TKLXFON: 2876 OOETULKDT. Entered as Seoond-Claas Matter, September 21, ltlS, at the Poet Office at New York, H. Y., vate tint Act Oongren of Harch 8,1879. TELEFON: 2876 OOETLANDT. NO. 144. — ŠTEV. 144. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 20, 1917. — BREDA, 20. JUNUA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Mlade nemške žrtve. i — FrancdKi otroci so bili izpostavljeni ognju. — Našli 80 jih v razbitih vaseh. — Lačni in ranjeni. — Preplašeni in se tresejo. — Prenesli nečloveške strahote. — Živeli so nekaj sto jardov za fronto. — Poslali so jih v bolnišnice. Najboljši argument proti vojni. — Ostanejo reveži vse življenje. Za bojno črto v Franciji, 1. junija. — Francoski otroci, ki so jih našli v vaseh, katere so morali Nemci prepustiti Angležem, kažejo žalostno sliko krutosti moderne vojske, kakor tudi gozdovi ob Somini, ki so razbiti vsled večmesečnega ognja. Ti otrooi so sirote, brez doma in sorodnikov. Mnogo med njimi je bilo hudo ranjenih. Nekateri so preplašeni in se tresejo, ker so prenašali streljanje topov. Prestali so vse strahote, človeške in nečloveške, bili so med življenjem in smrtjo, zbegani so in nikdar ne bodo več normalni. Izstradani so in oslabljeni, ker so morali prebivati po kleteh. Pred dvema letoma so bili nenadoma ločeni od svoj ill starišev in so nadaljevali svoje življenje nekaj sto jardov za fronto. Vedno so jim bučali na uho streli težkih topov — okusili so vojni pekel. Za te otroke so se takoj zavzele prve zavezniške čete, ki M) prišle v vasi. Angleži in Franrozi so storili vse, kar so mogli, da jih ohranijo pri življenju. Najprvo so jih zbrali in so jih ]K>slali za fronto. Nekatere so poslali na južno Francosko. Ako so bili se pri inoči, so jih oddali kmetskim materam. Nekatere pa so poslali v bolnišnice in razne druge zavode. Otroci, ki so imeli še stariše, so ostali pri njih ter so jih nastanili ]>o kmetijah v obližju. V neki francoski bolnišnici se nahaja 400 otrok pod 12. ietL Večina teh je ranjenih. Mnogi so izgubili nogo, roko, ali i>a so oslepeli. Mnogi se tresejo vsled prestalega strahu. To so žrtve brezobzirnega modernega bojevanja. Ni boljšega argumenta proti vojni, kot so ti otroci, ki se ne bodo nikdar veselili svojega življenja, kakor se vesele drugi otroci. > To so še samo sence otrok. Težko je ž njimi govoriti, kajti pri vsakem vprašanju se stresejo. Nek j>et let stari otrok, ki je postal vsled strela mutant, je okreval še-le potem, ko je bil sedem tednov v bolnišnici. Nekega dne je po dolgem spanju odprl oči in je rekel bolniški strežnici: — Tukaj je zelo mirno; to imam rad! Nekateri pa so preveč ranjeni; drugim se zopet ne vrne razum in jim ni mogoče od pomoči. -ooo- Narodna garda. Albany, N. V., 20. junija. — Govemer Whitman je sinoči naznanil, da bo narodna garda države New York štela 40 tisoč mož, ko bo 15. julija mobilizirana za zvezno vojaško službo. Ooverner pravi, da je bilo rekrutiranje te garde velik uspeh in si je država New York pridobila s tem ugled. Pred mesecem je govemer Whitman želel, da bi bila država New York med prvimi, da bi se odzvala zveznemu pozivu za armado in da bi bila tedaj popolnoma pripravljena. Narodni gardi je 1. maja primanjkovalo 14 tisoč mož, da bi bilo število dovolj veliko, kakor je predpisano za vojni čas. Odkar je pričel govemer Whitman kampaujo za rekrutiranje, se je priglasilo sedem tisoč mož, tri tisoč pa jih šc pripada gardi onih vojakov, ki so stopili v zvezno armado. Nekateri se morajo oprostiti vojne službe* ker morajo podpirati svojo družino, ali pa so nesposobni, zato po-t rvbuje država Še 3,012 in za zvezno armado 3,140, skupaj eaaaad ovary day except Sunday« and Holidays Subscription yearly $3.50._ podplaa In oaebooati ae ne prioMnJejo Denar naj ae blagor oil poMlJatl po — Money Order kraja naročnikov prosimo. da ae nam tudi Tfiiram1. da hitreje najdemo naslovnika. Doplacm In poAlJatram naredite ta naalor: -GLAS NARODA" 0 Oorttandt BL. New York City Telefon: 28T8 Cortland t. Zakaj smo šli v vojno? Nemški vojni gospodje nam zanikujejo pravico, da bi smeli biti nevtralni. Napolnili so našo družbo, ki ne zna sumničiti, z zločinskimi špijoni iu so poskušali pohuj-šati mišljenje našega naroda v svojo korist. 1 Ko so spoznali, da tega niso mogli doseči, so njihovi agenti marljivo trosili med nami upor in so poskušali naše državljane odvhiiti od sloge — in nekateri ti agenti so bili možje, ki so bili v zvezi z ofiejelnim poslanikom nemške vlade tukaj v našem glavnem mestu. S silo so poskušali uničiti našo industrijo in prekiniti našo trgovino. Hoteli so naščuvati Mehiko, da bi vzdignila orožje proti nam in spraviti Japonsko v sovražno zvezo ž njo — in vse to ne posredno, temveč naravnost po navodilu zunanjega ministrstva v Berlinu. Nesramno so nam hoteli odzveti vporabo visokega morja in pogosto so izvršili svojo grožnjo, da bodo poslali v smrt vsakega našega državljana, ako bi se predrznil približati se evropskemu obrežju. In marsikateri našega naroda je bil pokvarjen. Predsednik Wilson. Kaj je naša dolžnost pod temi okolščinamif Ako je kdo na ameriškem krovu in pod ameriško zastavo, državljan Združenih držav, potem je deležen varstva proti nepostavni invaziji od strani tuje sile, ravno tako kot bi stal na tleh Združenih držav. Z ozirom na to, da je bilo umorjenih 200 ameriških državljanov in da je bilo izraženo, da se bo to morjenje še nadaljevalo, katera pot nam je bila tedaj še odprta, kot napoved vojne od strani Združenih držav. Kaj je ta narod, proti kateremu stojimo? Narod, ki je povzročil te stvari, je največja utilitaristična moč na svetu. To je narod, proti kateremu se ž njim bojujemo, bomo izgubili milijon mož in to samo zato, da maščujemo 200 življenj. To je, tako pravijo, med seboj v velikem nasprotsvu. Ali je pa tudi resi Res je tako samo tedaj, ako gledaš na to samo z mater jalnega stališča. Toda temu ni tako, ako pomisliš, kaj to pomeni, da se dovoli, da se umori 200 naših državljanov po močnem narodu, s katerim se moramo spoprijeti in ga prepričati o svojih pravicah. To bi pomenilo, da se vklonimo drugi sili; to se pravi, da opustimo svojo neodvisnost, za katero smo se bojevali 1776 in žrtvovali bi principe, za katere smo se borili leta 1861. Prejšnji predsednik Taft. -CXXH Radikalne izpremembe. Mogoče pa ni angleškega pisa- Parker je mnenja, da angleški tdja, ki bi lahko dajal ameriškim pisatelji šc ne pojmujejo celega pisateljem boljae nasvete, na kak »tračnega pomena to vojne. Sve-način saj služijo svoji domovini tovna zgodovina namreč ne pozna kot ravno Sir Gilbert Parker. Ro • ničesar sličnecra. Pod orožjem sto-jen in vzgojen j« bil v Canadi ter ji do 30 miljonov mož in z v sto v sled tega dobro pozna razmere v, uom Zdruežnih držav v vojno se ZdruImiJi državah, kj**r ima ve- je boj le še razširi lin posplošil, liko atevilo oaebnih prijateljev. Vojni rvedenci so pred to voj-Od prič ©tka vojne naprej pa je j no izjavili, da ne bo mogla tra-bii v službi anitleake vlade ter ima jati dalj kot par tednov in sicer gotovo veliko skušenj. kako na radi strašnega uničevalnega in literacaem polju pomagati naro- razdiralnega orožja, ki ga je iz- da, ki a« nahaja v vojni Pri n jogo vem zadnjem obisku ▼ tej deželi se ga je vprašalo, kak-ina je bila prva reakcija angleških pisateljev ob prieetku vojne —• Kot celi angleški narod, — Je odgovoril, — so bili tudi pisa telji pretreseni do dna duše, ko «• je oaponredalo vojno. Tudi oni ao rekla: — To je velika vojna, ki bo aaktovala zase vso eneržijo naroda. Ljudje so le malo razmišljali vojne in vsled tega prišle do izraza v delih To |e bila sanje vojna in Avstriji ki prav celem n s^c- umilo človeštvo. Kaj pa se je v resnici zgodilo t Največje zmožnosti človeštva vseh časov in naroda r je prekosil sedanji pogum sedanja odločnost in vstrajnost ki sta močnejši kot pa železo in jeklo. Glede angleške armade izjavlja Parker, da je to armada civilistov, ki je bila še pred kratkim armada prostovoljcev, — iz mož, prihajajočih iz delavnic, rovov, u-rudov, ki so se prostovoljno oglasili sa votdo službo. Angleška armada je danes visoko organizira na ter radi mteUgsAtneaH rijala boljše izurjena kot pa ni Nemftiji. ki je hote* ška. To je ra*vidno iz poteka bo- jev. k; ae vrle sedaj: Ft? uuivuju Parkerja bo vedla sedanja vojna veliko litera turo, slonečo na svetovnih dogod kih sedanjega Časa. Že veliki in trotovi izid te voj ne ie živega zgodovinskega pome na. Možje, ki so videli spopad na rodov ter silo velikih bitk, se nt bodo vrnili k malenkostnim pro blemom ter fotografienemu rea lizmu prejšnje dobe. Na dan bad* prišle velike stvari. Velika legi timna drama življenja in značaja narodnega* in individualnega b< absorbirala in kontrolirala vse si le, ki ustvarjajo veliko literature in veliko umetnost. Ne more se pp reči, da bi se tako visoko dvigni kateri izmed sedaj živečih pisate ljev. Naj pojasnim to na par sluca jih. Vzemimo le Rusijo. Dosi po voda imama za mnenje, da nis< pospesevatel." r*taje v Rusiji na mera' ali republike, temveč ustav no monarhijo. Prisiliti so note! carja, da dovoli liDeralno ustavo Mislili so sicer, da bo steklo pr tem precej krvi, ki pa ne bo pote kla zastonj. Stvari pa so bile več je kot njih lastne misli: car y odšel in republika je prišla. Na Ruskem vlada sedaj anarhi ja. Ruska revolucija odgovarja a številnih ozirih