Št. 43.
V Gorici, dne 22. oktobra. JS97.
Tečaj XXVII.
SOČA
¦Izdaja za deželo.)
Oznanila
in „PDSIAIIGE° plačujejo se za petstopno polit-vrslo: 8 kr., če se tiskajo 1 krat,
Večkrat —  po pogodbi. —  Za večje  črke po prostoru.
Posamične Številke dobivajo se v tobakarnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrcačiču naspruti velike vojašnice in pri Pipan« v ulici Ponte dclla Faltr.i po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacijo pa upravuiživu „Sočc". — Neplačauih pisem uredništvo no sprejema.   --   Hokopisi  se ne vračajo.
Uredništvo in upravuistvo je v Gosposki ulici 9.
Izdajatelj   in   odgovorni   urednik Vinko  Levičnik
—   „ Bog- in narod !'
Tiska in zalaga „Gor. Tiskarna" A. GabrScok (orisov. J. Krmnollii),
d se nam, in prav imajo!
T' darili, -2\. oktobra.
„ Pomagajmo si sami, in l!ng nam ho pomnili!" Tiiko kličemo Slovenci "feslo-kr.it, ker zgodovina na:- uči, il;i jo najbolje ya nas, ako so zanašamo \ prvi vr«ii Io sumi na se, To na svojo fizike in "moralne šilo.
Ak(» pa >i hočemo pomagali, jo potrebno najprej, ila pii/.ii;niii) svoje pravo po t rob o, kakor mora zdravnik dobro poznali bolezen, ako hoče pomagati liuinikii.
Ali potrebo so različne \jsfe: jodno so večje, linijo inauJM-: jednim pr.iv laliko /a-do-lioto, drugim z veliko večjimi težavami in /iIvami.
Mi Slovenei p.i imamo poleg na-razlir« tiiiili potreb fo foli-vr.-io napak, katero je najprej Ireba odpra-.ili, ako hočemo, da ^ploh dn-o/eiiio kaj (rajnega v zagotovitev svojima narodnost ob-danka ter dnevnega in gospo-dar^koga naproilka. In neobhodno pnlrcbna odprava lakih napak jo pač Io v na A i mori; v (o no moremo klicali na pomni1 no grela Ua.lenija m- lirikih državnih in de/e). skih oblastveiiiUv. In pa nic bi nas- no sla) lak silno važen korak, prav ni.\ Ireba Io malto dobre volji   in hladnost nr/inna!
lirN jo sicer, da iiiipako. ako jih hočemo odpravljali, moramo najprej poznali; i t > znpi I res jo, da je silno težavna reč: spoznavali in pri poznavati laslni' napako in slabo«! i. S.ij povrni m-kio e.!,', sv. pismo, <\.\ radi opažamo smel v očesu svojca brata, brnita v svojih očeh pa ne tulimo.
Slovenci sicer nmn-.rokral pripoztiav.unn raziunr-tno napako in -,. trkamo na pr-i : mea cnlpi. mo.i ma\imu etilp i! Toda d.dje so ni-ano prUIi: od spoznavanja do po bolj-anja nam je trnieva pol. prav z.mi-kerni jjreiniki smo. ki * pokoro vedno in vedno odlagamo!
fleslokratiTijemo in čilamo. da Slovence Ireba z It .lom n.ilep.e, potem «e ;o-!e zganemo : Io navadno palico, ki na< h po. eeV. poljubljamo. Tudi v *po/tiiv.m;i: svojih napak nam io treba liijeg.i h".\i, da n.mi o.?pr<-oii in nas minda spodbudi k spn ohrn«'n'u. Naši narodni na-ptotniki itobnt po/.najo nase .s|.ibo,ti in napiti- — in previdno :.h i/.koriš,'a'[o m-Im v koii-t. Včasih ihti p.i ve»-d.irlo uide \/. u-l k..ka ni-preiidn.i izava. ki doka/njo. da sr-r dobro n<i:ua\.. kar n.im podira sleherni pt\,vi napredek, a -kodože;.'t!o s-e nam pu-oioi.inVo in ^e nam -- »ya;o 1 In oso. vsaj lako rog.mvhi ttam moralo korenito odpreti oti ter \.spodbuditi nas k k-nioljitcnm pobotanju ».
Naj omenjamo le Iri slabosti in napako, katero nam očitajo rui^prolniki. K.lor f-iJa .florrierc"  in  .S e n t i n o I i <i", lernu ne
pinomo nič novopa; ludi v „S o č i" smo že omenjali laka škodoželjna očitanja. Vendar no (m od skndo, ;ikv"ta»<pom>viinn vstj nekatera.
Laški lisli so že voCkral očitali Slovencem, da so radi nehvaležni sutjim najboljšim možem. In čilali smo vsklik : K.l) naj sploh z oihlievljoujein kaj dela za — lak narod V !
M« smo nverjoni. da na.ši nasprolniki so šli predaleč, v laki svoji sodbi. Narod v svoji celoti jo trnloiu livaložon onim možem, ki so trudijo zanj. I los pa jo, da vsak narodov delavce žalijo veliko liehvaležuosli ud posamičnikov. Ali tudi to napako moramo inlpr.it iti, preganjali jo, kjer jo opazimo. Vsak delavtr jo t reden stoječi plačil.i, pravilno nivadiio v vsakdanjem življenju; tu i narodovih delutvev, ki ne iščejo plačila, ne pla-čojtiio z uehvaležinisljo !
To jo kočljivo vprašanj.-, zalo o nJem dovolj besed, Vr-ak ra/.soden eilalelj naj pro-mi.sljiijo, ali jo lopo od nas, da moramo, če ludi le deloma opravičeno, sli-ali iz Ust na-sprotniknv laka ropajoča očitanja,
l'ri neki .Irii^i priliki je uteklo „< ',or-liein"   i,',   peresa,   dn   Lahom   se   Slovencev
»i b.di,   k it   pri  Slov.....rili   je   f oliko
mišlij in si ran k, kolikor j e |,r I a v.
To roj naši narodni nasprotniki že računajo na našo neslogo! /namenilopriznanje ! l\i ;-,e romajo so nam po vihti!
Vprašajmo so |ta : ali jo resnica, kar je dejal ^Coiriero" ?¦ • |)a, veliko je resničnima na teh beseilah *. To vsi; so sicer že /.nauo rečt. I.I.I.I premaht smo jih uva/evali. Ali jih bomo !;a,, več upoilevali o.lslej, ko smo ]»..--l.ili ii;.sprotnikom že v posmeh radi le na-|,.ke ?
V   za.lnji ,Snči" ju ?ni« p.;tedali, kaj jo dejal «(!.'¦• nam Slovencem, čes: kako h o č e nt •>, d a n a s b o d o s p n š l o vali «1 ni k i, ko >a mi sebe i s post u-j e m it!
Znamenite bese,le •   In rekel   i;    je     -
l.ili.»!i-ki«-Corii«Te»! ilo-al se nam je sicer,
. iili govoril je vol.k«i Mini.! /„.|-.n j.-, Slovenci
i >.imi p(ii!kl.iil.iiiiii svoj   tilnik tujčevi peti, da
L nas iiači.   Narodne-a   ponosa   je   še
\>o preiii,do! Sebični   smo »e/ mero, da
/a nove dobička ]nv.->i)piui(i raje   pr.i^' im-
spEolnika. ne-o da bi dali zaslužka   svojemu
bratu. — Kdor ne t posluje se sani, podlaga
je tujčevi peli. jtravi pregovor ' In njerM Uv..»
in re<tiičiio.-l  biidko   čulim.....i   Slovenci,  a
dobivamo v pl.if.lo š«. škodo/.fljtio rti-? « " J <••
l».i tudi v iK-kem drugem po-ledu bi radi rekli nekaj besod, a /...deli bi morda preveč v sriei.;e gnezdo. Zalo le en z-led.
V   nekem slovenskem listu ;e bilo lo dni jjovor.enjo   o   IjUblj.n-kem   županu,   veleza-
Podlistek.
Sfirnajst dni] na Balkanu.
(Potopisno orrioo.)
IV. V Ihiliniriitkii.                     ;
t Dalj.-.                                  j
Dubrovnik! Kateremu Slovanu no zatriplje nohuko-r:, svetoma f-itstva rodoljubno sive, ako mu jo'dana prilika, <ta stopi na t.> klu.«iM:o zemljo slovanskih A t on, na sraroslavna tla slovanskih lin not k daloo doli ob bregovih divno našo Adrijo '< Spomin na slavno pesnike in pisatelje-: (imululir. Palmotio, (Horiijio, i. dr., ki so si stekli slavno imo S-o v onih časih, ko jo bila naša domovina zajrrnjona v dušno temo, dolnjo pno na našo dušo s toliko silo, da so bližamo Dubrovniku z nekako tiho jto-bnžnostjo v srni, kakor vneti romarji, ko pridojo na eilj  svojoira  hropononja.
In tako nekako mi je bilo pri srcu, ko sem videl na svoje oči ostanke stare dubrovniške slave, ko sem gledal Častitljive spomenike iz dobe dubrovniške mogočne vlade v Jadranskem morju, katero bo nejevoljno gledale ponosne Benetke. Vse, kar sem kdaj čital o Dubrovniku, o njega vsevitanju in rasti, s<> mi  je vzbujalo zopet  v duši  v več
ali manj jasni podobi. Ne bodo torej odveč, ako porabim to priliko in napišem nekoliko črtic o preteklosti slavnega Dubrovnika.
Danes ima Dubrovnik okoli 8000 prebivalcev; toda Štel jih jo v dnevih >voji- največje slave do -10.00'). Nastal pa ji iz malega ribiškega sela, ki je začelo naraščati v dobi preseljevanja Avareev; prebivalci starega K p i d a u r a in drugih primorskih most, ki so odnesli živo glavo, so pribežali v Dubrovnik in se tu naselili. Ni pa mogoče dognati, v kakošni meri se je množilo prebivalstvo tekom stoletij. Dognano je le, da v 1'2. stoletju se je naselilo tu večje število rodbin iz Hercegovine, iz Boke Kotorske, iz Dalmacije in celo iz Italije. V 14. in 1(5. stoletju pa so se prisoljo-vali ljudje iz Albanijo preko Doke Kotorske.
Petnajsto stoletje se zove/.e zlata d o t) a dubrovaške republike. Mesto je štelo do 40.00'/ prehivaloev, ki so se pečali ju) večni z brodarstvoni in trgovino po morju, kar je donašalo mestu blagostanje in celo" bogatstvo. Le državne blag-.jne so dobivale na davkih do 80.000 zlatih dukatov. — Tu so bili mnogi prav veliki bogatini. V zgodovini se omenja Marka Luk h ril, ki je ponudil 15.000 zlatih dukatov ogerskemu kralju S i-gUmundii po nesrečni bilki s Turki j>n Semendriji;   Miha  Pracat jm  je
složnem jr. Ivanu Ur i barju, in o neznatni osehici nekoga izvozčeka; vendar jo dobil iz-vozček naslov uospoil, župan slolno^a me-sla Ljubljano pa no. Tako so dola namenoma! Kako smo malenkostni, kako olročji! — Nas župan v (Jerici pa dobiva v vseh litskih lislih vsak hip bobneče naslove, kakor ,illustrissimo si^uor podesla« ild.; klerikalna »Kco1 no zaoslaja za ,C," in „S." in za drugimi podobnimi listi.
Kos je, da pri Lahih pio.-ejra osebni kullus ž«- \'fo moje, da nam #i ni treba posnemali ; ah zopet res jo, da pri nas Slovencih so premalo oziramo na lako nljud-noslno obliko, kar opažajo že tujci, da nas razupivajo za primiliviiu ljudstvo iti za narod, ki ne zits-ltiži spoMovatija, ker nožna si.nMim.li ....
Dalo hi so mno^o govorili, ali naj zadošča toliko, kolikor so neposredno uas|,tn|.i na romanj1, v lahonskih lislih. Uva/ujmo le glasove in        poboljsajmo se!   To je pač v
naši moči in — nič no slane!                (i.
Na K o p i t a r j o v o m grobu.
Hi.iv.ail |.v..i. IV. Lov,«.'. |inl.-.ltil/,S|.,v. Mitii.v" i
llojiika evropske slave, ki je triin-ptudesel let počival v daljnem Mijem svetu, je ravnokar sprejela predraga zemlja slovenska v svoje naročje.
Veliki roroinovuik ga je imenoval žeuijalni Prešeren, einn europiiisehe Celebritiit ga je tmzival duhoviti (lop, o"agaoissiinus philoiogus, vir ooleberri-tnt:s. razsodni Miklošič.; der griis^le slav iselie Kritiker uuseres .lahrhunderts bistroumni llantiš. N; jvečji geruiitnist svojega časa, Jakob (Jrinun, pa mu je vzdel časi ni priimek nioiistrum seien-tiarum .
Ako pa se tudi zgodovinar in jezikoslovec Kopitar kakor zvezda danioa sveti na jasnem obzorju učenega sveta, in ako se tudi njegovo ime s častjo in slavo izreka po vsi širni ICvropi, vender je temu velikemu svojemu sinu v prvi vrsti največjo hvaležnost dolžan naš narod slovenski.
Prežahtstne so bile razmere v naši domovini, ko je pred devetdesetimi leti v javno življenje stopi! Kopitar.
Naš narod je bil brez vsake zavednosti, brez pravo književnosti in inleligeneije; naš jezik je bil zaničevan kot naročje hlapčevskih stanov; po šolah in uradih je gospodovala tujščina ; vsak oinikaneo, četudi domače zemlji' sin, se je sramoval slovenskega imena. Z na-aliini koraki se je tudi našemu narodu bližala tista kruta usoda, ki je v srednjem veku podavila polabske   Slovane.
Mod plemenitimi možmi, ki so se v tej bedi usmilili zapuščenega in za-ničevanega našega naroda, je poleg Coj/.a in duplja, poleg Linharta in Vodnika v prvi vrsti imenovati Kopitarja. Z bistrim umom, s krepko voljo in z mladostnim navdušenjem je pričel Kopitar    raziskavati   jezik   in   zgodovino
zapustil vladi za dr-brotvorne svrhe 200.000 starih genujin. Sami trgovci na Pri jok i (del mesta) so imeli glavnico nekaj niilij.tnov dukatov. Taki) je evela takrat v Dubrovniku prokomorska trgovin'..
Dubrovnik je bil svobodna republika, kije skušala tekmovali z De-netkami v vsakoršnem pogledu. .Mesto so obzidali in polagoma zgradili celo vrsto krasnih, zares umetniški izdelanih poslopij, zlasti cerkva, katerim se čudimo še dandanašnji.
