivo skladbo Hrabroslava Volariča Nos, iz njegovega op. 10, ki je bil izdan na Dunaju in je pri nas žal malo izvajan, nadaljevali pa s skladbo Slovenca po mami Huga Wolfa, čigar obletnico rojstva praznujemo letos. Ker prihajam s Tržaškega, torej iz mešanega okolja, sem želel ponuditi tudi nekaj italijanske glasbe, in ker za moški zbor ni veliko literature, sem izbral skladbo Ildebranda Pizzettija Per un mor-to, iz zgodnjih let XX. stoletja, kjer skladatelj posega v zelo sodobne prijeme. Čeprav je nastala leta 1913, je v klasični strukturi zelo sodobno zasnovana, tehnično pa zelo zahtevna. Program smo zaključili, poleg že omenjenega Bonata, z našim velikanom Lojzetom Lebičem, ki mi je dovolil, da smo kot moški zbor zapeli njegovo sicer za ženski zbor napisano Zimo iz Letnih časov. Že lani sta jo žirija in publika v Arezzu zelo lepo sprejeli.
Kako se ti zdi, da je komisija ocenjevala nastope?
Ker smo se med tekmovalci znašli trije slovenski zbori, slovenski organizator tekmovanja v Mariboru ni poslal svojega ocenjevalca na Grand Prix, kakor je to po pravilih, in zaupal to vlogo norveški dirigentki. Imeli smo tako pred sabo pisano vrsto strokovnjakov iz Norveške, Francije, Madžarske, Španije in seve-
da Bolgarije, v komisiji bi moral sedeti še en Italijan, a je zadnji trenutek odpovedal. Komisija je bila raznovrstna in mednarodna in je zato zelo neobremenjeno ocenjevala slovenske zbore.
VAL - Vokalna akademija Ljubljana je komorni moški zbor, ki je nastal lani in že segel po pomembnih mednarodnih nagradah. Nedvomno hoče biti glasnik moške zborovske tradicije v Sloveniji, ki resnici na ljubo nima vrhunskih ansamblov, kakor jih imajo npr.
mešane ali tudi ženske zasedbe...
Slovenci žal bolehamo za "okte-tovstvom", ki ima nedvomno svoje pozitivne lastnosti, a dejstvo, da skoraj vsaka vas želi imeti svoj oktet, gotovo ni spodbudno. Zavedati se je treba, da jeza oktet potrebnih osem enakovrednih glasov in kvaliteten ter sposoben umetniški vodja. Enih in drugih ni veliko, okteti pa so se tako razpasli na škodo moških zborov, ki so bili v preteklem stoletju v slovenski zborovski tradiciji v veliki večini, o čemer priča zborovska literatura, ki je nastajala v tem času.
Povod za ustanovitev Vokalne akademije Ljubljana je bila želja nekdanjih pevcev, da bi spet začeli sodelovati. Najprej so predlagali, da bi ustanovili komorni mešani zbor, sam sem jih pa prepričal, da smo nato ustanovili komorni moški zbor. Že nekaj časa sem namreč sam to želel, ker je za moški zbor značilno, da ni treba velikega števila pevcev, da zveni. CJljal sem na 16 pevcev, kar počasi nastaja. Nismo sicer v taki formi, da bi upravičil šestnajstčlanski sestav, ampak trud je viden in ne dvomim, da nam bo s časom tudi uspelo. Ko je dirigent pred zborom, je zelo pomembna njegova karizma. Kaj pa odziv zbora? Koliko igra slednji pomembno vlogo v timskem delu? Posebno pri komornem zboru je pomembno, da zborovodja zaupa svojim pevcem, da bodo tako reagirali, kakor si on želi; pevci pa seveda morajo zaupati v odločitve in izbire zborovodje. To seveda ne nastane čez noč, ampak po nekaj letih, ko ima tak odnos solidne temelje. Nato gre lažje.
Kdo je za Stojana Kureta tista osebnost, ki je najbolj vplivala na njegovo glasbeno pot?
Osebnosti je bilo cel kup. Z dirigiranjem sem začel, ker je takrat Janko Ban zapustil otroški zbor na Glasbeni matici in mi je moj profesor klavirja, ravnatelj Goj-mir Demšar, ponudil, da bi ga
prevzel. Res je, da sem tako rekoč do včeraj v zboru prepeval, zgodilo pa se je, da sem bil postavljen pred svoje nekdanje kolege in prijatelje, malodane vrstnike. In tako se je začelo. Najprej sem obiskoval različne zboro-vodske tečaje, nato sem se vpisal na Akademijo za glasbo, v razred orkestralnega dirigiranja. Vseskozi, ko študiraš, iščeš vzornike, predvsem pa iščeš potrditev svojih intuicij. Pri tem pa je potrebno, da stopiš do večjih osebnosti, in sam sem imel srečo, da sem spoznal dva vrhunska dirigenta, kakor sta Leonard Bernstein in Sergiu Celibidache.
Kateri je pa najljubši zborovski avtor?
Vedno je tisti, s katerim se ukvarjam, tisti, ki ga z zborom pojemo, ga odkrivamo... Osebno mi že vrsto let nekaj pomeni Marij Kogoj, skušam ga vedno predstavljati v vseh zasedbah, zdi se mi avtor, ki je tega vreden. Blizu so mi naši slovenski skladatelji, npr. Pavle Merku' in Lojze Lebič, pa tudi mlajša generacija, denimo Ambrož Čopi, pa vsi tisti, ki znajo pisati za zbor in jim zbor v skladbah vedno lepo zveni.
Ko ste zdaj postali kot zbor mednarodno prepoznavni, imate gotovo načrte...
Po uspehih v Arezzu in Varni smo dobili veliko vabil. Upam, da bomo začeli koncertirati v tujini, saj je naš slovenski "trg" tako majhen, da v eni sezoni lahko že vse pokriješ in nato hitro postaneš nezanimiv. Nujno je zato, da se odpreš svetu, tudi programsko.
Čez dva tedna (v začetku junija, op. p.) gremo v Rim, povabljeni smo bili na odprtje festivala sakralne glasbe; septembra bomo na Kogojevih dnevih v Kanalu in nato imamo šest koncertov na festivalu Polyfollia na severu Francije. To je nekakšna zborovska vitrina, kamor prideš samo na povabilo organizatorjev, ki skušajo pomagati takim sestavom, v katere verjamejo. Glede na čas, ki si ga bodo fantje vzeli, bi rad eno sezono skušal delati polprofesionalno, če že ne profesionalno.
Ker si večkrat mentor tudi mlajšim zborovodjem, ki se zdaj počasi uveljavljajo na vseslovenski ravni, kateri je tvoj nasvet zanje?
Rad pomagam vsakomur, ki me vpraša za nasvet, ker sem isto izkusil sam. Vem, koliko pomeni mlademu človeku, ki se s tem ukvarja. Vidim tudi, da je precej zanimanja in se stvari tudi hitro razvijajo: mladi zborovodje imajo danes več možnosti povezave, informacije, poslušanja, nabiranja materialov. Ta poklic je pa predvsem stvar prakse, dokler namreč ne prevoziš “obveznih kilometrov", težko razumeš, za kaj gre. Zato svetujem najprej, da začnejo voditi kak sestav. Ta bo vedno odražal sposobnosti in zahteve. Nikoli se ne bo zgodilo, da bo odličen zbor pred slabim dirigentom in obratno. Eno se veže z drugim: je pa treba imeti veliko potrpljenja, verjeti in biti zaljubljeni v to, kar počneš.
David Bandelj
Kratki
Licej France Prešeren / Podeljevanje Cankarjevih priznanj
Na Liceju Franceta Prešerna je bilo v soboto, 29. maja 2010, nadvse slovesno, saj so s krajšo slovesnostjo obeležili podelitev Cankarjevih priznanj. Tudi letos so se namreč dijaki liceja uspešno udeležili tradicionalnega tekmovanja, ki združuje učence in dijake iz vse Slovenije v objemu materinega jezika: cilj tekmovanja je namreč v poglabljanju in bogatenju slovenskega jezika ob branju klasičnih in modernih piscev.
Letošnje tekmovanje je bilo usmerjeno v poezijo, steklo je namreč pod naslovom: Dom moje, tvoje pesmi. Dijaki prvega letnika so uživali ob branju igrive zbirke Majhnice in majnice, pesmi mnogih let za mnoge bralce Toneta Pavčka, dijaki iz drugih in tretjih letnikov pa so se posvetili Ihanovi Salsi. Manj uspeha je med dijaki predzadnjih in zadnjih letnikov požela antologija slovenske erotične poezije V tebi se razraščam. Šolskega dela tekmovanja seje udeležilo osemnajst dijakov in dijakinj, za regijsko je bilo izbranih šest dijakinj, za najvišje, zlato priznanje pa so se na vsedržavnem tekmovanju potegovale štiri dijakinje. Skupna bera znaša sedem bronastih, pet srebrnih in eno zlato priznanje, ki ga je dosegla Barbara Ferluga, dijakinja iz III. B razreda, ki je v Ljubljani dosegla odlično absolutno drugo mesto.
Na slovesnosti so dijaki recitirali nekaj Pavčkovih in Ihanovih, pa tudi lastnih poezij. Priložnostno misel je podala prof. Slava Starc, ki se je pred upokojitvijo veliko let ukvarjala s promocijo in z organizacijo tekmovanj za Cankarjevo priznanje. Vsi dijaki, ki so sodelovali pri pobudi, so prejeli knjižni dar, ki gaje poklonil Sklad Nade Pertot. Zamejski dijaki so se tekmovanja udeležili pod mentorstvom Majde Artač, Neve Zaghet in predsednice šolske tekmovalne komisije Barbare Zlobec.
Iz prvega b razreda so na tekmovanju želi poseben uspeh Milena Legiša in Jessica Frandolic, ki sta prejeli bronasto in srebrno priznanje, Sebastian Castriotta pa je prejel bronasto priznanje. Iz tretjega b razredaje Barbara Ferluga prejela bronasto, srebrno in zlato priznanje, in se uvrstila na odlično 2. mesto na državnem tekmovanju; Giuliji Leghissa pa so podelili bronasto in srebrno priznanje. Iz prvega klasičnega liceja je Mateja Počkaj prejela bronasto in srebrno priznanje, Ivana Milič pa bronasto plaketo.
Predsednik Tondo je utemeljil zamenjavo odbornice Rosolenove
Jasen in odkrit, pa naj se z njim strinjamo ali ne. Tak je bil predsednik deželne vlade FJk Renzo Tondo med razpravo v deželnem svetu, kjer je utemeljil zamenjavo odbornice Alessie Rosolen z Angelo Brandi. V uvodnem posegu in nato v končni repliki je predsednik Tondo poudaril pomen in vlogo, ki jo imajo politične sile -v dobrem in slabem-pri vodenju javnih uprav. Tako je kot vodja deželne izvršne oblasti priznal, daje politično trenje zlasti v tržaškem delu Berlusconijeve stranke že ogrožalo operativno učinkovitost deželne vlade ter načenjalo iskanje sintez znotraj desne sredine glede prihodnjih občinskih volitev v Trstu. Odbornici Rosolenovi je Tondo priznal vse zasluge, istočasno pa obžaloval, da ni več uživala podpore lastne stranke.
Novo odbornico Angelo Brandi bomo seveda ocenjevali na osnovi konkretnih dejanj. V preteklosti in v drugih političnih okvirih seje Brandijeva bolj slabo izkazala, zlasti v odnosu do slovenske manjšine. Z drugimi besedami: Brandijeva ne velja, vsaj ne do danes, za prijateljico Slovencev. Prej obratno. Pričakovati je, da to ne bo kvarno vplivalo na njeno delo v pomembnih resorjih, ki soji bili zaupani, ali v usmeritvah deželne vlade. Zato bomo do potankosti in pozorno sledili vsakemu njenemu koraku. / Igor Gabrovec, deželni svetnik SSk
NARODNI DOM
Lager Wolfstein v Neumarktu i.d. OPF
Bronasta maketa v žalosten spomin
Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm
Dne 15. februarja 1944 je bilo iz vasi Divči, Komen, Mali Dol, Tomačevica in Rihemberk (sedaj Branik) odpeljanih v internacijo približno tisoč sto ljudi, več žensk in otrok kot moških, je v Kroniki zapisal komenski dekan Viktor Kos. Kronika dekana Kosa je delno objavljena v knjigi Dorice Makuc In gnojili boste nemško zemljo ter v celoti v spominskem zborniku Ivanke Uršič in Doroteje Jazbec Iz požganih domov v izgnanstvo. VNeumarktje ta transport prispel 18. februarja. 29. februarja, torej 11 dni kasneje, je bilo v ta lager privedenih Še okoli šeststo ljudi. Komanda lagerja je poklicala dekana Kosa z nalogo, naj bi tolmačil med temi “italijanskimi" ljudmi in komandantom lagerja. Ker dekanu niso znali povedati, od kod iz Italije so ti ljudje, si je med približevanjem skupini mislil, da so to taki Italijani kot tisti iz njihovega transporta, zato je najbližjega ogovoril po slovensko: "Od kod ste"?
"Odgovor se je glasil: iz Nabrežine, Sesljana, Mavhinj.... Sedaj sem vedel, v kakšni italijanščini bo treba govoriti", je zapisal dekan Kos. Vojaško akcijo, v kateri so zajeli te ljudi s tržaškega Krasa, je opisal tudi prof. Milan Pahor v knjigi Na-
brežina skozi stoletja.
Mesto Neumarkt se je pred 5 leti, ob 60-letnici konca 2. svetovne vojne, odločilo, da obeleži kraj, kjer je bil lager. Postavili so križ miru in dve spominski plošči. Tedanji župan Arnold Graf je že takrat napovedal postavitev makete - reliefa, ki bi predstavljala objekte in izgled lagerja.
Na slovesnosti ob odkritju te makete, ki bo v petek, 11. junija 2010, bo v kulturnem programu sodeloval tudi Pihalni orkester Komen z dirigentom prof. Simonom Perčičem. Na slovesnost bo skupaj z glasbeniki odpotovalo tudi nekaj nekdanjih internirancev. Slovesnosti se bosta udeležila tudi nekdanji župan Občine Komen Jožef Adamič in sedanji župan Uroš Slamič.
Člani Pihalnega orkestra Komen se bodo z ostalimi udeleženci poklonili spominu na internirance, ki so pokopani na vojaškem pokopališču v Neumarktu in počastili spomin na dobrotnika in duhovnega svetnika Ludwiga Heigla ob njegovem grobu.
Vračali se bomo v soboto, 12. 6. 2010, popoldne.
Dodatne informacije je možno dobiti na tel. št. 00386 31 374-341, Emil Švara.
Ljubki Šorli v spomin
Slavistično društvo Trst-Gor-ica-Videm je ob stoletnici rojstva goriške pesnice Ljubke Šorli priredilo spominsko srečanje, na katerem je prof. Vilma Purič spregovorila o pesničinem opusu, ki se je neraz-družljivo vezal na njeno življenjsko izkušnjo.
