Razne stvari. Iz domacih krajev. Poroka. Gospod Josip Kokl, učitelj v Studenicah, se je poro6il dne 25. t. m. z gospico Miho Majhenovo, hčerko nadučiteljevo v Studenicah. Čestitamo! Odlikovanje. Orožniški stražmojster Jakob Cernčič pri deželnem orožniškem poveljstvu št. 6 v Gradcu je dobil srebrni zaslužni križec s krono. Zrelostne izpite na c. kr. učiteljišču je delalo 12 u6encev, med katerimi je bilo 5 Slovencev. En Nemec in en Slovenec sta dobila poskušnjo čez počitnice. Poravnava. V ponedeljek bi morala biti obravnava proti »Siidst. Post«, a se je dognala pred obravnavo poravnava med tožitelji in zatoženci. Iz Linhart-Friševega revirja. Zadnjo soboto je stal ptujski učitelj Friš, brat nadzornika Friša, zaradi tiskovnega prestopka pred mariborskimi porotniki. Toda porotniki pod predsedstvom hočkega Pfaifarja so ga oprostili. Sedaj je odleglo Linhartu in Frišu, ki sta nemškemu u6itelju dovolila, da sodeluje pri Petauerci. Toda slovenski poslanci ne smejo pozabiti, da o pravem 6asu naznanijo in osvetlijo na pristoinem mestu, kaj se vse dovoljuje nemSkim u6iteljem, a kako se ravna s slovenskimi, ako le v dovoljenih in dostojnih mejah pokažejo svojo narodnost. Požarniki se vabijo sedaj na skupen shod vseh štajarskih požarnikov. Slovenski požarniki se seveda vabilu ne bodo odzvali, ker mi hočemo samostalnosl Spodnještajarske. Dobro bi bilo, ako bi slovenski požarniki sami naredili shod spodnještajarskih slovenskih požarnikov. Shodu v Cirkovcah je predsedoval č. g. župnik Černenšek. Zborovalcev je bilo nad 300, ki so z velikim zanimanjem poslušali navdušene govornike. Vse se je vršilo v najlepšem redu. Bog dal, da bi se sedaj širila iz Cirkovc narodna zavest prodirajo6e proti Pragarskem ter udušila vsako nemškutarsko kal v početku! Sklepi zborovalcev v Žalcn. I. Mnogobrojno zbrani volilci izrekamo svojima državnima poslancema zaupnico ter odobrujemo njuno postopanje v minolem zasedanju državnega zbora; odobrujemo pa tudi odlo6no postopanje^eških državnih poslancev. Našima poslancema naro6amo, da terjata v državnem zboru izvedenje popolne narodne ravnopravnosti; v takti6nem postopanju naj jima velja prvo na6elo čiste slovanske vzajemnosti. II. Danes zbrani možje že danes protestujeio proti temu, da bi vlada morda s § 14 uvedla nemški jezik kot državni ali posredovalni jezik, ter naročajo svojim poslancem, da naj v tem slu6aju delajo obštrukcijo v državnem zboru in stopijo v najstrožjo opozicijo proti vladi. III. Vladna predloga zastran ustanovitve kmetijskih zadrug naj se spremeni tako, da se izre6e Se v državnem postavnem na6rtu, da se ima za vsako narodnost v vsaki deželi ustanoviti posebna kmetijska deželna zadruga. IV. Pri zborovanju v Žalcu dne 24. junija 1900 zbrani Slovenci protestujemo odločno zoper postopanje deželnega zbora in deželnega odbora štajarskega, katera odrekata slovenskemu narodu na Štajarskem broje6emu tretjino prebivalstva dežele vsako pravico do narodnostnega obstanka, katera porabljata deželne dohodke, akoravno plačujejo Slovenci k istim svojo tretjino, skoraj izkijučljivo za gospodarske in učne potrebš6ine nemških deželanov, Spodnještajarsko pa v gospodarskem oziru zanemarjata, v narodnem oziru tla6ita, v kulturnem oziru pa mu odrekata brezobzirno potrebnih šol za višjo izobrazbo. Slovenskim deželnim poslancem izrekamo toraj zahvalo, da so se svojim izstopom opozorili svet na krivice, ki se gode slovenskemu narodu na Štajarskem. Vse delovanje slovenskega naroda v bodoče bodi obrnjeno na popolno ločitev Spodnješlajarske od Gradca! V. in končno resolucija, ki zahteva od vlade ustanovitev posebnega kulturnega sveta za slovenski Štajar, da podpira vlada z vsemi sredstvi naše poliedelstvo, posebno hmeljarijo, da se ustanovi za Spodnii Štajar vsaj ena kmetijska šola s slovenskim u6nim jezikom, da se ustanovi potrebno število šolskih vrtov