Naj omenim nekatere zgradbo, katere naj si   gotovo   ogleda   vsak tujec:
1.   Minčeta, obla trdnjava na severni strani mestnega ozidja, imenovana po stari obitelji Minčotio.ev (Menze), ki so prej ondi bivali. Sezidali sojo 1. 14(53., 1. ir>38. pa jo je utrdil stavbenik Anton Ferramolino iz P.ergatna, katerega je poslala beneška vlada v to svrho v Dubrovnik.
2.  V v a n č i š k a n s k a e. e r k o v, sezidana 1. 1317. Prvi Frančiškani so prišli v Dubrovnik 1. 123o.; L 1950. so si sezidali samostan in cerkev sv. ri'omnža ap. zunaj iiiesia na Pilanu.
3.    Razvalino n u n s k o g a s n m o-stana" in cerkve sv. Tomaža ap.; oboje je bil porušil potres 1. 1667.
4.   Cerkev sv. Klare. Samostan in cerkev sv. Klare so zgradili 1. 1290. Ko so d osli v Dubrovnik Frnncozjo,. so
slovenskega naroda, in devetindvajset-leten mladenič je izdal kritično slovnico slovensko, jiolno ženijalnih idej in novih nazorov. \ tej knjigi je Kopilar neustrašeno pokazal na pisatelje XVI. veka kol na glavni vir našega jeziku; v loj knjigi je položil temelj /.nunstvoiiomu raziskavanju naše domačo govorice; v tej knjigi jo pa Kopilar tudi mogočno povzdignil svoj glas: .Odprite slovenščini javne šole! In s pravo gorenjsko žilavostjo j.« tudi pozneje ponavljal svojo zahtevo, jo podpiral •/. neovržnimi razlogi ter ni miroval, dokler se ni ustanovila stolioa slovenskega jezika v Ljubljani I. 1816.
hi tudi ko jo bil Kopiiar zapustil svojo domovino, ko se je nu cesarskem Dunaju pojienjal od časti do čnsli, ko je slava njegovega učenega imena zaslovela po Kvropi, ko jo največje duhove tedanje dobe, ('odboja in'llum-bohlta, (i.'imma, \Volfa in Schlegla. štel med svoje prijalelje je osla) Kopilar zaveden sin svojega narodu; v duhovitih spisih je slavil nndnrjenosi svojih rojakov, razkrival lepolo svojega materinskega jezika ter v krasnih prijateljskih pismih litnnikarjn in Metelka, Zupana in Čopa navduševal zu književno delovanje.
In t isto ljubeznijo, kakor svojega slovenskega, se je oklenil Kopitar tudi bratovskega naroda srbskega. Srbski pisatelji so ob Kopitarjevih časih pisali učeno mešanico, posebno oziraje se na mrtvi eerkveni jezik. Kopitar pa je spoznal, da jeinrlva vsaka književnost, ki ne zajema svojih življenskih inočij iz n iroda samega, ki se ne naslanja na narodno govorico.
Dobra sreča je namerila Jerneja Kopitarja na mladega nadarjenega Vuka, in lega je znal Kopilar pridobili za svoje velike ideje. Z njegovo pomočjo je Vuk spistil srbsko slovnico, z njegovo pomočjo je na srbski jezik preložil sv. pismo, z njegovo pomočjo je dvignil ogromni zaklad zlatega srbskega narodnega pesništva. In dasi so se Vilku in Kopitarju trdovratno ustavljali posvelni in duliovski mogočni ki, naposled sta zmagala s svojimi zdravimi nazori, in danes hvaležno slavi ves srbski narod Vuka in Kopitarja kot ustanovitelja no-vosrbskega slovstva.
Ko jo mostni zastop eesarske pve,-stolioe Kopitarju najprej obljubil častni grob na osrednjem pt.kopališču dunajskem, potem pa mu iz političnih razlogov odrekel lo čast, so sporočili Srbi v Ljubljano: Mi prenesemo svojega Vuka v domovino; ako vi ne prenesete svojega Kopitarja v Ljubljano, ga vzamemo mi s seboj v Moli (»rad, zakaj Kopilar nam je ravno tako mil in drag, kakor Vuk.
Kar je storil Kopitar za narod slovenski, kar je storil za narod srbski, že to bi zadostovalo, da bi mu zagotovilo neumrjočo slavo.
Toda bistri um Kopitarjev, združen z neutešljivo žejo po večni resnici, z gorečo ljubeznijo do vsega slovanstva, se  je lotil   tudi večjih,  težjih nalog, V
nune izgnali in porabili obojo za vojašnico. - V samostanu jo dandanes arsenal topništva.
».Studenec na Puncj olatu. Punejele (puleelle) je bil samostan nasproti studencu, kjer so s" vzgajale deklice; danes je tu arsenal topništva, kakor sem omenil zgoraj. L. 1438. je napeljal napuljski arhitekt Onofrije di La Cavu vodo osem milj daleč iz izvirka v Sumetu in okoli brda Srgja. Delo je stalo 12.000 zlatih dukatov (okoli 69.000 kron). Studenec sam je tako znamenito delo, da je še danes tu kot veani spomenik hiuravliškega genija graditolje-vega. Seveda   je že močno   pokvarjen.
6.    Bivša benediktinska cerkev sv. Marije, ki je jodno najstarših zgradb. Francoz jo so jo spremenili v vojašnico, kar je tudi dandanes.
7.   Orlandov stolp, kateri je bil porušen vsled strašnega viharja 1. 1825., a zopet postavljen 1. 1878. Ime jo dobil po sinovcu Karla Velikega.
8.   Cerkev sv; Vlaha, zgrajena prvotno v 1. 1348-52. Notranje arhiktolc-toniške okraske je dovršil Ivan od Si-jena v 14. stoletju. Stala je 40.000 dukatov. L. 1")47. jo jo poškodoval požar, a potres I. 1667. jo. jo« skoro porušil; ali popravili so jo zopet in služila je kot stolna cerkev. L. 1706. jo jo pa požar zopet uničil. Ostal jo le srebrni kip sv. Vlaha, ki drži v levi roki ploščo
svoji cpohalni knjigi aiagolila Clo-KinniiH:* in v svoji duhoviti razpravi iVologomonn hislorioa- je Kopitar bistro pojasnil slavno zgodovino pnueiiHkih Slovencev IX. veka, delovanje slovanskih hlagoveslnikov in Kohiogrnfckili misijonarjev, llnvnotako duhovito pn jo vazbislril najsiiirolšo spomenike karan-lanskih in pamumulh Slovencev in tako s temi enakimi svojimi Hpisi postavil temeljni kamen slari slovenščini, ter /, Dobrovskim vred ustanovil novo znanost slavistiko, za katero je pridobil in odgojil enako nadarjenega učenca, rojak« Miklošiča!
Da se dandanes po vseh avstrijskih in slovanskih vseučiliščih skrbno goji slovansko jezikoslovja in slovanska zgodovina, da sladki, polni glasovi ca-stilljive stare slovenščine odmevajo ludi raz' učenih stolic tujih dnH ter done po vseučiliščih dvoranah ravnotako v llerolinu, kakor v Parizu, da so s ko-renilejšim znanjem slovanskih jezikov zbližujejo tudi slovanska srcu: to Jo v prvi vv>4i Kopitarjeva zasluga I
Devetdeset let bo minilo, kar m jo prvič oglasil Kopitar, in Irllnpohlosot le«, je preleklo, kar je umolknila mogočim njegova beseda, In od tega časa —-kakšna velikanska, vesela premamim ne samo po naši domovini, ampak no vsem slovanskem svetit! .PatriotIsclio 1'hantasien eliten Slaven«, ki jih jo sanjal za napredek vsega Slovanstva navdušeni Kopitar 1. 1HKI., ko v lom času, in največ vsled Kopitarjevih ve^ Jikauskih del, postala dejanska rusutca,
Vsemogočni llog, ki jo tako čudovito blagoslovil delovanje Kopitarjevo na srečo in slavo našega naroda In vsega Slovanstva, daj umrjočiin njegovim ostankom sladak mir in pokoj v domači zenilji, dušenim dolom njegovim pa bodi novonljiva slava!
DOPISI.
Iz Poilbrdn, 18. oktobra. --- Kakor znano, smo bili po odhodu č. g. J. Rciiicca v StržišCo I. 1891. brez duh. pomočnika, in je moral naš obecljubljoni in spoštovani župnik veleč. g. Carli vso obširno župnijo sam upravljali, kar jo bilo za njegovo gibko osobo vsekakor prehudo hromo. To so nioiulu spoznali slednjič ludi na višjem mostu, ia lako smo dobili kaplana v osebi čast. g. Al. Ko« vaeiču iz Komna. Novi g. kaplan si jo v teh kratkih tednih, katere biva tukaj, vendar žo pridobil srca vseh župljanov, in upamo, da so lutli njemu karalo omili tnS lepi kraj in naše dobro ljudstvo.
1'n prizadevanja luknjšnjega vrlega c, kr. poUarjn in podžupana g. Torkarja jo ustanovilo vclesl. c. kr. pošLno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu vozno - pošlno zvezo med Poilbrdoiu in Grahovem in začno vožnja dne 1. novembra t. 1. Ta zveza jo bila potrebna in bo v veliko korist  ne samo poln-
— z vrezano sliko tedanjega Dubrovnika. Ta slika so jo ohranila do današnjega dne, da jo moremo primorjati s sedanjim mestom.
8.   Stolna cerkev, sezidana prvotno že v XIII. stoletju za 80.000 dukatov ; gradili so jo 44 let. Cerkev jo bila v rimskem slogu, v tri Indijo, naslonjeno na krasno mramoriiate stebre z okraski, katerim so moramo čuditi še dandanes-. Cerkev je bila silno bogata ; tu se je lesketalo zlato in srebro, a okna so bila vsa umetniški slikana. — Ali potres 1. 1(567. jo je porušil do tal. Na istem mestu so potem zgradili novo cerkev, katero so posvetili i. 1713.
9.  Kneze v dvor, najimonitniša zgradba dubrovniška, prej sedež kneza republike, danes c. kr. okrajnega glavarstva. Zgradil ga jo 1.1438. prej imenovani Napolitanec Onofrijo. L. 1402. ga ie nekoliko poškodoval požar, a popravili so ga zopet po načrtu Dalina-tinca Jurija Orsinija, ki jo zgradil tudi veličastno cerkev v Siboniku. Cela zgradba jo jako umetna, da se jej divijo evropski starmoslovcl.                           .    .,
10.    Dominikanska cerkev. Prvi Dominikanci so prišli v D. 1. 1225. in so so naselili pri sv. Jakobu naPe-linah; Ko so je pomnožilo njih število, so jim podarili pobožni Vicici in Pni: motici cerkvi sv. Lukcža in Vnebovzetja Marijinega, a iz tolvobeh so začeli  zi-
„j____________________________________i
I                    „Soea"                   I
j  izhaja vsak pelek o poldne in velja s prilogo „GltpiJarski liti' I I vred po poŠti prejemani ali v Gorici na don» pošiljana: j i                          vse leto    ;   .   .   .   .   gld. 4-40,
I                          pol leta.....,   2-20,
I                          četrt leta       ....      ,    HO.
i         Za  tuje   dežele toliko  več,  kolikor je večja poštnina.
I         Delavcem   ir»   drugim   manj  premožnim   novim   naročnikom
j  naročnino   znižamo,   ako se oglase pri upravnisivu.
i         „PrfBirec"  izhaja   vsakih It  dnij  vsak   drugi torek  in velja
j   za eelo leto 80 kr.
I         »Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak mesec v ol>-
I  wju tO stnmij. Kadar je v petek praznik, izideta lista že v Četrtek.
jočemu občinstvu, ampak tukajšnjemu Ijud- j stvu sploh.                                                          J
Ustanovili  smo  v zadnjem času tudi l bralno društvo pod imenom »Gorsko Vila", j Ustanovni občni zbor se je vršil  dne 10. t. m. in so bili voljeni  v odbor gg. Torkar j Ivan, predsednik, Kovačič Al. podpredsednik, Jelenčič Rudolf, tajnik,  Torkar Matevž, odbornik. V razsodništvo so bili voljeni veleč, g. župnik Carli Anton ter gg. Stravs Andrej in Kajzer Peter ml.
Tukajšnje ljudstvo je jako vneto za društvo in se nadejamo, da se bo lepo razvijalo in razcvitalo ter navduševalo za uzore, I kateri privedejo človeka bliže. Onemu, kateri vlada usodo posameznih ljudij kakor celih j
____narodov, ter upamo, daje bode društvo tudi
res skazalo vredno imena .Gorske Vile". — n, —
Kaninje. — Dne 17, t. m. je zborovalo tukajšnje .Vinarsko in sadjarsko društvo" v šolski sobi.
Da se društveniki zanimajo za stvar, so pokazali a leni, da so se udeležili vsi razun enega.
Društveni predsednik g. J. Vodopivcc jo pričel zborovanje s primernim nagovorom ter izrazil svojo veselje nad tolikim zanimanjem druslvenikov za stvar.
Na to na kratko vspotibuja pričujoče, da bi se prijeli pravočasno vinarstva na podlagi ameriških divjakov. Opozarja, naj ne verujejo preveč klepetanju krivih prorokov, koji iz nevednosti, nevošljivosli ali iz prirojene jim trmo nasprotujejo vsemu, česar se niso naučili od prodedov,
Povdarjalo se je, kako bogato rode cep-* Ijene trte na ameriške podlage, kuko močno poganjajo, in da cepljenje ne dela posebnih sitnoslij, kakor se je sodile sprvega.
Navzoči so se navdušili za to ter hočejo po mogočnosti nasadili ameriške divjake,
Z enako gorečnostjo hočejo pomnožili sadno drevje ter razširiti društveno dreves- i nico in trlnico.
Mod raznimi sklepi bi bil najvaznoji ta, da se je določilo, da pristopi društvo kot ud c. kr. kmetijskemu društvu v Gorici. Kuako sta so izrazila g. župana, da prihodnje pristopiti tudi županstvi. (Tako je prav! Ur.)
Tako jo prav 1 Društvo naj dela z vsemi močmi v svoj in občni blagor. Kdor hoče kaj doseči, naj si sam pomaga! — Rog!