francoski revoiu ciji. Skozi pet let se je uganjal« v imenu sv obode največje hudo bije iu zločine, predno je priše Napoleon. Pri tem pa je glavne da je Narpoleon v resnici prišel h sicer z majhnega otoka, ki je bi francoski le po imenu. Dokler n-dobi Rusija takega diktatorja ko je bil bi Francijo Napoleon, si n< morem misliti, da bi se borili Rusija na strani zaveznikov pro i centralnim silam. Mož bo pra . gotovo vstal, kajti dosedaj j vstal še v vsaki revoluciji. Mogo če je Kerenski. mogoče ne. Edei pa bo prav gotovo. Isto si tudi mislim glede lite rature in umetnosti, ki bo prišl. po vojni. Dvignili se bodo moZ]t ki bodo vodili svet na tem polju V Angliji ne bo ostala po vojn nobena stvar taka kot je bila pm vojno. Uničene bodo strankarsk omejitve in strankarska politika Pojavila se bodo nova - ^anjj in nov boj. Vi v tukajšni dežli boste seve da tudi imeli svoje probleme ii morda boste ravno vi katerim j namenjena sreča uničiti največ jega sovražnika demokracije kai jih je kedaj živelo. Vaš narod n; «e v polnem spoznal vsega obsega tega boja. Vi ste dali Nemcem prvi podmorski čoln. Vi morat< sedaj poskusiti, da najdete nekaj kar ga bo uničilo. m Rusija bo morda v velikem ob segu preosnovala svoje vodne po ti v notranjosti dežele, Ge se izve de načrte, katere se je sprejele pred sedanjimi političnimi zmes n ja vami. Delo bo končano leta 1930 ter bo stalo približno 487 miljonov dolarjev. Zanimiva obletnica. Skozi vee let je bil 19. juni; praznik v Mehiki, da se obhajf spomin na usmrčenje avstrijske ga princa Maksimilijana, ki je hotel osrečiti Mehiki s svojimi o-grskimi plemenitaši. Žalotgra, ki se je završila v Queretaro, se je izvršila ravno pred 50 leti. Vse evropske vlade so se potegnile za Maksimilijana, da bi se ga vsaj izgnalo iz dežele, a Mehikanci sc se hoteli osvetiti ter ga niso izpustil L Mehiko se je zavojevalo s p<» močjo francoskega maršaal Bazama. Ko pa se je potegnilo iz dežele francoske c ete t so sc Mehi kanci uprli. Cesarica Charlotte ie pohitela v Evropo, da zagotovi pomoč za svojega moža, a bilo je prepozno. Cesar se je vtaboril v Queretaro, kjer ga je izdal general Lopez. Suša v Hemčiji. Kodanj, 19. junija. — Po celi Nemčiji vlada velika suša. Polja so popaljena. kakor je bilo leta 1915. Dežja že ni bilo od začetka maja in vse kaže, da ga še dolgo ne bo. Vročina je neznosna in tropična. Pariz, 19. junija. — Ženevski dopisnik lista "Journal des De bafts'' poroča, da prejšnji grški kralj Konitantin najbrže ne bo ostal v Luganu ▼ Švici, kakor je bito prvotno poročano. Šel bo naravnost v opisi Pittsburgh, Pa. Velika je slovenska naselbina v Pittsburgh u in okolici, ali, žali-iože, jako redko prihaja kaka Po oaueojcni »paradi je bil lojal ni shod, med katerim se je obesila zvezdnata zastava na tukajšnje šolsko iposlopjc; 4 katerega Ž*lj- pliva pri tujih narodih. Da bo pa vam malo pojasnjeno, ak pomen imia ta vseslovanski hod, vam čisto na kratko pojas-šm. Vseslovanski shod ni nikakršno strankarstvo. ampak samo oče se izkazati naklonjenost in 'fihvala napram Združenim drža-am. ker imajo v svojem progra-iu, ko se bo končaio to strašno T'anje v Evropi, pri sklepanju mra, da se (nam mora vsem Slo--ano mdati svoboda, kakor tudi, la bi samostojni postali. Zavoljo tega je pa sveta dolžnost vsakega Slovana, da se tega eslovanske>ga shoda vdeleži ter zkaže svojo naklonjenost; Zdru-'emim državam in da ima resnično željo do svobode ter odtegniti e izpod jarma, pod katerim smo "uli do sedaj. Zbirališče Slovencev v Prtts-Mirghu in okolici je v Krainjsko-xlovenskem Domu na 57. in Bivt-'er cesti točno do 12. ure opoldne. Id K.-S. Doma se bo korakalo do V8. ceste z godbo na čelu in tam las bodo čakale naročene ulične 'tare, katere nas bodo skupno pe-iale do 9. ceste ter t^m nas pre--zarae določen odbor in nas pelje '8 določeno mesto. Raičuna se. da se bo najmanj lo 25,000 Slovanov vdeležilo tega "seslovanskega shoda, ako ne še vec. Zatoraj, Slovenci v Pittsburghu In okolici, vdeležimo se vsi do zadnjega, da nas bo veeje število n da se pokažemo slovenske korenine, da smo tudi mi med živini in da tudi mi nekaj premak-lcano, ako je potrebia kaj žrtvovati za svobodo. Po končanem dnevu 24. junija la pričnimo vse drugo delovanje lovenskega napredka, bodisi v inetri ali drugem slcnenskem napredku in da se povzdigne nuš slovenski narod na drugo stopinjo, kakor je pa dames tukžuj v Pittsburghu. Želim in priporočam, da bi se popolnoma odstranilo in da bi izginile besede beli in črni Kranjec -z naše slovenske naselbine. Slovenci smo vsi in vsi moramo skupaj delovati; naše geslo naj bo: vsi aa enega in eden za vse, ker le s tem si bomo pridobili lepo bodočnost. Srčni pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam v Prtt^burghu i:i okolici ter na veselo svidenje na vseslovanskom shodu 24. junija. Ivan Varoga, nackz. JSKJ. Forest City, Pa. Ker ni dopisov iz naše naselbine, zato se še ne more retči, da tukaj spimo, ampak smo preveč zaposleni, da ne moremo poročati vsako posamezno prireditev. O delu sploh ni treba govoriti, ker toga je v izobilju, a čim boJj delamo, te*n več smo dolžni; sodim namreč -po sebi tudi druge, ker draginja je menda pri nas največja. Tukajšnja lokalna podružnica amerišekga Rdečega križa je .priredita dne 30. maja veliko parado, katere so se vdeležila tudi vsa tukajšnja slov. društva, slov. pevsko draitvo "Zvon" na lepo okin-čanetn vosu, prepevajoč slovanske no pričakujemo. Toraj na veselo svidenje 24. junija, v Hatioverju. Mat. Kamin. La Salle, HI. Kčir sc delavskih razmer tiče. ne bom dosti omenjal, ke>r so po-vsi Ameriki enake; delo je delo. Vsak človek v prvi vrsti skrbi, kako bo živel. Tudi razvedrilo in veselje je zelo potrebno za človeško družbo. .Slovenci smo majhen uarod in le malo vpoštevani tu v Ameriki kot v stari domovini. Pretečem teden sem bil v Milwaukee, Wis., kanior sem šel obiskat svoje sorodnike in prijatelje ter som videl, kako se Slovenci dobro razumejo med seboj. Ni pa tako tukaj v La Salle. Če sta dva skupaj, sta še prigatelja, če so trije, se skregajo, če pa štirje, se že celo stepejo. To kaže litatšo izobrazbo. Obenenn se najtopleje zahvaljujem Mrs. Pung za prijancn sprejem in postrežbo; zahvaljujem sc tudi John Bučarju in John Moj-strovieu, ki sta me spremila nn, kolodvor Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam v Milwaukee, posebno tistim, ki smo bili na Košljanovi farmi skupaj. Ivan Kerhin. Virginia, Minn. V št. l-il tega lista z dbie 8. junija sem bral dopis Franka Kramarja iz Farrella, Pa. Dopis je •bil jako lep in kar piše, je resnično. Slovenci smo takrat dobri, kadar je vojna, drugače smo vodno najzadnji. Meni so razmere na Primorskem dobro znane, kajti tam sein bil rojen in zrastel sem med Italjani. Kadar je bilo treba v kakem kraju slovenske šole, dasi je bilo le 10 odstotkov Italjanov, Slovenei niso dobili šole, Italjani pa so jo imeli. To se je povsod godilo zadnjih 25 let; no poslednjih 5 let so se razmere nekoliko iqpremenile. Poglejmo Poreč, ki je italjansko mesto, toda pred vrati je hrvatska šola. Napredovali smo tudi v tem, da smo dobili več poslancev za državni zbor, kjer se včasih sliši tudi slovenska 'beseda. Država nam je delala krivico, ker nam ni dala šol, do katerih smo bili opravičeni; toda krivi smo bili tudi sami, kajti premalo smo se zanimali za svoje, pravice. Zdaj smo se nekoliko prebudili in v kratkem času si priborili vsaj nekaj več pravic S tem še nočem reči, da smo dosegli vse. Dunajska vlada nam vedno meče pod noge polena, kjer in akdar le more. Prej smo imeli zidarji Knunken-kasse, zdaj imamo bolniško blagajno. Več stvari je prišlo Slovencem v roke, kar je bilo prej italjansko. Italjani in Nemci so se v Pri-morju zvezali, da nas .zatro, toda zopenatavili smo se jim. Avstrija nam je mačeha, Italija pa bi nam bila še kaj slabšega. Vsaj v nekaterih krajih nam Avstrija milostno da kako Šolo; Italija pa niti tega ne bi dala. Zatrla bi se tiste, ki smo jih dpbUt od Avstrije. Pod Italijo 4P»da 20,000 Slovencev, pa nimajo siti ene fok Ako bomo kateri ao pooblaHenl pobirati saroe nlno is dnevnik "Glas Naroda". NaroC a Ina za "Glaa Naroda" Je: za celo let* $3.50. n pol leta $2.00 tn ca Četrt leta ps $1.00. Vsak zastopnik Izda potrdile sroto, katero Je prejel In jib roja kom priporočamo. Ban Pranrian, CsL: Jakob Lortln Denver, Colo.: Loola Andollek iz Frank Skrabec. Lead vlile. Col*.