Kraj predavanja je bil s simbolnega vidika nadvse pomenljiv: Narodni dom, ki je leta 1920 zgorel v plamenih fašističnega gorja. V usodi slovitega poslopja se zrcali usoda goriške pesnice, ki je fašističnemu rablju žrtvovala vse svoje življenje. Iz trpljenja pa so se rodili stihi, ki so se z oblikovnega vidika upesnjevali zlasti v sonetni varianti, tematska razsežnost pa se je osredotočala na osebno izpoved, kateri je Šorlijeva zaupala svojo bolečino.
Vilma Purič je v svojem navajanju (med katerim je njena hči Julija brala izbor pesničinih poezij) obnovila topose pesničine poetike, ki je že leta 1936 imela jasno izoblikovano obličje: njeno pes-
njenje se je tedaj premikalo v labirintu tesnobe, ki jo je gnetila slutnja izničenja slovenskega naroda. Nosilka pesničinih misli je takrat postala narava. V tej luči je pisanje vodilo pesnico v deper-
ljubezenska zgodba med pesnico in možem, Lojzetom Bratužem, je bolečina potlačila seme trpljenja v notranjost njene duše, iz katere je šele leta 1955 izrastel sonetni venec, posvečen življen-
sonifikacijo subjekta, hkrati pa je ojačilo spojenost njenega čutenja z doživljanjem skupnega bolečega zgodovinskega viharjenja. Ko pa se je pozimi leta 1936 pod prisilo nasilja izpela
jskemu sopotniku. Vilma Purič je venec opredelila za pesnitev, v kateri se uglajenost besede spaja z urejenostjo oblike, v njem pa je zaobjela celotno življenjsko izkušnjo - od ljubezni do
družine, od rojstva otrok do spominov na moža -, sleherno besedo pa je prežela s tančico katoliškega čutenja. Vrh sonetnega venca predstavljata osmi in deveti sonet: v prvem je pesnica orisala travmatično doživljanje smrti moža in poslednji pogovor z njim, v drugem pa je prepesnila osebno izkušnjo v zloglasni tržaški mučilnici Villa Triste: "Mučenje, ki ga je bila deležna v tem kraju, je pesnica istovetila z mučenjem celotnega slovenskega rodu pod fašizmom", je dejala Vilma Purič, ki je nato dodala, da se iz te izkušnje razvije nato čustvo upora in ponosa. Zelja po utehi pa se ob koncu pesnitve udejanji v verski vdanosti in predanosti Materi Božji. Metafizika in vera se stalno prepletata v delu Ljubke Šorli. Osebna spiritualna dimenzija in zunanja podoba krščanstva vodita bralca v posebno transcendentalno dimenzijo, ki tanjša razdaljo med zemeljskim in večnim kraljestvom. Na tem nivoju se namreč razteza druga njena pomembna pesnitev Križev pot. Vilma Purič je obenem poudarila pomen, ki sta ga Goriška in rodna Tolminska imeli v pesničinem podoživljanju narave: obe krajini je pesnica ponesla v duhovno sfero slovenskega človeka.
IG
Na tekmovanju Citta' di Vittorio Veneto
Zlati podvig DePZ Kraški slavček
Citta' di Vittorio Veneto" zmagal Moški zbor CET-Canto e tradi-zione iz Milana pod mentorstvom Alessandra Ledda, ki se je predstavil z ljudskim programom. Omeniti moramo še, da so na tem tekmovanju nastopili še trije slovenski zbori iz Italije. Predstavil se je Otroški pevski zbor Fran Venturini od Domja pri Trstu pod taktirko Susanne Zeri-ali, ki je dosegel tretje mesto v kategoriji otroških zborov in dobil posebno priznanje "Hospice Casa Antiča Fonte", Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice je z dirigentom Bogdanom Kraljem zasedel tretje mesto v kategoriji ljudskih napevov, v isti kategoriji pa je Mešani pevski zbor Jacobus Gallus iz Trsta pod mentorstvom mladega Marka Sancina zasedel četrto mesto.
Pevke Dekliškega pevskega zbora Kraški slavček z zborovodjo Mirkom Ferlanom so pestro in zelo uspešno sezono kronale s tradicionalnim zaključnim koncertom, ki je bil v soboto, 5. junija, v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Isti večer sta se predstavila Otroški pevski zbor Igo Gruden in istoimenski Mešani pevski zbor.
Jernej Šček
IH Gledališka predstava
Kurent/ simbol tragičnega pisatelja
Običajno srečanje Društva slovenskih izobražencev je bilo minuli ponedeljek umetniško obarvano. Na odru Peterlinove dvorane je namreč zaživela uprizoritev Cankarjevega Kurenta v izvedbi dolgoletnega igralca in Borštnikovega nagrajenca Jurija Součka. Predstavo, ki je nastala pod pokroviteljstvom Mini teatra iz Ljubljane, si je igralec zamislil sam, režijsko pa jo je podpisal direktor Mini teatra Robert Waltl.
Kurentovo zgodbo poznamo vsi, saj je postala pravcati simbol tragičnega poslanstva pisatelja in umetnika nasploh, v katerem je Cankar videl tudi svojo usodo. Kurent še kot otrok ni čutil nagnjenosti do poklicev, ki so mu jih predlagali starši, zaželel pa si
je, da bi postal godec. S to mislijo je potoval iz kraja v kraj in spoznal slovensko pokrajino in ljudi, ki pa mu jih z orglicami ni uspelo razveseliti. Iz orglic je namreč Kurent privabljal samo tragične in žalostne pesmi, dokler mu Zlodej ni ponudil vesele gosli v zameno za njegovo dušo. Tragika posameznika se v Cankarjevi pripovedi prepleta tudi s kritiko slovenskega naroda, ki ne dojema svojih umetnikov, prezira njihovo delo in ki se namesto literaturi raje prepušča praznemu veseljačenju in pijančevanju. Kljub temu pa je v zgodbi čutiti tudi Cankarjevo ljubezen in navezanost na
domovino, pokrajino in jezik, ki ju je okronal v hvalnici domovini Nebesa pod Triglavom, ki predstavlja najlepši odlomek celotne povesti.
Cankarjev Kurent je nastal leta 1909, v času izdaje pa ni naletel na pohvalne kritike. Najbrž sam Cankar delu ni posvetil pretirane pozornosti, saj ga je napisal zgolj zato, ker je potreboval denar za vožnjo v Sarajevo, kjer je želel obiskati
svojega strica.
"Se tudi vam zdi, da sta Cankarjeva bolečina in občutje v Kurentu strašno aktualna in grozljivo domača"? sprašuje režiser in direktor Mini teatra Robert Waltl v spremni besedi k igri. Prav zaradi aktualnosti besedila sta se igralec in režiser odločila za uprizoritev Kurenta, ki je v ponedeljek naletela na izjemno laskave pohvale.
Patrizia Juiindc
Mlade, a že izkušene pevke Dekliškega pevskega zbora Kraški slavček iz Nabrežine so pred kratkim nastopile na 44. državnem zborovskem tekmovanju Citta' di Vittorio Veneto. Pod taktirko uveljavljenega zborovodje Mirka Ferlana so domov prinesle 1. mesto v kategoriji mladinskih zborov. S tem rezultatom so se uvrstile na zaključni tekmovalni del, na katerem so se potegovale za Gran Prix "Citta' di Vittorio Veneto". Na tem koncertu so nastopili le prvonagrajeni zbori iz vsake kategorije, kar je za nabrežinska dekleta vsekakor zavidljiv in odličen rezultat. Kraški slavček se je v Vitto-riu Venetu predstavil s tematskim programom Kontrapunkt v različnih obdobjih, ki je bil vezna nit njihovega dokaj zahtevnega programa. Šestčlansko žirijo je Kraški slavček prepričal z izvedbo renesančne skladbe Duo Seraphim španskega skladatelja T. L. de Vic-torie, za njo so segle po bogatem
opusu Mendelssohnove romantike z motetom Laudate pueri. Dirigent Mirko Ferlan je z "zlatimi" dekleti prikazal sodobne glasbene prijeme s tehtno skladbo Čas slovenskega skladatelja in zborovodje Lojzeta Lebiča. Ambrož Čopi je v priredbi prekmurske ljudske Zrejlo je žito dokazal, da se lahko s tehniko kon-
tičnost ljudskega melosa. Dekleta Kraškega slavčka so znala to vsekakor kvalitetno prikazati. Za konec so svojo muzikalnost, dober interpretacijski občutek in uglajeno podajanje fraz izpele v lirični skladbi Dirait-on sodobnega ameriškega komponista M. Lauridsena. Klavirska vloga pri skladbah Laudate pueri in Dirait-
trapunkta smiselno razvija ljuds- on je bila zaupana pianistki Beat-
ka glasbena zakladnica, hkrati pa rice Zonta.
ohranjata sporočilnost in avten- V hudi konkurenci je "Gran Prix
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Marjan Bevk, predsednik Društva, ki je knjigo tudi izdalo.
Darovi
Za Društvo Rojanski Marijin dom
darujejo družina Sanabor v spomin na Marijo Žerjal vd. Miklavec 50; N. N. v spomin na Bruna Kralja 30 in v spomin na Edija Prellija 20 evrov.
Za rojansko glasilo Med nami daruje v spomin na Bruna Kralja N. N. 15 evrov.
Za akcijo nakupa riža otrokom patra Pedra Opeke, ki deluje v misijonu na Madagaskarju, darujejo: Prosen Marjanca iz Slovenije 50, N. N. 10; v spomin na Bruna Kralja daruje N. N. 15; namesto cvetja na grob bratranca Karlota Glaviča in sestrične Ane daruje Dina 120 evrov.
Ob zaključku šmarnic v Rojanu je bilo nabranih za slovenske misijonarje 345 evrov.
Za lačne otroke po svetu: ob krstu Dajane Lakovič 30. maja 2010 v slivenski cerkvi darujejo nonoti in none 100 evrov.
Obvestila
DEŽELNI SVET SLOVENSKE SKUPNOSTI ob 35-letnici delovanja na deželni ravni vabi vse Slovenke in Slovence na
JAVNO SLAVNOSTNO SEJO
četrtek, 17. junija 2010, ob 19. uri, v dvorani restavracije Kariš na Pesku
NOVI
Javni poziv vladi Republike Slovenije
Ukrepa naj zoper uplinjevalnik v Trstu!
Naravovarstvene organizacije in 95% državljanov Slovenije, po javnomnenjski raziskavi koprske univerze, nasprotujemo izgradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu zaradi poslabšanja stanja v okolju, varnosti in gospodarske škode, ki bi jih ti "dinozavri ogljikove dobe" povzročili. Kljub "sfriziranim" vprašanjemv javnomnenjski raziskavi dnevnika II Piccolo so proti tem napravam tudi Tržačani.
Zato podpiramo odločitev parlamenta konec lanskega leta, da gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu nasprotujete z vsemi silami. Da smo na pravi poti, dokazuje tudi aroganca italijanske ministrice za okolje, ki je enostransko prekinila razgovore. Obrazložila je, da je to območje njihove države, kar ni sporno. Zavedajo se, da je proti njihovemu soglasju za uplinjevalnik že uveden postopek pred Evropsko komisijo in da novi dokazi o poneverbah, ki smo jih zbrali, še utrjujejo možnost naše zmage na upravnem sodišču.
Neodvisna stroka z naše in italijanske strani, ki se je kot civilna družba vključila in proučila le del investitorjeve dokumentacije vplivov žavelj skega plinskega terminala na okolje, je ugotovila številne nepravilnosti, potvorbe podatkov in pomanjkljivosti v dokumentih
in podatkih. Pridobljena pa je bila tudi dokazna dokumentacija s strani DIGOSa (preiskovalnega oddelka specialnih operacij italijanske državne policije), na podlagi katere so italijanske okoljevarstvene organizacije vložile tožbo na italijanskem sodišču. O tem sta bila vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za okolje s konkretnimi dokumenti in podatki seznanjena tako preko okoljevarstvenih organizacij kot preko nekaterih strokovnjakov.
Zaradi vsega tega pozivamo vlado Republike Slovenije, da vloži tožbo na Evropskem sodišču. Prepričani smo, da bi tudi referendum dal prav taki odločitvi. Uspešnost postopka nakazuje tudi sodna praksa te ustanove, kot je npr. v zadevi C-392/96 Komisija/Irski, s čimer je seznanjena tudi delovna skupina za terminale pri MOP. Obenem pozivamo vlado, da prične s postopki za presojo preko-mejnih vplivov razvojnih načrtov tržaškega pristanišča, ki predvidevajo tudi energetski pol z uplinje-valnikom in termocentralo, in sanacijo sedanjega čezmejnega onesnaženja, kar dokazujejo meritve postaje v Lovranu. Tudi glede tega je že uveden postopek pred Evropsko komisijo.
Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard
Sejem knjige
Župnija sv. Jerneja na Opčinah
Koncert Marijinih pesmi
N/
Župnija sv.
Jerneja na Opčinah je na zadnji majski večer priredila v domači cerkvi 30., jubilejni koncert Marijinih pesmi. Zaključiti šmarnice s petjem skupin, ki delujejo v župniji, je nepogrešljiva tradicija; zaživela je tudi letos v organizaciji cerkvenega zbora Sv.
Jernej, ki je uvedel v koncert z
Knjižnica D. Feigla Gorica in Narodna in študijska knjižnica Trst
sodelujeta pri pobudi Primorci beremo 2010, ki poteka od 9.6. do 25.11. Informacije o projektu dobite v obeh knjižnicah.
Klub prijateljstva vabi v torek, 15. junija, na zanimiv izlet v bližnjo hrvaško Istro z ogledom Kaštela, Zrenja, Oprta-Ija, doline Mirne, Buj in Materadeterz obiskom tipične istrske kmetije. Vpisovanje do zapolnitve mest na tel. št. 040 639949 (Mira) in 040 225468 (Vera) ob večernih urah. Vabljeni! Tržaška območna enota DRUŠTVA ZA NEGOVANJE TRADICIJ TIGR PRIMORSKE vabi na predstavitev knjige "Slovenska Istra v obrambi slovenskega jezika” v sredo, 16. junija 2010, ob 17. uri v mali dvorani Narodnega doma v Trstu, ul. F. Filzi 14. Avtorja Simona Purgerja bo predstavil
vodenjem ljudskega petja pri večerni maši in ga potem končal z izvedbo sporeda Marijinih pesmi pod vodstvom Janka Ba-
na in ob orgelski spremljavi Vinka Škerlavaja. Program večera, ki ga je povezoval Matej Susič, sta pevsko oblikovali tudi mlajša dekliška pevska skupina Vesela pomlad pod vodstvom Mire Fabjan in moška skupina Sv. Jernej, ki jo vodi Mirko Ferlan. Priložnostno misel je pripravila in podala članica cerkvenega zbora Marica Dolenc, ki je ob vtisih o lepoti in navadah meseca maja obudila spomine na Marijina romanja, predvsem na Barbano, in na soudeleženost otrok pri šmarničnih obredih, ko tudi najmlajši lahko izraziteje začutijo, da so aktivni del župnijske skupnosti.