Iz Touinja, 11. oktobra. — Naz«d-njašlvo naprednjekov. Gospod urednik! Nekako čudno se slagati ti (1 v«' besedi, a pri nas kaže, kakor da bi bili že udomačeni. Stranka, ki si je pri zadnjih volitvah nadela ime »napredna", nazaduje sedaj v pravem pomenu besede, in v zadnjem času se je pokazala z vso svojo etiketo. Povod k temu ji je med drugim tudi naše pevsko in bralno društvo, o katerega blagem namenu ni mi potreba posebej povdarjali. Pred par meseci je štelo imenovano društvo še čez GO pevcev, a dandanes jih ima komaj 24. Ostali, izključno skoro sami Tomajci, so odstopili vsled prigovarjanja par naprednjaških neza-dovoljnežev, kojim je imenovano društvo trn v peti. Ti bi hoteli na vsak način, da bi isto po enoletnem delovanju zopet zaspalo, ker jezi jih napredek in razvoj našega društva. Ni jim dovolj, da za hrbtom rijejo, ampak tudi javno zabavljajo in nasprotujejo ti lažinaprednjaki. Ne sramujejo se celo javno obrekovati naših pravili voditeljev. Ti so jim le pijavke in oderuhi, med tem ko hočejo biti sami pravi dobrotniki našega kmeta.
Gospod urednik! Take ljudi, vidite, ima naša napredna stranka v svoji sredini. Naš preč. gosp. dekan, kojega dobro srce ve ceniti le oni, ki se je v pomoči do njega obrnil, in takih ni prav malo; nadalje naš preč. g. kanonik, ki predseduje že več let vi-
dati z darovi svojo cerkev, dovršeno 1. 1306. Sprva je imela 21 oltarjev, potem 18 in zdaj jih je ostalo le še 13. Cerkev je sicer zgubila svojo prvotno lice, ali v notranjosti je ohranila znamenite starine. Zgodovinsko in umetno je grobovje v cerkvi, kjer so pokopani Crijeviei, Pucicl, Sjerkoviei, nadškofjo, tuji poslanci, bosenski plemiči itd.
Sakristija obsega prvotno cerkev Marijino in je zidana v gotiškem slogu; tu je ohranjena skoro vsa starina z gro-bovjem vred. Znamenit je Urošev križ s srbskim napisom.
Poleg cerkve so zgradili potem tudi samostan 1. 1348., ki ostaja kot lep spomenik grško-italijanskega sloga.
11.  Cerkev sv. Spasa. Dne 18. maja 1. 1520. je porušil strašen potres mnogo hiš. V velikem strahu vsled vedno ponavljajočih se potresov se je mesto zaobljubilo Spasitelju in sklenilo, sezidati cerkev svojemu varuhu ali pa-tronu. V 16 letih je bila dovršena.
12.  Jezuvitska cerkev je prvi umetniški spomenik, ki se je dvignit na ruševinah po velikem potresu 1. 1667. Graditi so jo počeli 1. 1639. in dovršili I. 1725.
V obče pa je Dubrovnik že po zunanjem licu tujemu očesu nenavadno zanimiv. Ako hodiš po ulicah, zdi se ti, kakor da si z dušo iu telesom pahnjen nazaj v 16. ali 17. stoletje; pred očmi
norejskemu društvu in je radi svojih zaslug I imenovan častnim občanom; pa tudi čast. g. kaplan, ki se je največ trudil za nstano- | vilev posojilnice, da ne govorim še posebej o naših gg. učiteljih — to naj so torej p i -javke in oderuhi našega kmeta?! Si-H zamorele misliti večje podlosti ?!
Ostalim pevcem pa svetujem, naj ostanejo zvesti svojim načelom, naj se ne puste i pregovoriti od onih par oseb, Vsfrajajo naj na zapričetem polju v proslavo milega nam naroda, a v zasmeh in sramoto odpadnikom in nasprotnikom našega društva, za j katere bi bilo bolje, da gredo ožr.ar.;-vat k Culukafrom svoj naprednjaški evangelij, nego da delajo razpor in sovraštvo med našimi soobčani.
Dne 10. t. m. je imelo naše društvo svoj letni občni zbor. Udeležba ni bila ravno mnogobrojna radi plesa v S. Po mojem mnenju bi bilo lahko županstvo ples prepovedalo, ali če že to nt-, pa na kako drugo nedeljo preložilo. Sploh pri sedanjih razmerah in pri tako slabili letinah bi bilo pač želeti, da .se javni plesi niti ne dovoljujejo, ali naše slavno napredno županstvo noče tega upoštevati in tudi sedaj ostanem najbrž glas upijotega v puščavi, ker lakti važna točka ne sme izostali iz naprednega programa. Za danes — pika.                   S—v.
Iz Tolmina, 20\ oktobra 1987. — Te dneve je c. kr. kmet. društvo v Gorici iz državne subvencije nakupilo in razdelilo mej posestnike to], polit, okraju 23 bikov in 9 že brejih junic belanskega plemena. Živina je res lepa in bilo bi dobro tudi čistokrvne junic c vpeljati, da se tako pride čim prej do čistokrvne živine belanskega plemena, ki je najprimernejši za naš okraj. Posestniki so z živino zadovoljni in žal je mnogim, da niso naročili več junic pod tako ugodnimi pogoji. Količniki in okraj morajo bili res hvaležni krnel, društvu v Gorici.
|           Pri  tej  priložnosti pa tudi  opozarjam
dotičnim posestnikom, da držite in redile prejele bike iu juriicc po predpisih umno živinoreje. Da jih imate vsaj v prostornem, zračnem in snažnem hlevu, vedno v suhenj in snežene; da jim pokladale zdravo in dobro
! krmo, da z biki primerno vozite, da se že v 2. osebilo pa v 3. lotu, kakor božite. uc odebetu ali olene in tako neporabni postanejo, nego ostanejo čili in žiri ter sposobni, k čemur pripomore primerno delo iu gibanje v čistem zdravem zraku.
Domače in razne novice.
»Soča" dvakrat na teden. — V Gorici čutimo že davno potrebo, da bi izhajala .Soča" dvakrat na teden; z enkratnim izhajanjem ne moremo več ustrezali sedanjim potrebam, kajti napredovali smo v vsakoršnem pogledu. Dandanes se vse hitreje vrši, dogodek se podi za dogodkom, in cesto se n. pr. kar čez noč prebudimo v vse dru-gačnišem politiškem položaju nego smo se vlegli spat. A .Soča" mora obvestiti svoje čilalelje o vsem še-Ie vsak petek. Skratka: potrebe časa zahtevajo, da bi izhajala .Soča" vsaj dvakrat, če ne t r i k r a t na teden. (Goriški Lahi imajo dva lista, ki izhajala 3 krat, in eden 2 kral na teden!!)
Umejc se, da bo tudi cena višja, in sicer za zd;ij le 6 gld. na leto, v nadi, da bo odpravljen časnikarski kolek. Ko so to zgodi in ako ostane vsaj dosedanje število naročnikov (v plačevanju bi sicer želeli več točnosti!), tedaj morda ceno še znižamo.
Radi bi vedeli, kakešno je v tem pogledu mnenje naših gg. naročnikov na deželi. Ali čutijo tudi oni potrebo, da bi izhajala .Soča" po novem lelu vsaj dvakrat na teden? Ali so voljni redno plačevati sprva 6 gld. naročnine? Prosimo odgovora vsaj od strani našega razumnišlva.
Umeje se, da moremo podvojiti izdajanje »Soče* edino radi ugodnega položaja, ker imamo svojo tiskarno. Brez te bi bili   najbrže   .Sočo"   že   uničili   dogodki in
imaš staroslavno sliko nekdanjega mesta, le popravo so tu pa tam novo-mestne krparije! In iz živih sanj o starodavnem Dubrovniku te vzbujajo le otroci 19. veka, ki se živahno krečejo po ulicah. Vidi se pa na prvi mah, da stari Dabrovčani so imeli določene načrte, kako" treba zidati hiše, kako postavljati vrata in okna; toda preveč enolični so bili pri navadnih gradnjah.
Zunaj mestnega ozidja pa je nastalo moderno mesto z novodobnimi zgradbami; ob cesti proti Gružu jo bil letos odprt nov hotel «Stophanie», urejen z največjo velikomestno razkoš-nostjo.
Sred Poljane*) pa obvisi tujčevo oko na krasnem spomeniku, kateri je postavil hvaležni narod slavnemu Ivanu Gunduliču, velikemu pesniku in dramatiku 17. veka. Umrl je za mrzlico 10. oktobra 1638. v 42. letu starosti. Njegovo najslavniše delo je obsežni epos «0srnam. Napisal je 13 dram, ki so se večinoma pozgubile, in preložil štiri večja dela iz italijanščine.
Spomenik je izdelal slavni hrvaški umetnik g. Ivan Rendič v Tr3tu. Slavnostno odkritje je bilo 26. junija 1893., o katerem je *Soča» obširneje poročala.
*) Poljnnc so najlepši trg v Dubrovniku, kakor tj. pr. v (Sonci — Travnik; oboje ime torej l istega povoda! UreJn.
razmere v Gorici od letošnjega marca naprej, j Tak6  pa smelo   gledamo  *  prihodnost,  ki mora biti naša tudi v Gorici!                           I
Zaplemba. — Izdaja za Gorico je bila zaplenjena radi dveh vestic: .Učitelj Golja pred   najvišjim   sodiščem   (zadnji I odstavek) tor .Zopet nekaj".
Kdo bo nadškof r Gorici ? — Ljubljanski .Slov. List"  je  prbbčii  te-ie  zares | seazacijonalne vrstice:  .C. gosp. dr. Fran j Se dej je baje ouJonil kandidaturo za nad- J Škofijsko  stoiico v Gorici, in  govori se,  da bode poslal goriški nadškof dr. Mahni č.* j
Nam se zdi, da je prenagljena prva in druga sodba. Veleučeni g. dr. Sede j najbrže ni imel še prilike, da bi mogel ponudbo odkloniti, — a da bi postal nadškof v Gorici mož, ki je uzročil tu in velikanske razprtije in razdraženost v celi deželi, tega ne verujemo. To je naravnost nemogočo-! Kdor ne želi viharjev v deželi, naj ne podpira take kandidature!
Učitelj G<>U* pred c. kr. naj tišjim sodiščem nil Dunaju. -- Te «'» smo prejeli novico, da se bode vršila  razprava pred zgoraj navedenim sodiščem dne 13. novembra t. I. o pritožbi ničnosti, katero je /glasil g. učitelj   Golja,  oziroma   njegov zagovornik | dr. Stanič. Ta je prva  razprava   na Dunaj.] i o letošnjih volilnih izgredih z Goriškega; tu-j kaj so   že   vse   končale.   Kako   ta   razprava j i konča,  nam   pokaže   bližnja   prihodnost. — | I            .La dlrcttissliiiu"   —   Imajo jo,  lo
toli ziiželjeno železniško zvezo (Vrvinjana z Benetkami. Svečano so jo otvorili v nedeljo. Dr. Pajer je šel doli v Červinjan že v soboto, kjer .si appreslava a tare slupon-|d a m o n t e gli onori di časa agli ospiti*. (Glej poročilo v .G.") V soboto je šla iz Gorice' mestna godba in pa ,un' iufiuita di j signori e signore" (Ni bilo sile ne!) — Navzoča je bila skoro sama laška konsurte-rija z deželnim glavarjem vred; drugi so se tem slavnostna izognili... Gulti sloviti dr. Ga m biu i iz Islre je prišel k olvorjcrjenju te železnice ! Zakaj neki ? . .. V Nogam so delili take listke:
Le popolazioni D i G e r v i g n a n o -~ S. G i o r g i o figlie della slessa madre sorrise del iiiedesimo cielo italiaun su lerra friulana possano cogli inlenli conmiereiali ognor piu slringersi qu;ili sorelle. Mehi   Liebcben,   vv.is   \vWlst   dii   nocb I melir? In kako previdno je povedano  vse! I            Ko je došei  jutranji  brzovluk v Tržič,
je bilo poslopje vse v zastavah; mimogrede bodi povedano, da avstrijsko ni bilo nobene, kar sicer nas nič ne briga! Ali je bila na celi Črti kaka avstrijska zastava, L-ga ne vemo.
V Gervinjanu so sprejele slavnostni vlak belo oblečene deklice z rdečimi in zelenimi trakovi odičene. O, kako so se topila vroča patrijoliška srca pri pogledu na te ,.figlic della slessa madre italiana"!
Pri banketu v Gervinjanu je spregovoril predsednik dr. Pajer prvo napitnico italijanskemu kralju. Govor je bil neprimerno dolg, poln bobuečiii fraz, katerim so sledili cesto .applausi cntusiaslici", kakor poročajo, lahonski listi; dr. Pajer je govoril v njihovo popolno zadovoljstvo. In ko je končal z vsklikom .Evviva Sna Ma-esta Umberlo I., Re d' Italia! Evviva, evviva !" — tedaj je našla! lolik vihar, katerega lahonski listi uiti popisati niso mogli. Niti n;iš povladni .Corriere" ni mogel najti besed, da bi popisal prizore, ki so sledili tej na-i pitnici. Kadi verujemo !
Govor dr. Pajerja so prinesli vsi listi doslovno; in pripisujejo mu veliko važnost, velik pomen. Tudi naš polvladni .(".* ne dela v tem [»ogledu izjeme.
In da se držimo ločno poročila v pol-vladueui „G.a, povemo, da zastopnik hene-I čanske železnice R c n c d cl t i je spregovoril napiluico našemu presv. cesarju, — »a p -I p 1 a u d i t o |» ti r e", dostavlja modri „G." Kaj je govoril ta gospod, ne vemo, ker na-pitnici na našega presv. cesarja so posvečene tudi v tem polvladuein listu le — tri vrstice! No, vemo vsaj lo, da ta napit-nica je bila vsaj .applaudila pure"! Kolika milost!
Dostavljamo le še, da so izostale vse višje uradne osebe. To je sicer malce nemilo dregnilo nekatere gospo le, no  zalo pa
V    obče dela Dubrovnik utis nenavadnega mesta; vse te spominja tu na slavno preteklost, tu vidiš pred seboj ob vsakem koraku umetniško delo starodavnih rok, a" novi ljudje1 žive" in hodijo tod, nove so šege in navade, da se človeku čudno vidi, kako je mogoče toliko soglasje žive sedanjosti z nemimi svedoki klasiške preteklosti. In vendar še žive tu ponosni sinovi stare Dubrov-nikove slave, ki so ohranili v marsičem sledove svojih svobodoljubnih očetov. Tudi jezik jih loči od drugih Dalmatin-ncev, in v krvi in v mesu jim je zajezena stara dubrovniška govorica — neka nenavadna mešanica našega in italijanskega jezika, nad čemur so nitrdo ne spodtika.
V   narodnostnem pogledu jO lice dovolj slovansko in bo to v^dno bolj, zlasti tedaj, ako r". -živimo na slovenskem jugu srečen čl ž, ko o sporazumejo bratje istega v>: >> . — Hrvatje in Srbi. V mestnem zastoj u je 12 Hrvatov, 12 Srbov in 12 avtonomašev. Ako Hrvatje in Srbi složno nastopijo, izginejo avtonomaši iz mestnega zastopa. Kolika sreča, da bi se to čim prej zgodilo l
Omenil sem že v prejšnjem podlistku, da dva slovenska rojaka sta nama (Švedu in meni) bila kaj ljubezniva cicerona. Hvala jima na tej uslugi!