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Collg. Jobt. Germ. Frank Janeab ln A. Kocbevar Salida. Cola. In akoUcs: Ural« Oostello. Somerset, Colo.: Math. Karnely CUnton. Tnd.: Lambert Bol star Indianapolis. Ind.: Alois Budmaa Aurora, I1L: Martin Jarkas lo Jer nej B. VerbiC. Chicago, I1L: Jos. BoatlC, Jos. Bllsb In Frank Jurjovec. Depne. D'. In okolici: A Mežnart j JoDet, ID.: Frank Bamblch. Anton Bamblch, Frank Lanrlch. A Oberstar In John Zaletel. La Salle, IIL: Matija Komp Livingston. IIL: Mih Ciror. Nokomis, IIL In okoUea: Matt Galsbek. North Chleaco* IIL In ofcoUea: Antoa Kobal tn Math. Ogrln. So. Chirac*. IIL: Frank Cerne. Springfield. IIL: Matija BarborlC Waukessn, IIL In okoUea: Math QktIb tn Frank Fetkorfiek Cherokee, Kans.: Frank BeBsnlk Kolombns, Kans.: Joe Knaeflc. Franklin, Kans.: Frank Leskove: Frootenae. Kans. Id akoliea: Bok Finn ln Frank Kerne. Kansas City, Kans.: Geo Bajnk la Peter Schneller. Mineral, Kans.: Frank Angoštln. Ringo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. In okoUea: Frank Vodoplvec. Battle, Mich.: M. D. Likovlch. Calumet, Mich, in okolica: M r. Sobe. Martin Bade ln Pavel Sbalta Detroit, Mich.: Jos Glaslch ManlsUqne, Mich, ln okoUea: Jou Katzlan. Chisholm, Minn.: Frank Govie, Jak Petrlch in K. Zgonc. Ely, Minn. In okolica: Ivan Goole. Jos. J. Pesbel, Anton Poljanec In Louis M. Peruaek. Bveletih, Minn.: Louis Gov2e ln Jorlj Kotze. Gilbert, Minn. In okolica: L YeoaL Hibbing, Minn.: Ivan Poufie. Kitsvillc, Minn. In okollcs: Jo* Adamlch. ODGOVORITE TO VPRAŠANJE. Na to je samo en odgovor: Ker nočete, da bi bile noge mokre. Zelo je neprijetno hoditi okrog z mokrimi nigami. Človek lahko dotoi na tisoče različnih bolezni. Zdaj pa pomislite, ako se vam pote noge. potem hodite z mokrimi nogami celo svoje življenje. Ali ne mislite, da je to vzrok vaših bolezni? Zakaj trpite? Naročite feno veliko ška ti jo Pedisina in vs^V preneha. Pedisin ne odstrani^Btenje, ker to bi bilo nezdravo^pmpak ozdravi bolezen, ki povzročuje potenj«1. Vi ne potrebujete neprijetnih kopelj. Vi ne potrebujete neprijetnega sdravljenja. Samo namažite vsako jutro noge z Pedisinom in ta bo napravil svoje. Lahko dobite veliko družinsko hkatljo. ki zadostuje za več meseev za en dolar na tem naslovu : CROWN PHARMACY 2812 E. 79th St., E. Cleveland, Ohio. McKinley, Minn. In okoUea: Fr. Boj« New Puluth, Minn.: John Jerina. Sartell, Minn. In okolica: F. TrlUec Virginia, Minn.: Frank Hrovatlcb. St Louis, Mo.: Mike Grabrlan. East Helena, Mont, In okolica: Frank Petrlch. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls. Mont.: Math. Urlch Roundup. Moot.: TomaB Paulln. Dawson, N. Mez.: Mike Krivec. Gowanda, N. V.: Karl SternlM-Little Falls, N. I.: FranK Gregork* In Jernej Per. Barbertoo. O. In okoUea: Mart Kramar. Bridgepart, O.: Frank Hofievar. Colllnwood. O.: Math. Slapnlk i* John Malovrh. Cleveland, O.: Frank Bakaer, JakoT Debevc, Chaa. Karllnger, J. Marinčle Frank Meh, John Prostor In Jakot-Besnlk. NUes, O.: Frank KojfovSek. Voungstown, O.: Anton Klkelj-Oregon City,Or eg.: M. Justin ln J Mlaley. Allegheny, Pa.: M. KlartrL. Ambridge, Pa.: Frank Jakfie. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Broughton, Pa in okolica: anto« I pa rec. Burdine, Pa. Is efeodcsr Job« Demfiar. Canonsburz. Pa.: John Kokllcb. CeeiL Pa. in okoliea: Mike KoCerar. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Via KovanAek in Jos Turk Claridge, Pa.: Anton Jerina In Anto* Kozoglov. Dunlo. Pa. in okolica: Joseph Salio'. Export, Pa. r Louis SupančU! In T: Tre bets Forest Oty, Pa.: Mat. Kamln, Fra^y Lehen in K. Zslar. FarelL Pa.: Anton ValentlnCld Greeusburg, Pa. in okolica: Frantt Novak Hostetter, Pa. In akoUca: FranT Jordan. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja 1* John Polanc. Lucerne, Pa. In okoUea: Ant Osolnlk. Manor, Pa. ln okolica: Fr. DemAar Moon Ban. Pa.: Frank Maček In F-Podmilfiek. | Pittsburgh, Pa. ln okolica: U. B ' Jakoblch. Z. Jakolie. Klarleb Mat.. I Magister, I. PodTasnik in Jos. PogaJUr Reading, Pa. In okolica: Fr. Spehar South Bethlehem, Peona.: Jern Koprivfiek. Steelton, Pa,: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okolica: Fran« Sehlfrer. Tyre, Pa. fan okolica: Alois Tolar. West Newton, Pa.: Joelp Jovan. Willock, Ps.: J. PeterneL Murray. Utah ln okolica: J. Kartell« Tooele, Utah: Anton FalMč. Black Diamond, Wash.: 0. Porenta. Davis, W. Vs. In akoUca: J oh« Broslcb ln John Tavželj Thomas, W. Vs. Is "'.cHcs: 9. Korenchan. Milwaukee, Wis.: Ang. Collander ta Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: Anton He, Martla Kos, John Stampfel In Heronln Svetlin West AUis, Wis.: Anton DemSar la Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: Frank Fort ana A Justin. Valentin Marclna tn Vil WwIM Lenin, O. in ekoliea: Frank Anssl* Louis Balant ln J. KumSe. Zastonj dobite knjiži-ix>: Navodilo kako se postane državljan Združenih držav. — Pišite po nje po dopisnici na: SLOVENIC PUBLISHING CO, 52 Cortlandt St^ New York, N. Y. «MMI VELIKA NOVOST! Lepa prilika napraviti denar v novi tovarnliki naselbini Manville kjer deta na tisoče mot in žena noč in dan. V tem novem kraju pnnuja The Brook* A Brooks korporacfja zelo fine lote nasprot tovarn na lahka mesečna plačila za gotov denar ali polovico v gotovem. Vsakovrstni trgovci — mesarji, peki, grocerjl In Boardingbosi morejo dobro napraviti. Ta prostor obsega več sto novih domov, šole in cerkve in Je Jako zdrav. Zakaj se hočete izmučiti pod zemljo, ako zamorete delati v zdravih razmerah na svežem zraku In pri solnčni svetlobi? Ako hočete graditi svoj lastni dom za sebe in svojo družino, lahko dobita denar na posojilo na bankah, pri privatnikih ali pa pri Building Loan Associations. Ako ste si prihranili denar, potem si kupite posestvo In tote v naraičaJočem kraju le eno uro vožnje izvan New Yorka n deset minut vožnje od okrajnega sodiiča. Mi imamo posestvo in vi imate denar, torej dovolite, da vam pokažemo najboijio priliko za napraviti denar. Mi prodajamo lote povsod ljudem, ki delajo v jamah, v municijskih tovarnah in nekaj teh kupcev je gotovo tudi vaiih prijateljev. Vzemite si }roato en dan In pridite s svojo Zeno pogledati naše posestvo. Mi vam bomo plačali za zgubljen dan. Ako živite izvan New Yorka. pridite v New York in mi bomo plačali obe vožnji ako kupite in samo tja, £ko ne kuoite. Ali bi rasklrali vse*to, ako ne bi bili gotovi, da je pocestvo tako, kot povemo? La* atujte nekaj vašega posestva; varno je kot denar na banki in več plača. PIŠITE NAM - PRIDITE. Mi Imamo trgovino 30 let v New Yorku. BROOKS & BROOKS, 45 WEST 34th STREET, NEW YORK. Telefon: "Greeley 186-187". Urad t Senata, Pa.: 316 WadfegtoE Ave., Ream 465. ^MflMMMMMMMMMMMM^^ t uigi/i »u luuili potovanjem d»- ti iti ne leta ranic- i do iztočne Indije. Vsled t- bilo nujno potrebno, da se ride v okom |»o drugi poti je \>xir!a z /.a pad ne strami. HiivtktiH prepričanjem, da te.a »hn-aju ua avoji strani |wmoč, je odplul Kolumb s ti majhnimi. štirimi ladjami Atlantika, zavil južno od proti zapadli ter do*pel dne lija Ifrfrj do nove dežele, o-Unainje liondum. Da je ni enega kraju, sledeč ua-u tsflMMijHi Indijancev, severu, bi bil razkril bogati 11 urno visoko razviti deželi itn in Mehiko iu njegova bi se mortlg vsled tega obrti boljMi stran. Njegova fik*-"ja |k ;ra je napotila, da je \ nasprotni smeri, kjer je najti l»t«rno Indijo. V vekih \iiiarjih m neprettta-leževju je phil «j>> <*bali Cen-Amerike ter obolel, kot ve-»jegove posadke, na mrv.liei •etku oktobra ao prišle lad-/.avamvaneg* ativ« Chiri-indijau.ski ]M>krajini Ver- |U je dobil Kolumb sporoči k), da se lia-gorA drugo. veliko morje. To je hido prvo sporočilo o eksistenc i Pacifiškega oceana ter je vsebovalo obenem pr\ro spoznanje o morski ožku pri Pa nami. Kolumb pa je videl v tem iraduljni dokaz, da «*e nahaja na dbaii Zapadne Indije. Ono drugo morje ni moglo biti iiič«*ar drugega kot I>engalski zaliv in kos Kemije, ki ga je ločil od t.->ga mor-ja, je bil seveda mali polotok, katere jrgn, imenujemo danes Malako in ki je bil znan Kolumbu samemu |>f»il inranom Zlatesja K^irsone-m. S* I Milj trden v svoji row! i je vsled 1«-gj«, ker je bilo opaziti pokrajini Vei-aarua v rekah zla- bdl yrm to m ker ho nosiii Indijanci zlati nakit. par dnevnih potovanj ira je moglo vsled t*^ga ločiti od južnega dela polotoka, ki mu je /upiral p.*t v Bengalski zaliv in v Indijo*. Njeg«*v neumorno delujoči duh je že satvjal o dosegi re ke 11 an tres in o prvi obplovitvi »veta. Fladitega je zavozil nadalje ju/no (cb obali današnjega panamskega I starta . Sila elementov pa «a je zasledovala celo pot. Ne-prentani viharji so «ra zopet in so-pet prisilili, da je i*kal ZAvetja v ne/.ad očitnih in nevarnih pristaniških. Bolezni in napori «m> privedli posadko tan! i j naravnost do ob ti|»a. Nekako v okolici današnjega Panamskega prekopa je neurje prifiiJihi eelo ekspedicijo, da se je obrnila proti Veragui, kamor jo dospH Kolumb v najhujšem stanju izčrpanja. Šele v aprilu 1. 