PAL
Aperitiv besedne umetnosti
Valentinu Staniču Cerovškov gospod, avtobiografska povest Med Scilo in Karibdo, prevod Collodijevega Ostržka). Pisma, ki jih je v teh letih oče pisal ljubljeni hčerki in so časovno zamejena med leti 1946 in 1952, je za objavo pripravila Rozina Švent, ki je občinstvu
Tržaške knjigarne spregovorila o tesni zvezi med očetom in hčerko, ki je prisilna razdalja nikakor ni razvodenila. Skupno gre za 87 pisem, vključno z razglednicami, karticami in dopisnicami, ki jih je urednica opremila s komentarjem. Ta pisma bi lahko poimenovali tudi "izpovedna proza” ali "literarni pogovori”, ki so bili v tistem času pač edini možni način komuniciranja med njima (o tej knjigi je več napisanega na 8. strani). Literarni aperitiv je v torek, 8. junija, gostil pesnika Miho Obita, ki je predstavil svojo pesniško zbirko Le parole nascono gia' sporche in jo obogatil s prikazom fotografij skozi kraje sveta: Kolumbija, Salvador, Bolgarija, Slovenija. V sredo, 9. t. m., pa je v Tržaški knjigarni spregovorila Jolka Milič, ki je v italijanščino prevedla	znamenitega
Kovičevega Mačka Murija z naslovom II gatto Muri.
IG
Po lanskem uspehu tudi v letošnjem pozno spomladanskem obdobju bogati tržaško kulturno stvarnost Sejem knjige, ki se je začel v četrtek, 3. junija, sklenil pa se bo v soboto 12. junija. Lokacija prireditve je Tržaška knjigarna v središču mesta, ki je ob domačih založbah, Založništvu tržaškega tiska in Mladiki, osrednja snovalka dogodka.
Sejem knjige ponuja ob prodaji knjig domačih avtorjev in založb s posebnimi popusti tudi Literarni aperitiv, na katerem se občinstvo srečuje s krajevnimi besednimi ustvarjalci.
Danes (četrtek, 10. junija), bo na aperitivu ob 18. uri Joži Peterlin predstavil postumni roman Bojana Pavletiča Zvoki barv (založba Mladika). V petek, 11., bo na vrsti angleški časnikar in pisatelj John Earle, ki bo spregovoril o svojih spominih na vojna leta, ki so pravkar izšli v angleščini pri založbi Mladika z naslovom
From Nile to Danube. Zaključni večer bo v soboto, 12. junija, z umetniškim presenečenjem.
Prvo srečanje, ki je bilo v	je niz posegov sklenil s
četrtek, 3. junija, so soobliko-	poučno mislijo o tem, kako je
vali tržaški besedni ustvarjalci	treba ljubezensko poezijo
Miroslav Košuta, Vilma Purič,	brati: "Ljubezenska poezija je
Dušan Jelinčič in Majda Artač,	napisana zato, da jo sami bere-
ki so spregovorili na temo ljubezni. Vilma Purič je za to priložnost napisala izvirno povest, v kateri je orisala ljubezensko čustvo dveh	mladih
zaljubljencev, Dušan Jelinčič pa je v svojem posegu spregovoril o različnih tipologijah ljubezni, od banalnih fraz, ki jih sladkosned-neži dobijo v čokoladnih bombonih Baci Perugina, do ljubezni, ki so jo v svojih delih opredelili veliki pisci svetovne književnosti (npr.	mo, da se z njeno izpovedjo
Gabriel Garcia Marquez) in	srečamo v samoti..."
slovenske literature (Marijan	V petek, 4. junija, je Giorgio
Rožanc). Tudi Majda Artač je	Banchig predstavil knjigo San-
tematiko večera obravnavala	drina Coosa Težko živenje -
preko literarne prizme, v	Tempi difficili in še nekaj pub-
katero je vključila povest svo-	likacij zadruge MOST,
medtem ko je bila v soboto na vrsti predstavitev publikacije z naslovom Jože Lovrenčič Ves vaš ljubeči očka. Pisma hčerki Nini. O delu, ki je izšlo v sozaložbi Celjske in Goriške Mohorjeve družbe, so spregovoril urednica knjige Rozina Švent, Marija Češčut in Marko Tavčar. Gre za objavo pisem, ki jih je Joža Lovrenčič pisal hčerki Nini. Joža Lovrenčič, pesnik zlasti epskih stihov, pisatelj in prevajalec, je poznan predvsem po delih iz primorskega, še jega očeta Ivana Artača, Kat-	zlasti goriškega kulturnega
ulove stihe in še svojo poezijo	prostora (Sholar iz Trente,
Vijolična pesem iz zbirke Že-	Gorske pravljice, Tri božje
jni oleander. Miroslav Košuta	poti, biografski roman o
Sveta jama pri Socerbu
Lepo tradicionalno srečanje
Sveta jama pri Socerbu že skoraj 20 let, vsako leto, odkar so po osamosvojitvi Slovenije obnovili tradicionalen shod, oživlja ob godovnem prazniku svojega zavetnika. Sv. Socerb, ki se je rodil v Trstu plemiškima staršema Evlogiju in Klemenciji, je nekaj časa živel kot puščavnik v tej jami. Po tem je dobil posebno moč in je naredil več čudežev - zlasti ozdravljenj bolnikov. Ti čudeži in Socerbovo vz-
trajno oznanjevanje krščanstva pa niso bili všeč oblastem, saj takrat krščanstvo še ni bilo uradno dovoljeno. Rimski cesarski namestnik Numerian Junil je zato Socerba zaprl in mučil do smrti. Umrl je 24. maja 284, njegovo telo počiva v cerkvi sv. Justa v Trstu.
V nedeljo, 30. maja 2010, je občina Dolina v sodelovanju z ZCPZ Trst, Slovenskim planinskim društvom Trst in Župnijsko skupnostjo iz Doline organizirala
tradicionalno Srečanje na Socerbu. Zvesti spremljevalci te pobude so se že zgodaj popoldan zbrali pri izviru "Zgurenc” v Dolini in se odpravili na pohod pod vodstvom SPDT. V Sveti jami je bila sv. maša, ki jo je ob somaševanju dolinskega župnika Metoda Lampeta in Maksa Suarda iz sv. Križa pri Trstu daroval prior križniškega reda in duhovni asistent slovenske jamarske zveze Janko Štampar iz Velike nedelje. V nagovoru je aktualiziral sporočilo praznika Sv. Trojice. Pri maši so z izbranimi prošnjami sodelovali jamarji iz Jamarske zveze Slovenije ter iz Jamarske reševalne službe, z ubranim in mogočnim petjem sta prepevala Združeni zbor ZCPZ iz Trsta in Cerkveni
pevski zbor Rodik, ki ju je vodil Edi Race, pri orglah pa spremljal Iztok Cergol. Ob sklepu je zbrane nagovorila zvesta prijateljica te prireditve, dolinska županja Fulvia Premolin, in poudarila vrednote sožitja, miru in prijateljstva, ki v sugestivnem prostoru, kot ga daje Sveta jama, še zlasti kličejo, da se je zanje potrebno vedno znova prizadevati. Prireditev je
sklenil kratek koncert	Foto	Kroma
nabožnih pesmi združenega zbo-	jne pobude ni udeležil noben	vsem povabilo	za	ohranjanje
ra ZCPZ.	predstavnik slovenskih lokalnih	tradicije in ponovno	srečannje
Nazadnje pa je žal potrebno opo-	oblasti, kar je vsekakor škoda. Kot	naslednje leto.
zoriti, da se letos te lepe čezme-	je sklenila Premolinova, velja	JB
Štandrež/ Župnijska cerkev sv. Andreja apostola
Koncert cerkvenih pesmi
VIDA VALENČIČ	KO	SE	DOTAKNEŠ	OSEBE
Osemnajstletna resnična lepota
Danes sem bila dogovorjena za intervju z osemnajstletnim dekletom. Namesto Valentine ali Alenke ji je ime Fatme. Na dokumentih pravzaprav Fatima. Namesto kavbojk na korenček in popka na soncu nosi širše črne hlače in daljšo majico, pod katero res ne opaziš, da se skriva proteza. Namesto zlatih pramenov, varuje njene goste temne lase bela ruta. Sijoče naličene oči. Ko so mi pokazali njeno fotografijo, sem pomislila, da bi lahko bila fotomodel. Danes, ko si sediva nasproti, jo vidim v vsej njeni lepoti.
Pričakovala sem mlado dekle, vdano v usodo.
Pred dvema letoma je v šolski avtobus priletel avtomobil, pod kolesjem je obtičala Fatmina leva noga. Pričakovala sem mlado libanonsko dekle, vajeno popoldnevov v hiši, ker postane z berglami vse prenaporno. Spoznala pa sem osemnajstletnico, ki je živ dokaz značajske moči, ki jo lahko premore človek.
"Ko so me starši peljali v šolo, so se vsak dan jokali. Saj ju razumem, poleg stopnic je bila še kopica drugih težav, predvsem za žensko. Sama pa sem se v njuni navzočnosti vedno prisilila ohraniti nasmeh na obrazu. Zame je bilo to bistveno, morala sem jima vlivati moči".
Poslušam jo in istočasno razmišljam, kako sem, kako smo včasih naivno šibki. Osemnajstletno dekle iz dežele in razmer, ki so gotovo veliko slabše od kakršnegakoli našega vsakdana, nam s svojim dostojanstvom in življenjskim pogumom kaže, kako je življenje zares to, kar se iz njega odločiš narediti. Kaka znana osebnost je pred časom zapisala, da ti življenje lahko nudi tudi obilico kislih limon,
na tebi pa je, da si iz njih stisneš limonado. Sprašujem jo o sanjah, o načrtih za prihodnost, odgovor na to in druga vprašanja zveni kot mantra: "Samo hoditi". V tem mesecu se je dovolj dobro privadila proteze, tako da obvlada krajše razdalje s počasno hojo in povsem brez opore. Pred meseci je svoji bergli naziva-la "moji prijateljici". Danes je njena sreča v bisernih balerinkah, prvem ženskem paru čevljev, ki jih je lahko nataknila na protezo. Gledam jo, njene sijoče temne oči pod belo ruto, turkizen tuš na vekah, navsezadnje je še vedno osemnajstletno dekle, ki se jutri vrača v okolico Beiruta. Tisti "samo hoditi, nič posebnega ne načrtujem, samo opraviti maturo čez mesec dni in hoditi po cesti s prijateljicami", ki je dejansko največji dokaz njene močne volje. Volja po normalnosti. Preden sem jo spoznala, sem se v svoji naivnosti vprašala, ali lahko tista proteza za arabsko dekle pomeni še dodatno težavo, minus v očeh bodočega moža. Njene besede so mi pokazale tako močno željo po normalnosti, da so bili vsi prejšnji pomisleki povsem zradirani.
V svojem dojemanju situacije "od zunaj” sem si predstavljala, da si Fatme želi "novega življenja", razumela pa sem, da si želi edinole normalnosti "prejšnjega življenja", ki bo vključevalo tudi ponoven nasmeh na obrazu staršev.
"Nič jima nisem rekla o protezi. Vedela sta za poseg, a moja nova noga bo novost. Samo čakam, kako se bosta razveselila ob pogledu na hojo brez opore"!
V teh dveh letih si je kot vsako osemnajstletno dekle želelo hlač; pred protezo jih ni mogla nositi, hlačnica bi visela kot mrtva. Danes jih lahko obleče in nam vsem dokaže, kakšno moč ima lahko človek v sebi, če se zanjo odloči.
Z 2. strani
Pod drobnogledom...
V nedeljo, 6. junija, je ZCPZ skupno z župnijo sv. Andreja organiziralo vsakoletni koncert cerkvenih pesmi v cerkvi sv. Andreja apostola v Štandrežu. Skupno je nastopilo šest pevskih zborov z Goriškega z izbranim sporedom nabožnih skladb.
V začetku je v imenu organizatorjev spregovorila Alessandra Schettino in poudarila pomen in značilnosti slovenske nabožne zborovske glasbe, Slovenci pa smo znani ljubitelji zborovskega petja. Med drugim je dejala: "Tudi obhajanje bogo-
služja bi bilo nedoživeto in nepopolno, če ne bi bilo petja in glasbe. Zato je vsaka župnija ponosna, če ima lepo petje in s
tem tudi lepo sodelovanje pri obredih. Krona tega sodelovanja pa je prav gotovo vsak cerkveni pevski zbor, ki združuje v svojih vrstah osebe z veseljem do petja in glasbe ter preko petja poglablja vero vsakega člana. Zbor je lepa priložnost za mlajše in starejše, da sodelujejo pri delu v župniji in sooblikujejo bogoslužje. Tudi sama Cerkev doživlja danes čas sekularizacije in iskanja novih poti za uspešno pastoralno delovanje. Podobno ugotavljamo pri delovanju cerkvenega zborovskega petja, kjer je stanje vse
prej kot rožnato. Marsikje se cerkveni kori ukvarjajo s težavami zaradi pomanjkanja pevcev, drugod nimajo zboro-
vodje, ponekod so nekoliko napeti odnosi med župnikom in zborom, marsikje imajo težave zaradi spreminjanja generacij".
Najprej je nastopila pevska skupina Musicum in predstavila dela Jacobusa Gallusa, Williama Byrda in Vinka Vodopivca.
MePZ Jazbine Plešivo, ki ga vodi Zdravko Klanjšček, je zapel skladbe Lojzeta Bratuža in Vinka Vodopivca.
Sledil je MePZ Štmaver in pod vodstvom Nadje Kovic izvedel dela Vinka Vodopivca, Vilka Novaka in Frana Kimovca. MePZ Podgora (zborovodja Peter Pirih) je zapel skladbe Vinka Vodopivca, Josepha De-schermeierja in Emila Komela. MoPZ Mirko Filej je pod vodstvom Zdravka Klanjščka izvedel skladbo Primoža Trubarja v priredbi Matije Tomca in nato skladbo iz staroslovanske liturgije ter pesem Jožeta Leskovarja.
Koncert je sklenil MePZ Štandrež, ki ga vodi David Bandelj, in predstavil dela Emila Ho-chreiterja, Stanka Jericija iz skladbe Sta-bat Mater in Arva Parta.
Vsi nastopajoči zbori so pokazali lepo vokalno tehniko in smisel za dognano interpretacijo. Jasno je, da so med njimi določene razlike. Vseeno pa so posamezni pevski sestavi oblikovali lep glasbeni mozaik.
AB
Občni zbor Zadruge Primorski dnevnik je bil druga pomembna tema izvršnega odbora SSO. Zadruga, lastnica Primorskega dnevnika, je pomembna ustanova, ki je nastala takrat, ko so bili uspešno končani skupni napori za rešitev finančne krize, v katero je zabredel dnevnik v devetdesetih letih. Spodbudno je torej, da je iz finančnega poročila izšlo trenutno urejeno knjigovodsko stanje, čeprav ne dovoljuje velikih razvojnih projektov.