Drugo jutro ob 6. uri naju je odpeljal voznik št, 32, v Gruž. Zahteval
je bila   slavnost   toliko   bolj   čisto  — Hali- I jansica. Nesreča se ni pripetila nikaka.
No, zdaj jo imajo, direltissimo. Radovedni smo, koliko bo koristila Gorici, ko se tako grozno ogrevajo za njo tudi mnogi Goričaiti.
"Si* otroke se spravljajo. — Ako napravi slovenski otrok kako otročarijo, takoj J pride vse v lahonske liste; ako ni takih slučajev, si jih pa izmislijo — in potem kriče: Glejte, tako se vzgajajo slovenski fi-natiki!
Odgovarjamo: Pometajte pred svojim pragom! V svojih vrstah imate toliko pote- | puhov, ki so že danes zreli za vislice, da j Gorica dobi kmalu poleg .luogo di cura* še neki drugi malo manj časten naslov. Naše otroke pa le pustite v miru, ti naj vas prav nifc ne skrbijo!
Precedili (kontrolni) shod v Gorici dne 17. oktobra l. I. se je vršil v tuk, c. kr. vojaškem presta Kovalnem skladišču za one od->lii&-ne vojake, ki spadajo pod goriško mesto iti ti.->i<, kaleri so »talno lu nameščeni.
To iti itič novega, ali novo iu nečuvcuo je lo, da ikLub temu, d t nas ;e bilo polno slovenskih o Mužiiih vojakov, ki smo na vprašanje r. kr. iu.iporo.nika Gogiia (!) vzdignili roke, da ne znamo ni nemškega ni laškega jezika, se nam vendar ni razlagalo in nas podučilo tuli v slovenskem jeziku, dasi-ravno smo zahtevali. Ali gn-p. iiadporočnik IJoglia n-s ini-,ii, da v Gorici ni Slovencev? Za par Nemcev je govoril nemški, za več kot 50 Slovencev pa ni hotel govorili slovenski.                                                                  I
Protest »jemo pioti laki samooblastnosli gosp. c. kr. iiadpnuifnika Gogliu, četudi je goriški Italijan (!) in nam Slovencem neprijazen!                           Odslužen vojak.
D os t a vek uredništva. — Ne dvomimo o resničnonti gornje novice. Prosimo gg. državne poslance, da stote potrebne korake na Dunaju proti takim neUiu-nim od-nošajem.
Klilanov vrHT. — V „Kd:u;i-.ti" smo čitali dopis iz <>l,a, ki opisuje Krilatim- (Jus. Pagliaruz/ijev) večer v dvorani .Niitoiliicga doma". Tam čitaino:
,Na odru se je prikazal a ran že r večera, g. dr. Mnhnrič. s svojo mehko govorico, da pove, prisrčno pozdrav ivSi gosle, da je današnji večer prav za prav" literaren večer, kateremu bodo sledili še drugi.
Specijelno za nocoj so bile zbrane Krilanove poezije, kalerdi uailepie so dekla-mirale naše dr.ize.stne gospice.
Take deklamucijir .«o bile čenlo plen šaljivim listom, češ: lo so se dolgočasili poslušalci ob mehaničnem — zevanju !
No nameravam rezati priklonov iiaMm dcklamuvalkam, radi tega koustalujem z /.iir-nalističtio siihoparnostjo, da ni nihče zeval, da se ni nihče dolgočasil na Kiil.iuoveii: ve- j čem, pač p.i je bilo odobravanje toplo in splošno in so se ga udeleževali tudi stareji gospodje.
Nisem lepi Pariš, in če bi ravno bil, bil bi vendar v zadregi, če hi moral kateri dfklamovalki prisodili p dmo prvenstva.
Same ljubke prikazni, očarale so popolnoma svoji; posiliš ilntvo, kar ni čuda, s-aj so deklamovale dob.o: d.i ni bilo vse prejeduakonierno, skrbele so go-pice same, ker jim je dopuščala različnost v lempera- | merilih, da so glede živahnosti v govoru, j kretanju, mimiki ler gest in naglasa lahko i i rade v postov jemale rek: varatio deleetat. |
Še nekaj smo opazili.
Našim gospiciui teče slovenščina tako milo, tako čisto iz uslir, da si nakoplje res ueodpustljiv naroden smrtni greh vsakdo, kdor bi direktno ali uedirekttto zakrivil, da bi so iz teh ustic glasil drog jezik, nego slovenščina.
Pozor, galantni gospodje, varujte se narodnih grehov!                                                J
Po dekiamacijah sir je sukat mladi svet, a kar nas je slarejih, opazovali smo ples s ptičje perspektive. To se pravi, poseli smo k taroku in viticu, ter se po svoje veselili s poskočno mladino, ki ni nehala prej, nego so se oglasili celj-ki petelini.
Na svide.ije na drugem literarnem večeru !
Odprt arrob. — V ponedeljek popo-Iudne je umrl v Kastvu tamošuji župnik-dekau, vekč. gosp. Anton T u r a k. Pokojnik je bil predsednik plemenite .Bratovščine hrvatskih ljudi*. S tem je povedano že, da je bil pokojnik veren sin svojega naroda. In ta bedni narod istrsko-hrvatski gotovo ohrani hvaležen spomin možu, ob čeg.ir sve-
je gld. 3-o0, a dobil je- 1«» 8 gld.: vrhu tega sem se pozneje pritožil na mestni zastop radi tako" nesramnega izkoriščanja tujcev, ki se nočejo prepirati za vsak novec. Ali je mestni zastop kaj ukrenil, ne vem, ker odgovora msein dobil nika-koga. — Sicer pa sem imel pozneje še prilike, da se je treba pogoditi v Dalmaciji za vsako uslugo ze naprej, sicer bo§ osleparjen ukljub vsem določbam nad/.orujočih oblastni]. Zategadei bi ne bilo napačno, ako bi oblastva strogo nastopala, kedar pridejo pritožbe od strani tujcev, ki se le redko pritožujejo ; rajo plačajo in si mislijo: mene pa ne boste več videli tukaj! Za povzdigo prometa s tujci v Dalmaciji se je ustanovilo na Dunaju posebno društvo; to utegne dokaj koristiti, ali prvi pogoj mora vendar prevladati, t. j. ne izkoriščati tujcev, marveč pošteno naj se računi poštena postrežba. — Toliko le mimogrede!
Ob 7.20 smo odpluti s parnikom |«Gravosa» Cesarove družbe proti Metkovičem. Listek I. r. stane gld. 4-10. — Na parniku sva že našla 12-letno znanko od prejšnjega dne. Prenočila je v hotelu Petka v Gružu poleg luke. To bo tica, sem si mislil, ko bo Štela nekaj pomladij več!
(Dalje pride.)
žem grobu stojimo ravnokar Saj ima tako malo dobrotnikov ta bedni narod! Blažen bodi spomin Antona Turaka!
Železnica čez Ture in Bohinj. — Z Dunaja brzojavljajo, da so žo dovršena vsa pripravljavna dela in je pripravljen že tudi dotični zakonski načrt. — (Jas bi bil zares, da bi enkrat začeli z delom za drugo železniško zvezo z našim mestom.
Uboj. — V nedeljo zvečer sta šla po ulici Fotiuica 20-!etni Karo! S p a u g It e r, znan postopač, m 29-letui Jožef P a u I i n; prepirala sta se radi neke ženske. — Ločila sta se v jezi. Ali Puulin je šel domov po nož, vrnit se iu zaklal Spangherja, da je ta um. I v malo minutah. Paulin je šel potem sam v zapor k sv. Antonu. — Spaiighcr je isti malopridnež, ki je zlomil roko stavcu iz naše '   karne.
Cirkus Heury. — Najboljši dokaz za izboruost lega cirkusa so mnogobrojno obiskane pred:-tave. Tudi v tem tednu se je udeležilo predstav poliiošlevihio odlično občinstvo, katero su je izboruo zabavalo, Izmej toi'c pohvalno omenjamo res čudovito dre-suro velikanskega slona, katera sama že človeka sili, se udeležiti predstav. L-po je tudi videli dresirane pse, kateri ločno izvajajo priučene posebnosti. N.-prekosljivega krotilelj.i iu vcžb.dc!;a konj se je pokazal ravnatelj g. Ileurv v točki, v kateri je nastopil s petimi konji; kakor je tudi miss j FinI a Gortelli imela srečo užiti mnogo polivale e točki .Rimska ježa" n.i :i n e-osedlauih konjih. Z burnim plosk.i-I njem je pozivalo občinstvo k večkratnem na-I slopu Jlui.akovca Mr. Alfreda Loya!-a, ki je svoj«; točke bodisi na konju, kakor tudi pri tleh uijizboruejc predaval.
V   pur.edcljek je bilo n.i tlačeno polno občinstva, nič manj tudi v torek. Občinstvo je odlikovalo vse točke z burnim priznanjem.
Iu zopet o naših Italijanih. .Ivi.* piše: Oticijiizna .Reieh.ivvehr" ima sedaj jako teMiih zvez z il.il-jiiuskiuii poslanci. Zjutraj za kavo dobivamo slibcnii dan kako izjavo veh možnega italijanskega kluba. Jako častno je lo za Italijane. Svet govori o iijih iu lo je že nekaj. V zadnjo .Rciihsvvt lu" m» zopet poslali pismo, v katerem tolažili grofa I!a-deiiija. Dobre <\W<i} lo ! Jutri bodo x.opil to. lazili - Nemce. Res, blage duše lo. No, v letu pismu utegni; bili mnogo resnice. Pravijo, da nima,«) r.i/.lo^a, da bi preuienili .svoje razmerje grofa Badenija. To jej o.-lati hočejo dobri prijatelji! Verujemo ! Pravijo, da Ua-rimi ui strnil dosed.ij ničesar, kar bi moglo vzbujali nezaupanje med Italijani, To moremo potrditi l<!ili mi do zadnje pičice. In potem pri,exaju:   DoMer liode pu-dopall.e  vlade do
Italiji.....v   tako,   kakoišuo   je   bilo do s<i!.i|.
nimajo Italijani liikakega vzroka, da bi delali vladi zapreke.
V    tih besed.di je lapidanio načitaii i sedanji   položaj   nas   primorskih    Slovanov,
Rodimo pa odkritosrčni tudi mi: ako ima ostali dosedanje razmerje, poletu ne bi smatrali slovenskim poslancem onega, ki ne bi vsemi parlamentarnimi sredstvi reagoval proti takemu razmerju.
Zavarovalnica za .slučaj nezgod  lu
-------------Garlbaldf. — .Kdinnsti* se piš,.:
j Ravno sedaj se pripravljajo gospodje i/, j Trsta, Kranjske iu Dalmacije ua nove vo-| litve v načelstvo tega zavod t, iu ravno si-daj — ne morem si kaj, da ne bi obclo-I danil neke škandalozne stvari, o kateri sem se prepričal sam. Zavarovalnica si je nakopičila v kratkem lepega kapitala (česar ne morejo druga društva) ter dala zidati na ,Pončant* pri sv. Jakobu takozv.me delavske hišice. Do sedaj jih je dogoluvljenih S iu -21- jih sezidajo Se. Do tu ne bi bilo nič posebnega, toda boljši del pride šele Ker mi je bilo posla v onih hišic.di, šel sem .er potrkal pri g. ravnati l,u, kal« tega ne poznam osebno, (poznal um bmleiii v kratkem, ker mi je obljubl>n natančen popis njegovega delovanja). Ko sem vMopil, zagledal sem — iu to b.iš nasproti vrat -- (iarihal-dtjevo sliko!!! llosp. urednik! Poreče se. d.i to je deuuiicijacija, ler da moramo spoštovati prepričanje drugih. Dobro, toda Ut so naši delavski žul.i, (po ogromni večini) slo-vansku-avftlrijskih rok!! Zidajte hiše, nabirajte si kapital, a ne žal.le tias Se v domovinskih čustvih! Uospod, ki ima (laribaldija na častnem molu, je gotovo tudi Lah. To nas ne briga dalje. Briga nas pa lo, da bi na jiod.etjih, ki so se zgradila z našimi žulji, naslavljali vsaj ljudje, ki nas bodo | spoštovali, no pa izzivali! Slovani! Sedaj o volitvah je čas, da poveže svojo.
Pri e. kr. posliictu  uradu  v Mirim se otvori  1. januvarja  lt>'JS.   tudi   brzojavna j postaja.
|           Veselica žfiiske podružnice r IVva-
I (fini se bode vršila   z   že   objavljenim   pro-
! gramom dne i)!.okl«>bra pri v-akem vremenu.
Čisti doliodekjenaii.nij.ti .Šolsken-u domu*
v Gorici.
i            Vinarsko  in  sadjarsko dru>tru za
j Brda   bode   imelo  dne 31. t. m. ob   3. uri
j popoldne v Suiailncm   pri   Ivojskem   redni
občni zbor.  Dnrvn   red  dobe   gg. člani
j na dom.
j        Za brošurlco .Primorski odnosa j i j v  poslanski   zbornici   na   Dunaju* [ smo sprejeli do ukt^učno 21. t. ni.: i           Gruden Ivan iz Idrije 5 gld. — Stotnik
j Skočir iz  Kaneje položil na žrlveuik domo-I vine 5 frankov (gld. 2"3S). — Mankoe Jakob iz   Trsta in dr. J.  P.   i/.   P.   po 2  gtd.   — j Lampe in Kocijančič i/. Trsla gld. 1*20.
Po 1 gld.rRešič Franjo Trst, Rebek
I Just Kotor, Trinajst*č dr. Dinko Pazin, župnik
Slavec  Josip   Repentabor,  Trnovčev  St,   R.
Trst,   kap'an   Šašelj   "Milko  Vatovlje,   Sibec
Janez Trst, Čitalnica II. Bistrica, velep. Š.ara
Josip  Komen.  N.  N.^Koper, Gorjup Alojzij
j Prosek,   županstvo    Šeinpas,   Hribar   Ivan
Ljubljana,  Juvančič  Lovro   Doruberg, V. U.
j Rohrman   Ljubljana. Praprolnik Avg. Lokve,
Biček A. Trst, naduCBajc Ai.t in. I           Po 6 0 k r.:  Zuchiali Anton,  Valcncič
' Fran Stodoran M. (Sedlo), Furlan Anton. —
Kurat Knaiis Josip 55 kr. — Skolaris Anion 40 kr.
