TRGOVSKI tiŠT
časopis ca trgovino^ Industr^o In obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 teta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958,
LETO XII.	Telefon	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	soboto,	dne	22.	junija	1929.	Telefou	št.	2552.	ŠTEV.	78.
Položaj v naši lesni trgovi^L
Da zamoremo pravilno presojali razne pojave našega lesnega trga in da lahko razumemo dvig in padec cen pri raznih vrstah našega lesa, nadalje da zamoremo vsaj nekoliko sklepati, katero blago se bo iskalo, je neob-hodno potrebno, da so nam natančno znane razmere naših sosednjih držav, katere so nam lahko konkurenti na lesnem eksportu.
Glavna sezona za lesni izvoz sta pri nas, kakor tudi v naših sosednjih državah meseca april in maj. Višek lesnega izvoza se je po dosedanjih izkušnjah dosegel v centralni Evropi koncem meseca maja. V tej periodi so si večji svetovni konsumenti nekako za-sigurali in krili svoje zaloge. Z druge strani so pa producenti v tem času oddali svojo letno produkcijo.
Ena izmed naših glavnih konkurenčnih držav je Nemška Avstrija, ker ima z ozirom na Italijo ravnotako ugodno lego kot Jugoslavija, osobito pa Slovenija. Poleg geografske lege pa ima Avstrija tudi ugodne železniške zveze in tarife ter je na naš izvoz, kakor tudi na cene zelo uplival lesni trg v Avstriji. Velika je bila konkurenca v mehkem lesu. Avstrija ima v nekaterih pokrajinah, kakor na Koroškem v pogledu na kvaliteto prvovrsten smrekov les, kateri je ednak naši najboljši vrsti na Gorenjskem (gosta rast smreke). Na lesno industrijo se polaga velika važnost. Ustanavljajo se lesne manipulacijske šole, razni tečaji, pošiljajo se po malih žagah potovalni učitelji, ki uvajajo posebno manjše producente v racionelni izrabi lesa. Sicer imamo pri nas velika najmodernejše urejena industrijska podjetja, vendar pa nimamo specialno strokovnih šol in le težko je dobiti dobro izvežbanih strokovnjakov za žage. Nemogoče je brez strokovne izobrazbe pripraviti naše manjše producente do tega, da bi izdelovali in sortirali svoje produkte kot pravo eksportno blago. Seveda se je letos prodalo tudi slabo manipulirano blago, vendar pa je igrala cena med dobro in slabo izdelanim lesom velikansko vlogo.
Vsa ta dejstva se morajo povleči v kalkul, ako hočemo uspešno konkurirati naši sosedi Avstriji.
Italija je v pogledu na svoje lastne gozdne izdelke popolnoma pasivna in je kot taka navezana ha svoje sosede, osobito na SHS. Izvoz v lesu v Italijo je bil zelo živahen. Vzrok temu so bile izčrpane zaloge lesa radi nestabilnosti lirskega tečaja v Italiji. Povpraševanje je bilo do zadnjega časa zelo živahno. V najnovejšem času pa so cene v mehkem rezanem lesu popustile in to iz razloga, ker nudi Avstrija cenejše blago. Trdna in živahna tendenca pa je še vedno v tramovih in trdem lesu.
Zadnji čas skušajo večje italijanske tvrdke nakupiti pri nas večje gozdne komplekse in ustanoviti tukaj svoje lastne industrije. V koliko je to škodljivo, odnosno koristno naši lastni lesni industriji, prepuščamo merodajnim faktorjem.
V Franciji in Nemčiji je lesni trg glede uvoza v znamenju malega zanimanja. Ako se trg v teku poletja ne učvrsti in ako trg v Češkoslovaški popusti, kar se domneva, moramo računati na padec cen v SHS in v Avstriji. Seveda so to y,a enkrat samo domnevanja poučenih krogov.
Rumunija je, kakor naša država, zelo bogata na gozdnih pridelkih in kot
taka na svetovnem tržišču upoštevana izvozna država. Vendar pa Rumunija vsled različnih notranjih momentov, osobito vsled zelo velikega pomanjkanja kapitala, ne more uspešno konkurirati sosednim državam. Te in slične prilike so odprle pot naši državi v Levanto in Egipt.
Zelo veliko našega lesa, posebno gradbenega materijala, konsumira Grčija, kjer se dosežejo tudi zelo povolj-ne cene. Kot specialni produkt Slovenije moram omeniti na tem mestu izvoz tramičev filerjev, ki so dosegli res ugodno ceno.
Tudi Španija krije svoje potrebe, posebno v bukovini (prvovrstna produkcija) v SHS. Vendar pa je opažati v zadnjem času vsled padca njihove valute manj zanimanja za naše blago.
Iz predstoječega je razvidno, da uživa naša država v gozdnih pridelkih važno stališče na svetovnem lesnem trgu. Leto za letom je opažati napredek lesne industrije. Dolžnost merodajnih faktorjev pa je, da po vseh svojih močeh podpirajo razcvit lesne industrije, te velevažne panoge našega gospodarstva. Zelo kvarno vpliva in ovira izvoz katastrofalno pomanjkanje vagonov. Sicer se skuša priti tem nedostatkom v okon, toda še vedno ne v zadostni meri. Našim lastnim producentom naj se priskoči z denarnimi krediti na pomoč, da zamorejo industrializirati še toliko neizrabljenih vodnih moči in s tem ohranijo vsaj lesno^ industrijo v domačih rokah. Na povečanje naših pristanišč — obsežna lesna skladišča naj se obrne največja skrb. Tarifne postavke naj se v prid izvoznikom revidirajo. Velik izvoz naj se honorira. Umestna bi bila reekspe-dicija pravic za lesne izvoznike itd. Na ta način bo zamogla uspešno konkurirati naša lesna industrija na svetovnem tržišču.
NA IZJAVE VDANOSTI,
poslane ob zaključku letošnjega Ljubljanskega velesejma Njeg. Vel. Kralju Aleksandru, je prejel predsednik Ljubljanskega velesejma g. Fran Bonač pismo, v katerem mu g. minister dvora sporoča za izjave vdanosti srčno zahvalo Njeg. Vel. Kralja.
* * *
TRGOVINE NA VIDOV DAN, DNE 28. JUNIJA 1929.
Glasom nove Uredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratov morajo biti trgovine na Vidov dan zaprte samo v času službe božje, t. j. od 10. d6'11. ure , dopoldne.
Gremij trgovcev v Ljubljani.
•	*	*
UREDBA O ODPIRANJU IN ZAPIRANJU OBRATOVALNIC IN 0 DELOVNEM ČASU.
To uredbo, ki je stopila te dni v veljavo, priobčimo v eni prihodnjih številk v polnem obsegu.