SSO meni, da je Primorski dnevnik nenadomestljivo sredstvo javnega obveščanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Skupaj z ostalimi medijskimi dejavniki, kot so radio, tedniki in revije, omogoča primeren pretok informacij v slovenskem jeziku, ki je življenjskega pomena za našo narodno skupnost.
Zato SSO obžaluje, da še vedno obstajajo pristopi, ki bodisi Zadrugi kot Primorskemu dnevniku onemogočajo, predvsem kar se tiče uveljavljanja principa pluralnosti, da bi postal zares skupen subjekt celotne narodne skupnosti. Ce se bodo ti pristopi nadaljevali tudi v prihodnosti in bo sestava upravnega odbora ostajala zgolj formalnost ter bo dejansko stanje odražalo prevlado ene strani nad drugo, bo to
prav gotovo v škodo samemu poslanstvu dnevnika. Zaradi tega je mogoče tudi razlagati nizko udeležbo članstva na občnem zboru in tudi negativno nihanje pri včlanjevanju.
SSO želi novoizvoljenemu upravnemu odboru Zadruge Primorski dnevnik in njenemu predsedniku čim boljše delo v upanju, da bodo znali upoštevati omenjena vprašanja. Predsednik Štoka je poročal tudi o srečanju s predsednikom paritetnega odbora Bojanom Brezi-
garjem, s katerim sta se, skupaj s predsednikom SKGZ, pogovorila o izvajanju določil zaščitne zakonodaje. Predsednik Brezigar je predsednika SSO in SKGZ seznanil s stanjem postavljanja dvojezičnih avtocestnih tabel, ki beležijo določen napredek, vendar je potrebno pri tem upoštevati kriterij postopnosti.
SSO je podprl delo paritetnega odbora, čeprav pri tem ni mogoče spregledati precej zapletene in dolge postopke izvajanja zaščitnih norm, ki zahtevajo veliko energije in nepotrebnih stroškov. Pri tem SSO ne skriva razočaranja glede razpleta pri imenovanju slovenskih predstavnikov v komisije tržaške občine, za kar pa nosimo pomemben del odgovornosti Slovenci sami.
Izvršni odbor SSO je še potrdil dokončno umestitev zadnjih dveh notranjih komisij, ki dopolnjujeta celoten sklop, in je tako področje delovanja civilne družbe v celoti pokrito. SSO na tak način razpolaga z delovno-posvetovalnimi organi, ki skrbijo za šolstvo-kulturo-šport-rekrea-cijo (koordinator Jelka Cvelbar), za gospodarstvo (koordinator Klavdij Brajnik), za imovine (koordinator Mitja Ozbič), za medijska občila (koordinator Ivo Jevnikar) ter za programske smernice SSO. Za to komisijo bodo skrbeli Janez Povše, Riccardo Ruttar, Ivo Corva in Jelka Cvelbar.
SSO pričakuje, da bodo iz teh de-
lovnih organov prihajale stalne vzpodbude do vodstva krovne organizacije, ki bodo prispevale k ozaveščenosti in primerni učinkovitosti, predvsem k medsebojnemu odnosu z včlanjenimi zvezami, organizacijami in društvi.
Predsednik Štoka je poročal še o sestanku s komisarjema Slovenskega stalnega gledališča in o obisku pri ministru Žekšu skupaj s predstavniki Zadruge Goriška Mohorjeva, ki izdaja Novi glas. Ob koncu komisarske uprave pri SSG SSO meni, da naj se čim prej umesti nov upravni odbor gledališča in naj se čim prej pripravi primeren načrt na podlagi točno razpoložljivih sredstev. SSO namreč meni, da bo zelo težko imeti kakršne koli jesenske popravne izpite.
Travnik in njegova okolica (20)
GORICA, NJENE ZANIMIVOSTI IN NJEN ČAS Mariza Perat
V stavbi Katoliške knjigarne ima sedež tudi Zadruga Goriška mohorjeva, ki skrbi za upravne zadeve v njej vključenih ustanov. Predsednik Zadruge je dr. Damjan Paulin.
Tu najdemo še otroški list Pastirček, ki je začel izhajati v Gorici aprila 1946.
Bil je to čas, ko so znova zaživele slovenske šole in so slovenski otroci znova dobili v roke slovensko berilo in slovenski katekizem. Vendar pa samo berilo in katekizem nista zadostovala. Dr. Kazimirju Humarju, ki je takrat poučeval verouk na slovenski osnovni šoli, je tako prišlo na misel, da bi slovenski kateheti za osnovnošolske otroke začeli izdajati poseben list.
Otrokom naj bi list nudil krščansko vzgojo tudi izven šolskega okolja, obenem pa naj bi v njih vzbujal ljubezen do materinega jezika. V pomoč pa naj bi bil tudi njihovim staršem in katehetom. K uresničitvi zamisli o ustanovitvi Pastirčka je pripomogel tudi njegov prvi ilustrator, prof. Vilko Čekuta. Naslovno stran prve številke je izdelal danes znani goriški slikar Andrej Kosič.
Ob izidu prve ševilke sta uredništvo in uprava bila na trgu sv. Hilarlja in Tacijana. Že meseca maja istega leta pa sta se uprava in uredništvo preselila v slovensko Alojzijevišče v ul. Don Bosco. V šolskem letu 1951-52 najdemo Pastirčka že na Placuti.
Za list je pred oblastmi v tistih letih odgovarjal prof. Mirko Rener, urejal pa ga je dr. Kazimir Humar.
Od leta 1951 do 1963 je Pastirčkov urednik in obenem njegov glavni pisec bil msgr. Srečko Gregorec. Zaradi bolezni pa je uredništvo moral opustiti, tako da je slednje spet prevzel dr. Kazimir Humar.
S šolskim letom 1963/64 se je Pastirček preselil v Trst. Tu je njegov urednik bil dr. Jože Prešeren, odgovorni urednik pa g. Dušan Jakomin, dušni pastir v Škednju.
Dr. Prešeren si je kot duhovni voditelj skavtov zelo prizadeval, da bi se preko Pastirčka širila zamisel o tej mladinski vzgojni organizaciji. Zato je tudi Pastirčkova zasluga, da se je v tistih letih skavt-
$
&
ŠOLSKO LETO
ska organizacija ustanovila tudi na Goriškem.
V času, ko je bilo uredništvo na Tržaškem, je Pastirček začel izhajati v večjem formatu.
Pastirček je v Trstu ostal do leta 1976, ko sta se njegovo uredništvo in uprava vrnila v Gorico.
Pred oblastmi je za list še naprej odgovarjal g. Dušan Jakomin, medtem ko je urednica lista postala pesnica in pisateljica, učiteljica Zora Saksida (1976-1978). Za njo je uredništvo prevzela učiteljica in pesnica Ljubka Šorli-Bratuž. Ko je zaradi bolezni to nalogo morala opustiti, je ob sodelovanju učiteljice Ljube Smotlak uredništvo sprejel g. Marijan Markežič, takrat katehet na slovenskih srednjih šolah in zdaj župni upravitelj Slovenskega pastoralnega središča v Gorici. Leta 1992 je postal glavni urednik Pastirčka. To nalogo še danes opravlja in ima kot tak glavno zaslugo, da Pastirček izhaja. Uredništvo in uprava Pastirčka sta se leta 2002 s Pla-cute preselila na Travnik. Pastirčka so najprej izdajali slovenski kateheti, v šolskem letu 1978/79 pa je list začelo izdajati Katoliško tiskovno društvo (KTD). S šolskim letom 1993/94 je Pastirček začel izhajati v sklopu Zadruge Goriške Mohorjeve. Leta 2004-2005 se je njegov format še povečal. Od tega leta vsako leto izhaja po deset številk. V zadnjih letih izdajanje revije podpira Urad Vlade Republike Slovenij e za Slovence v zamej stvu in po svetu. Pastirček izhaja v 1500 izvodih.
Revija je v Pastirčkovi knjižnici izdala nekaj publikacij, in sicer pesmarice za otroške in mladinske zbore, nadalje pravljice, poezije, dramatske prizore in poljudno zgodovinske spise o Trstu in Gorici. Vsi avtorji omenjenih del so Pastirčkovi sodelavci.
Pastirček je najstarejši mladinsko otroški list v zamejstvu, saj izhaja nepretrgoma že preko 60 let. S svojimi spisi, poezijami, igrami in ugankami je poučeval in vzgajal in še vedno poučuje in vzgaja mladi rod, kar je bil tudi glavni namen njegove ustanovitve.
/dalje
MePZ Podgora pod vodstvom Petra Piriha (foto DP)
Sloveniia
	^	M-
Po nedeljskem referendumu
Arbitražni sporazum je potrjen
Slovenski volilci so s tesno večino glasov potrdili arbitražni sporazum o načinu določitve meje med Slovenijo in Hrvaško. Uresničile so se torej javnomnenjske ankete in raziskave, da bo izid tesen, bodisi za privržence dogovora bodisi za njegove nasprotnike. Arbitražni sporazum sta parlamenta obeh držav sicer že sprejela oz. potrdila, v Sloveniji pa je politika sklenila, naj se o dogovoru med Ljubljano in Zagrebom opredelijo tudi volilci na tako imenovanem naknadnem zakonodajnem referendumu.
V opoziciji menijo, da bi se morale o izhodiščih glede meje s Hrvaško poenotiti vse slovenske stranke, ne pa da breme odločitve prevzamejo volilci. Krivec razdeljenosti naj bi bil premier Borut Pahor, ki se je sam in brez vednosti opozicije, tudi največje stranke, SDS Janeza Janše, dogovoril s hrvaško predsednico vlade Jadranko Kosor o arbitražnem sporazumu. Tudi starosta slovenske politike dr. France Bučar je menil, da je Borut Pahor glavni krivec zla, ki je še poglobilo razdvojenost v slovenski politiki, državi in družbi.
Izid referenduma politiki in v javnosti različno komentirajo.
Predsednik države dr. Danilo Turk, nekdanji državni poglavar Milan Kučan in zunanji minister Samuel Žbogar zatrjujejo, da so ustvarjene osnove za poglobitev odnosov in sodelovanja s Hrvaško, ter izražajo zaupanje v arbitražno sodišče, ki bo po njihovem mnenju Sloveniji povrnilo območja na kopnem in na morju, ki nam jih je v preteklosti vzela Hrvaška. Slovenija naj bi zagotovo pridobila tudi pravico do teritorialnega stika z odprtimi vodami na Jadranskem morju. Janez Janša je bil bolj kritičen in nemara tudi realen. Meni, da bo izid referenduma še bolj spodbudil in poglobil politične delitve in razcepljenost v Sloveniji. Čez deset ali petnajst let pa se bodo začele polemike o tem, kdo je kriv, da je Slovenija izgubila dele kopenskega ozemlja in stik z odprtim morjem.
Na izid referenduma sta zagotovo vplivali tudi naveličanost in utrujenost volilcev, ki bi radi živeli neobremenjeni v odnosih s sosednjo državo. Po še neuradnih podatkih se je referenduma udeležilo več kot 40% upravičencev, za arbitražni sporazum se je opredelilo skoraj 52% glasovalcev, zoper ta dogovor med Borutom Pahorjem in Jadranko
Kosor pa se je izreklo več kot 48% udeležencev referenduma.
Potem ko so zaradi referenduma o načinu določanja meje med Slovenijo in Hrvaško mnogi dogodki ostali v senci ali jih sploh niso omenjali in obravnavali, sta se politično in družbeno dogajanje obnovili.
V Sloveniji so se sredi tedna začele razne verske slovesnosti in prireditve kot priprava na evharistični kongres, ki bo v nedeljo, 13. junija, v Celju. Pričakujejo veliko vernikov iz vse države in tudi Slovence iz obmejnih krajev v sosednjih deželah. Kongres bo potekal v znamenju evharistije. Beseda izhaja iz grščine in je v vsakdanji govorici pomenila in še zmeraj pomeni zahvalo. Ko so se prvi kristjani začeli zbirati in obhajati obrede, so prav omenjeno besedo izbrali za oznako verskega dogajanja. Njihovo srečanje je bilo tako drugačno od drugih tedanjih srečanj, da mu ni bilo mogoče prilagoditi nobenega obstoječega imena za verska druženja, česar pa tudi niso hoteli. Zato so prvi kristjani svoj obred preprosto imenovali zahvaljevanje, to pa bo zaznamovalo tudi nedeljski Evharistični kongres v Celju. Kongres, ki bo v bistvu pomenil veliko vseslovensko zahvalno mašo, bo ena največjih, morda celo naj večja verska prireditev v zadnjih letih v Sloveniji. Evharistični kongres bo dosegel višek v nedeljo, 13. junija, na stadionu
Arena Petrol v Celju. Tam se bo končala romarska pot milostne podobe Matere Božje z Brezij, ki jo bodo v Celje prinesli mladi. Dogodek bo pomemben za Cerkev in v marsičem za vso Slovenijo tudi zato, ker bo na kongresu razglašen za blaženega mučenec Lojze Grozde. Gre za dijaka klasične gimnazije v Ljubljani, ki so ga v začetku leta 1943 partizani umorili na Dolenjskem. O okoliščinah njegove smrti je v zadnjem času v nekaterih časnikih sicer potekala polemika. Lojzeta Grozdeta, ki naj bi bil v marsičem za vzgled in vzor tudi sedanji generaciji mladih Slovencev, bo za mučenca in blaženega razglasil papeški odposlanec kardinal in državni tajnik Tarcisio Bertone. Somaše-vali bodo vsi slovenski škofje, škofje gostje in številni duhovniki. V svojem članku, objavljenem v novi številki revije Ognjišče, z naslovom Sporočilo evharističnega kongresa je oče urednik Franc Bole zapisal, "da bo kongres izreden dogodek v Cerkvi na Slovenskem, ki bi moral globoko zaznamovati življenje vsaj nas katoličanov. V nekem oziru je to dogodek stoletja".
Časnik Delo je ukinil svojo tedensko prilogo, družbenopolitični tednik Mag. Nadomestila ga bo priloga Ozadja. Tednik Mag je ustanovil znani slovenski časnikar Danilo Slivnik, po sporih politične narave ga je prevzel časopis Delo, ki pa ga je po enem letu izhajanja ukinil.
Marijan Drobež
Nova Gorica/Vizije 2010
Mladi na odru tudi s kritičnim pristopom
Javni Sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je tudi letos z organizacijo Festi-i mladinskih gledaliških skupin Slovenije Vizije 2010 nudil možnost mladim, da svoje kritične, drzne poglede na svet ter dogajanja v njem izrazijo v gledališki govorici.