Po 5 0 kr.: Kralj Josip, kaplan Ko-vačič Alojzij Podbnlo, Manfredu l^nnc, Bole Josip Reka, Grunter Janko, Medved Anton, MikiaviC Ivan, Robok Andrej, Bitenc Ljubljana, Lcban Valentin, Švigelj Fran in N.ikrst Ivan, F. P. Š.narje, Sanein Ivan Z ider. Renčati na Dunaju, Leban Viucenc, Kocijan Andrej Žirje (2 krat), Rovan Josko, Rovan Andrej, Bafista Mihael Krk, Cchovin Fiorijan, Fiignnel Karol Ivan, Sotlar Jakob, Millonig Ivan, Tapel Franc, KovaCič Ignacij, Mikuž Anton, Stare Andrej, Živic p!. Ivanka, župnik KlopeiC France, nu. Rennnc x\nlon, Krist.inčic J;moz, Makarovič Ivan, Sivec Ivan, Vrabec Anton, Biekar Josip, Kiifumskv Marica, Illaea Fran, Bizjak Miha, Starec Jakob, F Kmetovalec" Ljubljana, Tavivr Fran, GuStin Fr. in Luvin Peter.
Po 3 0 kr.: Fmlidv Štefan Gorica, Štolfa Anton (:?l). (J rnu-k Mili.., l.<iy.ei Josip, Sinem Peter, (Jmliu.i Franc, Pivlc ŠUf.m, Prej;! Janez, (Jouina Stanko, Ltyte.i ju.-ip, '/vab Henrik. Mtrkon Andrej, Nubet^oj vit. Ivan, LiS.'c Fr.it.c, Sever Anton, M «'/.(• Peter, Vre Anton, Reufilj Joži-f, Piliavcc Gregor, Lah Viktorija, Preučiš Fran, Itralno liruStvo vel. Žiblje, Mervio Jož« r, Lk-I.ivsko bralno »iniStvo l;o-luj».i, Dolenc Anton. Cebron Jos. Po. i5 kr,: Po podgorskem obliod-nikti: Trpin Iirn.ir, Atleuis i:rof. Matilda, Nemec M-irija, CJr.uiner Miha, H rezbar Miha, Bandel Alo.zij, Pinter Josip (30 kr.); — Požar Miroslav. Sivec Anton, Pipan Janez. Mervič Anton, Krajn-k Aiulroj, ValenciC Anton, 1 i.sie Karol. Reber J.ilieZ. Kari;. Janez, Rob« o Franc Sko!; 1,'iiiiei!, SkVrl **Mir./ij,* * \Y.ii* 1 Franc. iSujak S:.-f.u», o.l.Mek lin. straže puli. Sumi J:tiko. r.rv.tU- Ivan, akad. ibuMvo ,Trii!l.iv», Žiihor Miha, ii.ikuri.r- V.iliuliii. liie^rii'' Frane, P.nsif Jotn-z, M;k!avič Alojzij, Lialno <lruMvi> Meiir'i4,
Se :}-2()U položnic je mej n a-rocuiki „Snče", „Pri ruo rea" in „K I i-ii o s t i*. Kdor ne more vcf, naj poftljo vsaj i!es«-li« o!
Radodarni   ilonoiM.             rpr.ivnišho
;e f-pivjelo:   Zi    ,S ločine'   zavrni«-:   Seli* AmUej  i/. liijKirj.i ^> k:-.          Ju-ip PlemeSj i/.
<JTkner',t   .V)   kr.   - -   ,K.   k. u..bni!   pii   jr. K.ijbiiu lu   v   Mirim   -jM.   Mi«)'.             V««=«-!.i
rinrtliii v KuimIii ej.l. i 10.
Y.i .Šolski Rom": Naduf-iteij Anton Li-baii iz Komna ."> 'r-!d. z ^slom; ,/rno /.mu puhava, kate.cn h kamnu pal.iOa". - -V ko-Hh. pn vt. M F..-.ii...:ii v Miriu-m nabrala bieika Ši\ir<lula vid. 1 •:!."». — V 1'rvu-eiui pri Paliorju ii.ibr.il Fran Riskšn ^l.l. ;N1. •-• Alo;/i| lici tur u Nabrekne Ml kr. ¦ Vikar Pevk Rla/ij i/, /.ipi.tnk.i {.'M. 1. •-Vi<V|i revi/or \„\t.-w n.t l>uii..i>ti. Pri domini -vvlbi nabr.i! Al. Križnii- v Kanalu iS. okt. »II. 7 75. Ivan • »¦•im-lj i/. Koiinin.i nabral v veselem iluRvii e. kr. in slta/ni-kov ler vo.lje slaka -Id. Ii .V). - fT
Potres. — Iz Zagreba poročajo, da je bil ondi dne 18. t. ni. zjutraj močan potres, ki je trajal tri sekunde. Potres je bil valovil. Smer od severovzhoda proti jugozapadu. V raznih hišah so popadale podobe z zidov itd. Skoda ni velika.
»Narodni Listy" branijo CWmm udeležili se dobrodelne razstave na Duuaji. Žo ime »avstrijska razstava", pravijo »Narodni Lisly* priča, da hočejo Dunr.jeauje nakopičiti v svojem mestu vse, kar dobe dobrega v posameznih deželah, ter da hočejo potem s tem tujim perjem sebe okrasili. Češke učenjake in umetnike izpremene kar nakrat v »avstrijske* ter se potem hvalijo ž njimi; kakor da bi bili njih last. — »Narodni Lisly" imajo vsekakor prav: Dunajeanje naj si ne prilaščajo slovanskih talentov in stvarij!
Z Žage pri Bolcu smo prejeli dva dopisa, a prepozno za to številko. Govorite pa o domači ljudski šoli, kalem so letos kar čez noč. odpravili in to brez formalnega sklepa c. kr. okraj. šol. sveta, par mogotcev hote vladali vse. No, ne pojde tako!
Shod v Vipavi. V nedeljo se je zbralo v Vipavi nad štirideset zaupnikov narodne stranke. Sklenilo se je več važnih ukrepov, k; se o pravem času razglase. Narodne strank" eksekulivui odbor zastopal je g. dr. Ivan Ta v čaj—.Jahtni je bil jaku zanimiv; \lada!o je navdušenje in soglasje. Prihodnjo nedeljo se bode vršil enak shod v ŽTeb.                                             »SI. N."
.Iiičih
Kislo, brega
¦ajuiku, ". prof. I.erbuču' 1'huvin ton   I.<b
-P«
: ,„,.:.,! na-.i ifM. J t niiia.   bla-
ga u.it
1»'
-kih
IViiorskl   «n»jstrl v tdoriel l.i-I.« n                                .        .               -
razum!,.
se radi podr.iži-lij, navada, darovat: i, s v t- L n i k o v in t. p i me oziroma I bodo   peko\:4i go
!.....,: V*.!.-.! ,p„. ¦i»o.laijfcv v <;otir-i i nioiif opusti dosed.iii;.! i.;eni;tleem za dan V soli V e i i k i n o č i običajne lebčk... Njii..>s!o tega podarji tLiio\a'i primerne i\oi!ii .Mitntu tU-, fiiiiriiilii abb.-iiidimali' ! (To bi moralo veljali Iv za take peke, kateri Minpal;zit "jo .s tem zavodom ; Slovenci na] ne pozabijo — slovenskih z;i-\oduvI        fr)
Volitve v Vrtojbi za t-mnu« e župin-.-lvu so koiiMie. P.. Ifidi n. navadni botbi^i i/n.!.eiii v lil. razredu di.li-n-i Vi!«h.Mni; v II. Kiikii\f.<iti in v I. >.» v !..;,:, ha im\ -o-
lvjije   it,   dn!. II..- Vit...be.
Izpred MUliM-a. i I- ! tsii J.ru.j L-b.m iz Pnaeine jf --t.tj v torek pr< d M;dn.ki v TMii kar hkr.du radi i MtkUii : raui t..tvine. U   zaKMKi   proi.
Lesar v Idriji. V Idriji se je pojav'l jako opasno Ieg..r. JI oseb iz krogov iud-niikih delavcev je že obolelo in bati se je, da se bolezen še razširi. Ker so bivališča onih oseb, katere so /.bolele /a legarjem, v bližini izvirka Golice, nastala je bojazen, da bi to škodljivo uplivaUi na splošno zdravje. Kadi lega se je dotičui izvirek zaprl in se je pričela hakterjologičua preiskava tega izvirka.
S Tolminskega, je priobči! »Slov. Lis1' ta-le dopis: »Tedni,,e zapiisbl Tolmin g. Milov-č č,e. kr. svetnik, in se preselil v Gorico, No bvaležiio bi bilo pozabili moža in ne priznali uj< gnvih zaslug. V kakšnem položaju je b 11 e. kr. okr.ijuo sodišče v Tolminu pred njim, ;e v-iMii še > spominu. Kar se lice slovenskega ur.idovanja. je bij g. Milov« ič ji-den prvih, ki se ni ustrašil. Se kot najnižji uradnik v Litri se je drznil hrvatski in slovenski uradovati bnz ozira na vibaiije nosov v go-ieiijih na.lilropjili. Dasi mu je bil bolj hrvatski jezik prirojen, vendar se je t lin lil kol c. kr. Mnlnik v Cerknem, da se je takoj privadil slovi-iiščiiii. Kot sodnik v Tolminu in potem kol sveluik, je bil mož ll.i svojem mesto. G.Milovčič ji« bil mož disciplin«' in strogega reda.   On je bil v
svoj..... po-lu brezobziren   na   zgoraj   in   na
zilolej. Priviligovanja in prikupuvaiija ni po znal; kar j«; imel v siru to mu je bilo v u-ltli. Zalo pa se je zdel iiiarsikomu pivoso-reii in preodiireu. Toda to strogo in natančno poslu, nuje je bilo v veliko korist celemu sod-čemu okraju. Po m i si i t i j e treba, da j i« b i 1 v e d u o p r v i v n >• a d u, za njim m> Mi še le drugi. Ako pomislimo, kako se diiigml j:«>.|i, se pač srrčs.cga leiiko šteje tikrai. kamor pride tak uradnik. Mi ohranimo g. Mdovčiča v najboljšem spominu in čestitamo Gorici, da ga je dobila v svojo srcih)". 1/ tu/iu' Istro. — Kakošeii provizorii \lada v oblini Porujan pri Ko]>ru, kateio boiejo po v.scj sili vrniti Lahom, da bi bil v nevarno ti celo mandat dr. I.aginje, o leni ,e našnii čilaleljem znano. Glavaislvo je razpustijo obč. zahtop, imenovalo voditeljem občino dva zagrizena Lahumi. ki sta že >\ojčas tako paieval.i v občini, da je morala \Sad.i r.uli njiju r.izjivistiti obč. zaslop. Z iaj zopet pa-ujeti omli. • »Kdiliosf pri-poveiltije, «la je šla deputaciju uiož k glavarstvu   v   Koper,   da   bi   i/aočila   ondi pri-
Držitvno sodišče je odbilo priložtfo občinskega sveta tržaškega proti naiueslhiSki oziroma ministerski naredbi, s katero je bila uničeno v obč. svetu sklenjeno razveljavljenje Nabergojevega mandata.
Listnica nrcduistTa. — Gospodu Gasp. L i k a r j u v Gorici: Vi „p r i č a k u j e t e", da sprejmemo zopet dolgo filipiko »na podlagi §. PJ. t. z." L«; pričakujte, a ne dočakate. —
0  »oliliškcm položaju  so  nas  po-
i učevale ta leden naslednje brzojavke: Dunaj 1 18. oktobra. Politični položaj je jako resen, Vlada se je kouečno udala zahlevi, naj se pojasni razmerje mej eksekulivo in mej desnico. Danes opoludne se je sešel izvrše-valni o«Ibor desnice na sejo, katere se je udeležil tudi ministerski predsednik grof Rade n i in vsi trije člani predsedništva. Desnica je že v soboto dognala vse pripravo za lo odločilno posvetovanje, in ker je bil grof Badeni dobil od cesarja iz Budimpešte najobsežnejše pooblastilo, je konferenca začela takoj meritorno razpravljali o oglasnih poslulatih.
Dunaj IS. oktobra. V parlamentu je danes jako živahno. Vso se zaveda veliko važnosti današnjega pogajanja mej vlado i,; mej desnico. Poslanec dr. Kaizl je" bi! brzojavno pozvan i/. Opatije sem. Zidrjnje se, da moramo bili pripravljeni na velike do-godbe, oveiiiuvahio na lo, ila parlament dve leti ne bo zboroval
Dunaj !'.). oktobra. Današnja seja poslanske zbornice je bila nepričakovano hitro pri kraji. Levica je začela zopet ob-strukcijio in o raznih policijah predlagala glasovanje po imenih. Pri tretjem glasovanju so opozieijonalne stranke večinoma odšle iz dvorane, a ker je bila desnica jako slabo zastopana, je postala zbornica nesklepčna in je moral predsednik <lr. Kalhrein zaUiučili sojo.
Dunaj H), oktobra. Po plenarni seji poslanske zbornice sešel m je izvrsevului odbor desnice z grofom lladenijem na na* daljevauje včeraj začelo konferenco. Danes s e r a z p r a v I j a o s I o v e n s k i h p o-s t u I a t i h.
Dunaj P), oklobra, (ilede včerajšnjih pogajanj mej vlado in izvrševelniiu odborom desnice niso prišle še nikake vesli v javno-l, ker so vsi udeložniki posvetovanju obljubili, varovali tajnost.
D n n a j H). oktobra. Sinučim vočornu seja se je končala s pravim pravcatim piv. tepnm. Nemci so prišli z namenom, da prou/roiv škandal, iu začeli so ko j začetkom seje razgrajali in nagajali. Predlagali so zapored glasovanja po imenih, iu to o samih ničnoslib. So s i u a j s t k v u t je morala zbornica glasovali po imenih. Po tli. glasovanju je predsedujoči   podpredsednik    Abrahutnovvic,/.
tev«, kalero je ustanovil posl. Šuklje. Pri- j stopili so jej srbski poslanec Baljak, demo- ' krata dr. Kronavvetter in Slraueher, radikalna Malorusa Okunfevski in Tanačk&vič, dalje češki radikalec dr. Vušaty, Poljak Ste-fanowicz in maloruski poslanec iz Buko-vine WoIan. Ceh Sfamek in Srb dr. Kvekvič se še nista izjavila. .Svobodna združitev" se je ustanovila v namen, da bi klubovi člani mogli dobiti zastopnike v raznih odsekih.
Dunaj 21. oktobra. Položaj je še vedno jako kritičen. Odloči se šele v soboto, kateri dan so vrne cesar iz Budimpešte. Določeno je bilo, da ostane cesar do torka na Ogerskein, a prav kritične razmere v parlamentu so proilzročilo, da se vrne že v soboto.