•	•	•
POŠTNA HRANILNICA KRALJEVINE
SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV
dovoljuje >Zvezam poljedelskih zadrug« (»Slobodno Zadrugarstvo«) in Oblastnim zadrugam direkcije za poljedelski kredit lombardna posojila na akcije Privilegirane Agrarne Banke s 75% Ro obrestni meri 6% na leto, pod pogojem, da vrnejo dolžniki dolg v. roku dveh let.
Jubilej zagrebškega obrtništva.
Zagrebško obrtništvo slavi v nedeljo, dne 24. t. m. lep praznik. Tega dne proslavi zagrebški obrtni zbor — obrtni zbori vrše na Hrtvatskem naloge naših obrtnih zadrug — na slovesen način 35-letnico svojega obstoja.
Zagrebški obrtni zbor je bil ustanovljen pred 35 leti, da okrepi v obrtniških vrstah stanovsko samozavest, da združi obrtnike v delu za stanovske koristi in pospešuje tudi njihove materijalne interese, poleg tega pa, da je zakoniti posrednik med obrtno oblastjo in obrtniki. Ko ob 35-letnici gleda nazaj na svoje delo in prizadevanja v dobrobit hr-vatskega obrtništva, ga sme s ponosom napolnjevati zavest, da je v odlični meri izpolnil svojo nalogo.
Imel je srečo, da so mu stali na čelu dalekovidni vodniki, med katerimi sta se posebno odlikovala ing, Amadej Carnelutti in sedanji načelnik g. Heine, ki načeluje zboru izza leta 1926. Intenci je svojih na-
RUDARSKI PODJETNIKI PROTI POVIŠANJU VOZNINE NA PREMOG.
Društvo rudarskih podjetnikov v Beogradu, ki je imelo te dni svoj občni zbor, se je bavilo tudi z nameravanim 20% povišanjem voznine na premog v času od 1. septembra 1928 do 31. marca 1929. Občni zbor je sklenil prositi vlado, da te namere ne izvede in to tem manj, ker je vsled pomanjkanja vagonov že sedaj v poletnih mesecih nemogoče forsirati prevoz premoga, kar se je z nameravanim povišanjem voznine hotelo doseči. Premog je predmet, kd se za tekoče potrebe rabi Celo leto, a največ po zimi. Povišanje bo najbolj prizadelo industrijo in konsumente premo-Ra za kurivo, ki se tudi ne glede na pomanjkanje vagonov in ne glede na finančne razloge, ki jim onemogočajo nabavo, ne morejo oskrbeti s premogom za več nego pol leta naprej, ker nimajo na razpolago zadostnih prostorov in skladišč.
* * *
PODPISOVANJE CARINSKIH LISTIN.
| Pred kratkim smo poročali, da so uradniki carinske stroke dobili interen nalog, naj v bodoče ne rešujejo vlog akcionarskih in komanditnih družb, ako ni uradno od sodišča potrjeno, da sta podjpisnika prošnje, pritožbe, overitve itd. protokolirana pri sodišču kot člana upravnega odbora. Kakor čujemo, se je ta odredba, ki bi izdatno otežila poslovanje družb, na inicijativo Centrale industrijskih korporacij v toliko ublažila, da še zahteva samo: 1. vloge družb morata podpisati dva člana družbe, ki sta za to upravičena; 2. podpisi morajo biti čitljivi in pisani s črnilom; 3. ako podpisi niso čitljivi, se mora pod podpisom s strojem napisati ime in priimek podpisnika; 4. ako je vlagatelj prošnje itd. lastnik podjetja in podjetje nosi njegovo ime, mora prošnjo, vlogo itd. podpisati lastnik podjetja sam.
* * * - |„ DELNICE TRBOVELJSKE PREMOG0-
KOPNE DRUŽBE NA PRAŠKI BORZI.
«; -.1* • 1 "
Dne 17. t. m. so delnice Trboveljske premogokopne družbe prvjč notirale na praški borzi. Prvi kura je znašal 300, ki odgovarja dunajski pariteti.
čelnikov je odlično izvrševal pokojni Pa j o Gašparovič, ki je okoli 25 let opravljal posle zborovega tajnika in s svojo inicijativo veliko pripomogel, da je mogel zbor tako intenzivno in uspešno zasledovati svoje naloge. Smotreno gospodarstvo je omogočilo, da si je zbor postavil že leta 1914 svoj lastni dom na Mazuranovičem trgu, ki je danes vreden okoli 3 milijone dinarjev. Poleg tega pa je zbor tudi sicer materij elno v ugodnem položaju. Ob svojem jubileju namerava odmeniti izdaten znesek 500.000 dinarjev za obrtniške namene, to je za izobrazbo obrtniškega naraščaja v inozemstvu, za podpore onemoglim zagrebškim obrtnikom in za prosvetne s vrhe obrtniške smeri. V svoji lepi palači urejuje zbor ravno sedaj obrtniški muzej, v katerem se bodo hranile cehovske relikvije in razstavljali posamezni izdelki domačni obrtnikov, izdelani v narobnem stilu.
Stangvsko zavednim zagrebškim Obrtnikom ob njihovem lepem prazniku iskreno čestitamo na lepih uspehih, ki so jih dosegli v složnem delu za skupne interese.
Tarifsko obvestilo za čas sezone. -
Nekatera kopališča in letovišča so uvedla znižanje cen stanovanja in prehrane za čas pred glavno sezono in po tej: Naša železniška uprava hoče nasprotno povišati voznine za čas sezone. Tako je razumeti tarifsko obvestilo, objavljeno v »Službenih No-vinah« od 17. junija t. 1., ki se glasi dobesedno tako:
»Generalna direkcija državnih železnic obvešča trgovski svet in ostale interesente, da se zviša voznina za prevoz premoga po izjemni tarifi st. l a, lb, 1 c in 1 d, dalje za prevoz apna po izjemni tarifi št. 18, kamenja po izjemni tarifi št. 21, opeke po izjemni tarifi št. 24 in za prevoz zemlje (peska) po izjemni tarif št. 20 na progah državnih železnic, kakor tudi na privatnih progah v eksploataciji državnih železnic, in sicer za čas sezone od 1. septembra 1929 pa do 31. marca 1900, za 20%.«
Na to povišanje se usmerja pozornost interesentov že sedaj, da se oni pravočasno pobrigajo, kako da izvršijo prevoz gori navedene robe po redni tarifi do konca meseeft avgusta 1929.«	; .
»G. D. br. 81.050/29. — Iz Generalne direkcije državnih železnic 8. junija 1929 v Beogradu.«
V originalnem tekstu je označen čas sezone s temi številkami: »od 1. septembra 1929. g. pa do 31. marta 1920. g.« Žal pa moramo računati s tem, da se bo slednja citirana številka naknadno označila za. tiskovno po-greško ter korigirala na višjo letnico. Zato smo v našem gori danem preVodu že Vstvarili letnico 1930.
Že nekaj tednov se je govorilo o tem, da namerava Generalna direkcija uvesti sezonsko povišanje voznine za prevoz nekaterih predmetov, med njimi za prevoz premoga. Naše gospodarske korporacije so pravočasno priglasile svoje pomisleke proti taki nameri. Žal pa se njihovi tehtni razlogi niso vpoštevali.