Tako je od 21. do 23. maja v Novi Gorici na treh prizoriščih nastopilo okrog 130 mladih, ki so si, poleg prikaza lastne uprizoritve, ogledali predstave drugih, se zabavali in udeležili treh različnih delavnic, ki so jih vodili lutkarica Renata Kalemba, igralka Dunja Zupanec in srbski igralec Marko Gvero. V tekmovalnem delu festivala je nastopilo
devet skupin z raznh koncev Slovenije; med njimi je bila tudi mladinska gledališka skupina Sanjelovci, Teater Danica Šentp-
rimož iz Avstrije. Predstave je ocenila strokovna komisija, ki so jo sestavljali dramaturg Miha Trefalt in že omenjena Renata Kalemba in Marko Gvero. V nedeljo, 23. maja, je bila v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica v popoldanskih urah, ob sicer ne
velikem številu gledalcev, slovesna podelitev letošnjih nagrad-vizionarjev. Kot vselej je nagrajevanje vodila in obrazložitve žirije prebirala Maja Bratec Jerman, vodja JSKD Območne izpostave Nova Gorica. Nagrado za najboljšo predstavo v celoti je prejela predstava Životok - Circle of Life v izvedbi skupine Artizani, Hiše otrok in umetnosti Ljubljana "avtorski projekt, ki na humoren, luciden in generacijsko prepoznaven način tematizira človekovo življenje od rojstva do smrti, je prava mala pantomimska bravura", ki "natančno izrablja vsa gledališka sredstva", je med drugim pisalo v utemeljitvi. Vizionarja za najbolj angažirano predstavo je bila deležna predstava Koroško kolo v izvedbi Mladinske gledališke skupine Sanjelovci Teatra Danica iz Sentprimoža v Avstriji, ki je s preigravanjem "dramskega, gibalnega, in glasbenega gledališča (...) znova odprla vprašanje identitete naroda, manjšine in posameznikove eksistence v okolju, ki Slovencem ni naklon-
jeno".
Vizionarja za skupinsko igro je prejela predstava Kralj Ubu v izvedbi Mladinske gledališke skupine Kriplčki KD Svoboda osvobaja in Gimnazije iz Slovenskih Konjic, v njej "liki delujejo kot izjemno ubrana celota". Vizionarja za igralsko kreacijo pa je žirija dodelila igralcu Maticu Vogriču za vlogo Lutke v Berlinovi igri Bejbe v izvedbi Male gledališke šole Gimnazije Jurija Vege iz Idrije, ki je izoblikoval "polnokrven lik izjemne gledališke prezence".
V spremljevalnem programu sta nastopila skupina iz Madžarske Gulf Circle in po podelitvi vizionarjev, pred sicer zelo skromnim številom občinstva, Mladinski dramski odsek Prosvetnega društva iz Štandreža. Mladi igralci, ki šele odkrivajo gledališki svet in njegove zakonitosti, so v režiji igralke Ane Facchini, članice SNG Nova Gorica, prikazali otroško igro Borislava Atanaskoviča Veter in Verica, ki je premiero doživela na domačem odru v letošnjem aprilu. Igralci so se dobro znašli tudi na obširnejšem odrskem prizorišču in tekoče izvedli predstavo ter ob koncu zasluženo bili deležni prisrčnega aplavza.
IvaKoišič
Kratke
Dobrodelni koncert za odpravo v Kenijo
Mešani pevski zbor Rado Simoniti iz Goriških Brd vabi na dobrodelni koncert, katerega izkupiček bo namenjen medicinsko-humanitarni odpravi, ki bo šla v Kenijo od avgusta do oktobra letos. Nastopili bodo vokalna skupina Vinika, MePZ Rado Simoniti, MoPZ Srečko Kumar, kvintet Kvartin, Martina Kocina in Briški harmonikaši. Pesem briških zborov bo v podporo odpravi v Kenijo zadonela v četrtek, 10. junija 2010, ob 20.30 všmartnem-severni trg v Goriških Brdih. Lepo vabljeni!
"Pusti peti mojga slavčka, kot mu je Bog grlo ustvaril"!
Med dnevi kulture sta se Občina Kanal in Društvo Globočak iz Ročinja, ki se ukvarja s turistično-rekreacijsko in kulturno dejavnostjo, spomnila brusača iz Rezije Dominika Užbeta.
Na pokopališču v Ročinju so se, 30. maja zjutraj, letos že po tradiciji, skupaj z gosti iz Rezije spomnili Rezijana, ki je dolgo let živel in opravljal svojo obrt po vaseh pod grebenom Kolovrata, od Kambreškega do Livka. Po kosilu iz domačih dobrot v veteranskem domu na Kambreškem, na katerega so povabili vse goste, seje pričel kulturni program, kjer sta prevladovala folklorni ples in narodna
zborovska pesem.
Kulturni program so oblikovali Brusači iz Rezije,
Rozojanski dum s svojo folklorno skupino in pevskim zborom;
KD Kobilja glava;
Slovensko kulturno društvo Grad iz Trsta; folklorna skupina razor iz Tolmina; skupina Kmečke žene iz Goriških Brd in društvo Kraški šopek iz Sežane. S kratkim skečem so svoje nove gledališke obleke, kot etnološko izročilo teh krajev, predstavili tudi člani igralske skupine Globočak Kambreško. Domačini so izkoristili veliko število obiskovalcev za ponudbo svojih pridelkov na vaški tržnici in ob tem prikazali nekdanja kmečka opravila, ki so zahtevala veliko ročne spretnosti. Tudi brusači iz Rezije so predstavili, kako so njihovi predniki služili po svetu kruh z brušenjem in popravilom vsega, kar so imeli ljudje pri hiši pokvarjenega ali izrabljenega.
Ta dan sta bila pri Buciku na Kambreškem na ogled tudi zasebni muzej in starinska Lukčeva hiša. Seveda bo letos na Kambreškem še več čezmejnih srečanj, s katerimi želijo ponovno navezati vezi z ljudmi v beneških vaseh, ki jih je meja nasilno pretrgala, fašistoidna asimilacijska in ideološka politika pa sta jih dokončno potolkli. Čas je, da vzamejo sosedje stvari v svoje roke, spomin pa je opomin in srčna želja. / MM
Martinjak v Brdih - Silvano Prodan
Pred kratkim je Založništvo Jutro iz Ljubljane izdalo lično oblikovano in opremljeno kroniko prof. Silvana Prodana o družini Simčič iz Martinjaka v Brdih. Jezikovni pregled je opravila Alferija Beržan, prelom in opremo pa Jurij Koščak. To je Prodanovo tretje knjižno delo (po Istri vsepovsod in Igri naključij), ki gaje ob njenem visokem jubileju posvetil soprogi Alojziji, ki tudi prihaja iz znane rodbine Simčičevih iz Martinjaka. K pisanju knjige ga je spodbudilo srečanje z izjemno bogato knjižnico Simčičevih, ki polni police v petih sobah na Placuti št. 16 v Gorici. Med knjigami je namreč našel tudi številne originalne dokumente, fotografije, razglednice in druge listine, ki so mu bile podlaga za pripravo kronike navedene rodbine od leta 1857 naprej pa do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja. Knjižica pa ni samo kronika, ampak tudi tekoča, privlačna in berljiva pripoved, ki postavlja dogajanje v zgodovinski kontekst ter podrobno in prepričljivo osvetljuje tudi značaj in usode posameznih članov rodbine. Slednja je namreč že od Avstro-Ogrske naprej omogočala posameznim svojim članom tudi visokošolsko izobrazbo na tujih in domačih univerzah ter je v svojih vrstah imela pravnika, zdravnika, biologa, industrijskega psihologa, sodobnega proizvajalca vina idr. Pred bralcem se tako zvrstijo cvetoče obdobje Avstro-Ogrske, veliki potres prve svetovne vojne z begunstvom, nastop fašizma in primorsko uporništvo, ekonomska kriza tridesetih let prejšnjega stoletja, uničujoča zmrzal pozimi 1.1929, nemška okupacija, NOB in osvoboditev ter veliko povojno razočaranje, ko je meja odrezala Gorico in presekala Brda na dvoje. Z vsem dobrim in predvsem zlim, ki so ga ti dogodki prinesli ljudem. Da bi se avtor na koncu posvetil svoji družini, ki po ženski strani tudi korenini v rodbini Simčičevih. / Milan Gregorič
Družina Brusi
Zbor za vrednote v Tolminu
Kakšno državo si želimo ?
Civilna iniciativa in NSi sta v tolminskem kino-gle-dališču pripravila razpravo o vrednotah in o tem, kakšno Slovenijo si želimo. Nazadnje so povabili k podpisu izjave Zbora za vrednote. Kot goste so povabili ugledne osebnosti, strokovnjake in politike. V uvodnem kulturnem programu je nastopila glasbena skupina Dedina Tolmin.
V polni dvorani tolminskega ki-no-gledališča so prisotnim spregovorili dr. Ljudmila Novak, predsednica NSi, mag. Bogdan
Vidmar, teolog, in prof. na Škofijski gimnaziji v Vipavi, dr. Silvester Gaberšček, sekretar na direktoratu Ministrstva za kulturo, in mag. Marko Pišlar, dr. med. spec. psih. Pozdravil je Jožef Uršič, predsednik 00 NSi Tolmin, ki je opozoril na možne negativne posledice zloglasnega družinskega zakona, kakršnega pripravlja slovenska vlada. Povezoval je novinar Alen Salihovič.
Prvakinja NSi Ljudmila Novak je povedala, da je namen njihovih zborov za vrednote po slovenskih mestih najti izhod iz brez-
bi morali. Ponovno moramo v vsakdan vnesti velikonočni pogled na svet. Ob zlatem pravilu pa ne moremo prikimavati stališčem, ki so antivrednote liberalnega individualizma. Zavzeli so se tudi proti podpisu arbitražnega sporazuma s Hrvaško.
Na koncu so podpisali še izjavo Za Slovenijo vrednot. V njej ugotavljajo, da je slovenska družba v globoki finančni, gospodarski in politični krizi, ki so nastale kot posledica krize vrednot. Podpisniki izjave zato pričakujejo, da bodo odgovorne institucije z doslednim izvajanjem zakonodaje ter nujnimi zakonskimi spremembami "nemudoma začele odpravljati nepravilnosti”. Omenjene vrednote so nujne za izhod iz sedanje krize.
MM
perspektivnega stanja za vse generacije, zlasti družine. Mladi danes želijo družine, zdrave družine, saj je zdrava družba tista, ki jo tvorijo zdrave družine. Splošna kriza je pokazala, da ni dovolj veliko znanja, kjer so templji nakupovalni centri, cerkve pa se zapirajo, ampak morata priti na prvo mesto vzgoja in življenje po vrednotah. Potrebne so tudi nove ideje, upanje za to in prihodnjo generacijo.
Silvester Gaberšček je opozoril na kulturo dialoga. Povabilu se je odzval, ker je mnenja, da ne more pričakovati vrednot od drugih, če se sam ne vključi v ta priza-
devanja. Ob zlatem pravilu: "Ne stori drugemu tega, česar ne želiš, da drugi stori tebi", bi se lahko poglobili in se vprašali: "Kar misliš, da bi bilo dobro zate, to stori za drugega". Vprašal se je, koliko si krščanska politika
prizadeva za vrednote v praksi. Ob tem je skrb za skupno dobro samoumevna. Bogdan Vidmar, član Odbora za omejevanje igralništva, je poudaril nujnost kritičnega pogleda na v javnosti predstavljene vrednote. Po navadi gre za zavajajoče reklame. Še iz obdobja diktature je ostala razvada
življenja dvojnih "vrednot": doma krščanske, v službi nekrščanske. Kristjani menimo, da smo še vedno ali vse bolj tarča drugih. To pa je zato, ker ne živimo tistega, kar
10. junija 2010
Primorska / Gospodarstvo
Gospodarsko poslovanje na severnem Primorskem v 1.2009
Razmere so še naprej zaskrbljujoče
Poudarek na kmetijstvu in ekoproizvodnji v Slatini na Hrvaškem
Mednarodni sejmi inovacij in ustvarjalnosti
Doma in v svetu se veliko govori in razpravlja o problematiki ustvarjalnosti. Mnogokrat pa posegajo na to področje pisci, ki niso vešči oz. ne obvladajo globine in širine tovrstne problematike. Prof. dr. Marko Kos je mnenja, da govorjenje o inovacijah bi morali prepovedati vsem, ki niso sami izvajali razvojno inovacijskega projekta. Slovenija se je v letošnjem prvem polletju znašla v hudi gospodarski krizi in bila bolj prizadeta kot druge države z drugačno strategijo rasti, kot so npr. Francija, Avstrija, Švica in Danska. Prav omenjene države niso doživele tako močnega padca rasti. Zato so nekateri strokovnjaki mnenja, naj država podpira podjetja in naj ne narekuje poti razvoja.
Z vidika promocije ustvarjalnosti vlagata Hrvaška in Madžarska veliko. Tako sta organizirali mednarodni sejem v Slatini na Hrvaškem na temo Agro Arca v znaku eko-proizvodnje. Na omenjenem sejmu je sodelovalo okoli 250 razstavljavcev z več kot 350 novimi kmetijskimi izdelki ter inovacij.
Odprtje sejma je bilo izredno svečano, na njem so z izbranimi besedami govorili predsednik Zadruge inovatorjev Hrvaške, predsednik Mednarodne federacije nacionalne zveze inovatorjev (An-dras Vedres), vidni predstavniki gospodarstva, turizma in mednarodnega sodelovanja z območja Varaždina, Virovitice. Pomen sejma inovacij velja pripisati ravnateljici Uprave za malo gospodarstvo pri Ministrstvu gospodarstva, dela in podjetništva v Zagrebu. Mednarodni sejem Agro Arca je bil tokrat že tretji s poudarkom na inovacijah, ekoidejah, novih tehnologijah in novih izdelkih v kmetijstvu in prehrambeni industriji.
Pokrovitelja sta bila Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za kmetijstvo, ribolov in ruralni razvoj. Celotno organizacijo sejma je realizirala Zadruga inovatorjev Hrvaške in mesta Slatina s soorganizatorji sosednjih občin in gospodarskih organizacij. Poseben pomen pa je dala še Med-
lije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Češke, Irana, Madžarske, Romunije, Rusije, Slovenije in Hrvaške. Kot smo že omenili, so bile partnerice letošnje Agro Arce razstave oz. sejma Republika Madžarska in druge hrvaške ugledne organizacije in občine.
Na tem pomembnem mednarodnem sejmu je požel veliko priznanje in pohval Ivan Gregorič za multifunkcionalni samohodni kmetijski stroj. Ocenjevalni odbor, zadruga inovatorjev Hrvaške in organizacij ski odbor z uglednimi strokovnjaki in znanstveniki, je Ivanu Gregoriču podelil Veliko nagrado Agro Arca (Grand Prix Agro Arca). S tem je mednarodno uveljavljeni goriški izumitelj z Vogrskega dokazal ustvarjalnost in praktične inovacijske rezultate. Deležen je bil ne samo priznanj in pohval, temveč tudi želja in povpraševanj za proizvodnjo in prodajo svojega pravno zavarovanega izdelka oz. samohodne kosilnice, ki je večnamenska.