MATTONI-jev
B.ESSHOBLER
ie najCistnjSi alkalitfni
KISLI  VRELEC.
11.500  —  oslati  na  okupu,  a i  da  de i mnogi još novi član nadoči.
»Matica Hrvatska" usrdno umoljava ponajpače svoje utemeljitelje i imučnije članove, da ju svojom prcdhrnjhom podupru i u izdavanju njenih naklad nih knjiga, a naročilo u izdanjn: »Hrvatskih narodnih pje-saina", od kojih de ove godine — uz cienu za članovo »Malice8 od 1 for. 50 novč. — druga knjiga izndi. Pošto imade još dodatna zaliha i prve knjige: »Hrvatski nar. pjesama", — to se još uviek predbrojka i na prvu knjigu (uz cienu od l for. 50 novč.) prima. Uprava »Malice Hrvatske".
Ball-Seitlci.stoffc 35 Kr.
bis 1405 ]). Met. — sov1- sclnvarze, vvcisse nnd far-liige H«nnabsrg-S«ida .jii 3B kr. bis II. 1*03 p. Met. - flaii, geslrcifl, karrien, gemuslert, Datr.asto otc. (ca. 240 verecli. Qnal. und 2000 verseh. Farben, Dcssins elc), porio- mul stouoru'01 lnn Huiih. Mustor uniKeliend. Doppoltes BriufporLo nach der Schvvciz. Seblcn-Fabrlken G, Homiuborjr (k. u k. lloll.)
(t)                     zamen.
Poslano.*)
Književnost.
Matica livvuhkrt do-Vnila jo s';orih dana svojim povjeronikom : Bb'.vjeStaj „Mutico Hrvatsko" za npravnu godiun 18,.!rt,H s mol-bom. da ga razdiel«; i icd pro^logmlišnjo članovo „Marce" svoga kolaru, du so Uti nz-mognii polanko iibaviostili o družUvuoiii poslovanju u prošloj gjdini.
Š.iljuč »Matica Hrvulsk.i" svoj proš-logodišnji ,I/.vjpšla,j", obivicslila jo ujediio gg. povjereiiiko, «la č^ književni dar »Malico" za lok. god. IS'.)7, biti naskoro doUainp.iu i da e«! !>e izu božičnih dana počeli m/usiliuli. Knjiga č- »Marca" zi, god. IS!)7. izdali ii svemu na broj trinaosl (lil), i lo deset (10) njih kan redovili godišnji kuji^ovni dar uz obič.ui članski prinos, a Iri (;l) knjige u
ikladi .Malice".
Knjige lice" jesu: I Črtico iz inelei kuo/tivi od plo mačka knjižoviiosl; i, poviesli, .Svezuk osmi l^ovčevo bilježki«, pivvi
suiženn cienu za članove
godiSnj Kučem
ionu ftuli
za članov« ,Mi-: Vrieino i v.fliir. , K liii<1: HriIlirski ; j), Pinlnr: NJo-
nnu: SuhiMhi! pri« "i. Turgonjnvi Mirko Divko vic;
0(»p. (1. LiUv jn priniiCii v 0'din. Listu«. pnslniii(!o, v katori pmvi, «la nu j«. Iiotol na mit. uliurn tiv.-imrtiifl nadniK«« x moiuij popivuriti Knnult tiHknujiv nji'i}«ivili tiskovin, a jnx, da m>iu ni« .kur o d nun I, naj n a red i umi < kur tel > (t. I, ilnufiiviH' u pnljiiliiin %-iM.k..r,.,.,-), saj Slovenci )11Mlo »dnj imirnll pri nas kupovati-.                                                        '
Pivli hikiMiiu mivijiiiijn iii"5«>shi\ kar m« nI iuIhUIh, iu piMliikunju iii>lepili, «i>ln i'iix2Hljivili iimncnov. ml. ločim |.niNV«Hli'.]iiin ter niigliiftiun, da m tak pogiiviir n\wm smotrni umestnim »ni dnn in pvontor, kjoi1 si> j«« vršilo «l!(.|iiviuiji>, in ila nisem iuIhIH uii «kiirtnb v takem muInIu. kukur si ku Mnmči g. blkur, pn« pa (ak, kateri bi 1.11 kori^lil tudi uaioilni stvari, kr.r lil «e bilo nHilo, y» lil K. Likar opustil svojo, ,<loi'i*l.i Tiskarni-. Mhto nto m> skoilujofo koiikunuico, kuturn VMlrJiij«' lo pii tihko\iuiih mniijhi>i(ii obsega s pa-mofjo Slovencem pr.iv nič naklonjunili /avti.lov, Tu jo tvMiira! Z k- Likarjem usnbiio se nlsniu Hpnsfi,d v daljne jio^ivini', h>r je v stvari in>si>bi6uu posredoval K. .1. KopaC upnje, da ,-in «lo*.žo spominu, Da so ni «liisi'(,i>i, |i'ku nisi.iii Iiik kriv. (I, Likar ni hotel sprejutl nušilijulijev,k«-rjoknt .iintumoii< mo?. Imti'1, na| mu »Unviškii Tiskaviiu tiska tiskovino /,i\ njcuiivii ifluijn »ntovo /, iimnniom, da bi potom naših lutkarskih i/,delkov kalmi so v vsakem oKlru Aednejl od miili, kojeilii tiskati drnu:oil ¦ loža konkuriral mipet '¦llorišlii Tiskanih, o/,ironm njeni khIiik! tiskovin.
»liori-.kn Tiskarna« ¦ • kateri' vse |ius|e vodim jn/, ¦ ona v nuloni za \se moitne uradu nad "".....-¦"¦«¦¦¦'¦   "¦-    '¦     mi vedno jeilnakni  pred
i bit«  isle
Viftliti  t««ll
Ž;e
!M."
čitauio   te-le   prezauiii
> biin
i ni to uuen i.-iečilt okiu •rini iu ceh »•Vn-nih mož, lin: imenovanji Ti-rej [trot .»vi r«'k[.t:iiaciji ia d« piit.ic-ija ;ir. pritožbo. 1 :ita na visoko
uii: Jc-litMuIo .. ampak
žaločino ziiuuieiije to,
azburilo vseh pošlono
jev.' Kar zašutnelo jo po vsej
v italiiaiiaški   stranki jo laku
ki   j-.c   ne   morejo   prečudili
temu inie/iovanjn o/.ir. se-in volilne Jtoinisijo jo ho-bčinarjev />/ožili protest b.i je l)i/;i sicer nas-lov-kr. name
•rilo
ta
putaci.n se it- hnh-lu »iržali običajne, predpi-=.1110 poli. $!,¦» je. (orej na okr.ijiio glavarstvo v Koper. ,\!j kaj $,, ji je zgodilo? (iosji. i?!.-, v ar jo jednošl.nno, čisto na kr.dko, toda na plicoj o-oii-n način odslovil «lepulaCijo, ttš: in- vsjiH-jinem, pojle kamor hotelu!
Ti.ko s-e o /•jedilo dno H), oklobra, l.t.i 1SU7. po Kiistusii, na okrajnem glavar-A\u v Kopiu, za done c. kr. okraju«'ga ^rla-\.irja.<eh.-.neidi.iuerja-Xiy.sa, za vlade grofa !;. deiitja ni v In uolku, ko se vlada pogaja (inii z našo (lrž.'vnozbor.-ko delegacijo o našli po?UilaliIi!!! Ali si je možno mislili hr.l'M',,0 ironije, no«.'" je to poslopauje gosp. okrajnega glavarja Seli .ftcnliauorja ob sudaujih iaznier.b. ob sedanjih dogodkih n.i Dunaju, in ob naporih sedanje centralne vlade za ¦>pora/u:iil,enjO z nami in našimi s-omišljoitiki — v dobi, ko vlada predobro ve, da ne bole niogl.i i/.vrš ti niti najuujne.ih državnih poslov brc/, naše iu naših somišljenikov pomoči!!
In na Primorskem postaja vedno lepšo: čim više leze n.š ugled na Dunaju, tem čudneje postopajo z nami na Primorskem. Tmli do sedaj so bili sicer jako redki slučaji, ko so bile uslišane naše prošnje, ali vsaj poslušali so nas. Sedaj pa nas niti poslušati nočejo več. Res: Vedno lepše!
Za lovce! — Naznanjamo najemnikom lova. da naša tiskarna ima v zalogi .Spričevala o ubiti d i v j a č i n i". Tako spričevalo mora imeli vsakdo, kdor nese na trg sili v dar kako divjačino. Osebam brez spričeval se zapleni divjačina.
lal besedo dni. Ilernlilii, da govori o predlogih i^le.le obtožbo miuisloiskega predsednika. Opozicija je zahtevala, nuj dobi C\\ 1'uuke besedo, in ker se Abivh immvic/. loj pov<e neopravičeni zahtevi ni udal, so uprizorili nemški poslanci nezaslišan škandal. Naskočili so predsedstvo iu obmetavali AblM- I hamovvieza s protokoli, opraviluiki iu kupi j glasovnic, dorim so mu Prade in drugi Nemci grozili s pestmi. Ker je Ilerold vzlic tem tlivjim prizorom vendar poskušal govoriti, začeli so Nemci razbijali z nogama in s pulti. MlathuVli Krumbholz je'iztrga! uacijo-u.ilcii Turku »lesko iz rok, s katero jo razbijal. Wolf in njegovi pijdaši so priskočili Turku ni pomoč, a prilituli so tudi češki poslanci in unel so je prelep. Neki nemški poslanec jo hotel Krumbholza s pullovo desko udariti po glavi, a pn-l. Vvhodil jo udarce ujel z loko. \\iiidol je naroki ranjen. Vsle.l silnega hrupa jo moral dr. Ilerold svoj govor pretrgati. Prav ko je nehal govorili, je vrgel neiniki uaciioualee IVssler »>kvir, v katerem s«' nahaja dnevni ivd, na Abrahaniovicza, diugi nemški uaeijouatei pa so zopet planili u.i predseiNlvo, da je moral Abrahamovviez beždi. Mtisto njega je K.illiroiu prevzel pre«l-sedslvo iu jo seje, pretrgal.
D u n a j "20. oklobra. Z.ičolk»un današnje seie je tir. Kalhrein opominjal zbor-uieo. naj se vaiu,e dostojnosti. Abr.thamo-vvihv je levico izvr.-lno ožigosal, Opozicijo-ualni polj-k i poslanec \Vinkow.ski jo zahteval, naj so verifikacija voiitov izvrši tekom dveh tednov. Slr.insky jo k.nislatoval, da je celjski zastopnik Pommer jedini, o čigar izvolitvi jo že izreklo drž. sodišče svojo obsodbo.
Dunaj 20. oktobra. V parlamentarnih krogih se govori, «la se je moj rJadcnijem in jugoslovanskimi poslanci doseglo sporazum-liouje glede oglašeirh postni..lov, toda aslen-tično še ni potrjeno, ker poslanci »lani ob-Ijiibi vaiujo.o tajiiosl.
D u n a j 20. oktolira. Slovanska kr-ščan-ko-naroilim zveza jo sklonila, glasovali za n.igmlbeiii jirovizorij in pogojema za to. da so Dipaulijev jezikovni predlog odkuže posebnemu odseku.
D u u a j -20. oklobra. Posl. Šuklje or-ganizuje nov klub, v kateri naj bi pristopili laki poslanci, kateri sedaj niso v nobenem klubu. Pridobil je poslance Uaijaka, dr. Kvekviča iu Slof movvicza.
Dunaj 20. oklobra. .Valcrlaiid" poživlja liadcuija, naj poslanski zbornici oklroira nov upr.ivilnik, iu g-i vprašuje, na kaj še čaka.
D u n a j 20. V parlamanlu so govori, da je ležišče položaja na Ogerskom. Ako ondi odklonijo provizorij, odstopi Ba«leni prej kakor se je splošno mislilo. Badonije-vemu kabinetu bi sledilo Gaulschevo mini-slerslvo, v katerem bi ostal še Glanz. Dzie-duzycky bi postal gališki minister in Cehi bi dobili dva portfelja. To ministerstvo bi nngodbeni previzorij lažje doseglo.
Dunaj 21. oktobra. Tudi v današnji seji trati zbornica čas i glasovanjem po imenih. Obstrukcijonisli pripovcduji-go, da bodo danes predlagali šestnajst glasovanj po imenih.
Dunaj 21. oktobra. Mej današnjo sejo se je  konstituirala   .Svobodna združi-
Pii rs t: Kralj»'Vič Itaduvan. Tragedija-7. Dsiiiti n- A /.i'.: IW, svrhe. Pr»povh>l; H. T rosic Pa v i č,i«*: C.ir Simeon. Tragedija; 'J. Novak; Dvie pripoviesli; 10. Los-kovur: Sjeue Ijunavi. Pripoviesl.
Knjige, koj«> »Malica* ove godine izdaje u svoj o.i u ukinili, josu: I. Cezar: (S.ilski gradjunski r.it. iVovoo, uvod i biljesko napisa«) Kolom Mac; 2. Platon i N.oi<o-phon: Sjmposion. Proveo, nvod i biljožko napisan V r. P o l r n č i «<; '.l 11 r v a t s k e n a r o d n l p j e s m o. Dio prvi: Jmvuik« pjosiiH«. K n j i g a d in ga. Uivdio dr. Sljopau II o s a u» c.
Dieiič gg. .Mutičini" povjor««uici: ,!:<-vjoštaj ..Malico" za god. 18DG." maoljOiii su, da islom prilikam pozovu gg. članovo »Matico*, da šlo prije uplido prinose ,Matice" za l«>k. jtml. 1807., te «1.- je najkasnijo «lo počeika mjeseca decembra !. g. upravi .Malice" dostav«;, da iiobiitb zipnko razašiljanju .Maličinih* knjig-, i/.a Božiči. Usliod toga su i gg. članovi .Malico" naročilo zauioljeiii. da so za vremena prijavo i da iiezaležu siipla-lom članarino, j«r .Matica" nosmijc i iiemože u inierc-ii i reda i gospodarstva oduslali od ustanove: „da so knjigo .Malico* ubsoliilno nikomii noš.ilju, koji svoj godišnji prinos unapre.l neplati*; -- a s druge slrane članovi .Malico" če sjegurno znali mazili i priliko „Maličine*, ila ako članovi »Malico* tliižni! članarino u vrieme iioupl.ile, da ni .Malica" svojim obvezam, koje nisii malouo, po ugovoru zadovoljili nonmže.