Voznina za premog je bila šele z dnem 1. marca 1929 znatno povišana in je takratni povišek za slovenske re!?cjie znašal 15%. S tem smo bili prišli do tako visokih prevoznih stroškov premoga, da se ta najvažnejša
industrijska potrebščina ne more še višje obremeniti, če naj ne nastopijo usodne težave. Zato smo mnenja, da se voznina za premog nikakor in pod nobenim pogojem ne sme še povišati. ■Podobni razlogi veljajo tudi za ostale predmete, navedene v tarifskem obvestilu.
Da bi mogla industrijska podjetja v teh tednih do konca avgusta 1929 pribaviti in deponirati zaloge na premogu, apnu, opeki in pesku za 7 mesecev, kakor jim to nasvetuje Generalna direkcija, je povsem nemogoče. Najpreje manjka za deponiranje tako ogromnih količin potrebnih prostorov. Predčasna nabava zalog bi zahtevala velike kapitalije ter povzročila visoke stroške na obrestih. Dobavitelji ne bi mogli izvršiti naročenih dobav, ker ne morejo v dveh mesecih producirati blago, ki se redno producira v 7 mesecih. Kako pa naj se zaposli delavstvo skozi preostalih pet mesecev? Nemogoče pa je nabaviti one zaloge tudi iz tega nujnega razloga, ker bi naše železnice forsiranega prevoza niti ne mogle zmagati. Če bi se res začel forsirati prevoz premoga, apna, opeke in peska v svrho deponiranja polletne zaloge, bi že sedaj nastopil zastoj v železniškem prometu.
Kritično pomanjkanje vagonov v jeseni 1928, pa tudi izredne prometne ovire pričetkom leta 1929 so bile največ povzročene po dejstvu, da je železniška uprava sama potrebovala preveliko število vagonov za prevoz premoga v lastne svrhe. Železnice niso imele nikakih premogovnih rezerv in je ravno v času mraza zmanjkalo kurilnicam premoga. Zato je v onih kritičnih tednih železniška uprava prevzela dnevno 600 vagonov premoga samo iz slovenskih premogovnikov; v ta namen so tekli prazni vagoni iz daljnjega juga v naše premogovnike, iz teh pa napolnjeni zopet doli na jug. Železniška uprava je šla takrat celo tako daleč, da je prevzemala tudi premogovne pošiljke, ki so bile naslovljene drugim adresatom.
Nikdar se ne sme več zgoditi, da bi bile železnice brez premogovnih rezerv, kakor se je to primerilo v pro-šli zimi. Kdo naj bi dajal odgovor za nedogledne posledice, če bi v takih okolnostih trebalo vršiti nujnih vojaških transportov?
Ko se je lani pripravljala nova lokalna tarifa in se je napovedovalo povišanje voznine za premog, ki je potem 1. marca t. 1. stopilo v moč, so se prizadete gospodarske ustanove branile proti takemu povišanju. Vse nujnejše pa se morajo izjaviti proti ta-rifskemu obvestilu, ki hoče uvesti novo sezonsko povišanje voznine premoga in drugih važnih potrebščin. Po našem mnenju je to 20% no povišanje voznine tako kruta odredba, da ne morejo izostati težke posledice, če bi res Obveljala.
Mi smo globoko uverjeni, da bo ministrstvo za promet razveljavilo namero Generalne direkcije državnih , železnic in da bo slednja morala pre-. j klicati Tarifsko obaveštenje od 8. junija 1929.
ZNIŽANJE ZEMLJIŠKEGA DAVKA. ~
Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o znižanju zemljiškega davka, odnosno do* polnilnega davka, ki se pobira od dgT hodka zemljišč ipoleg osnovnega (zemljiškega) davka. Dopolnilni davek od dohodka se pobira od zemljišč, kojih ka-tasterski čisti dohodek presega 10G0 dinarjev. V primerih, v katerih se dopolnilni davek pobira že po prejšnjem zakonu, se po noveli zniža onim davkoplačevalcem, ki imajo več nego 5 družinskih članov, ki žive v skupnem gospodarstvu, ako kot kmetovalci neposredno sami obdelujejo posestvo, po sledeči lestvici:
1. za 5%, ako dopolnilni davek ne presega vsote 100 Din;
2. za 4%, ako znaša dopolnilni davek 100 do 500 Din;
3. za 3%, ako znaša dopolnilni davek 500 do 1000 Din;
4. za 2%, ako znaša dopolnilni davek 1000 do 2000 Din;
5. za 1%, ako znaša dopolnilni davek 2000 do 3000 Din;
6. za 'A%, ako znaša dopolnilni davek 3000 do 5000 Din.
Kmetovalci, ki reflektirajo na znižar nje, morajo svojo pravico uveljaviti s posebno prijavo, katero je za leto 1929 vložiti pri občinskem uradu do 31. julija t. 1.
POGODBENE POŠTE.
Od mnogih strani dobivamo pritožbe, da pogodbene pošte ne vršijo svoje naloge tako eksaktno, kakor so jo vršile erarične pošte. Posebno se naši interesenti pritožujejo nad počasnim dostavljanjem pošiljk, ki se ne redko zavleče za par dni. Sicer je res, da pogodbene pošte pri pavšalih, katere imajo za dostavljanje, ne morejo delati čudežev, vendar smo mnenja, da bi morala poštna uprava skrbeti za to, da se pogodbenim poštam povišajo pavšali v taki meri, da bo zasigurana redna dostava.
Iz naših organizacij.
Merkurjev izlet. Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani priredi za svoje članstvo ter prijatelje društva s svojimi rodbinami v nedeljo, dne 7. julija t. 1. celodnevni vrlo hvaležni izlet na prirod-no najlepšo točko Kokrske doline v vas Kokro pri Kranju. Odhod z glavnega kolodvora s turistovskim vlakom ob 5. uri 15 minut rano ter povratek z zadnjim vlakom v Ljubljano. Prijave, ki sp potrebne radi prevoza izletnikov iz Kranja do Kokre ter radi kosila, sprejema društvena pisarna Gradišče 17/1. (telefon št. 26-52) najkasneje do pondeljka, dne 1. julija v uradnih urah. Vabimo na obilno udeležbo, zlasti še gg. pevce. — Odbor.
POMORSKA STATISTIKA KRALJEVINE SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV ZA LETO 1928.
