Odgovori na vprašanja delegatov
Na 31. seji zbora krajevnih skupnosti z dne 26. junija so delegati krajevnih skupnosli poslavili več delegatskih vprašanj. Skupaj s posredovanimi odgovori jih nekaj objavljamo.
Majhne možnosti za mestni avtobus na Viški
Delegacija KS Vič je podala naslednje vprašanje: Na zborih delovnih ljudi in občanov je bilo že večkrat poslavljeno vprašanje oziroma zahtcva. da se uvedc avtobusna proga tudi po de!u Viške ceste. Ali je z načrti razvoja promela predvidena uvcdba avtobus-ne proge po Viški cesti? Če takšne naloge v načrtih ni. kakšne so možnosti. da se proga uvede?
Inlegral LPP TOZD Mestni potniški promet odgovarja:
V programu dela TOZD Meslni potniški promet za leio 1985 ni predvidena uvedba proge mestnega prometa po Vištci cesti. Ob-močje ob Viški cesli ima dobro doslopnost do prog MPP št. 14 in št. 6. Postajališča na obeh progah so oddaljcna manj koi 400 m in   • je majhna možnosl, da bi po Viški ccsti uvedli progo MPP.
Kaj bo z mostom na Mokrški?
To vprašanje je zastavil delegat iz KS Zeleni log.
Vprašanje o mostu je bilo sledeče: Z ozirom na scstanek 28. marca v KŠ Zeleni log. kjer so bili navzoči predslavniki obdnskega izvršnega sveta in obiinske komunalne skupnosti. da se bo pričelo z obnovo mostu v roku dcsetih dni. vendar pa so ostale samo obljube in pa opozorilna tabla. da je prehod čez most smrtno nevaren. Krajani KS Zeleni log zahtevajo takojšnje popravilo mostu po načrtu, ki jim je bil prikazan.            ^*1
Služba za koordinacijo in nadzor nad izvajanjem planov pri komunalni skunpnosti Ijubljanskih občin je posredovala naslednji odgovor: Gledc na vprašanje sanacijc peš brvi na Mokrški ulici. je bilo z izvajalcem del to je s KPL-TOZD Komunalne gradnje. ki je istočasno tudi vzdrževalec in upravljalec objekla. dogovorjeno. da se nemudoraa prislopi k sanaciji brvi, za kar je bil tudi pridobljen načrt. Ker je upravni organ zaradi predvidenega obsega del zahte-val, da se dela izvajajo na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja. je za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebno načn ustrczno dopolniti z zakonskimi predpisi ter pridobili ustrezna soglasja. Ustrezno dovoijenje upravnega organa bo izdano - v pridobivanju je zadnje soglasje, izvajalec pa je zagotovil, da bodo dela na sanaciji mostu pričela takoj. ko bo izdano to ustrezno dovoljenje.
Nepreglednost ob Galjevcu in slaba poveza-va z mestom
Delegat KS Barje je postavil pravzaprav dve vprasanji i sicer: 1. Most preko spodnjega Galjevca na križišču Ižanske in Orlove ima betonsko ograjo, ki je nepotrebna. Ograja naj se poruši. da nc bo zapirala pogkda voznikora osebnih avtomobilov ob izvozu z Orlo-ve na Ižansko.
2. Križiiče Ižanske in Jurčkove je nepregledno prav lako zaradi neurejenega mostu preko Zgornjega Galjevca. Na tem križišču so pogosle nesreie, zato predlagamo takojšnjo ureditev preglcdnosti križišča.
Območna vodna skupnosl Ljubljana-Sava je odgovorila: Po terenskem ogledu smo ugotovili, da je betonska ograja na mostu preko Spodnjega Galjevca nepotrebna in jo je zaradi ovira-nja preglednosti potrebno odstraniti. Betonska ograja na levi strani Ižanske ceste je poškodovana. zatojo je potrebno iz varnosl-nih razlogov obnoviti. Zaradi boljše preglednosti bi jo nadomestili z ograjo iz železnih cevi. K realizaciji bomo pristopili takoj.