V gospodarski krizi bo uspelo le najpomembnejšim ustvarjalcem, inova-
torjem, podjetjem in drugim razvojno usmerjenim orga-
narodna	nizacijam, ki namenjajo veliko po-
federacija	zornosti, časa in denarja za znan-
zveze ino-	stveno raziskovanje in razvoj ter
vatorjev, ki	hitrejše vključevanje v mednarod-
jo na	ne tokove znanosti in tehnike,
kratko oz-	Prav omenjeni mednarodni sejem
načujemo	v Slatini, ki je trajal od 7. do 9.
z IFIA. Na	maja 2010 pod pokroviteljstvom
obsežnih	Madžarske in Hrvaške, j e dal nove
pokritih in	spodbude mednarodnemu sode-
odprtih	lovanju in pozornosti ustvarjalne-
površinah	mu delu, to je inovacijam s pou-
sejma so	darkom na kmetijstvu, novih teh-
sodelovali	nologijah in novih izdelkih v
razstavljav-	kmetijstvu in na ekoproizvodnji.
ciizAvstra-	Gabrijel	Devetak
Mirjam Božič
ituacija v regiji je še vedno L-/ zaskrbljujoča, predvsem z vidika povečane in hitro rastoče nelikvidnosti, pomanjkanja investicij in naročil ter dragih in za nekatera podjetja še vedno nedostopnih kreditov", je ob predstavitvi rezultatov analize gospodarskega poslovanja v regiji v lanskem letu povedala direktorica območne
gospodarske zbornice za severno Primorsko, Mirjam Božič. Goriška statistična regija, ki je bila po neto dodani vrednosti na zaposlenega, številu družb in zaposlenih med 12 slovenskimi regijami do zdaj vedno na tretjem, četrtem mestu, je lani končala na šestem mestu. Poslovanje pa je bilo naj slabše od leta 2005.
Severnoprimorsko gospodarstvo je lani zaposlovalo 25.560 delavcev, kar je za 6,6 odstotkov manj kot leta 2008, skupni prihodki so znašali 3,2 milijona evrov, kar pomeni zmanjšanje za 17 odstotkov. Skupni odhodki so bili lani za 13 tisoč evrov višji od prihodkov, v primerjavi z letom 2008 pa za 14 odstotkov nižji. Prvič po dolgih letih je bila v regiji zabeležena tudi neto čista izguba. Izvoz je z dobrimi 800 tisoč evri padel za 25 odstotkov, uvoz pa s 650
tisoč evri za 26 odstotkov. Božičeva je ob tem poudarila, da regija 30 odstotkov prihodkov še vedno ustvarja s prodajo na tujem trgu, kot pozitivno pa je ocenila tudi pozitivno bilanco v razmerju izvoza in uvoza, v smislu, da
več izvaža kot uvaža. Če je severnoprimorsko gospodarstvo v letu 2008 največ izvozilo v Italijo, Nemčijo in Francijo, je Francijo lani s tretjega mesta izrinila Hrvaška. “Regijsko gospodarstvo je zelo močno vpeto na hrvaški trg, zato si gospodarstveniki želijo dobrih odnosov s sosednjo Hrvaško in razrešitev problema meje, saj lahko politične zaostritve pripeljejo do tega, da Hrvaška zaostri pogoje poslovanja z
njimi", je še povedala Božičeva. V zvezi z gospodarsko strukturo je pojasnila, da so imele tudi lani največji delež panoge predelovalne dejavnosti, pred trgovino in gradbeništvom. Prav v panogah, povezanih z gradbeništvom, je bilo
poslovanje lani naj slabše, močno pa je škripalo tudi v nekaterih panogah predelovalne dejavnosti, ki so se znašle v izjemnih težavah zaradi padca naročil. "Gospodarstvo od države pričakuje, da končno prisluhne delodajalcem in vzpostavi fleksibilen trg delovne sile in da predvsem malim in srednje velikim podjetjem pomaga pri iskanju novih trgov", je še povedala Božičeva in dodala, da je bilo ob koncu leta 2009 na Goriškem v stečajnem postopku 27 družb, samo lani pa sta šli med večjimi družbami v stečaj Mip in Šampionka. V zvezi z aktualnimi razmerami v Hitu pa je dejala, da gre za storitveno dejavnost, kjer se ne bi smeli toliko časa ukvarjati sami s sabo, ampak z nasmeškom delati naprej.
Nace Novak
Da ne bi zamrl spomin na slavno sežansko gostinsko zatočišče (2)
Memento za hotelom Triglav
Zdaj pa še nekaj besed o že povojni dokaj enigmatični ... triglavski zgodbi, žal s tragično poanto. Njen glavni junak, prav tako gost istega sežanskega hotela, je bil znani in tudi pri nas v tistih davnih časih zelo priljubljeni hrvaški (opatijski) narečni pesnik, literat in partizan Drago Gervais. Njegovo bogato življenje z več kot skrivnostno smrtjo vred, ki ni sploh še razjasnjena, ne uradno ne kako drugače, možna so le ugibanja, prav kličeta po kakšnem... pronicljivem romanesknem komisarju Benjaminu Perku, saj po mojem laičnem mnenju bi bila
nadvse hvaležna in vabljiva snov za kakšnega domačega pisca detektivk v zagati. Naštela bom nekaj možnih imen: že implicitno omenjeni knjižni kreator komisarja Perka Sergej Verč, ali Vinko Moderndorfer ali že naturalizirani "križan" - pol Slovenec, pol Italijan, kar ostane pa Nemec - Veit Heinichen, pa ajdovska pravnica in piska kriminalk Danila Žorž, da o Maji Novak et altri niti ne govorim. Namesto da se dvomeče sprašujejo: kaj pa zdaj? kaj naj si novega izmislimo? kaj naj napišemo srhljivega, da bo knjiga vžgala in šla med bralce kot maslena
štručka, naj rajši pridejo čim prej v Sežano, si dodobra ogledajo hotel Triglav kot prizorišče... umora, tragedije ali nesreče, tako rekoč od znotraj in od zunaj, ga detajlno fotografirajo z vseh mogočih in nemogočih strani, ga do amena raziščejo, še preden ga (neu) strašni Sežanci ne porušimo, in nato iz Gervaisovega primera zamesijo in dogradijo verodostojno in mikavno literarno zgodbo. Dam jim nekaj koristnih iztočnic, a še prej 120% pomirjevalno opozorilo (vsaj zame): Ne gre sploh za kak komunistični zopetni delikt, po domače zločin, čeprav je po tej zvr-
sti zadnje čase veliko povpraševanje, bolj v politične (beri strankarske) kot v pietetne ali raziskovalne namene, in niti za nedolžno in zamolčano žrtev enoumja. Vzroki smrti, se bojim oziroma se veselim, so večkrat blazno banalni, in zdi se mi, da je pri gornji prav banalnost igrala vlogo primadone. Pa si človek oziroma društveniki z gostitelji vred v takih nepričakovanih in nepredvidljivih primerih pomagajo med sabo, kakor vejo in znajo, da se s skupnimi močmi le izognejo preveliki in škodljivi reklami, odvečnim komplikacijam in nekako kolektivno otresejo odgovornosti. V naglici improvizirane akcije, imenovane rešiti, kar se da, pa se pozabijo uskladiti med sabo, in potem nastane hudič, ki se rad že prislovično zgublja z malenkostmi. No, tržaško akademsko društvo Balkan je leta 1957 organiziralo v Sežani, in sicer v hotelu Triglav, gala proslavo ob 50-letnici ustanovitve svojega društva. Udeležilo se je slavja kar veliko število pomembnih povabljencev z onstran in tostran meje (glej PD z dne 2.7.1957), med njimi sta bila tudi Drago Gervais in dr. Robert Hlavaty, ki v tistih časih je bil bolj znan in cenjen kot sposoben in uspešen politik kot pa ak-varelist.
Ni jasno, kaj se je zgodilo Ger-vaisu, da je naenkrat postal "žrtev usodne pomote", kot poroča dr. Hlavaty dan po smrti v PD, in sicer 2. 7.1957 o hudi nesreči, ki se je zgodila v nedeljo zjutraj v Sežani, zaradi katere pa "je včeraj umrl v ljubljanski bolnišnici".
V vseh Gervaisovih knjigah piše, in tudi na internetu je podatek,
da je umrl v Sežani, le pokopali so ga v Opatiji, njegova smrt pa pri nas ni nikjer evidentirana. Torej so bodisi ponesrečenca ali že mrliča kar skrivaj odpeljali, vendar kam in kdo? Zdi se, da kar direktno v Opatijo, in tam svojcem povedali, da je Sežana kraj njegove smrti? In zakaj tako neortodoksno, brez vsakega uradnega "cegeljca" s štampiljko? Tudi v Ljubljani ni nikjer vpisan, ne kot pacient in ne kot mrlič. Ker nam še ni dano, da bi lahko umrli na dveh različnih krajih hkrati, prvič v Sežani in drugič v ljubljanski bolnišnici (kateri?), je v tem primeru vsaj en kraj smrti hudo nezanesljiv, da ne rečem čisto nemogoč, ne samo nekredibilen.
Milan Rakovac je pred leti v svoji tedenski kolumni v PD mimogrede omenil, da je pesnik pijan padel z balkona v Sežani in se ubil. Torej da je umrl v ljubljanski bolnišnici, je bila čista časnikarska izmišljotina. Zakaj si jo je dr. Hlavaty izmislil in privoščil? Komu in čemu v prid? Po čigavem naročilu?
Druga verzija, o tej je tekla pred leti beseda na sežanski ljudski univerzi, meni jo je opisal Pavle Škrinjar, njemu pa njegov nekdanji šef in direktor Alfonz Grmek: da je bil Drago Gervais mesečnik in med somnambulnim tavanjem po hotelu je stopil na okno in ob nenadnem klicu se zbudil ter omahnil dol. Skratka... nekaj pri tej smrti zaradi usodne pomote ne "štima”. Takrat so menda Triglav ravno popravljali in vsepovsod je bilo verjetno kar nekaj nezavarovanih mest. Saj, kolikor je meni znano, Triglav niti ni imel balkonov, ali pa?
Verjetno je res stopil - kot mesečnik ali nekoliko okajen - na kakšen nezavarovan zidarski pograd, štrbunknil v prazno in se ubil. Z dokaj nerodnim prikrivanjem vzrokov pesnikove smrti se je mar hotelo gostinsko podjetje skupaj s proslavitelji otresti vsake odgovornosti in se izmazati - saj se dejansko je - brez krivde? Edino ta misel je nekako logična, da utemeljuje, sicer povsem odvečno in nesmiselno prikrivanje. Vse drugo je domala nerazumljivo, pravi absurd. Skrajni čas bi bil, da bi zvedeli za potek dogodkov in nehali le ugibati, kaj je bil pravzaprav vzrok pesnikove smrti. In zakaj, komu na ljubo, nekakšno prikrivanje? Vsi možni krivci so bržčas že davno pomrli, tako direktor hotela kot osebje, s pesnikom vred so tako rekoč onstran dobrega in zlega, še hotel Triglav kot stavbni kompleks bo najbrž padel in se spremenil v kup ruševin, vsem nam, ki navijamo zanj navkljub. Ali ne bi kdo z detektivsko žilico v mezinčku iz tega romaneskno hvaležnega gradiva, prav zaradi njegovega tragičnega zasuka, napisal napete zgodbe? Lahko čisto po svoje in mimo danosti in za navrh vpletel vanjo še druge možne zgodbe, ki ga zadevajo, oziroma bi ga lahko, ali jih nanizal zraven kot polena? V sto petdeset letih svoje eksistence se je med njegovimi stenami marsikaj zgodilo, domnevam. Da se nekako ohrani spomin na to nekoč slavno večstoletno sežansko gostinsko zatočišče, ki bi znalo še marsikaj drugega povedati, če bi mu kdo posodil zgovorna usta.
Jolka Milič
NOVI	GLAVNI	UREDNIK	Andrej	Bratuž	-	ODGOVORNI	UREDNIK	Jurij	Paljk
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5
GLAS
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it
www.noviglas.it
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Tmedia, ul. Malta 6 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst.
Brezplačna tel. št. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC fi§^^
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 8. junija, ob 14. uri.
ulicami razprostira po pobočju in vabi turiste na večerne sprehode. Drugače je Punat zelo mirno mestece, polno zelenja in lepo urejeno, njegovo ime, ki izvira iz italijanskega Villa di Ponte, pa priča, da so se tu ribiči in kmetovalci naselili že pred mnogo leti. Naj starejši spomenik je tu cerkvica sv. Dunata, postavljena v 9. stoletju in znana zaradi posebne oblike, se pravi kupolo z dvema polkrožnima apsidama.
Z Velega Vrha se lahko spustimo k morju in si Punat še v živo ogledamo, na glavno cesto za Baško pa se lahko vrnemo še po krožni poti mimo dveh večjih slikovitih lokev, ali pa se še povzpnemo na bližnje vrhove. Veli Vrh je namreč le eden izmed vrhov golega, popolnoma nepo-raščenega grebena, kjer si lahko ogledamo še za nekaj metrov višjo Obzovo (568 m), Zmino (537 m) ter Veli in Mali Hlam, ki sta precej nižja. Greben se na eni strani spušča proti Dragi Baščan-ski, na drugi pa se nad Punatom in Staro Baško spaja z odprtim morjem.
Srni Peitot
spremljava neskončne lepote zlatega otoka.
Eden izmed najlepših in najbolj samotnih izletov na Krku je vzpon na Veli Vrh in Obzovo. Najboljše izhodišče je označena makadamska pot z glavne ceste, ki povezuje Krk z Baško, od tu je namreč do Velega Vrha in njegovih razglednih kamnitih grebenov le dobra ura hoje, najprej skozi borov gozd, ki nas opaja z vonjavami, nato po kamenju do samega vrha (541 m). Pokrajina je ves čas odprta, opajata nas vonj po zdravilnih zeliščih in od-daljen utrip morja, naj zanimivejše na poti pa so številne umetne in naravne lokve (kaliči), v katerih se napajajo ovce, žabe pa skandirajo počasno utripanje Mediterana. Drugače je slišati samo veter in veselje škrjančkov, ki
se nikakor ne morejo naužiti lepote in modrine tega južnega neba.