1503. je moge4 s svojim brodov-jem «*Lpluti \t pristvnrršča Cliiri-qm. Že takrat pa je moral m'fciliti ski to, da ne vrne v Španijo, mesto da nadaljuje potovanje proti iztoku, kajti njegove ladje so bile vse preluknjan*- od i*rvov. Strastni in «voj <«ilj zasledi uj«»ei mož pa je še enkrat zai*ledo\tori svojo pot, v upu, da koneeno najde prehod do Indije. Eno svojih ladij je moral takoj v prič«tku pustiti v Ver-mg">. l>njgv , ki se ni mogla več držati nad rod«, je moral rapu stili v bi iTuiti Puertobello. Z dvema oMtalima ladjama, ki so bile itapol razbite, je dospel koneeno v ok<>toeo Darijskega zaliva. Treba bi mu bilo iti le še korak naprej in spoznal bi bil, da je zali redel v zagato in da aa je obrnila obal sopet proti iztoku. Sledeč tej obali bi bii dospel do ix-Orinoko in takrat bi se mu v glavi, da je naiel nov in ne Indijo, kot si je domi da se vrne proti domu, v tragičnem prepričanju, da «*> nahaja na pragu Indije. Kot popolnoma pogorel človek je dospel v svojo domovino. Sele deset let j>ozneje se je prvemu Evropejcu posrečilo prekoračiti prag Centralne Amerike in videti ono drugo morje, o katerem je bil slišal Krištof Kolumb. To pa se je zgodilo nedaleč od one okolice, kjer se nahaja danes Panamski prekop. Sloves tega dejanja pa je zv ečan z imenom Vas-co Nunez Balboa. Španci so takoj po razkritjih Kolumba pričeli s kolonizacijo zapadno-indijske obali. V end teh kolonij, Santa Maria del Antigua, se je dolgo časa vzdržal Balboa ter uvedel strogi red med precej mešano družbo, ki se je "nahajala v tej koloniji. Pri nekem ]>ohodu v okolici jc izvedel od nekega indijanskega glavarja, da se nahaja na drugi strani jmžno morje, do katerega je mogoče dospeti v devetih dneh, katero pa je mogoče že prej videti z višin gora. V teh gorah se nahajajo tudi bajmi zakladi zlata, I>o katerem so ti beli ljudje vedno izpraševali. Ker je imel Balboa marsikaj na vesti, kar bi mu lahko povzročilo sitnosti, je sklenil, da popravi svoje grehe z razkritjem nepoznanih dežela za špansko krono. Dne 1. septembra 1513 se je inapo4.il s 150 Španci in 600 indijanskimi nosači na raziskovanje ter dospel do vajsi, v kateri je poveljeval indijanski glavar Careta Od tega je dobil potikaže ter pri-icl z njih pomočjo prodirati na ravnost v južno-zapadni smeri, v notranjost dežele. Pot je bila dobro jib rana, kajti ožina ni presedala na tem mestu 70 kilometrov ifi višine lvordiljer so znašale le nekako 700 metrov. Izvwnredne pa so bile naravne težkoče, ki so se stavile prodiranju na pot. Ob bregovih so se nahajala močvirja in bolj v notranjost so segali pragozd i, v ktaiterih ni bilo niti podnevi zapaziti sol n ene lum. Poleg tega je še prišlo, dia so sovražna indijanska plemena korak za korakom ogrožala ekspedieijsko četo. i Kljub tenru pa si je izvojeval Balboa pot naprej. Dne 15. septembru 1513 — toliko časa je namreč potreboval za to kratko pot — so mu sporočili indijanski voditelji, da je videti z bližnjega priča ono drugo, bajno morje. Tedaj se je razvila v njem vsa romantika, ki je živela v vseh ljudeh one pustolovske in fantastične dobe. Balboa je ukazal svojim ljudem, naj se vstavijo. On saim je hotel pni videti novo morje. Splezal je ma grič iu pred njim se je raztezala gladka morska površina. V pogledu na to morje je padel na- svoja kolena ter se zahvalil Bogu in vsem svetnikom, da je bila (njemu, navadnemu človeku, dodeljena sreča takega razkritja. Nato je pozval svoje spremljevalce, naj pridejo bližje ter jim pokazal morsko ravan, ki jim je obetala neiz nernih zakladov. Vsi prišli so tudi pokleknili ter se 'zahvalili Bogu za veliko srečo, ki jhn je bila dodeljena. V dre vena, ki so se nahajala v bližini, se je vrezalo imena vseh. predvsem španskega kralja. Neki navzooi notar je sestavil pismo, ki so ga podpisali vsi navzoči Španci. Treba pa je bilo še premagati sovražno indijansko pleme, pred-no je bilo mogoče dospeti do o brežja. Dne 29. septembra 1513 je rtal Balboa na bregu onega 'zaliva, katerega je imenoval po imenu svetnika zaliv San Miguela. Vspričo zbrane družbe je stopi! v polni vojni opravi do kolen v gi pa got meč. Na slovesen način se je nato polastil vse zemlje, ' od severnega do južnega tečaja", Novo morje, ki ga je našel aia jugu dežele, je imenoval 4 * Južno morje'", katera označitev se je ohranila do današnjega dne. kljub vsej neresničnosti. Potem, ko je zaivojeval več indijanskih glavarjev v dotičaii okolici, je nastopil koncem novembra potovanje nazaj proti Maria del Antigua. Med tem časoin pa je izvedel prvič vest, da se nahajajo bolj proti jugu sijajne države Inkov v sedanji republiki Peru. Razkritja Balboe so vzbudila v domovini največjo senzacije. Utrdila so mnenje, ki je postajalo med tem časom vedno bolj splošno. da pripadajo namreč vse obali, katere se je našlo od leta 1492 naprej, popolnoma novemu svetovnemu delu. Vsled tega je nanovo vsplaintela strast, da se ko-nečno dospe do zlatih dežel, o katerih so sanjali takrat vsi aiarodi. V kratkem se je tudi porodila želja. da se jxremiaga vse ovire, ki se stavijo na pot med obema morjema za promet z ladjami. Najprvc se je |*ričelo z iskanjem naravne vodne poti. potom katerega iskanja se je razkrilo v teku par let eelo iztočno obal Južne Amerike. Ixtfa 1520. se je končno razkrilo Magalens-cesto, ki pa se je nahajala preveč na jugu, da bi ugodila vsem praktičnim zahtevam in potrebam. Istočasno pa de je rodila drzna misel, da se odstrani naravno zapreko ter zgradi umetni prekop preko najožjega pasu Centralne Amerike. Ohranilo se je pismo Ferdinanda Cortesa, velikega razkritelja Mehike, na španskega kralja Ka-rola V., v katerem se govori o morski zvezi med Panamo in Te-huantepekam.. V teku prihodnjih desetletij se je porodilo še veliko število dragih načrtov, tikajočih se različnih mest Centna'lne Amerike. Vse te načrte pa se je skovalo v popolnem nepoznanju in neupoštevanju velikanskih zaprek. ki so se nudile takratnemu človeštvu in ki so premagale vse, kar je bil človek v stanu storiti v dotičnem času. V resnici ni prišlo »iti do poskusov, da se izvede slično pod-jetje. Vse tozadevne načrte pa je pokopal Filip II. s svojo izjavo, da ne sme ločiti človek, kar je bil zvezal Bog. Skozi stoletja je nato spavala ideja med oceanskega prekopa ter zveze med Atlantikom in Tihim morjem. Ko pa se je v resnici iz vedlo idejo, katero so rzasledovali številni rodovi brez vsakega uspeha. je hotela usoda, da je padla obletnica ravno na dan, ko je dospel Balboa na obal Tihega oce^ ana..... Boj z Barbari, Kaj je bilo to? Kakor črn dež se je vsulo na strmeče Kajonov-ee; barbari so metali polne pesti borovnic nanje. Na dlamnikth, na obrazih, na perilu, na obleki, povsod je bilo v par sekundah vse polno črnovišnjekastih pik in ma-rog. General Kajon je obledel. V duhu je videl svojega jeznega očeta iu njegovo palico. Etbake neprijetne misli so obhajale menda tudi njegove vojšča-ke. Že so nekateri gledali nazaj, že so omahovale nekatere vrste. Prvošolec Dolfe Palček se je je4 celo jokati. "Kaj bi se kisal na vojni!" ga je zmerjal opraskani junak Nace Brna, ljubljanski Ahil. "Poglej, kakšne so mi hlače!" je milo tožil Palček. "Hlače! Hlače! Kaj hlače! Čast! Čast! Ti jih že doma opero, tvoje hlače, mevža in kiselica kisla! Saj sem rekel, da ne jemlji- morje, noseč v eni roki zastavo roo otrok s seboj! To jo hala ene Device, v dm- 'tmrna nmlra " Takrat pa se je odločilsliko prebiažene Device, v dni-'tegična HIHH Vedno iznova so si pal i pogubo-tiosue jagode na Kajonovo armado. — 'To je goljufija V je vpil •drobnooki Lojze Olupek. "To nič ne velja!" je ugovarjal žalostni govornik Aleš Otro-bar. 4'Tako se ne gremo! To je proti mednarodnemu pravu! Stojte, zapik!" "Zapik. zapik!" je kričal muč-jloglasni Janez Jesihar in v silni razkačenosti zagnal posebno debel češarek proti vojvodi Zgagi, pa ga aii zadel. Barbari se niso menili ne za mednarodno pravo, ne za nič. Vnela se je strašna bitka. Najbolj v stiski je bil general Kajon, det od najmanj sto krogel- Tudi pod ovratnikom je čutil par zmečka ni h jagod. Njegov prapor je bil že ves lisast. Bistroumni adjutant1-Veselko je kmaiu opazil taktično napako, da so Kajonovci preveč natesnoma skupaj, dočim so bili -barbari razpostavljeni zadosti narazen. 1: Vfi&kse.bi, da a nanj zadenejo!" je opozarjal tovariše in dodal: ''Prihodnjič vzamemo stare dežnike s seboj!" "Vzemite tistemu debeluhu zastavo!" je šuntal svoje ljudi vojvoda Miha Zgaga, ponosen in o-šaben, kakor Belssacar. "Vjemimo ga živega!" General Kajon, zaigozden sredi bojnega meteža, se izprva kair ni mogel ganiti. Želel si je iz vsega srca, da bi jo m-ngel zaiČasa lepo ponižno popihati z bojišča. Strašno so mu zvenele Zgagove neusmiljene besede na uho. Ko so se nekoliko razmaknile njegove vrste, je naglo snel dragoceni prapor s palice in ga hlastno pobasal v žep iu ko je to srečno opravil, je brez upa zmage pokazal sovražniku svoj še neomadeževaini hrbet. "General beži prvi!" so vriskali divji barbari. "Juhuhu! Sirote smo premaigali!" "To je le Pirova zmaga!" jim je zatrobil duhoviti adjutant "Ve-selko; bojeval se je bolj zadaj, zato ga ni zadela skoraj nobena sovražna borovnica. Kajonova armada je bežala preko travnika iu pridrvela o ji vihrala temmosiva krrla ter besno so ji sevale oči v nagubanem obrazu, spače-nem od silne jeze. Takoj sta se ustavili sovražni armadi. * * Mulci, ali ste obsedeni, ali kaj?" je evilila žena. "Šalolbairde trapaste, kdo vam je pa dovolil, plesati po moji detelji? Ali vas tako uči vaš šomaster, mestne grl že, nemarne? Ali se nimate nič učiti, da se ci ganite po Go lovcu?" "Mati, grdo lajate na nas", jo je prekinil Čeme Brna. "Kdo vas bo pa poslušal? Malo deteljice — prava reč!" "O ti grda roba. ktakšen jezik ima kanacija mtailopiidna, da mu človek ne more dobrega reči." "Mati, nikar se no tako ne usa-jajte!" ji je prijazno svetoval priznani govornik Aleš Otrdbar. "Mati, pomislite: nam gre za čast! Pa kaj razumete v svoji hribovski zarobljenosti, kaj je čast!" Smetjali so se vsi, Kajonovci in celo barbari. Bo»jna furija pa je obstala ob Otrobarjevih 'besedah kakor oka-menetak Tedaj ji je predlagal dioni hu-zar France Dolgokrak: "Teta, midva imava oba posebno dolge noge. Pa se poizkusiva, kdo zna bolje bežati No, tetka!" "Čfckajte no, boste precej videli kaj je tetka in cast, maškare, trikrat prismojene!'