.M-dica Hrvatska" smije izreči, da je i ove tek. godine sve uradih), da svojo članove po uiogučiiosli u.idari šlo obilnijim, a imajnč na umu i našo mnoge i prerazne književne potrebe, i šlo raznovrslnijim književnim darom, pak zato i s nekim pravom očekuje, da če i ove godine broj prošlogodišnjih .Matičnih"   članova — kojih   broj  jo bio preko
j" v.sled niejunroilnili liskiirsklh iloloiMi t Mi v (inrlil pnilraftnl v.\\ dobi - tretjino, tiskarski) osobju, l.atoni ji« jioinno-J.eno, pn je ca treijino iln,?,!«, a iIhIuvkii čas kii deselino kinji.i. Vkljnli \vemii lomu je ivnn I|nI,iivIiiiiiii iz iiiihi« )inlii|;ii nikii, m«no jirl euukili mdenuli Hiiseilujili ih^ell
Dalje pravi n'. Likar, da k. 'HalirsiVl; muh jn h žela jtiinmvu bii»xmi'jni'giV HovraMva do meno (liannvft Likarja) ^,e n. leio v >,«,ivJ n Skerlmn in mu jo dal do /.daj vee dobiivka nefto \m: , Koliko jo reMiieo na tej Inlitvi. hp»'vidiji« čilateljl sainii ko hveil.i, «la no Xc tli letu, odkar vmlini ja/. poNli« .(lorlske Tiskarne«, gimp, (lal«rW'i'k čisto uift r.e mesu v iste; .(I.ivIkL Tickarua« |ia nima .s Skertnm nikake kniiMjhko /aoKe, uko se i.> v/.iimejo redki slučaji, k«, se jo morala pnsi|i<;,iti lnnlM lni Skoiin ali druii'oil; to m< jo nuodilo pa vviluo lo t «da j. ko pni robno M vari ni bilo ni v .lorollčovl ni v Likar evi milu«!.
Oofjiiid Likar mi mora prlitmui - kar potrdijo tudi njegovi rnčiinl - da som kii|ioval za llskarao no. tiebno n«iM (udi pii njem, sovo ko jilt nismo imeli v xnl«)|d sami, odnoNiio /:. .jeretič, kateri jo edini z našo tiskarno v knpčijski zvezi ter zu njo iuvršiijo knjigo. v«'žku in druga stična dela.
Ko bi si« bila hotela oklenili <<ioruku Tiskanm«. ponivleli k. iSkcitn, katerega oseliuo spoštujem, lil si liila gotovo vsaj loliko prihranila pri izvršenih delih, kakor si je morebiti g. L. pri onih, koje dobiva h njegovo zalogo.
Sodlio o »zloglasnem« sovraštvu g. (iabršiVka do g. Likarja in o zvezi <.<iori»ku Tiskanim z g. Skeilom, prepuščam torej sumim čitatoljom.
V (Sorioi, dnu 2t. oktobra 1897.
posloviiilja P. S. Ta jo moja prva ii
poslednja beseda v tem poslu.
Uimvu. — Tigovo« g. dašpav Likav je za-jalinl biijo\itega konja in no udrilui lo pn podjetjih g. .leretiča in mojih, marveč tudi po najinih osebah. No g, .1. in no jaz so no bova spuščala ž njim v polemiko. Vodja mojo liskarne, izzvan od g. L., jo dal odgovor, iz katerega je jasno, knkosne vrednosti so Li-karjovo trditve \ stvarnem pogledu. — Ako jo pa še kje kak Slovence, ki bi no vedel, kako je h toni g. Likarjem in njegovimi večnimi siiioritostimi tu v Uoritil, iu bi se rud nalanjo poučil o njem, naj so oglasi liodisi pri meni ali pri drugih znanih odličnjnkih, če hoče tudi pri narodnih voditeljih itd., pa izve dovolj, z dokazi mu ho (udi postreženo.
Jaz se 2 njim ne bom prepiral po listih, tudi nu v .Soči., ker je prostora škoda ••• iu čitatolji sami tudi večinoma žo vedti, kdo jo IJašpur L i kur in kakosen ie niegov drugi 'jaz-, ki mu iw da nikoli miru ivga jo post-.       inljen v družbi goriških
Slov
•) Za nestavhe pod >. ,i»i odgovorno le toliko, kolikor
A. Gabrfišek.
»foeorn je vr<tdni*ti>o daija titkovni zakon
m»~
Cirkus Hcmy v Gorici.
V nedeljo, 24. oktobra: dve predstavi- Popoludne ob 4. in zvečer ob 8. uri. • Pri obeh predstavah:                                      ¦'
Čudoviti slon Blondin
najbolje dresirani Cvetcronožec sveta. Nastop vsega osobja družbe te umetnosti. - Med presledki bodo zabavali v komiki dobro izurjeni klovni.                                '¦¦»_. ¦.«¦„.„«««» ..kn..*
Zaključek: velika pantomima s sodelovanjem baletnega s hm.
Predstave se vrše vsaki dan in o vsakem vremenu. - Mnogobrojm udeležbi
uijudno vabi                                                         Henry.
25
ake peke, katen shnpat;zu "jo .s tem zavodom ; iloveuri mi] ne pozabijo — slovenskih za-o.Iuv!        fr)                                                    j
Volitrr v Vrtojbi ,'ai t.nini!« c ?m|mii- ! ¦trn so k«iiiMU\ l'n h'i'l! k. ti.iv.iiltii ImtliiMi j A«.!..¦ni v lil. r.i/m.u dol.ir; Vi!«h.Mni;\ ': 1. Biik.n.Vui i:! v I. >,» h- i..;.M::i me | «»- j v;,;,. i,» ,1,,'., n,.. Vit...h.-.                         '          I
l/.|»ml m»iUm>;i.   11- ! titi J.rii.; L-haii j /   1'n.H'iiif'   je  ¦•t.ti v torek   p ml M.dn.ki v ! l'Mii kar likr.tlu ra.fi * deakhr. : r.i»i t..tviiie. ! Mih   javnemu   :i.i<i!-lv,i.   r.nii   zlo,niu   pluli irauinMi   itt radi   ui^ahiiciaže.   Ob-n>i»   je >i!   na  ".?   h!a jii»> in  m- po pie-tani kazu: >.!da v  prisiiiio delavtiiio.         ^.j-ielui Aa-k-
-ander I'op jo d»l»;i 0 mt>Mvv radi zlafinif ¦ilepaislva m pi>:ie\erjenj.i.  .Ivi."
liuolt appHito! — Kiisiski .lopisiiu ,SVnlitic!Ie* jej u>-fi. da hi izhajala dvakrat na ilan. a hsvz zapa-inb, za to.iia foroeiia i/. Kima. p\ tcl.fi.nske zvezo un-d lliaiun in (Ji.ra-o.  — Za.es, strašno n..s za-
Natreaj za .namilili' popevke*. "-RavnaM-lvn .t'.iivu'.t, Ai!:.n!ci>* v Tr>in r..7pi-ts;e (udi Ul-w u.t.etj v,i l!a'.ij..n-kc iakozN.::^ n.u.ihie pop.vke.'.-:..!.i('e ula-be-mva uk!i.a nas i,.- iuva t.,'..k..-. i!^i so bile vso i«Vv.:..i,V ,n .rodne* p..},.**- pr.ui al»-nt..l r.a ,M,ri al.wl.on. uku«. '1'.-.».» »o bi h:!n iiianjc 7.\». V. fjc za» a-, ako t.r. snamo li' iiipfik* s &U:LCu iiirr«'..- iii i uli.ya miru. NVkatue s»v pravi zaMMlt /h-viski; sraiiio/Jjivosli. .irii^c pa so tak.-, da np!iva;o uprav pogubno na m. dsrb.rno razmerje ] -¦'lifli tu žu.Odi iiani.h.cti. Afc« bodo tu !.-ki v.šini (udi lelo-rije popevko, potem mu-ramo i,. ohz.d.iv.di v imenu   morale   in   I ii-
'"'-.....'«¦"•   <l» j«* ,f".ficn!o Aiti>IJcofc  iiizpis.il
ta md.-čaj.
f Dr. Pavel Xuhii\ — V Zagrebu je »mil tir. Muhi.:, o.ilifvti hrvatski rodoljub, bivši predstojnik oddelka za blagoslov Ijenje. profesor iu vodja nekdanje pravoslavno akademije, večletni poslanec iti pisatelj.
Telefon. — L;ub';::i)-ka telefonska rcnlralii jo urejena za 2UIJ riaiočnikov. V ponedeljek so so delali poskusi, zvezali pu-»•ainicne ljubljanske naročnike z dunajsko "¦Hiralo. Poskusi so se izhoruo sponesli in 1(; *«-Ieli je, da bi bila Ljubljana kmalu zve-z:uia z ititerurbariio zvezo. Porota se. da '»ode za pnvorjenje z Dunajem in z Grad-l;l'Hi pliiPali z., ;j minule 1 yld., za ttovor-J«ijr s Trstom pa SO kr.               .SI. N."
pitajte le svoje trgovce, oMe, ztorfee, oflvetiie M, držite se strop gesla »Svoji l svoji'
."!
Zahvala,
Na mnogobrojuih dokazih prisrčnega sočutja za časa mučne bolezni in povodom smrti naSe iskreno ljubljene, nepozabne matere, gospe
Katarine Bisail
za častilno spremstvo k poslednjemu počitku ranjke, za krasno darovane vence, za vse to-Inžilne besede in pojave prijateljskega sožalja izražamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo.
V Gorici, dno 21. oktobra 1897. Rodbina Bisail.
V vsakem pošlao oddajnem okraji, fari in po potrebi v vsakej občini, nastavi se delavna in zanesljiva oseba kot
sniiipiii mož in posredovalec
Z dobrim In trajnim posti anskim zaslužkom ml nekoga, RinOflO lel obstoječega, avstrijskega podjetja prve viate. Pismene ponudim pod ,V, e. G.'- Orader, pimti renlanto                                                                         lM:i
Učitelj glasovirja
in na vCtg (\Valdhorn) FRAN J O S. KREM PIL, kapolnikov sin iz liml-uano, kotori jo bil dvo loti nastavljeni kot I, hornifit v glasbeni Soli skladatelji? Abrengerjn z Urndou, m priporoča za podučcvnrtjo v teh glasbalah. 2» Več v ulici Morollišt. 40, II. nndstr. od 8. do 9. uro predp. in 12. do 2. pop.
Kmetija s hišo, lilcvom, seiiožetjo, 2 gozdom itd. je          -,,!'
na prodaj.
Vač povo PorSo v Volčah na križpotju.
Ed. Pavlin v Gorici
1'soja ni priporočati pieč.
v Nunskih ulicah St. 10
nasproti gostiln ,l!clesa zajca'.
duhovščini  in slavn.
veliko zalogo nagrobnih vencev
vsake vrste, kakor tudi biserne; rož r.\ cerkev palm, cvetkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, križme, čevlje, nogovice, rakev (trtice) vsake velikosti, zlatih črk i. t. d gftr- Vse po nizkih cenah!!! -*(I 1     —M——*—"       ^IMMW
idina slov, zaloga duži\ikov, solčnjkov
in rokavic za dame gospode in uradnike.
s sliko slavnega slovenskega pesnika. Sedenje jo elegantno ,|p v usnji z zlato obrezo. - Cena i& samo gU. / s poštnino M k         gld. t-OS.                              M
I lenko limon, -- Pesmi, |
/ zvezek, s pesnikovo sliko in jp $ družin krasno risanih slik; j|| vezenje je elegantno o usnfi in 2| zlato obreza. — Cena samo k| gld. P ~ s poštnino gld. P85. m Orufli zvezek, ki bo obsejal de sedaj Še ne «| (3) izdane pesmi, izide v Jeseni,                               »%
S                            OTOFISGHEK,     |
{fc5                          J;iijif?otržnica v Ljubljani   ij<|
»Uj  S. 1M _ 2fi    1              htmitre.-m Uy.                ^
3 E. Riessner 3
Nunsko ulice št. 3 nasproti cerkvo priporoča slavn. občinstvu
nagrobne vence
t. umetnih cvetlic, biserno vence, trakove z   venci   z  napisom  ali  brez   v  vsoh barvah, v največji izberi  in  po  najnižjih cenah.           *j!»i,;«--t
P. Drašček trgovec z jedilnim blagom
v stolni ulici št. 2. v Gorici
(lani, kjer je loltakarnica)
priporoča 07
• p. tu slovenskemu  občinstvu v Gorici in z deželo.
Prodaja kavino primeša iz to-varna ARNOLO & GUTMANH z Dunaja.
Zaloga žvoplenk družbe sv. Cirila in Metoda.
C. kr. privilog.
krojni aparati,
obleko j«, ph
vsakemu mo^uCc krojiti vsakoišnc ivih  strojih mvzani se rnzpr»dajajo 1.")0. za vsaki drugi komad pa p« t.ri tvrdki
BLFO.VEfiJUT
krojaški nsjstsr In Injavtc v Gorici na Travniku
v hodniku in v I. nadstropju
v h. št. 22.                       5!i7-i
l.ojjata zaloga
sakovrstne
oblek.
-otovill oblek, ila, voeli priprav za oblek« za vsaki stan po naj-••jSi modi. - Blago s«' prodaja tudi »a m e ter
in sieer le v prvem nadstropju
kjer se .sprejema tudi naročila za izdelovanja raznih Odjemalci blaga na meter si morejo dati narediti obleko tudi pri drugih krojačih.
Seznam blaga
tvrdke
G. Ferd. Resberg
v Gorici.
Glavna zaloga:
(stara cukrarna).
Podružnica: na Komu št. I
(Altemsova palača). Doklej ima v zalogi to-le blago:
Sladkor — kavo — riž — mast poper — sveče — olje — škrob
—  ječmen — kavino primeso — moko — gris — drobne in debele otrobe — Unšic i — zob — sol — moko za   pitanje — kis
—  žveplo — cement — bakreni
vitrijol itd,            169—1
V podružnici mi Komu prodaja »udi
moko, otrobe, ovs, turšico itd.
II
i!
-4! 4
1
4
Ivan lomicelj
v Korminu na glavnem sadnem trgu (bivša hiša Paliova)
priporo-a svojim rojakom
sladkor, kavo, riž, olje, kamenoolje, moko, otrobe, vsakovrstne sveče iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski in domače žganje. Dalje prodaja vitrijol (modro galico) in pravo romansko trtno žveplo, narodne žveplenke.
Vse prodaja po Jako zmerni ceni, da se ne boji tekmovanju (konkurence).                             li:i
Hiša na prodaj
ob cesarskf cesti, 5 let odkar je sezidana, pod županstvom Vrtovi«, sestojc&i iz Mirih snb, kuhinje kleti in hleva. Cena 1400 /h — Več pove. lastnik Anton Po d gornik Štev. lli> v Vrtoviau p. Oniiče.                  280
Garantirano
pristni gorenjski brinovec
je dobili         2S3 8- i
v vsaki rn.-ii in vsak čas pri  Alltoiltl
Jaillitr-jil, kuharju brinovcu in po.-esS-niku na li!edii (Vf-blcs) na Kranj-krtu. Cenu in uzorec zasfonj rtu   ztilitcvanjt'.