Trgovska in obrtniška zbornica v Splitu je po naročilu ministrstva trgovine in industrije sporazumno z direkcijo pomorskega prometa izdala lepo statistično delo. V statistiki so pregledno obdelani podatki, katere so dali zbornici na razpolago vsi pristaniški uradi v naši kraljevini. Dosedanje publikacije te vrste je zbornica za leto 1928 popolnila še s pregledom domače trgovske mornarice in s sumarnim pregledom prometa blaga na pristaniških železniških postajah. Da more zbrano, dragoceno gradivo služiti čim širšemu krogu interesentov, je besedilo dvojezično: srbo-hrvatsko in francosko. Razdeljena je knjiga na 7 delov, vsled česar je jako pregledna. Naslovi posameznih poglavij se glase: statistika prometa brodova, statistika prometa robe po moru, statistika kretanja putnika po moru i na skadarskom jezeru, statistika stanja tr-govačke mornarice, statistika prometa robe na željezničkim stanicama pri moru, statistika pomorskog prometa zasta-vom kraljevine SHS u inostranstvu in statistika pomorskog ribarstva. Že naslovi kažejo bogastvo podatkov, ki jih nudi lepa publikacija zbornice v Splitu vsakomur, ki se hoče poglobiti v proučevanje pomorstva.
HAMBURG IN JUGOSLOVANSKO
IZSELJEVANJE PREKO NJEGA.
Izšel je članek o prekooceanskem potniškem prometu iz Hamburga v letu 1928. Ves potniški promet je štel 139.177 oseb proti 129.208 osebam v letu 1927. Med potniki leta 1928 je bilo izseljencev 38.916. Leta 1913 je šlo preko Hamburga v prekomorske dežele 244.097 oseb, med njimi 192.733 izseljencev. Izredno nazadovanje od I. 1913 do 1. 1928 ima deloma svoj vzrok v ameriški doseljeniški zakonodaji, deloma v določbah miru v Versailles, ki so Nemčijo praktično izključile iz potniškega prometa vzhodnoevropskih dežel. Med 192.733 izseljenci teta 191.3 jih je bilo 99.602 iz Rusije, 51.319 iz Avstrije, 30.431 iz Ogrske, 8730 iz Nemčije, 1193 iz Rumunije, 416 iz balkanskih držav. Od 38.916 izseljencev v letu 1928 jih je bilo 24.401 iz Nemčije, 3132 iz Jugoslavije, 2889 iz Rumunije, 2269 iz Češkoslovaške, 2105 iz baltskih obrobnih držav, 1,343 iz Avstrije, 730 iz Ogrske. Delež Rusije, ki je bil leta 1913 daleko vodilen, je lani takore-koč izginil; izražen je le v potniškem prometu iz baltskih obrobnih držav, Sovjetska zveza sama zaznamuje samo 91 izseljencev. Od 192.733 izseljencev v letu 1913 jih je šlo v U. S. A. 157.992, od 38.916 v letu 1928 pa 20.797. Jugoslovanski izseljenci zadnjega predvojnega leta so všteti večinoma pri Avstriji in Ogrski; zato izkazujejo balkanske dežele takrat tako majhno številko. Omenimo tudi dejstvo, da so hodili naši izseljenci pred vojsko v Ameriko večinoma preko Nemčije, dočim imajo danes rajši pot preko Francije.
Tujska industrija v Švici.
Po pravici se pravi, da je Švica dežela za vse. Ima idealno lego v središču Evrope, njene naravne krasote druga drugo prekašajo in vedno bolj vabijo tujce. Toda ne samo to! Tudi švicarski narod je nekaj čisto posebnega. Ni to enoten narod, ampak so to trije čisto različni narodi: Francozi, Italijani in Nemci. In vendar je Švicar v prvi vrsti samo Švicar. To je zasluga zgodovine, ki je baš prebivalcem tega goratega predela bila naklonjena tako kakor skoro nobenemu drugemu narodu, že pred davnim časom so si Švicarji uredili svoje notranje razmere docela neodvisno. V sto- in stoletnem, razmeroma mirnem poteku zgodovine se je razvil in izpopolnil pravni čut Švicarja, .tako da je Švica tipična predstavnica države, v kateri vlada popolna pravna sigurnost, že zgodaj si je znala Švica pridobiti mednarodno priznano nevtralnost. Vse to so momenti, ki igrajo odlično vlogo v tujski industriji Švice. Saj so ravno te razmere direkten povod za stalni naval tujcev, med njimi posebno bo-£atdi Angležev in Amerikancev, ki j si iščejo zdravja, razvedrila ter po-1 čitka v svobodni in pravno sigurni Švici. Tujska industrija igra v švicarski trgovski bilanci odlično vlogo. Dohodki od turizma znašajo približno 200 milijonov frankov, Kar je približno 2 milijardi dinarjev. Leta 1913, ki je bilo tipično predvojno leto, so znašali ti dohodki 290 milijonov frankov. Razlika torej ni posebno znatna in zdi se, da bo kmalu izravnana, čim se Evropa ekonomsko stabilizira. Podatki iz leta 1913 nam prikazujejo solidno in racionalno zgrajeno hotelsko industrijo. V celi deželi in v vseh višinah je bilo preko 3500 stanovališč za tujce s 170.000 posteljami, če pa k temu prištejemo še privatne pensione, klinike,- sanatorije in vzgojevališča, imamo preko 200.000 postelj. Do leta 1913 so našteli vsako leto povprečno pol milijona tujcev in 20 milijonov prenočevalcev, računajoč po hotelskih prijavnicah. Za povojna leta imamo samo delne podatke, vendar so ti zelo ugodni. Tako je n. pr. leta 1927 kanton Grigioni, ki je posebno obiskovan, imel zaznamovati 1,800.000 prenočevalcev. Če vpoštevamo kapital, ki se nahaja v hotelskih zgradbah, v pohištvu in v železnicah, ki so zgrajene v prvi vrsti samo v svrho turizma, znaša vse to 5 milijard frankov, to je ena desetina nacionalnega Oogastva Švice, ki se računa na 50 milijard v zlatu in to pri 4 milijonih prebivalcev. 50.000 ljudi je zaposlenih izključno radi turizma. Tujska industrija v Švici se torej smatra v prvi vrsti za nacionalno industrijo in to s polnim pravom.
Ing. I. D.:
Smernice ukoriščanja vodnih sil.
(Nadaljevanje.)
Angleška
in skoro vse druge države z angleškim Občevalnim jezikom pa nudijo izgradi-teljem vodnih sil državno pomoč na podlagi drugih, že obtoječih zakonov. Garantirajo obrestovanje in amortizacijo ter predvidevajo državno soudeležbo ali pa subvencije. Angleška sama pa nima zakona o ukoriščanju vodnih sil.
Z vodosilno napravo je organično spojen daljnovod z uklopnicami in transformacijskimi postajami. Iz tega dejstva kakor tudi iz vseh navedenih primerov sledi, da mora imeti vsak zakon o ukoriščanju vodnih sil, najsibo še tako dober, podporo in spopolnitev v elektrifika-cijskem zakonu, ki urejuje prenos, razdelitev in prodajo električne energije. Imeti mora skoro vsa ista osnovna načela in je ponavadi tudi uzakonjen istočasno z vodosilnim zakonom.
Jugoslavija.