Zadnji del poti je nekoliko bolj naporen, ker gremo navkreber, povrhu pa moramo še paziti na oznake. Tudi kamenja je veliko, tako da je hoja v telovadnih co-
patah kar naporna. Truda nam seveda ni več žal, ko smo na vrhu, saj naš pogled hitro ujame igro otokov, morja in zalivov, ki se končuje ob strogih in temnih obrisih Velebita, tega ponosnega "velikega bitja", kjer se na najvišjih vrhovih sneg zadržuje pozno v poletje in se nato zrcali v morju. Pred nami so Cres, Plavnik, Rab in Goli otok, sredi njih pa svobodno jadrajo naše sanje. Pod nami, kaki dobri dve, do tri ure hoda, pa mesto Punat, od koder vodi druga pešpot na Veli Vrh. Punat je zame naj lepše mesto na Krku, znano je med jadralci daleč po svetu zaradi svoje marine, ki zaradi zavetne lege nudi zatočišče ob največji burji in poletnih neverinih. Vhod v sam zaliv, Puntarsko drago, je širok le 180 metrov, globok pa nekaj več kot tri, tako da kopno tvori nekak va-lobran. Nasproti mesta se v vsej svoji lepoti bohoti otok Košljun s samostanom, lep pa je tudi starejši del Punata, ki se z ozkimi
Veli vrh nad Punatom (l.del)
Krk, kot ga vidijo beloglavi jastrebi
C e vam pojem Krk pomeni samo obljudeno peščeno plažo v Baški ali turistične restavracije ob obali, slaščičarne in nočne lokale, otoka ne poznate in niste še slišali, kako utripa njegovo skrito srce. Pa še hitro se ga boste naveličali, kajti vrvež ob morju je poleti povsod enak, ribji krožniki za dva se tudi ne razlikujejo od tistih, ki jih lahko ješ drugje naokoli po Istri. Počitniški dnevi ob takem pojmovanju pa kmalu lahko postanejo rutinski, dolgočasno enaki drug drugemu.
Krk pa ni samo to, tudi ni samo morje in obala. Njegova duša, njegova tisočletna zgodovina živita in dihata v notranjosti otoka, sredi majhnih, tihih kamnitih vasic, na suhih kamnitih pobočjih, kjer veter nikoli ne umolkne, v naročju neprehodnih gozdov, kjer skozi vse poletje cvetijo in dišijo ciklame, daleč gori, sredi neskončne modrine neba in cvetočega žajblja, v kraljestvu ponosnega beloglavega jastreba.
Z namenom da bi izboljšala in razširila turistično ponudbo, je Turistična skupnost otoka skupaj s krajani in lokalnimi organizacijami izdelala zahteven projekt "Pešpoti po otoku Krku". Sodob-
ni turisti si ne želijo samo morja in sonca, človek, ki je utrujen zaradi vsakodnevnega stresa, največkrat na dopustu išče tudi miru in samote, ljubitelji narave pa prihajajo na otok tudi spomladi in jeseni, ko vreme in temperatura nista najbolj primerna za kopanje. 300 km označenih in lepo urejenih pešpoti, ki povezujejo celoten otok, omogočajo obiskovalcu, da se opijani z vrtoglavimi razgledi, ki segajo globoko v
nebo in daleč v Mediteran, ter da se zasanja v opojni vonj žajblja in smilja. Med kamenjem in soncem, ki včasih ne pozna usmiljenja, je samo veter tisti, ki odganja tišino in blejanje ovac zveni kot večna melodija, ki je že tisočletja in tisočletja glasbena
Sv. Vilarje vabijo
Družba Promotur sporoča, da bo žičnica iz Žabnic (Camporosso) na Sv. Višarje (1.760 m) obratovala v soboto in nedeljo, 12. in 13. junija, od 19. junija dalje (do 12. septembra) pa vsak dan, in sicer od 8.30, ko se bo iz doline prva povzpela na goro, do 17.15, ko se bo s Svetih Višarij zadnja spustila v dolino (ob praznikih ob 18.15). Nato bo delovala še 18. in 19. ter 25. in 26. septembra, zadnjič pa 2. in 3. oktobra. Cena povratne vozovnice je ostala nespremenjena: znaša 12 evrov (za člane skupin 8 evrov).
Svetišče s svojo okolico je pravi biserček sredi Julijcev, od nekdaj cilj italijanskih, slovenskih in avstrijskih romarjev, turistov in ljubiteljev gora. Letos se pripravljajo na praznično 650-letnico božje poti; začetek jubileja bo svečano obeležen 26. in 27. junija. Med tednom so maše ob 10., 11. in 12. uri, ob nedeljah in praznikih pa ob 9.30,10.30, 12. in 15. uri.
KAJ SPLOH POČNEM TUKAJ? 39
“Sesalci so sarkastična, samoironična, pa tudi vsakršnih življenjskih modrosti polna izpoved zavoženega štiridesetletnika, kije premenjal kar nekaj služb in partneric in pri tem použil zavidanja vredno količino vsakršnih alkoholnih pijač, in hkrati jedek, nebrzdan pamflet na posamične segmente (francoske) družbe, zlasti njene kulturno-izobraževalne sfere. Bralec se smeje spodletelostim glavnega “junaka” in nemara na skrivnem zardeva, ko se prepoznava v njem. Pierre Merot (rojen leta 1959) seje preizkusil v različnih poklicih, saj je bil novinar, založniški delavec in profesor, pa tudi nekaj časa brezposeln. Leta 1987 je izdal prvo knjigo “eksperimentalne proze’’, ki staji sledili še dve, s prvim romanom, “Sesalci” (izšel je leta 2003), pa korenito spremenil slog in dosegel med bralci in kritiko izjemen uspeh”, je zapisano na kratko na spletni strani Založbe Mladinska knjiga o knjigi, ki sem jo prebral v dveh (poznih) večerih in mi ni žal, da sem jo, pa čeprav gre za pisanje, ki je mestoma tako daleč od mojega (današnjega) sveta, da sem kar okleval, ali bi to knjigo uvrstil v svojo rubriko ali ne. Pa ne mislim čisto nič polemizirati in tudi moralizirati ne, če že moram kaj o knjigi reči, bi zapisal, daje ne priporočam mladim ljudem, a ne zato, ker bi v knjigi bilo kaj pretirano pohujšljivega, česar ne najdejo vsak dan že na vulgarni televiziji, ampak zato, ker sem še vedno in trdno prepričan, da morajo imeti mladi ljudje pravico do sanj! Če potem sanjajo, je drugo vprašanje, a dovoliti jim moramo, da lahko tudi v današnjem svetu sanjajo z odprtimi očmi! Morda je prav pomanjkanje sanj ena od glavnih značilnosti sedanje mladine, a to je druga zgodba, ki se knjige Sesalci ne tiče... “Alkohol je odlično sredstvo proti tesnobi, kasneje postane katalizator tesnobe”, je bistro zapisal porogljivi Merot nekje v svoji knjigi, ki je en sam niz dogodkov čisto povprečne zgube nekje pri štiridesetih letih, seveda šolane, izjemno bistre zgube, a vedno zgube. Avtor ga imenuje karstric, ko opisuje njegove odiseje med posteljami različnih in z alkoholom zaznamovanih podobnih zgub ženskega spola. Če se boste v začetku knjige še smejali izjemno duhovitim prikazom določenih stanj v kulturi, seveda v Franciji, a veljajo podobna merila tudi za naš prostor, pa bo branje čez čas postalo tudi mučno, saj Merotov stric med kozarci piva, vina, koktajlov in druge alkoholne tekočine drsi iz enega obupnega položaja v drugega, se nekako ves čas sprašuje: “Kaj sploh počnem tukaj”? In šele proti drugi polovici knjige bo veščemu bralcu le postalo jasno, da se zgodba take zgube, kot
je Merotov stric, ne more razplesti na noben način, ampak bo na koncu naš knjižni “junak” prav tako iz-visel, kot je že v začetku. Ko si noter, a te ni, ko si živ, a je, kot da te ni, ko si pijan, a si v bistvu bolj bister kot najbolj trezni ljudje, ko se smeješ sebi, a smešiš druge, ko si poražen, a so poraženci tisti, ki so tebe pregazili. In tako naprej.
Naj povem, daje Merot bister pisec, dejansko je to knjiga dogodkov, ki se lahko zgodijo vsem tistim šti-ridesetletnikom, ki se v življenju sprašujejo, zakaj so tu in zakaj so tam in nikoli ne odnehajo, ne s spraševanjem in ne s svojim obupnim življenjem, pri tem pa ohranjajo neko notranje dostojanstvo in neko svobodo, ki je tisti, kijih obsojajo, nikdar niso imeli, je nimajo in je tudi ne bodo imeli. Tu ni veliko epike, so pa izjemno dobri opisi stanj na meji, ko se z roba v sredino družbe zelo lepo in razločno vidi! Celo trpka zajedljivost, ki je prisotna v vsem Merotovem ironičnem pisanju, nikdar ne prestopi pogubne meje, ko ironija postane uničevalni cinizem. V bistvu pa je to pripoved štiridesetletnika, “ki ni uspel”, a v zameno pozna nočno življenje, se je tudi poročil, a: “Nihče ne more dolgotrajno živeti v dvoje. Tisti, ki se jim to posreči, niso nekakšni svetniki optimizma, ampakgloboko depresivna bitja”. In zato stalno zatekanje kt. i. čustvenemu samomoru, kot avtor imenuje stanje, ko “čustveni samomor torej temelji na tem, da dolgo vztrajamo z nekim bitjem, ki nam daje zelo malo zadovoljstva”. En sam brezup torej?
Niti ne, zares ne!
Vsi tisti, ki se gibljete v kulturnih krogih, boste nemo pritrdili Merotovim (pol) resnicam, ne nazadnje boste tudi same sebe ali pa vsaj kakšnega znanca spoznali v kakem detajlu, ki pa pove veliko! Opisi nočnega življenja so genialni, opisi alkoholnih stanj na robu še bolj, depresivnih juter pa najbolj; kako je prikazan svet stričevega dela, služb, družbe, pa je neverjetno! Moški reve, ženske pa ni, da so kaj..., preberite, če vas zanima.
Svet je torej obupen, življenje v dvoje grozno, Freud bi imel dela še pa še, a kaj ko je mrtev in ga niti njegovi nasledniki ne jemljejo več resno!, odpovedalo je vse, tudi Cerkev, katere (francoske) šole so prikazane tako lepo, da se bo vsak kristjan zamislil ob tem branju, ne nazadnje dobiš vtis, da pisec verjame le še ironiji, posmehu...
In prav tuje problem.
Premalo je to, odločno premalo za tistega, ki se resno sprašuje: “Kaj sploh počnem tukaj”?
Mariza Perat. Sedem živalic je zbranih v prav toliko štirivrstičnih pesmicah V. T. Arharja, ki jim je ilustracije v toplih barvah pridala P.
Bertolini Grudina. Arhar je tudi avtor krokodilje zgodbe v verzih, Berta Golob pa domiselnih stihov Samoglasniki ob ilustraciji Marjana Mančka. Hvaležnost učiteljem ob koncu šolskega leta izražajo rimane misli Barbare Rustja, tudi tokrat ob simpatični ilustraciji tretješolke Svetlane Brecelj. V zadnji številki bodo bralci s P.
Bertolini Grudina "potovali" do Mrtvega morja in rešili priloženo dopolnjevanko, s Fofom Antonelle Del Bianco spoznali, da je najbolje piti sveže mleko, v zapisu Ane D., kako pomembno vlogo ima v našem telesu živčevje, v rubriki Halo?, ki jo piše Nina Grudina ob prikupnih ilustracijah P. Bertolini Grudina, pa marsikaj zanimivega izvedeli o labodu in njegovi snežno beli elegantni lepoti. Mišek Mat Veronike Srebrnič z zadnjo matematično zanko želi zabavne počitnice; teh se zelo veseli tudi Pacek Walterja Grudine, ki v svoji zmeraj bolj obupni spakedranščini pravi, da se bo prihodnje leto spet vpisal v isti razred. Pastirček ponuja še razvedrilo ob reševanju križank, Vilinske pesmice, dopolnjevanke, blodnjaka, KrižKraža... pa tudi recept za sladka očesca, ne nazadnje namenja še prisrčno otrokovo pismo staršem, ki se končuje z besedami: "Imej me rad in mi to tudi povej. Rad slišim, ko mi to poveš". Take drobne biserčke srčnosti, dobrote, prijaznosti, ljubezni je Pastirček delil vse leto; lepo bi bilo, da bi nanje ne pozabili tudi med čim bolj sončnimi počitnicami.
m.
Deseta številka otroške revije Pastirček
Naj živijo počitnice!
sprostitvenih dneh ne pozabijo na velikega prijatelja Jezusa. Njemu moramo izkazovati hvaležnost, kakor je storil tisti
beseda lepo mesto najde", lahko vsakdo izlušči iz pravljice Čarovnica in beli zajček, ki jo je napisala zvesta sodelavka revije
Težko pričakovan in v sivih zimskih dneh tolikokrat sanjan čas brezskrbnih počitnic, polnih sonca in zlate svobode, je končno tu! Šolska torba bo samevala zapuščena, šola pa se bo pogreznila v globoko poletno spanje, kot hudomušno poje pesmica Junijska, ki je izšla izpod peresa Berte Golob, za pridne pevce pa jo je uglasbil Dominik Krt; objavljena je v deseti, junijski številki otroške revije Pastirček. S to poslednjo številko, v letniku 64, se Pastirček, ki ga izdaja Goriška Mohorjeva, za letošnje šolsko leto poslavlja od svojih prijateljev bralcev. Njegov urednik Marijan Markežič želi vsem, da bi čim lepše, tudi ob branju dobre knjige, preživljali prosti čas in da bi doživetja zabeležili v spisih ali risbicah ter jih poslali na uredništvo za prvo številko naslednjega letnika. Obenem pa priporoča, naj tudi v
izmed desetih ozdravljenih gobavcev, ki se je edini vrnil k Jezusu, da bi se mu zahvalil. Prizor iz te prilike bodo lahko lepo pobarvali naj mlajši Pastirčkovi bralci. Skupaj s pujskom Binetom, ki si ga je domislila in ga nežno ilustrirala Danila Komjanc in s katerim so vse leto odkrivali kaj novega, pa bodo odšli na morje. Ob misli na počitnice ob morju, jezeru ali reki bodo spretne ročice lahko izdelale splav s pomočjo nazornih navodil iz desete številke, v kateri je med Pastirčkovo pošto objavljenih 39 (!) čudovitih risbic različnih vsebin in tehnik. Kaj bi delal med počitnicami, ali lenaril sam pred računalnikom ali se zabaval s prijatelji v poletnih središčih, razmišlja fantiček, ki je v stripu Walterja Grudine in Paole Bertolini Grudina vse leto Pastirčkovim bralcem ponujal v razmislek in izbiro, kako naj se obnašajo v prikazanih primerih. Misel kako "prijazna
se v svojem razmišljanju La Ca-pria ne zaustavlja zgolj pri umet-nostno-literarni kritiki. Maska je posebna značilnost italijanskega naroda tudi z antropološkega, zgodovinskega ter kulturnega vidika. "Maske, in samo italijanske", pravi La Capria “najdemo v italijanski komediji (Commedia deirarte). Maska klasične antike renesansa, maska deklamiranega kričečega čustva v operi, maska neobstoječe politične enotnosti 'risorgimento', maska rimske veličine prav tako neobstoječe, fašizem, in na koncu (v resnici pa vzrok vsega) maska ločeni italijanski jezik, ki je bil vedno pisan in nikoli govorjen Zdi se mi še preveč očitno, kako maska prikliče neki splošni imidž, ki je neprekinjeno prisoten na ekranih javnih medijev. Zaključil bi z besedami Giovannija Comissa, ki jih je napisal pred petdesetimi leti, a se mi zdijo še zelo aktualne: “V teh letih so Italijani bili tisti, ki so najbolj škodovali Italiji, hujši od katerekoli druge okupatorske vojske (...). Čutim se naperjenega do Italijanov; nekoč so me zabavali, danes me dolgočasijo". Comisso pa svoje razmišljanje zaključi s stavkom, ki v današnjih razmerah zveni kot resno svarilo: "Smešnost naših politikov bi bila kričeča, če ne bi grozila, da lahko nekega dne postane tragična".