* je vpila razburjena žena. Vsa razkačena *e je saleteia sredi med dečake m udri- hala s palico okoli sebe. Kogar bi bila zadela, bi bii veli krevež. Zbali so se je najpogumnejši junaki ter se ji naglo umaknili v daljavo. Zgodilo se je, da je ena sama hrabra babniea zapodila dve armadi naenkrat v beg. Svetovna zgodovina ne pozna oiič enakega, je trdil adjutant Veselko. Dočim so vsi drugi srečno odnesli pete pred nevarno dolgiuko, je generala Kajona hudo ovirala debelost, zastava v žepu in pa bosa inoga. Furija ga je dohitela in ga zgrabila s suho žilavo roko Nevajena občevati z visokimi častniki, se ni brigala za Juivkc-vo dostojanstvo in ga jesla švigaš-vagati po hrbtu, pa tudi drugod. Zastonj je prosil nesrečni general pardona. Adjutant Veselko je gledal od daleč in poslušal Kajo-no-ve žalostne vzklike. Huda žena je gnala svojega jet-nika v samotno hišo. Skozi okajeno vežo sta prišla v ozko, zatohlo sobo, "Pustite me no domov! prosil s soiznimi očmi. Pomislila je malo, potem pa vprašala: "Kako ti je ime?" — Saj nisem ineumen, da fbi povedal. si je mislil Jurček. — Furija bi našla k očetu in nas zato-žila, ida smo ji pomandrali deteljo, Zahtevala bi odškodnine. OČe bi se strašno razjezil, polo-m bi bil prehud. "Že prav", je dejala, ko je molčal. "Pa ostani tu notri, butec ! Kadar se vine moj san, mu že rad poveš, eigav si." Jurček se je grozno prestrašil; komaj je dihal. Lrjuba žena, povem vam, kako mi je ime. Pa safmo, če me potem res izpustite." "Res. Le povej!" Fant je preudarjail sam tzase: — Nace Brna stanuje daleč od mene ^seda 1'' "Mož-bescda! Zdaj pa le hitro!" Pretkani adjutant si jc slekel kolikortoliko omarogano suknjo in jo skril s slamnikom vred za ogal. Nato pa je sopihaje zaklieal v vežo: "Mati, mati! V vaši detelji je pa polno fantov!" "Oh, ali že spet!" se ji* ujezila žena. "Ali so res od zlodeja ali kaj?" In že je letela z vilami po travniku. Veselko pa je skočil k vratom >n otvoril ujetemu generalu. Ko sta bila oba v veži, je zopet zaklenil sobo. Globoko se je oddahnil rešeni vojskovodja. "Ali bo furija debelo gledala in ugibala, kako sem ji mogel uiti skozi taiprtc duri!" "Kaj še, to ugane pnw kmalu". mu je odvrnil Veselko. "Sedaj se pa nikar nič ne obirajva!" Pobral je svoj slamnik in suknjo; srečno sta miesla šila in kopita, predno se je vrnila nevarna furija. Pri črešnji ie našel general Kajon svoj levi čevelj in ga o bul po dolgih mukah v gozdu. 'Domov tako ne moreva pi*ed mrakom", je dejal Veselko in šla Rta dalje po Golovcu. Pri .studencu si je Jurček dolgo umival o-prižani obraz in roke; poinagado je le malo. Selo proti osuiim sta se vračala v mesto. General je preudarjal, kako bi se mogel doma preobleči, predno bi ga videl oea. Čim bliže pa je bil domu, tem bolj se uiu je zbiralo na kislo; slut il jc (neizogibno tretjo katastrofo. In res — takoj pri vratih jc srečal očeta i V kratkem je slišal adjutant Veselko glasove odkritosrčne žalosti rn ta večer ni čakal obljubljene rozinove pogače. Tako je bil general Kajon v par urah trikrat promtugan pa dvakrat tepen. U videl je, da mu aia tem polju ne cveto nobene lavo-rike in opustil vse visok diete če misli o bojni slavi. (Konec.) Čistoča je pol življenja. Ta stari pravični pregovor se upošteva največ pri Čistili neponareJenih pijačah, katere morete dobiti po najnižjih cenah le pri atari krajan-■kl tvrdkl: MORRIS FORST COMPANY. C—Iililiin Belo ali rdečo žitno žganje.............. Brinjevec, fin....................$2.50 Cisti fini Spirit.................. Fini rum......................... C 00 Kumnorec, ktmel................ 2.00 Slivovk«.......................... Tropiujewec...................... Port Tino......................... Fino belo ali rdeče Tino od........ Pri naročilu od $5.00 ali več plačamo ekspress. Na vshod do New Torka In zapad do Chlcaga. NaroČila odpoSLjemo Se tisti dal, ko jih do-bemo. Plfiite takoj po cenik na naslov: Morris Forst Company, JOŽEF HOROWITZ, predsednik Mt Smlthfidd 8L, Pittsburgh, F*. l*l«M $2.00 do $4.00 3.00 $3.60 4.00 8.00 8.60 4.00 2.60 8.00 4.00 2.50 8.00 4.00 2.60 roo 4.00 2.60 H 8.00 2.00 2.50 8.00 1.00 do 8.X GLAS NAHODA. 20. JUN. 1917 zzz zzzzzzzz Z222S ZZZ : .-s.- m ■ .;• > r jrm fMj>* J / J>JI1 * ZZZ Z LAfiKO-AVSTBUSKE FRONTE: 1. SOLKANSKI MOST; 2. JUŽNO-HEOLSKO BOJIŠČE; t3. ZABABIKADIRANA CESTA. wm GLAS NARODA,« 20. JPN. 1917. Preskrba bolnikov« Vapribo o1 »ge, ki jo igrajo ▼ •edaxyi vojni čete na kopnem, atopa »k o po popolnoma v oawdje zamtoacge ca mornarico. V eaao-•piaih a« poroda le o bitkah na kopnem in o vsem, kar je v nepostvd ni in posredni cvai s armadami. O mornarici in nje napravah je čitati le malo stvari. To ima svoj vzrok v tem, ker se iz v rži delo mornarice na tujih morjih in ker «ka pomoč v neposredni bližini bojne črte. Iz prarvkoričnih postojank prihajajo bolniki v večrje bolnišnice, nahajajoče se v reeji oddaljenosti od bojne ©rte. Tiann ae izvrši vse potrebne operacije, nakar se prevede ranjene v tako-zvane etapne lararote. Drugače pa je s preskitoo ranjenih v pomorski bitki. V zgodovinskem pomenu je sanitetna aa porodila glede spopadov na služba na morju ie mlada. Prvo morju podvržen« veliko strožji jlifcaretno ladjo so rabili Angleži cenzuri. V vsaki vojni, in naj se jo vo-juje na kopnem ali na morju, pa je zdravniško delovanje prarv po t^biiega pomena. Tudi glede te leta 3856. v iztočni Aziji. V prejšnjih o asi h je bilo mogoče atoriti le malo za ranjence v sled pomorskega spopada. Zgodilo se je eelo, da je bojujoče se moštvo vrglo točke se kaj malo izve z oziromj preko krova ranjene tovariše, ki nesposobni za nadaljni na mornarico. I so bili Rani t ve pri pomorskih bitkah'boj. ao v vaeh slučajih vo+iko težjo kot pri bojih na kopnei .., kjer »rre ponavadi ta ranjenja ruled kro- \'a krovu ladij je bilo komaj nf jti prostor, ki bi nudil zadostno varnost za ranjene m zdravnike [(».Merti gel j, povzročenih od strelov. Te rane niso v pro več nfvjrtif. C strHov v glavo, v < nje telo j<> opaziti v številnih alii- puškinih proti toči velikih izstrelkov, ki so prihajali na Ladjo vsaki trenutek lo v slučajih i Zdravniki in njih pomočniki so rsje ali spod- bili na bojnih ladjah v najožjem Hikti z bojevniki. V sedanjem ča- ajih popolno ozdravljenje in su *kusa odpomo-'i temu na ta ečkmt ni treba nikakih oneracij način, da se prevede ranjene z največjo naglico v to jrripravljeni posebni jK*»ebni oddelek iaa ladji. Pomožni obvezovalni prostor ae nahaja v vsakem slučaju na krovu, v neposredni bližini topov Sanitetno motftvo je na mestu, vendar pa je muštvo sj>loli izurjeno iti izveibano za ta posel prve >I>a/.iti irnojenje ran. Za pomoči, (jlavno obvezališee se napo vzroe it«4je bolezni. ba-|^aia tK1 srednjem krovu, llanjene Olo f**k vsl«*d pranat in iraptielov niso tako težke kot v pomorskih bitkah. Ds se razbije t jeklom okovane morske velika ne, je t roba velikanskih topov in temu odgovarjajočih izstrelkov, kot jih pri armadah na suhem ni opaziti. Na bojnih ladjah je redkokdaj majhne eile ni na bojnih ladjah nikakega prevede v srednji krov, kjer prostora Na krovu se vrši stalno'^ nahaja lazaret. Tam ostanejo šn neprestan« d ljuje življenja rszličstim bacilom, katere je opaziti na kopnem. Vxled toga je tudi opaziti da ne doživim o | bojnih ladjah slučajev Tetanus-bolezni ali krča vslod ran, katerega povzroča umazanost zemlje in konjsko blato. Tudi druge bolezni ao na ladjah povsem drugačne kot na suhem. Legar, k«»le oiij«, ij, ranjen le toliko časa, da se izvrši najnujnejše operaeije, ki so potrebne za ohranjenje živijenja, dokler ne sprejme na krov bolni-pn ranj-*nih na ^ov jx^biia lazaretna ladja. Prenašanje ranjenih z bojnega poiso-rtšea v ta lazaret srednjega krova je posebno težavna stvar. Na suhem se dela v takem slučaju ponavadi le v vodomvni legi. Na bojnih ladjah pa je treba spraviti Bogato nagradne živili. Bile so živali, ki so napravile za lastnike cela premoženja. Mož. ki je prvi naučil kengeru-ja, da se je boksal i njun, je v par letih toliko zaslužil, da se je mogeft u-maknšti v privatno življenje. Odkar obstaja človeštvo, pripisuje živalim človeške zmožnosti in kadarkoli je kazala kaka nižja žival znamenja inteligence, so se vedno ljtrcfcje zelo zanimali za to prikazen. Občudovali smo slona, Jri stoiji na kroglji ali vprizarja druge slične umetnosti. Prvi slon, ld je izvršil vse te stvari, pa je bil pravo svetovno Čudo. Ena največjih posebnosti, K» se jih je kedaj predstvilo javnosti je bila skupina treniranih morskih psov. ki so bili last kapitani* Woodvrard. Njih zmožnost igranja na instrumente, žoganja, je vzbudila pozornost celih narodov Ln lastnik teh živali je postal v kratkem času boerat. Drnsra novost te vrste je prinesla bogastvo : Leonu Clarke, ki je naučil mačko dvigniti so v zrak v balonu ter »e spustiti na tla s takozvauim padalnim dežnikom. Prihranjeno pa je bilo z. ne-ketra Francoza, da je dosegel rekord. kateresra ni dosegel se nihče pred njim. — Imenoval se je Ga --paril ter se preživljal s tem. da je v Londonu dajal pouk v jezikih. Prišel je na misel, da nauči bolho par umetnosti. Nihče m kedaj preje mislil na to. da bi bilo mogoče kaj takesra in Gaspard se je mučil par let, da je izpopolnil metodo, ki mu je pozneje prinesla bogastva in celo nekaj slave. /Conečno je vendar naučil bolhe, da so izvrševale par trikov in kretenj, katere se je lahko imenovalo "Igranje**. Njegovi uspehi na tem polju so bili najbolj odlični, kar jih je dosedaj zaznamovati. Ts m prav nič e se pomisli, daj itelji teh bolezni L življenskih p< mogočih ovinkih, ki se nahajajo na ladjah, po ozkih stopnjieah. koridorjih itd. Kadar se nahajajo enkrat ranjeni v