Delegacija KS Barja je posredovala tudi naslednje vpraSanje: Ustrezna dokončna povezava Barja z mestnim promctom se rešuje prepočasi zato vztrajamo, da se kot začasno rešitev uvede že predlagana varianta z obračališčem na Trgu osvoboditve namesto z obračališčem pri Prulskem moslu.
Integral LPP TOZD Mestni postniški proroet povezuje:
V programu dela za leto 1985 je predvideno podaljšanje proge št. 17 - Trnovo-Baije do centra mesta. Tega podaljšanja ni moč realizirati brez soglasja komiteja za urejanje prostora občine Lju-bljana Center.
30. maja je bil na sestanku v občini Cemer oblikovan predlog poteka avtobusne proge št. 17 skozi mestno središčc in sicer: KarlovSka-Cesta za gradom-Roška-Poljanska-Kopitarjeva--Resljeva. Ta predlog zahteva ureditev postajališč ob križišču Ceste za gradom s Streliško in Roško cesto in za Zmajskim mostom ter ureditev končnega postajališča ob izteku Resljevc ceste. Za začasno podaljšanje proge 5t. 17 do Trga osvoboditve je malo možnosti, zaradi velike gostote prometa je močno oviran promet na progah št. 10 in 13. ki sedaj obračajo na Trgu osvobodi-tve in bi se s podaljšanjem proge št. 17 stanje še poslabSalo.
Želimo celovito informacijo o telefoniji!
Neposredno vemo. da je na področju KS Galjevica in KS bilo prav sedaj napeljanih nekaj telefonov. Kadar je vprašanje telefoni-je v naši KS pa se vedno najde railijon negalivnih stališč. Želimo celovito informacijo o trenutnemn stanju. kakor tudi konkreten plan izvedbe za leto 1985/86. Tako so oblikovali vprašanje delegati KS Peruzzi.
Podjetje za PTT promet pa je dalo sledeči odgovor: »V leloš-njem letu je bil zgrajen poslovni center na Rakovniku. Da je lahko pričel delati, smo ga začasno povezali na telefonsko centralo v centru mesta. Položen je bil kabel, ki je omogočil priključilev it priključkov v tej slavbi. del prostih kapacitet pa smo dodelili krajanom na območju KS Krim in KS Galjevica in sicer v delih. kjer je že bilo zgrajeno telefonsko omrežje oz. so tehnične molno-sti za priključitev obstajale.
Krajevne skupnosti Peruzzi v prvi fazi priključevanja telefonov nisrao obravnavali, ker ni bila zagotovljena povezava le krajevne skupnosti s predvidenim kablom do industrijske cone. Glede na to. da je na tem območju že zgrajeno nekaj sekundarnega telefonske-ga omrežja, srao se odločili. da izvedemo povezavo tega omrežja na primarni kabel z izjemno rešitvijo (podboj preko železniške proge Ljubljana-Grosuplje). Upamo. da bomo pridobili vsa ustrezna soglasja, s čimer bi to gradnjo dokončali še do letošnje zime, tako da bo možno vključevanje telefonskih naroinikov deloma letos v prihodnjem letu.
S to tehnično rešitvijo bo možno priključiti približno 80 telefon-skih priključkov in sicer v delih krajevne skupnosti. kjer je že zgrajeno telefonskoomrežje. Številopriključkovje omejenozaradi zasedenosli kapacitet v primarnem telefonskem kablu Ljubljana--Rakovnik. Glede na to. da je prosilcev več koi je tehničnih možnosti v orarežju. bo priključke dodeljevala posebna komisija pri našem podjetju skladno z »merili za odločanje o zahtevah za priključevanje telefonov na ptt omrežje.«
Problem telefonije na območju vseh krajevnih skupnosti. ki jih pokriva bodoča telefonska centrala na Rakovniku pa bo razrcšcn ob koncu naslednjega srednjeročnega obdobja 1986-1990. V icm obdobju so v skladu s predvidenimi viri financiranja v planu A (prioriteta) naslednje kapacitcte v SOB Vič-Rudnik:
-   Kabelska kanalizacija in krajevno kabelsko omrcžjc Ra-kovnik
-   Rajonska telefonska centrala Rakovnik in
-   Zvezni kabel Ljubljana-Rakovnik.