Adam Selj
Razmišljanje o političnem stanju v Italiji
Da bi se smešne maske ne sprevrgle v tragične!
mom. Imele pa so moč spremeniti estetski okus in mnenje bralca. Presenetljivo je, da niti ena izmed teh knjig - tako La Capria - ni spadala k italijanski literaturi. "Veliki pisatelji, ki so oblikovali zgodovino italijanske književnosti, niso napisali romanov z junaki, na katere bi se lahko navezali..., ustvarili so pripovedna ali pesniška 'dela ', kjer je bil prisoten njihov jaz, ki seje identihciral z njihovim jezikom, temperamentom ter njihovo občutljivostjo. V tem
smislu avtorji niso nastopali kot taki, marveč so oni sami bili oseb-nosti-junaki svojih del oz. celo določene prepoznavne kategorije italijanske duše. Značilne, kot so npr. maske za italijansko komedijo, Harlekin, Pantalon, Brighel-
la. Brez nikakršne objestnosti", nadaljuje La Capria, "Alfieri, Are-tino, Casanova, Leopardi, Fosco-lo, D'Annunzio, Pascoli, Carduc-ci mi vsak posebej prikliče dobro definirane čustvene literarne maske. (...) Bolj ali manj so 'zakrinkani' Malerba, Celati, Mene-ghello; cenim kot sicilijanske maske tudi Sciascio (njegova stilizacija), Consolov barok in D'Arri-govo mitomanijo. Njihove knjige so skoraj vedno pod vplivom neke koercitivne pripovedne teo-
rije, ki ustvarja 'obveznosti', 'dolžnosti' ter skrušenosti in potrtosti. S tem se pripoved zaskoči, zaustavi, ošibi in ohladi, medtem ko istočasno postane slog bolj močen in se maska olepša". Posebna zanimivost pa je v tem, da
T X" o neka država, narod kre-ne v tisto usodno smer, ki IVj vodi v propad, se to zgodi istočasno na več področjih družbe. Vzroki za tak razvoj so vedno globlji od tistih, ki so na površju in ki se zdijo najbolj očitni. V 90. letih so strokovnjaki menili, daje v resnici balkanska vojna nastala veliko pred '91. letom. Nastala je med navijači na robu igrišč nogometaških stadionov, kjer so se odvijale tekme med ekipami, ki so pripadale različnim republikam takratne Jugoslavije. Nastala je pri razpadu ideologije, ki je za nekatere, kljub vsemu, predstavljala jamstvo za določeno moralo, za druge pa zgolj "lepilo", ki je umetno obdržalo različne narode in interese skupaj. Vojna je, posebno v Srbiji, nastala v krogu in telektualcevin pisa tel jev (tis tih, katerih režim še ni izgnal), kjer se je na podlagi skrajno nacionalističnih prepričanj izoblikovala zamisel o Veliki Srbiji. Politična dejanja tik pred razpadom Jugoslavije, ki so pripeljala do tragičnega razpleta dogodkov, niso bila nič drugega kot zaključno poglavje že dolgo prej dorečenega scenarija, kateremu se ni bilo več možno izogniti. Politika torej, tudi če se sliši nenavadno, pride še-
le na koncu. Je tisti izvrševalec, ki udejanji proces razpada (/razvoja), ki se je začel veliko pred tem, ko je razpad (/razvoj) razviden v vsej svoji izrazitosti in razsežnosti.
Pred leti sem bil ob koncu Ciause-scuove dobe slučajno v Beogradu. Meja z Romunijo ni bila tako daleč in med beograjskim prebivalstvom je do nemirov - ki so dosegli vrhunec z usmrtitvijo Ciause-scua - vladalo neko posebno sočutje.
Ob tisti priložnosti mi je taksist na pol šaljivo dejal, da "ni treba iti v Romunijo, da bi se srečali z vojno, saj bo kmalu prišla tudi sem". Takrat se mi je zdel stavek pretiran in malo verjeten, a ni bilo tako. Pred nekaj dnevi mi je neki drugi Srb, tokrat v Trstu, rekel nekaj podobnega. A tokratni bila mišljena Srbija, marveč Italija... Stvar se mi je sama po sebi zdela nekoliko vz-nemirljiva, a mogoče še bolj vz-nemirljivi so pravkaršnji dogodki in metode, ki se uporabljajo, da bi v Italiji utišali ali pregnali nezaželene. Sicer so te metode pri nas v Italiji različne od tistih v Srbiji, a ne zaradi tega manj "uspešne". Dejstvo, ki priča v to smer, je pri nas razširjen pojav, bolj znan pod imenom “beg intelektov" ("fuga
dei cervelli dalTItalia").
Praksa priznavanja napak, ki se sklicuje na staro molitev mea culpa, se je tudi v posvetni obliki, v tradicionalnih anglosaksonskih demokracijah, izkazala kot dragocena za kolektiv-no-politično zdravje le-teh.
Pri nas pa je tako nerabljena in zastarela, med drugim tudi s strani cerkve (mogoče ni slučaj, da ima sedež prav v Italiji), da so stvarni pogoji, ki bi omogočali njeno ponovno uporabo, skoraj povsem izumrli. Tu ne govorimo o politiki, marveč o družbi v celoti in v prvi vrsti o tako imenovanih “intelek-tih" ("cervelli"), ki delujejo na različnih področjih, kot so umetnost, znanost, filozofija, književnost itd.
V svoji komaj izdani knjigi neapeljski esejistRaffaele La Capria piše, da se je generacija ljudi, ki je zapustila fašistično ideologijo in prešla k proti-fašističnemu gibanju, v veliki meri odločila za ta korak zaradi branja določene literature. Vendar knjige, ki so pripomogle k temu načinu razmišljanja - pravi avtor -, niso imele nobene zveze s politiko in še najmanj s fašiz-
Srečanje v goriškem višješolskem središču v ul. Puccini
Osredotočeno je bilo na učence s posebnimi potrebami
V petek, 14. maja, je bil v slovenskem višješolskem središču v ul. Puccini vsedržavni seminar o pravici šolanja dijakov s posebnimi potrebami, ki so ga pripravili starši skupaj z društvi Studijski center "Sen. A. Rizatti" in Onlus "Diritto di parola". Odvetnik Nereo Battello je kot predsednik seminarja uvodoma povedal, da je že minilo trideset let, odkar smo s splošno šolsko zakonodajo sprejeli otroke s posebnimi potrebami v celostni sistem vzgoje in izobraževanja. V teh letih so nastale mnoge spremembe na področju tehnologije, znanja ter v sistemu vrednot in stališč. V tako spremenjenem svetu dobivajo tudi otroci s posebnimi potrebami drugačno mesto in vlogo. Seminar je hotel biti tudi
priložnost, da šole, družine in institucije dobijo nove stike in da razpravljajo o novem načinu sodelovanja. Če manjka namreč ta stik ali če ni "sinergije" med temi tremi enotami, potem se bo gotovo kaj zataknilo. Študije so pokazale, da med dejavnike, ki največ prispevajo k socialno integracijski vlogi šole, lahko najprej postavimo dobro medsebojno sodelovanje učiteljev in profesorjev z zdravstvenimi zavodi in družinami. Hkrati pa lahko rečemo, da je zaviralni dejavnik boljše integracije dijakov s posebnimi potrebami slabše sodelovanje šol s šolskimi institucijami in družinami. Ravnatelj Fabio Sesti je začel prav z dogodkom, ki se je te dni pripetil na goriškem italijanskem zna-stvenem liceju, s katerega sta mo-
rali izstopiti dve dijakinji down, ker jim šola ni hotela ali ni bila zmožna nuditi pravih oprijemov za njihove težave. Taki dogodki se žal v Italiji pojavljajo vedno pogo-
steje. Vzrok je menda primanjkovanje denarja. Večkrat se starši takih otrok v težavah skušajo, prav zaradi tega, ker ne dobijo pomoči v državni šoli, obrniti na privatni sektor. Zaradi protesta se niso udeležili seminarja in okrogle mize predstavniki višjih šolskih uradov in šolniki znanstvenega liceja, ker so se čutili "obtožene". Vendar na tak način - je povedal Sesti - ne more priti do sporazuma in do konstruktivne
razprave. V sedemdesetih letih, ko se je govorilo o integraciji otrok s posebnimi potrebami, se je zdelo, da so glavna težava arhitektonske pregrade. Potem pa so spoznali, da je mnogo težje odpraviti "mentalne meje". Na višji šoli se težave še stopnjujejo prav zaradi tega, ker je ta stopnja šole najmanj pripravljena sprejeti takega otroka. Toda ravnatelj Sesti se sprašuje, ali nimajo tudi dijaki s težavami pravico kot njihovi vrstniki nadaljevati študij na višji srednji šoli? Za dosego vsega tega pa je potrebno zagotoviti ustrezne pogoje. Sesti je dodal, da prav dijaki s težavami potrebujejo v šoli različne pristope, metode dela, različne tehnične naprave, načine poučevanja ter preverjanja znanja. Brez teh novih pristopov bi gotovo ne bilo niti visokih predstavnikov znanja in umetnosti, kot je na primer Stephen Hawking, ki velja za enega od vodilnih svetovnih angleških znanstvenikov in lahko govori le preko sintetizatorja govora ter ima
velike težave v gibanju. V drugem delu seminarja je bila okrogla miza. Predavatelji so posebej poudarili pravice, ki izvirajo iz različnih nacionalnih predpisov. K pogovoru so pristopili še odvetnik Sal-vatore Nocera, nevropsihiater Sergio Vitali, direktor otroške nevropsihiatrične klinike v Veroni Maurizio Brighenti, direktor zdravstvenih ustanov na Goriškem Marco Bertoli. Odvetnik Nocera je povedal, da zakonodaja daje staršem pravico soodločanja vseh pomembnih vprašanj otrokovega izobraževanja. Integracijo sicer pospešuje zakonodaja s tem, ko določa pogoje za njeno izvajanje, vendar obstajajo še predvsem socialne ovire kot prepreka za učinkovito izobraževanje dijakov s posebnimi potrebami. Živimo v težkih časih, ki zahtevajo od vsakega izmed nas, da se zavzema, da bo šolska politika sprejela in konkretno pomagala tudi tistim osebam in njihovim družinam, ki nimajo istih možnosti kot drugi.
KN
lo, ko bi enkrat za vselej poenotili kriterije, po katerih potekajo omenjena tekmovanja. Tri velike spretnosti (tek, skok, met) so skupne, čisto naravno pa bi bilo, ko bi športni pedagogi vendarle sedli skupaj za mizo in določili, da naj na primer preizkušnja v teku meri 20 metrov, da naj bo skok v daljino strogo z mesta in da naj bo tehnika meta kilogram težke krogle končno že enotna. Rezultati bi bili v tem režimu mnogo bolj pomenljivi, beleženje le-teh v letih pa bi vzpodbudilo določene ugotovitve, na osnovi katerih bi nato lahko gradili bolj verodostojno analizo o motoričnih sposobnostih našega naraščaja in mnogo laže ter tehtneje risali smernice za njegovo športno vzgojo.
S tem se nočemo lotevati ocen o stanju gibalne ali športne vzgoje v italijanskem šolskem sistemu. Prav gotovo je to ambicija, ki bi terjala razčlenjeno debato, vredno vsaj še enega takega daljšega prispevka. Ko pa mentorji in vzgojitelji že vlagajo precej truda v priredbo teh hvalevrednih po-
bud, naj bo njih težnja tudi ta, da se počasi postavi na noge nekaj bolj oprijemljivega, ki lahko služi za izboljšanje slike o motoričnih sposobnostih naših otrok. Iz leta v leto omenjeni športni dnevi vsekakor kažejo, da se preveč otrok premalo premika in da je sedeči način življenja žal realnost. Po drugi strani pa rezultati obenem dokazujejo, da so tudi današnji otroci ob primerni vadbi, usposobljenih vaditeljih in ustreznih razmerah v šoli ter doma (prehrana, gibanje, duševno stanje) potencialni talenti in da se lahko razvijejo v odlične športnike. Pa čeprav le malokdo več pleza po drevesih in pešači do šolskega poslopja, kar je bila nekoč dodatna, nadvse koristna osnova za trening. Treba pa je njihovo telo negovati in jih vzpodbujati k športu preko pozitivnega zgleda in pestrih vsebin.
HC
NOGOMET
Elitna liga - ploynfh Prva finalna tekma Kras - Jesina 3:0
Ob vsakoletnih šolskih športnih pobudah
Kriterije na tekmovanjih v sklopu športnih dnevov bi kazalo poenotiti
Ob koncu šolskega leta se zlasti na ravni osnovnih šol - na Goriškem in predvsem na Tržaškem -vrstijo športni dnevi, ko se otroci v prvi vrsti brezskrbno družijo ob izteku šolskih dejavnosti, ob tem pa tudi merijo moči v raznih spretnostih. Tu pa tam šole posameznih ravnateljstev tekmujejo med seboj tudi v skupinskih panogah (predvsem v igri med dvema ognjema, ki na ravni organiziranega športa ne obstaja), najbolj razširjene individualne veščine pa so tek na kratke razdalje, skok v daljino z mesta in met bolj ali manj težke krogle.
Najbolj značilen primer
veličastnega zaključnega športnega dne je nedvomno na Tržaškem atletski troboj Osnovnošol-
ske olimpijade, ki si jo je pred tridesetimi leti omislil pokojni profesor Bojan Pavletič, pionir naše-
ga športnega gibanja. Njegova formula je preverjena: vsi učenci tržaških mestnih šol izmenično tekmujejo na vseh treh postajah, sledijo pa ponosen mimohod vseh zavodov s praporji v veliki dvorani Stadiona 1. maja (danes poimenovani prav po pobudniku Olimpiade in Športne šole Trst, ustanove znotraj Športnega združenja Bor, ki dogodek skupaj s šolskimi oblastmi tudi še naprej uresničuje), veliki finale v zloglasnem "zbivanju" med najboljšima šolama po notranjem kvalifikacijskem turnirju - ki poteka med šolskim letom - in slavnostno nagrajevanje posameznic, posameznikov ter šol. Bučno navijanje soigralcev in s fotografskimi aparati opremljenih staršev je res posebno doživetje. Nekaj podobnega se danes dogaja tudi po ostalih ravnateljstvih šol s slovenskim učnim jezikom, zelo dobro pa bi bi-