hucaretu srednje-tvori wte hrane -a krava, se izvrši potrebne operacije ter skuša spraviti z ladje vse ranjene. Ladja je namreč zmožna za nadaljni boj šele po■ tem. ko se je oddalo mrtve in ra- Ižaret ne in dmge pomožne ladje m* označuje s posebnimi znaki, katere je videti na veliko razdaljo. To ladje spretniljajo bro-»lov je pod zastavo Rdečega križa. Lazaretne ali transportne ladje *o majhni parniki z nekako 50 do 70 posteljami, dočim so večje po-polne bolnišnice, vsebujoče nekako postelj. Nemška mornarica ima naprimer na razpolago takih ladij. Zgrajene so so-trlasno z vsoeni modernimi zahtevami ter potrebnimi prostori za moštvo in zdravnike. ra m driaka so kaj redki go«*ti presenetljivo, < nimajo povzro D* ladji mkak gojev. Železo n kot zemlja in prah. Na isti način se redko pojavi uirzlbca, o katori se je v zadnjem <-a.su dokazalo, da jo preuašajo uši si druga mrčes, ki tvori veliko isidlogo za ar-> "J^^-iMadt, nahajajoče se v strelskil-; iza kopih, v neposredni bližini v laž i ne zemlje. i)asaravno so čete na suhem navajene na vzorno eistuct. je vendar opaziti neprestana obolenja razno iz toga vzroka. Posadka bojnih Ladij je popolnoma prosta sLičnih nadlog. Prav tako malo kot bacili najde tudi j mrčes ugodna tla na bojnih ladjah. Temu nasproti jia je najti na bojnih ladjah druge bolezni, ki zaslužijo poaebno pozornost od jedra vfrtvenih oblasti: škrobut in j nevrasteuija. V prejšnjih časih je bil škrobu t zelo nevarna bol^?»>n ter je pred artavtjala t*aravt»ONt morilko ladijskih posadk. Na jadernioah je bi lo prav do zaniujega rasa obieaj no, da je «l*»l*4o na tej l>olezni celo mošt v nje daij easa ter je izostalo j«re ak rbovai.j«- k svežimi Živil L V' prejšf^h <*-asih w je rabilo za take ladje iaraz "plavajoče krste", in sicer z vao pranvico. Ne žive sinovi #četov, ki so se vdeležili takih strašnih |>otovauj. Šele z upo ral»o iznajdb zatbijega časa je bilo mogoče odstraniti z ladij to atrašno bolesen. K temu je pripomoglo pospešen je potovanja, nadalje konserviranje mesa in so-čivja Vf Itladiliiiea, vslod {je postal škrob nt pri tnornai^jiii zelo redka bolezen. Drugače pa stoji živčnimi boleznimi, med katerimi je imenovati ne v rasten i jo. N-i krovu železne ladje vlada ropot, katerega je na dolgo težko prenašati Celo ponoči je komaj najti bojnih ladjah ranjene v erednji krov po vseh Naznanilo. Ognjene barve. Zložil Tone Jelenič. Ameriško jabolko. j, ^^Qv^ i Ameriško jabolko sledi ameri-! Je/ ški zastavi. Gre pa še dalje in v številne prostore, kjer ni še nikoii vihrala ameriška zastava. Brazilija in Argentina kupujeta sedaj vsako leto 80,000 barelov ameriških jabolk ter 65,000 zabojev i ameriških breskev. Tozadevna tr-| gor ina pa se veča z vsakim letom Manj važna je trgovina z dru-j jrim sadjem. Odkar je pričela vojna. se je ameriška trjrovkia s sadjem* zelo razširila in povečala ker se je ustavilo skoro vsako nsar tf.fcm^vanje. V Braziliji in Argentini zavzema ameriško jabolko nrvo mesto stvar s P*1" ter je seveda dosegljivo le za boljše stoječe sloje, ker se zahteva zani nekoliko previsoke cene. Ameriško hruško se ljubi poseb-j no v Braziliji, dočim je v Argentini manj znana. V Braziliji se za mimo uro. Na ducate strojev je vilv& ^je z istim veseljem neprestano na delu iu trajno sej^ katerim ae zavživa pri nas tro t tešejo »tropi in stene. Poleg tega! pie.no Maje južne Amerike. pa se vrši strašno delo velikan- _ skih topov, pri katerih mora ime-i ti moštvo pct»ebno dobre živce. IzknAuja uči. da se mlajših mornarjev ne primejo živčne bolezni v toliki ineri. Vsled tega se starejše moštvo, pred-te, v druge oddelke Nemške izgube. London, 19. junija. — Kakor je razvidno iz nemških uradnih poročil, so bile nemške izgube v mesecu maju sledeče: Ubitih in umrlih za ranami ali Kljub vsemu temu pa boleznimi: 22.000; jetnikov in rečiti razširjenja pogrešanih: 26,562; ranjenih: 62 394; skupaj 110.956. Izgube od začetka vojne: Ubitih in umrlih: 1,068,217 jetni kov in pogrešanih: 557,410; ranjenih 2,732,223; skupaj 4,356 760. ? vi ■7 j KAKOR SOLNCE. Kakor v sohieu v srcu mladem kri ognjena se preliva, vžiga v njeni se moč in plamen in ljubezen živa. v njeni iskrena božja zarja dan razkriva. In vztrepeee na azurju ntlade sreče pot ognjerta, in zahoče sree vroče kvišku do plamena, m zakrili k nebu roke moč jeklena. To je radost kakor solrfee, vsa brez sence, brez »bridkosti! Z njo nam prazniku je duša v "•denski prostosti, z njo ovenčal močni Bog je hip mladosti. SLUTNJA. Vije vihra 'bič, pleten iz bridkih strel, da v usodni čas bo čez azur zapel Plakal svet tedaj skrivaj bo v mračno noč, vir solza žalil lx) srca, vzdihujoč po rajskih dneh. Jeremija stal bo stolon jen na igrobeh, zadujic bič bo pal. In takrat v težkih dneh umre mladost. BOŽJI VRT. Skozi rdečo gotsko rožo zarja jutru patda -.u Bil —J« «41 -M — M ZdruSenib držav moli «LU veliki Avstro-Italijanaka vojna i napa HJI Balkanskih driav % Hjl Evrope f-^JM Evrope, vezan —.M Vojna stenska mapa fl.H Vojni atlas FLU Zemljevidi: New T or k, Colorado, OPOMBA: NaroČilo« je priložiti denarno vrednost, wh"« •« nnitilk ntak'N f* olhilu 1m cH »uk Illinois, K«niwh^ Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming to Wert Virginia in vseb drngto drtav PO Av»tro-Ogrske stall veliki vesaa Cell svet Velika stenska mapa U. B. aa drugI strani pa celi svet bodisi v gotovini, Mah !• mimH« mM 11« DR. ROSENTHAL, «22 PENN AVE., PITTSBURGH, PENNA. Dr. Rosenthal, Specialist že čez 20 let Ako Imate tajne bolezni, syphilis, Cankar, kapavi-co, izgubo semena, bolno kri, nerv ozn ost, želodec, ledice, ma žulji, revmatizem in druge bolezni, uprašajte za nasvet Dr. Rosenthala ln povedal vam bo če ste ozdravi j Ivi. POSEBNA PONUDBA za kratek čas je dva dolarja na teden. Ako niste zadovoljni 8 zdravljenjem vam vrnem dva dolarja. Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, ki jih dobi ia Evrope, Indije, Kitajske, Južne Amerike in vseb drugih krajev sveta. On želi zdraviti le svoje bolnike. Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. „ , wUnorljca t Pittaburcbu 20 l*t- Uradne ur*: tedensko «! 9. zjutraj do S. popol. Ob četrtkih in aobotab od9. zjutraj do K rreeer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 3. popoldne. Govori ee eloveaoko. . Ne zdravi po ooftti. Izrežite in obd *"iite to ob ja (Ine.) Zadnja novost VsakevTBte žganje, brinjevec, slivovec, tropinovec itd., kakor tadi rasne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kukanja a mojimi izvlečki. Poiiljam 6 steklenic za $1.00 in iz vsake steklenice si lahko naredite en celi kvnrt bolj zdrave, čistejše, bolj-le in več kot polovico eenejie pijača, kot jo pa sedaj kupujete pri saloneriih F. P. Barton pile: "Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo s« ram zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago kakor ste Ti pissli. Pošljite Še itd." Takih m enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da js blago ▼ resnici hvala vredno. Pffiteaa: Z. JAK8HB Wm MS lUrtk Dmmmi Statiaa, PITTSBURGH, PA. flrt. 9, T pUl^iž?^ -- '^r_____i-^-i . : -.v ' " r ..... ■■ ' ■ ■ , Inkorpoiirana dne 24. januaria 1901 v državi Minn. sedež v ELY „ MINN. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. P. D. No. 1, Cone-maugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZIČH, Ely, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh, Pa. U " 177 . NADZORNIKI: JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, 111. JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn, JOHN RUPNIK, Box 24, S. R.. Delmont, Pa. GOSPODARSKI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn. MAT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, Til ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-tožb« pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". "Te punice, te punice!" Pišite Se danes po poskufinjo Father Mol linger jeva rastlinskega čaja, senaa-cijalna zdravniška iznajdba, hvaljena od bolnih ljudi po celi Ameriki, katerim je bilo zdravje povrnjeno. Za zaprtje, revmatizem, nečisto krt, glavobol, kašelj in prehlad, za slabotne upadle ljudi, za trpeče na neprebavi, za nered v želodcu, ledicah, jetrah in mehurju, ni bolj primernega zdravila kot Iz 15 raznih rastlin sestavljen Father Mol in perje v SLOVITI ČAJ. Pošljite svoj naslov na dopisnici In PREJELI BOSTE BREZPLAČNI ZAVITEK, DA POSKUSITE PREDNO KUPITE. Mi bomo poslali brezplačno OPIS FATHER MOLUNGERJEVE GA ŽIVLJENJA, KATEREGA MORA IMETI VSAKA HIŠA. NASLOV: Mollinger Medicine Co. 21 Mollinger Bldg. East Park Way (N. S.) Pittsburgh. Pa. Ill (Nadaljevanje). **No. no, ne bodi zato takoj sla be volje, ljubica moja! Vem, da si imela danes veliko.... " "Vse popoldne sem letala okol. ljndij !