IrgovcG z vinom na veliko
Anton Pečenko
Vrni* iilii-.i s       GORICA -    Vi.. «i.i..l:n.» h l-J a                         ,,r.p.,i-...-a
dalmatinska vino iz Jelše in Sibenika,
|.o:e:ti
pristna bula     ^^te?    furlanskih,
In črna vina    "*?L*&L¦$     briških in
Iz             #'WjL          isterskih
vipavskih,           Sjf         vinogradov.
Ilo-lnvija na dom iu la/p.-M-.j.i p<. ?..-i'-/ni"i n.i v.se kraj- awtr..-..:-'.-i>k.- ni..iiaibii.- v so.illi ...I :,ti lit.-.-..- i.iipi-.j. Na wil,ti-s-o p..,;I.|a tadi n»,.r.-.
Cono zmerne. Postrežba poitana.
oliki prazni sadovi
iz Srbije, iz Ii r u s t o v o g ;i losu z ž«' I (* z-tiitnt ohrooi,   <k!  2,  7, 20 30
<!<> 70 lioktov, 6-7 cm. debelosti v u'!:ivi, popolnoma zdi-avi, so na prodaj. Natančneje poizvedbe, pri uprav-ni št v u, ali v hiši na Frane Jozefovi cesti st. i), pri g. L. Stt»ni.                  cil(; 7    i s.   rs :i   « t:
I6W^ Svoji k svojim! -^QJ
Ambrož Furlan
trgovec                                  111
z jedilnim  blagom
na IržaSki cesli 4- v Gorici
priporoča   kavo,   riž,   sladkor,
moko, lito, otrobe, vse poljske
in domače pridelke.
SNP-  Postreže vestno in pi> ziiierni coni. -^»ty
Slovenska gostilna v Trstu §•••••«•                                ______
>^mt   Pri Petelinu <^
Sprejme v svoje lepe prostore vsacefra h('iur'i in utrujenega }:o.s:a, ter ga po-osli z jedjo in pijačo, tla ho zadovoljen.
Gospodar Koslilne A. V o d o p i v e c- je preskrhel svojim gostom ii 1 a d n e p a, v e d n o s v e ž e ir a  n i v a.
vin
lega
i in \-  Itn
Uffilnumite: SIDRO. VA»A«A»AH
USIMEMT. CAPS1EI CUMFflS;
iz Riehterjeve lekarao v Pragi Ipripoznano kot izvrstno dot ublahtjcee mazilo; za ceno <!0 kr.r 70 kr. tnTgld.
se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva no splošno priljubljeno domače zdrn-\ vilno sredstvo vedno le v orig. st«Mi»nt-!eali znašo-nSčitno znamko s f.Sidrom"
namreč,iz R1CHTERJEVE lekarne h;
vsamc kot originalni izdelek le tako
steklenico, k; je preWdena s f/. raSfiitno [znamko.                       H02, 11   le^sj-J
Eiohtarjfc«a Iskarna .pri zlatarn )m" f^jl
tiljkah.
rr jasna {jospoilinja pa Vas posireže z tečnim z aj it Irk o m, kosilom, večerjo,   na  željo gosta.
Da tiolje ustreženi svojim eeitj poslom, pn-scitno pa tradncniu popoliiiku napravil sem tt.tli spalnice z mehkimi, a čednimi posteljami, katere oddajam svojim gostom ca željo v pienočisče. -- (.'ena je zmerna.
Vse prav čedno, zdravo in ceno. Popotnik, ko pride; v Trst, ozri se na krasno tablo:
„Pri Petelinu"
SkJf- "lica Ciliega štev. 1. —Sj(f|
Gorici, ulici M orel.
Zdravnik
Dr. M. Kersovani
ordinuje t lastni hiši
n ulioi Barzelllni
h. št. 2.
Vozniki v Gorici in z dežele, pozor!
Sedlar
Valentin Ferjančič
naznanjji, da je odprl svojo                   2-tl
sedlarsko delavnico
lgM^^MM^WW^^^^                    v Gorici
H   a,  ,h       ,    .       ..     .    •   x.     $%         t Vrtni ulici r hiši Krofa Tiiiirna
U  # Vinarsko m sadjarsko društva $    nae?r=ti odprtemu s^nemu trgu.
U  ™            »a Brda           » ffi ,
Z*           ^—-            „   ..      ^-r-*w        W/ i               V .-•v.tji delavnici piod.ija vso pott-fh.V-ino
U    /5^\    ,E,,W/4SS^\    S!  za/asi-hnik.'. voznike, ii.l,:,!c«..l,,,-I,ico.k«»ir,.tr.J
'r'    f'^^"-         -¦[:•'- r//^S3lSt\   <!%¦ !   ;t,i    ;,,!,»:,.;,. ,,-,,¦,,,].>i. ;.. i.vi:,.,.:;.. ........... m
is«-                                      —      ft
gf freftja mim is pristne briška pridelke jg,
^   Z&icca pristnih briških vin.  fe
L;             DESERTNA VINA.            >^
I'——,-.............M*U
Fran Vanek
goriško pivovarno
na G..rtš.-eku       V Gorici   - • fiazz.i (.aUeriui
fivovarr.a jo zd.ihio raz^irjona ior nrc-iotia pit iiaitiovojii zahtevi. Knli.i pivu po ee-ki, dunajski in h..var.ski navadi iu uporablja le ffSki liin.-lj in ti.oravskt hlad.
Fiipnrnea so p, n. ^(r-lilniranetii in za-i ialtnikntti v (Joi-ici, v Hrtlil* iti na T«»lnii»«k«-iii.
Zalogo za Brda ima gosp. Peter Russiail v Korminu in K«*"p. (inlllned l)o-pcnliiiil V Casiipnlongo 'M Furlanski del ,te/< le.
Tovarna uzornih telovadnih priprav
v Praffl na Smihovu
(rValia-Hmirliov) Viti.iln.id-L.. nli.-.- .'i-lo M«. -•• |'iip'M"-'."
k popnlttcitm »/.ornemu jirircji-vtmjn
sokolskili in šolskih telovadnic
po najn..vej-.ili piipo/iiind, i;i pi.i^i-ni!.......n.i,
V t.i i
. pili',,,
;Yavadp.c priprave so Ycdno v zalegi.
vadnie«   p„.i Ipi   i,,i   z.,I„.-vo   l„, /.^..ru;   i':,   |.,,;!i: i'«i|irsnc i/n-^aje po ii:ijii'?i,ifi t-t-imli*
^               Tovarna tamburic
X   UTJEPUSIN
^M^        Ilir v a I, k«)
miMini   /i   ./, o-ovij, nje rkunih  po-od   in   oiooij   po
c tu km   MonstiiiiH. (.elihot,
H-ri.ik.ti. i..: ud - u   i.i
.rpiulj.  lil   ,li *   i-JlJil  P«>-
lehieiii iu po/l.iti. \U -   [ i
unoujo tudi lio.j n vin i. Ue
ukiun    ik-MIl k.r
up  M'j.1.1-  .  ..   .ko  ...i lo i/]il i iijijo II l olilnke (Jluokt  '•i pi ni o.lv le. -im Uliko dolo.i
Stieloiode i/ biku v
obilju \u7\1 iik   ti<jl.(d/e i'
nijdl.o. kikoi tudi v-iko.i-.m
.n p< /I u cilje  pi |«i»> i  tudi  po  mj-
1'o^ilj.nsako Id.u'<> dolu o spi.nljeuo
i-i poštnino finuko!               tu (ti
Velika novost!
Plin „Acetylen"
(solncni žarki). 2%, 10 1 To čudovito svetlo ponuja razen svoje lepote tudi ugodnost, da se je moro imeti v vsaki hiši radi svoje lehko upravljajoče priprave in splošne koristi. Zaloga teh priprav, kakor tudi vseh potrouš&in, kot n. pr. apnoni karburij, luči, liro, bračalo, kljunčke ssa luči itd. se nahaja pri ovlasceni agenciji za razsvečavo na Kornu M. 12 v Gorici, kjer se prevzemajo tudi popolne upeha vo. — Agent je g. Anton Nami t (p. d. Blažon),
Gabrijel Piccoli
lekarnar pri angelu
v Ljuliljani. l>ana;Vka ret-la
haj.išje |i!iiznai!js
na   U.  mejnarodni  farm
raz>lavi v Pinjri  I Stili.
Liindon        1'ari«        Žo
V..I.S,,.,;
.»p.
Pi, eoli-ji v Ljubljani
Slejem ^i v dolžno.-l Vam na/.me.iiti. da se je Vaša žclocfcčna tinktura i/.kazaia kol   ii>po~im i]c
Jnjoča ne I- pri množili mojih iuplj.-iujli. katerim sem
islo priporo-il.  tt-mveč   tndi uieiit- n>iia zeio mučKili
žoliidečmli ImiIcčiu, katere sdu li|nd bkoio ceiiii !l let.
Znameiam se spoštovanjem                    i«) t!ti :?
A ton N i k o i i e h. žapni upr.v. itelj
Sv. lau-ija iSeliialai-ru) pii AIliosu   S. nov. IS.l,.
«io=-,.od\i lekivrju (J. Piri-oH-jii v Ljubljani. Hla;:ov..lite u-i takoj poslati po   poStuem   povzetju šii,-i dn.-ate VaSe želodečna tinkture, kaleia mi je dosed.ij vedno 110m.11.-ala.
Odličnim spoštovanjem udani
-i o s i p   I) o 11 e j; a r o, župn. in dekan rijem.inl pri Hn;ah (Istra), 'JO. maja  IStiii.
Žoloiloina tinktura Iekarja riceoli-j.i .pri an^elju" v Ijultljaui se razpošilja ločno po poštnem povzeijn. Cenu l-J slekleni.-ie v škatiilji l f.'ld. :i(i kr.; p..S:ni zavitek z 7«) sleklemeumi vitju (i yld. oO kr. foštninn pluča naročnik.
!'r.i vi I rrM.lrev sok je j o d i i: o n ti i, k ;. I e i i <c p i i p r .« v ! j a v lekarni k Z r i n,;, ke m it. M. Itrocl M> vi 11. Za-r.-h, /1 iiinki 11 tr -lev. -'o.
Trpotcev sok nepi-rse/no d e I ii i e pri \.-.ili p 1 < li I.i ien j ili ¦ hišnih (irjjjuiov. It*r i- ri.iiinilj4,. sredstvo za ,n->ni k a I a r. ka-5eh.prs.tho!, ItripavosI iti 1 r.-i t nl.nl. T ml i /;i si :i r;i n i k .1 *i-1 1 si« s le,,, zdr.ivilnm r uu | k ra jftcui č a s ti d a «. <i p r .1 v 1 l i: l. «11 111 k i 'du-Itijo tek za jeio. lahko >pi;i) in na ta način liilro akreiajo. - ¦• I/; med 111 nudili  /..sli val r-pomi iij.im tukaj  < a 111 o eno:
^Velreenjeni sr...p«,.i I •• k a r ri i k ! 1'oSljilo mi * i- lr: slekieitiee V :t ¦* f ,r n i/.vr-trn. d .. : <• ; f. { e -j-.i 11 pol fci-,.^1 soka; pot re i»u ; e m jinz.imoje po/, na ne, .1,1 / se.M od dveh slefcieiii,- n E t! e s !l o > ti e -a kilU M pn|, l! I.nti it o/dravei. Hvala V.UII. Pri p«, foč i i todetit t .1 r «| r a s ; Iti i -«. k 1^1111 pt-soholiiint. S <[ii>Mnv-.iiii»m  -- Iln.ioir A n .-1 m. N.i  i)it-
¦Hi.   !
I Ml
I'a/i naj se t o raj. d.t ie n 1 \ < .1 k i s i,- k ! c rti. i \.. : - f v en a /nauku t. i. slika haria Niki.le Zfitisk.'-.!. k a , i 1 s.' m o ¦• <- ri i p 1 a« 1 lr po t če v .-...k. kateri to v ar-I -eni. .: 11 .1 it: k 1» 11 o-i - C,r;a st(k'einei .< In rii i 111 opi-esti ; e 7-'i k r. -- l!.!/['o-i! a - <¦ is:ki dan - p o Al o na v - .1 rise:-! a in s i <¦ t ;• pri. t i ;. t ,-.i p,';, č 1 i n ;p j it a e tlita v si -2) k r. za ;-. .1 m o tek' ali pa po po -l n <¦ ;n p n \, .: c i '< u. -- Četi ;ki ia/iiovt--tii i h domačrii p re s k u s.i n i h zdr.ni: r.. v. p o a i ' i a : o .- e na /aiiti v«i zastonj in pnitu h:f- proslo. I.i-ka rti.i k Zt in -k .-jnit, II. r.to<I,oviti. Zairrcb. Zriniski irjr >h-v. -O.                                    J-d :'..»-   I
Vse stroje za poljedelstvo. Vn.u-ir w\\/.»ni- (-.->!¦¦ r
TrijerL v,i-ilni -iuji m Lito \ u-.v.urv.i :.•...-.•¦>-. Su3tlnvce -•.   a'., ¦ -,-.; :.'. i.;i\- škropilnice proti
peronOSpori. 1 • :> ':.ii::; ^ - .:-.   V-rr.i ¦-•¦'. .v.
Siamarsznico isto lahko za goniti in pe zuio zmi.-r.ih conak. Stiskalnice, za sena  in  slamo,   :. r  •.> •  ; ri....i-,   iwn.-.:: •
\z. \h'\Wv na IMuiii.ju
II s Prater&trn^sc 49.
t /late. is si-.-I.n:i!i kaliju. Sli častnih in diplom pi-miiinj:
Kwizdov
Korneuburški rsailni pražek za živine.         STW"
'/tlravstteiio                                 ^\<V
iu iltctctii-iio sredstvo zu konje, vrovrito iu ovce.
'"porablja se Že ltj let v ismo-ih litevih. :ik<. ž.vin.i ne žre.   ako >iabo prebavlja, daljo m aloljšanje rdeta in jH.uuu.ž-n-e i,t,Va pri kravali.
Cena: l, škatnlja 70 kr., !3 Akatulj«  :{:. kr. Piistuo Je 2 ptrnjo varstveno znamko  se dobi v >--li l.-kaniah in iiiir.:dilni.-aii.
(»lavno zalogo ima                      \.\ {\\)
< FRANC IV. KWIZ0A>-------
kr. avstr.-oi.-er.skt in kralj, romunski dvorni zulapitelj, »krneli! Irkar v Kornenltursn }>ri Ilnniijn.