Stanje vodnih sil, in njih ukoriščanja hi bilo razvidno iz poročila generalne direkcije voda iz leta 1924, kot je bilo po-
I dano na svetovni energijski konferenci v Londonu. Glasom tega poročila imajo posamezne pokrajine v PS:
Izgra-
Nizka voda Srednja jenih Slovenija	260.308	780.924	70.810
Dalmacija	59.700	179.100	69.600
Bosna in Hercegov. 621.141 1,863.423 11.350 Hrvatska in Slavon. 336.856 1,010.568	0.^40
Vojvodina	159.208	477.840	180
Srbija	1,265.658	3,796.974	7.530
Crna gora	280.089	840.267	—"
Skupaj v brutto PS 2,983.032 8,949.096 165.690
Skoro ni potreba omenjati, da je gornja statistika netočna, že v pogledu Slovenije, ko imamo na razpolago vod*i kataster in dolgoletna hidrotehniška opazovanja in merjenja skrajno malomarna. Kar se pa tiče drugih pokrajin, posebno onih preko Dunava in Save, pa sploh pl drži. Vodne sile so ocenjene kar na lu> zo ruko na oko ali pa izračunane podlagi kake problematične formule, cer je pa že itak v kontradikciji s pgF datkom v istem poročilu, kjer našte^g samo večje izgrajene naprave z skiipiio 173.8000 konjskimi silami. Kot nadaljni dokaz za netočnost gornje statistike naj služi še koncesijska pogodba med dn&-vo in družbo »Sefied« od 13. aprila t. 1. V omenjeni pogodbi se dovoli družbi
eksploatacija vodnih sil Krke in Cetine pod pogojem, da stopnjuje produkcijo električne energije v 8 letih na 900 milijonov k. W. h. letno. To bi odgovarjalo
103.000	k. W. h. ali 140.000 RS pri letni 100% obtežbi. Ni pa razvidno, kako je to sploh mogoče, če so uradno cenjene vodne sile cele Dalmacije pri nizki vodi 59.700 PS, pri srednji pa 179.100 PS. Veliko bolj verjetno je, da je zvanična statistika v ogromnih mejah netočna kot pa da bi se Francozi pustili na tako enostaven način speljati na led. Tudi se v ostalem za vsako posamezno pokrajino zelo lahko ovrže vse podatke gornje statistike.
Važna je ta ugotovitev že samo vsled tega, ker karakterizira delo naših centralnih uradov in ker pokaže, kako se pojmuje vrednost statistike in na kakšen način se jih sestavlja. Mnogo važnejša je pa ugotovitev gospodarskih in tehniških razmer in pogojev ukoriščanja vodnih sil, ki naj bo podlaga novega vodo-silnega zakona kakor tudi zakona o elektrifikaciji.
Osnova mu mora biti dejstvo, da so prirodni energijski Viri najvažnejši sestavni del narodnega premoženja in da imajo v tem svojstvu pomen narodnega kapitala. Vsled tega bo za državo kot
dobrega in dalekovidnega gospodarja tvoril način in razporedba njih ukoriščanja osnovne določbe zakona. Pri tem se pa pokaže temeljna razlika med ležišči toplotne energije in vodnimi silami. Z črpanjem prvih načenjamo kapital sam, ga manjšamo in v doglednem času izčrpamo. Vodnim silam pa da izgraditev še le značaj kapitala, njih uko-riščanje pa pomeni samo uživanje njega obresti.
Drug kriterij zakonodaje pa mora tvoriti velikost gospodarskega učinka pri reprodukciji prirodnih energij v človeku uporabno obliko kakor tudi ekonomija pri njej uporabi. Znano je, da delajo parni stroji z največ 20% gospodarskim učinkom, eksplozivni z okroglo 35%, vodne turbine z najmanj 80% in največ 97%. Na osi teh strojev neposredno ukoriščena sila dš vedno zelo majhen gospodarski učinek, energija v prirodni obliki, uporabljena v svrho toplote, razsvetljave In sličnega, pa dela z največ do 20%. V primeri s tem dela pa električni tok pri uporabi kot sila z 90 do 99%, pri toploti z 99% in vedno nad 95% pri drugih različnih uporabah. Razven tega ima pa še nebroj drugih prednosti pred vsako drugo obliko energije-
(Nadaljevanje prihodnja.)
Priporočajte, prosim, svojim odjemalcem priljubljene
• jeva
MAGGI
Razpelu!« v kraljevini SHS Fran Ksav. LeSnik, Maribor, Cankarjeva •
izdelke za Juhe.
Lahka prodajal Dober zasluiekl
PO SVETU.
Revizija ameriško carinske novele se ne bo izvršila pred avgustom. Senat se
je izrekel za odložitev rešitve tega vprašanja za dva meseca in je z 39 proti 38 glasovom odklonil predlog senatorja Borah, ki hoče omejiti revizijo carinske tarife na farmerske in mlekarske pridelke in izdelke.
Lancasliirska bombaževa industrija nadaljuje z reorganizacijo. Nekaterim podjetjem, kojih oprava je zastarela, so naznanili, da se njih reorganizacija sploh ne da izvesti.
Austro-Daimler-Puch d. d. bo izplačala za preteklo leto dividendo 1 šilinga.
Woohvorthov koncorn ima v Nemčiji že 32 blagovnih hiš in bo ustanovil sedaj triintrideseto podružnico v Augsburgu.
Belgijska Fordova družba bo dvignila svojo kapaciteto za 100 odstotkov.
Nemška Sicmans-Halske d. d. in angleška Siemens Brotli. Comp. sta sklenili interesno skupnost glede patentov, licenc itd.
Ford, ki je zgradil že v Angliji tovarno za vsoto 30 milijonov funtotf, hoče graditi sedaj tovarne tudi v Nemčiji in v Angliji. Na nemški Fordovi družbi je udeležena I. G. Farben s 40%.
Progo med Dunajem in Budimpešto bodo elektrificirali in bodo izdali za elektrifikacijska dela deset milijonov pengo.
Rumunska banka Franco-Romana je
zašla v resne težkoče in je ustavila izplačila. Njena glavnica znaša 120 milijonov lejev. Sanacijska akcija je v teku. Zanimivo je, da je plačala banka na vloge pred kratkim še 24 odstotkov.
Brezposelnost v Italiji je padla po izjavi finančnega ministra od 489.000 v februarju na 227.000 oseb koncem maja.
Hranilne vloge v Italiji prekoračijo pri 50 naj večjih bankah vsoto 37 milijard lir.
60.000	kg umetne svile na dan bodo producirale Združene tovarne družb Glanzstoff in Enka.
Svetovno produkcijo sladkorja za leto 1928/29 cenijo v Ameriki na 30,000.000 ton proti 28,316.000 tonam v prejšnji kampanji. Letošnja produkcija je rekordna.
Zlata produkcija v Transvaalu zaposluje okoli 200.000 delavcev domačinov. V maju je znašala 898.000 unc v vrednosti 3,815.000 funtov.