*' "Vem, vem. ubožieat Trudna si ksj ne?" Ni mu odgovorila. V glavi ji je gorelo in po vsem životu jo je »preletavalo sedaj vroče sedaj ledeno. Mrzlično so se ji treale ustnice in roke so ji vstre-petale. da jih je morala skrivati Bila je sila razburjena. "Kako si bleda I" — se je za čudila sedaj Vida, ki je dotlej govorila s povabljeukami, dočim se je nocoj Inna odtegovala družbi. — "Ali si bolna t" "Ah, ne, ne! — A jezi me vse. posebno pa...." "No, kaj te jezi, ljubica, povej!" — silil jo je profesor, ki j* ljubil hčerko nad vse. Irma je bila v zadregi; sama ni vedela, kaj naj reče. V svoji vzne-mirejno.sti ni vedela, kaj govori ker njene misli so se vrtile v divjem plenu le okoli di>p«»dkov pred malo urami.... "Da. jezi me. ker vabite vedno ta — lajtnanta!" — rekla je po tem ottoroo. "Irma, kako Nt čudna in — ne hvaležna I" — jo je zavrnila Vida x giasotn. ki je jasno izražal njeno srčno užaljenoiit. "Moj Bog. ni li gospod Mrak izobražen mož in gospod Koder galanten in vesel družabnik!" se je čudil profesor. — "Pomisli vsaj da te je Kcler potegnil izpod le dn!M "l>a, da. vmi prav.... t<*la —T kako naj se ur>i je iz te zadrege? — **toda. —» vei, papa, da nimam rada družbe rospodov. ker... Povesila jc obrazek iu krčevito vila svoje prste, "Oh, te punice. te punice!" j« hotel smehljaje profesor. Kdaj se jc to čulo, da se boje tako mla de gospice lepih gospodov! Oh. t* naivni otrok!" Ves je bil srečen rati i lrmine sramežljivosti in preprostosti. 9 "Taka sem oae! — Moških s# bojim m sovražim jih vse. vse... "(i4ej jo! — In se li ne orno- "Nikdar.... pri tebi ostnem it» pri Vidi!" Glas ji je trepetal in oči so se Ji lesketale v steklenem svitu. — La gala j«! Čutila je potrebo, da za-tare najmajšt sum o svojem vedenj«, — ker se je ara »»»ovala. da bi trni sebi —. Irma, — — an-o mu prišle r o-na čelo.. >lna stran slovico "Alter sehuetzt vor Thor-lieit nicht". Prav tedaj pa sta vstopila Mrak in Koder. Profesor je tekel k njima ter jima prijateljski stiskal roke. Bili so že dolgo znanci in častnika sta bila tudi že parkrat na posetu. Weigstein ju je predstavil naglo nekaterim neznanim damam in gospodom, potem ju je pustil sama. hiteč k skupini, prepirajoči se kako bi uprizoril narodno popevko "Slovo". Koder je pristopil naglo k Vidi med tem se je Mrak poklonil Irmi ter govoril žnjo o nocojšnji družbi. "Papa so se že bali, da ne pridete!" — je dejala Vida. "In vi?" — proseče ji je zrl v oči. "Jaz!" — se je začudila ona v istini jo je oplašilo to drzne vprašanje. — "Saj veste, da so mi vsi očetovi gostje dobrodošli." Ah. vsi enako? — Glejte, go sptea. prav radi tega sem bil skle nil od tee-nit i se danes in vedno vaši družbi, a Mrak me jc zopet pre-govoril.... "Gospod lajtnant Koder!" — je zaklical tedaj profesor; — "svetujte nam še vi!" Pozneje vam povem vse. go s pica; — me bodete li poslušali!' — je šepnil se naglo, potem pa s* pridružili skupini. Vida se je približala Irmi z Mrakom. "Ako sprejmete moje povabilo prepričali se bodete sama. da jf grad mojega očeta prav zanimiva skrivnostna stavba; vrt in log pa ki ga obkrožata, zares krasna. — Gospod profesor mi je že obljubil da napravimo tjakaj izlet. — Ej tisti zrak. tisto zelenje! Kdor jc zdrav, mora ondi pope vat i in vri skati, bolnik pa mora ozdravetij' "To bode divno. Irma!" — jf odgovorila Vida na Mrakove be s«*de. "In svežega, čistega zrak? si tako želim: ta večna ljubijan ska megla mi leži na plučah kakor mora!" "Vi ste bolna, gospica?!" — se ie začudil Mrak. "Tako cvetoča ir čvrsta____" Včasih čutim neko plašno, tesno bo tu v prsih, da mi ne da skorc dihati, a ko mine to. sem zopet zdrava!M "Svetujem vam to-oj, da osta nete na deželi dalje časa----Tečna hrana, mleko, sir. surovo ma slo. jajca, — vedno vedro nebo ir zdrava sapa vam morajo pomagati! Glejte, naš grad je kakor nalt.^ zato. — oče, mati in sestra vas sprejmo z odprtimi rokami!" "Ah, to bi bilo krasno, ali....' "Nič ali, — govoril bom še z gospodom profesorjem — "Gospica Vida. sprejeti morate ulogo v našem "Slovesu!" — lajtnant Koder je pristopil k naši Vida je bila takoj pripravljena. "Pojdi, napravim te za pravcato kmetsko Miciko; gospodu Kodni bo hudo ob slovesu od Tebe če ima le srce pristnega "kranjskega Janeza!" — se je pošalila trpko Irma ter odvedla smejoče Vido v toaletno sobico. Tudi lajtnant z Mrakom se je odtegnil družbi, da se maskira. Ko pa je prišla za nekaj časa nasprotna, uganjajoča stranka v salon, se je .takoj pri vstopu glasno zjedinila. "Magnifique! — Superbe!" — ie vikal baronček. Na malem podiju sta stala Vida in Koder: — "Micka" in "Ja nez . Šopek cvetlic in pozovni listek je Koder imel za trakom na okroglem klobuku, — v desnici je držal rdeč kmetski dežnik in majhno culo, z levico pa je objemal pars svoje plakajoče "Micike". Vida je bila v črnem krilu s čipkastim predpasnikom in pisanim modercem z belo srajčico kratkih rokaveev, da so se videle preko komolcev njene gole, polne roke. Ljubeznivo se je pritisnila k njegovim prsom, v obrazu pa sta oba izražala vso bolest slovesa in bridko resignacijo. Irma je igrala na glasovirju. tožno narodno popevko: Ločiva se. zdrava ostani. Poslednjič mi sezi v roko. Pa na-me nikar ne pozabi, Ce drug te nevesto dobo! Ne bodem ljubezni te prosil, Ne bodem te prosil roke, A v prsih jaz bodem te nosil Do zadnjega, zadnjega dne!... Pesem je vsa družba pela polglasno, kar je vtisk še posebno povzdignilo. Bil je lep prizor. S to sliko pa je bil prvi del za bavnega večera izvršen. Gostje so se zopet združili ter posedli okoli glasovirja. Na programu je bilo še neka: oevskih točk s spremi je van jem. — Vendar je nastal prej še mal pre mor. Irma je servirala s pomočjo postrežnice damam peciva in mali-novca, profesor pa gospodom vina. — Vida in Koder sta odšla mej tem odlagat kostuma v sosednji sobici. (Dalje prihodnjič). Od nekdaj niso bili Kozaki v Evropi posebno priljubljeni in leta 1813 se jih je smatralo za malo j boljše kot takratne Francoze. Da niso bili tako krotki kot se pripoveduje, nam kaže stara dunajska kronika iz časa turških bojev. Tudi takrat se je poklicalo na pomoč te divje sine narave. Dunaj-čani so pisali o njih: — Kozaki ki so se nastanili v predmestjih Dunaja, so naravnost peklenski in strašni ljudje. Imajo veliko zalogo zlatega in srebrnega namiznega pohištva, ki so ga nakradli pn svojih pohodih skozi Češko in Mo ravsko. Imajo tudi ženske svilene in baržunaste obleke, katere pro dajajo po par goldiparjev. Žganj«, pijejo iz sodov in nihče si ne upa več v predmestja. Konečno se je stopilo tem ne ljubim gostom ua prste in o tem poroča cesarski komisar Lebzel-ter: — Danes so zopet ubili enega kozaka. Magistrat je dal dovoljenje streljati nanje kot na volkove. Tudi se jih je žive ujelo ter se jih prodaja posamič in za glavo plačajo ljudje tri goldinarje. To jc nov dokaz, kakor barbarsko in neusmiljeno se je postopalo Evropi z ljudmi v srednjem veku. Predvsem pa se razodeva iz o-pisanega dogodka ona nemška nadutost, ki bo povzročila prouast tega drugače nadarjenega in sposobnega naroda. RaEko bojišče. Berlin. Nemčija. 19. junija. — Ker so postale ruske pomorske o peraeije s podmorskimi čolni in minami bolj živahne, smo morali izvesti proti temu obrambne odredbe, kar je -ijaelo sledeči uspeh: 13. junija so i zrakoplovci vrgli veliko množino bomb na ruske baze in so ime li pri tem lepe uspehe. — 14. junija smo bombardirali vo jaško posta.io na otoku Runeo v zalivu pri Rigi. 15. juniia so naša letala prista la na otoku in so letalci razbili še ro, kar je ostalo. Vsa naša leiaia so se vrnila. Dunaj, Avstro a, 19. junija. — Prišlo .ie do man.tših spopadov na vzhodni strani ogrske meje. Pre podil; smo ruske napadajoče čett pri Brzezanv. '3 > i lili Mojc Sporočilo Nade m DR. J. RUSSELL" Sednite danes in SVOJEMU LABORATORIUMU ^ Od Starega Sivo-Lasega Zdravnika. Tisoče Slovencev trpi po čelom svetu, ker im ni bilo mogoče dobiti primernu zdravničku postrežbu, kar amerikanski zdravniki ne morejo govoriti njihov jezik in ne morejo razumiti njihovo bolezen. Ako Vi, ampak kdo od Vaše družine, ali prijatelj Vam, bolehate, ia želim da pridete k meni z Vašim nadlogama, in jaz, in z menom združeni zdravniki, bomo storili vse kar nam je mogoče, da Vam povrnemo zdravje, moč in krepost! Jaz sem najšu, da tisoče Slovencev trpi od nadlogah želoca in neprebave. Nekateri imajo plin na i napuhnjeni so po jedi, bol in nemir v že loco; vrti im se v glavi; megli im se pred očmi; čute bol, utru-< in hrhw>t in m i »ta en hnlnp' trno rvrl Lmfnhnla • iaii lr im kal „1---------___ - _i__1__- 1- ...__J , i pišite mi jasen list, poročojoč kakor čutite, kje Vas boli, in kar je vzrok, po Vašemu mnenja, da čutite slabo, in jaz Vam bodem, z veseljem, dal vse nasvete in pomoč—kakor mi je mogbče. Mojim znanjem medicine in mojom skušnjom od veliko in veliko let, jaz in z menom združeni zdravniki, pomagali smo tisočama trpečih mož in žensk. Morete mi pisati popolnoma zaupno, kar je vse dopisivanje zaupno* OD CEGA VELIKO SLOVENCEV TRPI želoco, in hrbet in mike so bolne; trpe od kostobole; jezik im je bel in slab okus v ustima; želodec je kisel* •odrigne im se hrana in bruhaju. Drugi Slovenci in Slovenke trpe od privatnih bolesti, kakor sifilis, ali zatrupljena kri, kapavica, ali triper, nervoza, slabo ta in nemoč; zlorabili so veliko svetih zakonov narave. Drugi pa trpe od nadlogah mehurja, ledvic in jetra; bolezni jetra in zapeka. Jaz sem izpisal jasnom, pripostom slovenščinom izvrstnu medicinsku knjigu ob različnim bolestima in nadlogama. To vredno knjigo bom poslal popolnoma zastonj vsakomu človeku, ali ženski, ki piše po isto. Potrebno je vsakomu Slovencu, da piše po VODITELJA K ZDRAVJU in uči vse ob takšnih bolezni in kakor jaz morem znanstveno zdraviti te bolezni, našim popolnim, brižnim in v spesnim metodam". Ne mara, ako ste bili pri drugim zdravnikima in oni so vzeli \Taš denar, a da Vam niso nič pomagali. Ne nehajte. Obrnite se na mene, oziroma Vaše bolesti. Jaz