Poročila o bodočem pridelku vina v Jugoslaviji so v splošnem ugodna. Izgledi vinske trgovine pa niso dobri. Zaloge od lanfso še precej obilne in je padel v zadnjem času tudi konsuin.
Jadranska carinska prosta skladišča bodo napravljena v vseh večjih pristaniščih; najprvo na Sušaku> potem v Splitu, Šibeniku, Grnžu itd.
Jesenskega velesejma v Frankfurtu letos ne bo.
Mednarodni jekleni kartel je na zborovanju v Parizu dvignil skupno kvotno število za 1 milijon ton na 32,265.771 ton. Soglasno so sklenili podaljšanje kartela. O novi ureditvi kvot se bodo posvetovali na Dunaju.
Srbska banka v Temešvaru je zaprosila pri trgovskem sodičšu za otvoritev konkurza. rl a banka ni s Srbsko banko v Zagrebu v nobeni poslovni zvezi.
Češkoslovaška jeklena eksportna kvota je povišana za 20.C00 ton.
Dva avtomobila tvrdke Steyr sta pre-prečkala Afriko od Mombase do Aleksandrije. Med drugim so vozili 800 km skoz samo puščavo. Bomo priobčili o tej vožnji poseben članek.
Češkoslovaška krona postane po novem vrednostnem zakonu definitivno vrednotna enota češkoslovaške republike; njena vrednost je določena s 44-58 grami zlata. Zlata vrednost bo v stabilnem razmerju do dolarja in bo Narodna banka obvezana, da ta tečaj obdrži.
. Bolgarska Narodna banka je praznovala pred par dnevi 50-letnico svojega obstoja in se je vršila* temu primerna proslava.
Promet.
Preselitev pošte Ljubljana IV. Pošta Ljubljana IV. (v (Kopitarjevi ulici) dne 28. t. m. za stranke ne bo poslovala, ker se bo selila v novo mestno hišo na Poljanski cesti št. 15, kjer prične poslovati dne 29. junija t. 1.
Ugodnosti za potniški promet v Švici. Švicarski konzulat iz Zagreba javlja, da je s 1. majem t. 1. stopila v švici v veljavo nova potniška tarifa železniških in parobrodnih podjetij, ki nudi znatne prednosti potujočemu občinstvu, predvsem društvenim, šolskim izletom ter večjim skupinam. Najmanjše število potnikov, za katere se morejo izdati društvene vozne karte, mora znašati 8 oseb napram 12, kakor je to bilo do sedaj. Vozna cena za društvena potovanja tja in nazaj se zniža za 15%, napram 10% do sedaj. Društva plačajo pri brzovla-kih samo polovico doplačila. Poleg tega izdajajo švicarske zvezne železnice tudi generalne abonemente, ki veljajo 8 dni in to za ceno 92 Frs za II. in 67 Frs za III. razred. Vrhu tega je treba še položiti za jamstvo 10 Frs, ki se jih po preteku abonementa dobi nazaj. Ti 8 dnevni abonementi omogočajo potnikom, ki nimajo dovolj denarnih sredstev na razpolago, da ostanejo vsaj teden dni v Švici. Dosedaj veljavni 15-dnevni abonenti ostanejo še nadalje v veljavi. Pri švicarskem konzulatu v Zagrebu se lahko naročijo sledeče knjige: 1. Novi »Schwei-zerischer Hotelfiihrer«; 2. osebam srednjega stanu, ki si ne morejo privoščiti bivanja v razkošnih hotelih, je na razpolago seznam cenejših hotelov s povprečno ceno 5 do 7 Frs na dan; 3. švicarska kopališča in njihovi zdravilni studenci«; 4. »Švicarska kopališča«, namenjena izključno zdravnikom in njihovi praksi. — Vse te knjige so resnim interesentom . pri švicarskem konzulatu v Zagrebu brezplačno na razpolago.
»Schulz Universal« tehtnica
Vara dviga promet in zaslužek potom hitrosti, natančnosti in prihranka. Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali poset zastopnika. Jugo*Schulz d. z o. z., Ljubljana.
Trgovina.
Prepoved premij v avstrijski trgovini.
Trgovski odsek avstrijskega narodnega sveta je te dni sprejel vladni predlog, da se prepove obljubovanje premij pri-odjemu blaga. S sprejetjem tega predloga je v Avstriji prepovedano obljubo-vati zavoj, posodo itd., ki se more po porabi blaga porabiti za druge namene, dalje je prepovedano ponujanje premij, ki obstoje v kakem drugem blagu, pod pogojem, če ima kupec pravico, namesto blaga zahtevati vstrezen denarni znesek. Za prestopke se je določila kazen* ki znaša do 5000 šilingdv, v ponovnem primeru pa se denarna kazen pretvori v zaporno kazen do 3 mesecev.
Poljska trgovska bilanca v maju je bila pasivna; import je znašal 272 milijo; nov zlato v, eksport 226 milijonov.
Ljubljanska borza.
Teč«j 21. junija 1929.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. gold. . .		■		22-875
Berlin 1 M		13 565	18-595
Bruselj 1 belga		—•—	7-9068
Budimpešta 1 pengO . .	—•—	9-9304
Curih 100 fr		1094-40	1097-40
Dunaj 1 Šiling		7-9916	8-0216
London 1 funt		275-71	27651
Newyork 1 dolar		56-721	56-921
Paril 100 fr		—•—	222 66
Praga 100 kron		16825	169 05
rwt 100 Ur		—•—	297-90
Varšava 100 zloty ....	—'■—	
Vrednote:	a)	Denarni zavodi:	Celjska
posojilnica d. d., Celje, denar 170 Din; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, denar 123 dinarjev; Prva hrvatska šte-dionica, Zagreb, denar 850 Din; Kreditni r-tvod za trgovino in industrijo, Ljubljana, iieoar 170 Din. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja: Združ. papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljublj., den. 125; ■^Stavbna družba« d. d., Ljubljana, denar 50; »šeširc, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, denar 105 Din; Kranjska industrijska družba, Jesenice, 260 Din; Tvornica za dušik d. d., Ruše, den. 275, blago 285 Din.
Los: Smreka—jelka: Hlodi I., II., moute 230—270 Din; brzojavni drogovi 240—260 dinarjev; bordonali merkantilni 330 do 380 Din; trami merkantilni 290—310; ško-rete, konične, od 16 cm naprej 630—650 Din; škorete, paralelne, od 16 cm naprej 680 do 700 Din; škorete, podmerne, do 15 cm 520 do 550 Din; deske - plohi, kon„ od 16 cm naprej 540—560 Din; deske-plohi, par., od 16 cm naprej 580—620. — Bukev: Deske -plohi, naravni, neobrobljeni 475—500; deske - plohi, naravni, ostrorobi 750—900 Din; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650—750; deske-plohi, parjeni, ostrorobi, 950—1150 dinarjev, testoni 450—480; tavolete 1100 do 1150 Din. — Hrast: Hlodi I., II. 350 do 600 Din; bordonali 1300—1500 Din; deske-plohi, neobroblj. boules 1300—1500 Din; deske-plohi, neobrobljeni merkantilni 900 do 1000 Din; deske-plohi, ostrorobi (poduice) 1200—1300 Din; frizi 1100—1250 Din. — Drva: bukova 21—23 Din; hrastova 19—21 dinarjev. — Železniški pragovi: 260 m, 14 )< 24, hrastovi 50—56 Din. — Oglje: bukovo za 100 kg 85—90 Din.