Vam bom dal mneje ob Vašoj nadlogi in, sJco, po mojemu mnenju zopet morete biti zdrav. Vsi nasveti in informacije so popolnoma brezplačne. Ako mi pišete, k malu bote dognali, da želim biti Vaš prijatelj, ia dobrotnik, in vem, da bote priporočali Vašim prijateljima, da prido k meni, po nasvet in zdravničku postrežbu. PIŠITE MI LIST In popišite Vaše simptome, ali bolezen, in mi pošljite, tudi, ta kupon, da Vam morem poslati, zastonj moiu knjigu. J DR. PRICE—S. 600, t So. Clinton Str., Chicago, III. Dragi doktor Price. Prilagam pismo in popišujem nadloge svoje in bi mi ugajalo, da mi svetujete oziroma mojih ne voljah, pošljite mi, tudi, enu brezplačnu knjigu. Jaz se ne obvežujem plačati kakšne stroške, niti se obvezujem kupiti medicine, ali se pa zdraviti. IME. ULICA IN ŠTEVILKA ali R. F. D................... MESTO................................................DRŽAVA. IŠČE SE gozdarje za delati drva. Plača od klaftre $2. Gozd je lep. Za nadalj-na pojasnila pišite na: Charles Lauricfi, (19-20—6) McMillan, Micli. Rad bi izvedel za aslov svojega brata FRANK.. PL ANKA K Pred enim mesecem sem dobil od njega pismo iz Clevelanda, Ohio, pa sem mu takoj odpisal, sedaj pa ne dobim nobenega odgovora več. V glasilu dne 7. junija som bral, da je umrl br. Frank Plankar od postaje št. 3 v La Saile, 111. Ker se je tudi moj brat prej nahajal v državi Illinois, zategadelj prosim cen j rojake, ako se komu kaj znanega, naj mi poroča, ali naj se pa sam oglasi, če je še pri življenju. — Joseph Plankar, Box 63, Mineral, Kansas. (19-2?—6) Išče se delavce! Veliki močni možje za splošno delo v jeklarni. Dobra plača — stalno delo — nobenih delavskih zaprek in ne delamo municije ali kaj drugega za vojno. ^MARSHALL FOUNDRY CO. Black Lick, Indiana Co., Pa. Dospete lahko po P. R. R. ali B R. R. & P. Uspeh javnih tržnic. Dallas, Tex.. 19. junija. — Me sto je odprlo »tiri tržnice, na ka terih so farmarji direktno prodajali konzumentom. Uspeh je bil tak. da je mesto sedaj odprlo še sedem tržnic. Z javnimi tržnicami so zadovoljni farmarji in konzumentje. Farmarji zdaj dobe višje cene za pridelek, ker prodajajo direktno ko£*umentom mesto prekupeem konzumentje pa dobe kljub temu blago še po nižji ceni, ker jim ni treba plačevati profita prekup-•em. Konstantin m bliža Švici. Bern, Švica. 19. junija. — Prejšnjega srrškejra kralja nocoj pričakujejo v Lugvno. — Njegovo >premstvo znaša 40 oseb. Kje je moj brat JOHN NAMER i Doma je iz Ajfoe na Primor »keni. liil je v Clevelandu, O. Prosim, rez skrbi bodite. Par trenutkov pozneje' sta že oddirjala Mr. Dayton in Mr. Lively vsak v nasprotno smer. Smart je potegnil klobuk na oči ter odšel veselo žvižgaje po cesti. — Ni se pa odpravil proti domu, pač pa proti pristanišču, kjev ! je bilo zasidranih kakih petnajst brodov. Iščem svojega brata MARKO BA BIČA. Njegov zadnji naslov je bil: M. Babič, c/o Rin chart Dennis Co, Fairmount, AV. Va. Prosim, da bi mi kdo poslal njegov naslov, alj mi pa naj šaro piše. — Ljubomir Babič, prig»o-niero di gucmi, pr. Abrozzri. Aquila, Italia._(IS-20— rščm h vožs aa deteti T usnjani Debra pla Sa, stalno dela. O. Mosoaeb Son* Company, Ha—4 v 41 0«wanda K V __ IZJAVA. Kar sem govoril zopet osebo S. Ro^i na Imperialu, Pa., ni resnica. Cliff Mine, Pa. J .. J... VAŽNO!!! Anton Prvljed, doma iz vasi Dvorje pin Cerkljah pri Kranju naj piše na:: Frank Likar. Box 19, Issaquah, Wash. (19-21--6) POZOR, DELAVCI! Potrebujem 16 dobrih delavcev, ki zmajo delati francoske doge. Plačam za 100C kosov po 42 palcev (iučev) $42 iu za 24 palcev dolge pa #25. Deila je za več let. Katerega veseli semkaj priti, naj piše na naslov: Louis Bench ina, P. 0. Box 334, Abbeville, Ga. _(16-19~6)_ HARMONIKE (Dalje prihodnjič). ~ (Naaljcvanje). —- Ali hodi se vedno bos p« gozdu? — je vprašala Adela Farmer je bil v vekiki zadregi in najprej ni vedel, kaj bi odvrnil. — — Seveda — je rekel slednjič. — Nzjrajše je bos Ted aj je iK>zvonilo. * — Kdo bi bil? — je vprašala Mrs. Dayton. — Najbrže Smart. In re» se je par trenutkov pozneje pojavil na pragu naš stari znauee Smart. — Veseli me. gospoda, da ste vsi zdravi in srečni. — Ali hočete malo mleka? — ga je vprašala Adela. . — Ne, mleka ne pijem. — Najrajše bi malo kave z rumom. — Nekoliko sem se zakasnil, pa mi boste menda oprostili? — Seveda, seveda. — Ne, ne. mi nič ne oproščaino — je segla v besedo postarna vdova Breidelford. — Že moj i*>kojni mož je vedno rekel____ — O gospa Breidelford — jo je prekinil Smart. — Dobro da s»mu viis dobil. — Nikar se ne bojte, gospa, toda zdi se mi, da sem videl prav.... — Kaj ste videli za božjo voljo? — Pravzaprav ni nič. je odvrnil Smart. — Ko sem šel pred četrt ure mimo vaše hiše sem videl pri zadnjem oknu uekega člove ka, ki je trkal na polkria. In kaj se je xgodilo? — Kaj je bilo? — je vpraiala Mrs. Jtre-idelford nestrpno. — Ju se ne brigam /.a take stvari, vendar se mi je malo čudno zdHo. ~ Kaj bi hotel človek po noči? — Sicer se pa le potolažite, t>*j ni bil unržki, pač pa ženska. — Ženska? — - je obstrmela \dova. — l>a, ko je videla, da so polkna zaprta, jc šla k hišnim vratom in začela trkati. — Zdi se mi tudi. da je imela v rokah šop ključev, kajti rožljanje sein natančno slišal. — Prokleto! — Prokleto' — Ali je odprla? — Tega vam pa ne morem povedati gospa. — Tedaj sem bil TH>gl«>dal na uro iu opazil, da sem se za pol ure zakasnil. — Pusti« sem jo in odšel. — Vidi »e. da vam manjka pameti. — K sodniku bi morali iti ali p* poklicati stražnika. — Zakaj niste pobili tatico? — Kaj vam je gospa? — je vprašala Adela. Vdova je za«'ela letati |>o sobi ter iskati svoj klobuk. — Lahko noč. »ospa Dayton! — Lahko noč Adela. lahko noč Mr. Lively! — Gospod mirovni sodnik, prosim vas, ali bi šli z menoj? Dayton je že hotel iti žnjo, toda Smart mu je dal tajno znamenje, naj ne hodi. — Prav rad bi še z vami. gospa — je odvrnil slednjič Dayto*», — toda z gospodom Lively imam še važen pogovor. — Zaenkrat mi »«-» ni morene. — t e hočete, vas l>o spremljal moj hrapec. — In po tem. ko bom opravil svoje zadeve, bom sam prišel tja. Mrs. Breidelford ni zadnjih besed več slišala, ampak je že odhitela po stopnicah. Ko ao bili sami, je vprašala Daytonova žena: — Za božjo voljo, zakaj pa niste tujke nagovorili? — To mi skoraj ni bilo mogoče — je odvrnil Anglež in si začel meti roke. — Zakaj pa ne? — Zato, ker tiste ženske sploh ni. — Kako. da je ni ¥ — se je oglasila Adela hi ga začudeno pogledala. — Saj ste jo vendar videli---- —Jaz nisem videl nobenega eloveka. — Ali niste videli ženske s ključi? — Ne, ne. — To sem se smislil. — Vdove Breidelfordove ne morem poaiuaati, ker venomer blebeče o sebi. V«i navzoči ao se smejali. — Ako bi vdova slišala ta smeh. bi M bila prav poaetmo vesela. Mlademu Jamesu Lively ae je bil nekoliko razvezal jezik. — sorodnice Daytonove žene, ae nt več tako bal kot v začetku, se dorovorili, da bosta šli naslednji dan Daytonova že. m Adela na Livelyjevo farmo. Naenkrat je poavonik). je odprl vrata in vprašal svojega služabnika mulsis Listnici uredništva. D. B., Cleveland, O. — Torpedo zadene parnik ponavadi od strani. Idejo iznajdbe, o kateri pišete, je razrešil, kakor pravijo, Maxim, da si niso naitanwnejse popisali njegove iznajdbe. Pršite na pristojno mesto, morda je kaj il,ek je liamenjeil v kori*t Fa-_(13-20 6) jdrmstvene blagajne. Kdor izmev M ' \ ^■ZJ&'A* ----j f > V ' /^.wy^^^ ,' i — V S J- v .'»■ «, i J ; . v ^ ' i \ V? .•■ V- r - - v«5; - 'f" v -»■ - s i j A N ! !V »t V i' (19-20—6) Črnomlju.) Rad bi izvedel za naslov svojega brata JOSIPA ŠPOLAR, doma iz Bruhaje vasi št. 16, Dobro-polje. Letos v marcu je bil pri meni in potem ne vem, kam jc odšel. Zdaj sem cul, da se je v Ch^cagu ponesrečil, in sicer, da ga je vlak povoorifl. Prosim cenjene Tojake, če kdo ve kaj o njem, da mi naznani, ali naj se pa sam ogla&i, ako je še živ, za kar se mu že vnaprej 'zahvaljujem. — P rank Špolar, Box 14, Farrell, Pa. (13-20—6) pikniku! Za odbor: Martin Korosehetz. (1!)-21—6) POZOR ROJAKI NAZNANILO. Cenjenim rojakam v državi Minnesoti, naznanjamo, da jih bo kratkem obiskal naš zastopnik JAKOB WAHČIČ, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. Mr. Janko Fleiko, ki je pooblaščal sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti ie večkrat prepotoval drŽave, w katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. — Upati je, .da mu bodp ili rojaki ▼ vseh ttoko, posebno ie, ker Ima lavo roko. skii _____ ■ „ jL Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandoro, zastavo, regalje, godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete ure, verižice, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. Uprašanje Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike več vrst pošiljamo brezplačno. Pišite i>onj. IVAN PAJK & CO., 456 Chestnut St., CONEMAUGH, FA. MODERNOIUREJENA Tiskarna Glas Naroda VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • • * DELO OKUSNO. * •• IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. »vi 5 I UNLJSKO ORGANIZIRANA. ... ^m^sm POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. vsa naroČita pošljite na: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y KOJAS. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". najvsOJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. ^.. . . ..^hiniiiirr ____- . __________;___--_l:..____:________. • ^