Žito: Pšenica: bačka: 80 kg, 20% primesi, prompt. dob., inlev. voz., sl. post., plačilo v 30 dneh, 255-257-50; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v juniju, plačilo v 30 dneh, 260 50 do 262-50 Din. — Koruza: »la pl ata«: dobava julij, avgust, september, zacarinjeno, slov. postaja, .plačilo v 30 dneh, 297-50—300 Din; bačka:	suha, zdrava, rešetana, dobava
promptna, plačilo V 30 dneh, mlevska voznina. 272-50—275 Din; bačka: suha, zdrava, rešetana, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, navadna voznina 280—285 Din. — Ječmen: baranjski: pivovarski, 70/71 kg, 315—317-50 dinarjev; bački: ozimni, (57/68 kg, 290 do 292-50 Din. — Oves; bački, slov. postaja, navadna voznina, 275—277 50 Din!1 — Moka: •pšenična Og: fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačljivo pri prejenut blaga, 37(^—375 Din.
Tendenca: les: neizpremenjeria; deželni pHdelki: neizpremenjena.
Zaključki: les: 4 vagone; deželni pridelki: 1 vagon; drugo: — vagonov.
“TPfet največjih belgijskih tovarn vžigalic se namerava fuzionirati. S tem po-
stjanejo pogajanja s švedskim trustom glede prevzetja belgijske vžigalične produkcije brezpredmetna, ker pogodba teko določa.
i
Tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana
nudi
najfinejši in najokusnejSi
namizni kis
iz pristnega vina
Zahtevajte ponudbo !
Tehnično in hlgijenlčno najmo- • derneje urejena Utama V Jugoslaviji
Pitama: LJablfana, Dmalik« caata la, II. nadaU. Telefon il*». JJ89.
ŽELJE HRVATSKIH OBRTNIKOV.
Prošlo nedeljo je imel Savez hrvat-skih obrtnika v Zagrebu sejo širšega odbora, na kateri so se poleg tekočih zadev obravnavala tudi važna vprašanja programatičnega značaja. Med drugim se je sklenilo, da se zahteva, naj se pod okriljem obrtne zadruge zagrebške osnuje pokojninski fond za obrtnike, naj se reorganizirajo obrtne šole in naj se pred uzakonjenjem novega obrtnega reda nudi obrtniškim organizacijam prilika, da se o njem izjavijo. Med slučajnostmi se je govorilo o strokovnem glasilu hrvat-skega obrtništva in sklenilo, da se mu priloži vsak mesec posebna priloga za krojače.
Elektrifikacija Dalmacije v zadnjem času zelo napreduje; beremo o Aleksandrovem, od koder bo dobival elektriko ves Krk, beremo o Biogradu, K n in a itd. Vsa ta dela vodi Škodovo podjetje.
Kvalitetna
mamka
DOBAVA, PRODAJA.
Nabava napisnih plošč za pošte. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje pismeno dražbo za dobavo 250 napisnih plošč za pošte. Dražba bo dne 31. julija 1929 ob ,11. uri v pisarni direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg žt. 2, soba št. 42. Jamčevina (5% ali, če je ino-zemec, 10%) se mora položiti najkesne-je do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji.
Oddaja zakupa kopanja barita, ki bi se imela vršiti potom licitacije dne 27. junija t. 1. pri Kr. Direkciji šum v Zagrebu, se ne ho vršila.
Dobave. Mašinsko odelenje. Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 1. julija t. 1. ponudbe glede dobave elektromotorja in borovih plohov; do 2. julija t. I. glede dobave mramornatih plošč, varoval, avtomatičnih stikal, žice, pritrjevalnih oklepov, pritrjevalnih vilic, izolatorjev, kabljev itd., glede dobave kavčuk obročkov in zagostk, dertna-tin obročkov ter glede dobave karbolne kisline, sanitola, formalina, lizolina, lizola, sidola, karbolne kisline, špirita, žveplene kisline, gorske krede, morskih gob; do 3. julija t. 1. glede dobave lesa. — Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. julija t. 1. ponudbe glede dobave izolir-nih spojk, vodovodnih cevi in kolen, 1 zapiralnika ter glede dobave lesa. — (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih odelenjih.) — Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do
4.	julija t. 1. ponudbe glede dobave hidravličnih dvigalk. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 5. julija t. 1. ponudbe glede dobave dinamo-in strojnega olja. — Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 10. julija t. 1. ponudbe glede dobave 6000 kg riža in 3000 kg mila za pranje. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 8. julija t. 1. pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave kovinskega materijala. — Dne 10. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave lesa. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
TRŽNA POROČILA.
TRŽNE CENE V LJUBLJANI, dne 15. junija 1929.
Govedina:	V	mesnicah	po	mestu:
I. vrste IS—‘io, II. vret« 1&—18; na trgu: 1 kg govejega mesa I. vrste 18—20,
II. vrste 16—18, III. 12—14, jezika 17 do 20, vampov 8—10, pljuč G—8, jeter 15—18, ledic 18—20, možganov 20—25, loja 5—10 Din.
Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste
24-^25, II. vrste 20—22, jeter 25—30, pljuč 20—22 Din;
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste 25, II. vrste 20—22, pljuč 10, jeter 15 do 20, ledic 25, glave 8—10, parkljev 6, slanine trebušne 26—27, slanine ribe in sala 29—30, slanine domačih prašičev
25—26, slanine mešane 26—27, slanine na debelo 26, masti 30—32, šunke (gnja-
ti) 30—35, prekajenega mesa I. vj^te 30—3250, II. vrste 25—27-50, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glav^ jlO do 12, jezika 35 Din.	/
Drobnica: 1 kg kostrunovega 13—14, jagnjetine 18—20 Din.	J	* •
Konjsko meso: 1 kg ko»jskega masa I. vrste 8 Din, II. 'vrste 6 Din.
Klobase: 1 kg krakovskih 40, debre-cinskih 40, hrenovk 30—32, saialad 28 do 32, posebnih 32, tlačenk 20, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 25—30 Din.
Perutnina: piščanec, majhen 17, Večji 20, kokoš 25—30, petelin 30—40, domači zajec, manjši 7, večji 15 Din. '■ Ribe: 1 kg karpa 25—30, ščuke 25, do 30, postrvi, žive 80, mrtve 60, klina 20, mrene 20—25, pečenke 10 Din.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2-50—3, 1 kg surovega masla 40, čajnega masla 44—48, masla 40—44, bohinjske-
ga sira 34—40, sirčka 3—10, eno jajce 1 do 1'50 Din.	,v
Pijače: 1 liter starega vina 16—22, Vina dalmatincff 11—'14, 1 čaša piva 8*50, 1 vrček piva 4‘50—5, 1 steklenica piva 5'50—6 Din.,,,.	,	,	,	-. .
Kruh: 1 kg belega 5, črnega 4;50, rženega 4-50 Din.
Sadje: ena oranža l-50—4, limona 0‘75 do 1, 1 kg dateljnov 52—70, orehov 12 do 13, luščenih orehov 36—40, črešenj 6—14, suhih češpelj 8—12 Din.
MJevski izdelki: 1 kg moke št. >0« 3'90 do 3-95 na debelo, 4‘50 na drobno, štev. »2« 3‘70—3‘75 na debelo, 4'25 na drobno, štev. »5« 3‘50—3-55 na debelo, kaše
5-50—6, ješprenja 5—6, ješprenjčka 10 do 12, koruzne moke 4—4'50, koruznega »droba 4-50—5, pšeničnega zdroba 5—6, ajdove moke I. vrste 6—8, II. vrste 6, ržene moke 4-50—5 Din.
Žito: q pšenice 270, rži 270—300, ječmena 280—310, ovsa 270—310, prosa
200, koruze 300, ajde '2.(0—290, fižola ribničana 830, prepeličarja 875, leče 1400—1600 Din.
Kurivo: 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 440, m3 trdih drv 180, mehkih drv 70 Din.
Krma: q sladkega sena 125, pol sladkega sena 100, kislega sena 75, slame 75 Din.
Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate 4—5, štrucnate solate 5, ajserice 6, zgodnjega zelja 6—8, kislega zelja 3’50 do 5, ohrovta 6—8, karfijol 13—16, špargljev 30—32, kolerab 5—6, kolerab podzemljic 1—1*50, špinače 4—6, paradižnikov 24, kumar 8—10, buč 8—10, graha v stročju 4—6, luščenega graha 10, graha v stročju 12—14, čebule 3—4, česna 15—16, krompirja 2—2’50, krompirja novega 8, repe 6—8, kisle repe 2-50 do 3, merica jurčkov 4—5, 1 kg korenja
6—8, peteršilja 16—20, zelenjave za juho 8—12 Din.
V globoki .žalosti naznanjamo, da nam je nenadoma preminul naš nadvse ljubljeni soprog in zlati očka, gospod
IVAN KOSTE
trgovec
previden s tolažili sv. vere.
K večnemu počitku ga spremimo v petek dne 21. t. m. ob 5. uri pop. iz hiše smrti Sv. Petra cesta 4 na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 20. junija 1929
Peter in Breda
otroka
Lujiza Kostevc
soproga
• - Ključavnice - -
za potne košare v raznih oblikah in velikostih ima vedno veliko zalogo in nudi najceneje
FELIKS TOMAN ml. Ljubljana, Resljeva c. 30
TRAJNO koristno darilo je samo
,GRirZN£R in .»DUR*
šivalni stroj ter pisalni stroj
„U!?ANIA“.
Znižane cene, najlepše opreme edino le
JOSIP PgmiNCU
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Tcief. št. 2913.
IDEAL
t APARAT ZA REZANJE SALAM
Trornlca kuvert In konfekcija papir J n
LJUBLJANA
Vožarskl pot St. 1 družba z o. as. - Karlovška cesta St. 2
Ure, datnlne fen srebrnine
iiiiimnl Lastna
uv v w ■ lumt protokollrana - LJUBLJANA - tovarna v Švld
Tovarnllka zaloga In prodaja krtal, rasnega Katarskega In vrvarskega blaga, ipage, gama!, Čevljev, drete, pismenega papirja, zimske trlkotaSe, vezalk, mila, sesalk za otroke, ----------------------- kreme	za	Čevlje------------------
•SAN, LJUBLJANA
Kongresni trg. 14 umuiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiu
„$pectrum“ d. d.
tvonica oglod I in bruSensga stex(a
Ljubljana VII,
se nahaja od 1. nuvimbra na CelovSki cesti 81 Tel. 2343
Zajrtb. Osijek — S-ediJnjica: Zagrib
Zrcalno steklo, portulno steklo, mnSinsko steklo. 5- 6 mm, ogledala, bruš ne v vsth velikostih in obliktih, kakor tudi brušene prozorne ilpe, izbočene plošče, vsleklc* vanje v med. — Fina — navadna ogledala.
Veletrgovina |
v Ljubljani
prlporoCa
Špecerijsko
blago
raznovrstsio Sganja,
_ moko In defelne pri. delke. - Raznovrstno
rudninsko vodo.
Lastna praZarna za ka* vo In mlin za dtlave s električnim obratom, j Ceniki na razpolago!
„ 1 D E A. u“-aparat je enostaven, lepe oblike, kovinski deli po-nikljani, nož iz najboljšega jekla in reže najdebelejše salame čudovito precizno ter so rezanje debeline sa-lainnih rezin od 1 — 4 mm poljubno regulira. Z „ID13AL“ - aparatom se nareže v istem časn najmanj dvakrat toliko kot z avtomatičnim strojem, ki stane do 50 krat ■vei kot „IDE-A L "-aparat. „IDEAL“ se uporablja z največjo lahkoto brez vsakega predznanja. „IDEAL“ je neobhodno potreben v vsaki delikatesni, gostilniški in mesarski obrti.
[ffi
I
Patent prijavljen!
Zastopnik:
OSKAR RAUNACHER
LJUBLJANA, Poljanska cesta 13|1I.
Parketne deščice Bakula
Trstje za strope sa strop, in stene
Strešno lepenko in lesni cement
Jos. R. Puh, Ljubljana
GradaSka ulica 22 - Telefon int. 2513
t flilais v Mmim listni
iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
i	i	V-	*•*'	-	  -i_—i_________________
■BBBBBBBiaaBBa«tttt«BBBBB8iBeaaCBBBBBBBBBBBBBBBBirag—MM—W————MM—w——w	BBBBBBB
s !	 ~....
i
Kreditni zavod za trgovino in industrijo j
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)	’	5
Brzojavke: Kredit Ljubljana	Telefon	štev.: -2040, 2457, 2548; Interurban: 2706, 2806
°	‘	Peterson	International	Banking	Code	*/
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naroilla, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazili# tu- in inozemstvo, safedepositl itd.
£
BBBBBBBB^aBBBBBBBBBBBBBBbSbSbBBBBBBC
t
a
■BBBBBBMaaBBBBBBBBI
iaaaBaaaaapneaaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBgBBBBBBBaa
DtH* d*. TVAM FLESP. — Ža Trjjovtko-iindu»trij*ko d. d. »MERKUB« kot isdajsteljs to H#karja: O. SHCHALEK, Ljuhljana.