ter da se uvede za ljudske u6itelje potrebni kurs; da se ustanovi za Sp. Stajar poseben oddelek trgovske kamore in c. kr. državna obrtna šola. Jareninske novice. To6o smo imeli v soboto 16. junija. V ozki 6rti je Sla 6ez Kanižo, Gačnik, Jarenino in Vukovski dol in napravila precej škode, najve6 v vinogradih in na sadnem drevju. Bog še nas varuj hujSe! Dežja imamo čez mero dosti, spravljanje sena počasi napreduje. — V petek 22. junija. je bila volitev župana in svetovalcev za občino jareninsko. Za župana je bil izvoljen Ignacij Zupani6, sedaj že tretjikrat, za svetovalce jpa Florijan Lorbek, Franc Štaneer in Anton Šparl. Izvoljeni so sami vrli narodnjaki. Slava! Iz Starega trga. Hvala Bogu, imamo ga — dolgozaželjeno »Kmetijsko bralno društvo«! Dne 4. junija popoldne zbrali so se vsi zavedni Slovenci nam vedno bolj sovražnega Slovenjgradca ter z vidnim zanimanjem poslušali preč. gsp dekana in 6. g. kapelana, ko sta jim v navdušenih besedah govorila o namenu in koristi kmetijskega bralnega društva. Da so poslušalci umeli govornika, pokazalo se je s tem, da se je takoj dalo vpisati društvu nad 90 udov, kojih nekateri si niso mogli kaj, da ne bi na glas hvalili ustanovnega odbora, da jim je preskrbel nujno potrebno šolo narodne in gospodarske omike. V odbor bili so voljeni večinoma udje ustanovnega odbora: za predsednika navdušeni slovenski kmet Ivan Schondorfer, za podpredsednika pre6. g. dekan Ant. Slander, za tajnika Filip Sekav6nik; kniižni6ar je č. g. R. Krener, podkniižni6ar Vincenc Pogaft, blagajniear Jurij Apačnik; gg. Jožef Farsky in Janez Konečnik sta odbornika. Računskim preglednikom pa so izvoljeni: Franc Vodovnik, Jožef JeSovnik in Jožef Konečnik — sami možje, na katere stavimo trdno zaupanje, da bodo z naivečjo požrtvovalnostjo skrbeli za to, da bode društvo proevitalo v korist udom in cele starotržke župnije. Da je to zaupanje do odbora opravi6eno, pokazalo se ie že na prvi veselici, ki jo je priredil na Telovo popoldne. Tu se je tamburalo, popevalo in čujte! strmite! — gledališko predstavo smo imeli, takšno, da še je v Staremtrgu ne pomnimo. Prisrčno se zahvaljujemo, da so nam toliko smeha izvabili: naši vrli možje Vaupot, Štruc, Fišer, Brdnik, Štefl in nadepolni mladeni6i: Mežnarjev Francl in FiSerjev Nacelj. Nekateri so pokazali izvrstne talente za igralce, vsi pa so igrali boljSe, kakor bi se dalo pri6akovati. — Le tako naprej! V kratkem zopet kaj enakega! Saj se da, le volje je treba in pa mladeniške korajže. — Kmetijsko bralno društvo v Starem trgu tik Slovenjgradca živi, rasti in množi se! Iz šole. Deželni šolski svet štajarski je dovolil vpeljavo poludnevnega pouka na jednorazredni šoli v Orli vasi ter je dovolil menjavo služb stalnima u6iteljicama Melaniji Premšak iz Vojnika in Pavli Cidrih iz Laškega. Nadučitelji so postali: na ljudski šoli v ČeSnjicah definitivni učitelj in šolski voditelj Ivan Adami6 od Sv. Jerneja. Učitelj je postal na ljudski šoli z nemškim učnim jezikom v Brežicah nadu6itelj na nemški privatni ljudski šoli v Gorici Janez Deutschman. Definitivni učiteljici M. Garbeis pri Sv. Križu pri Slatini, okraj Rogatec, se je radi bolezni dovolil izstop iz učiteljskega službovanja ia se ji je dovolila navadna odpustnina. Povodenj je nastala zadnji torek po spodnještajarskih krajih vsled presilnega deževja. Pesnica, Sotla, Ščavnica in mnogi potoki so izstopili ter preplavili bližnje travnike ter njive. Marsikje še so imeli seno na travnikih, katero so sedaj valovi odnesli s seboj ali pa ga je kalna voda zblatila. Tudi Drava in Mura sta visoko narasli. Naše slovensko ljudstvo pa se zopet lahko ob tej priliki spominja, kako nemška gospoda v Gradcu za nas skrbi. Po nemških krajih imaio malodane vsak poto6ec reguliran, za slovenske kraje pa se ni6 ne poskrbi. — Po Pohoriu okoli Sv. Kunigunde pa na Skomrah je v torek 27. t. m. okoli poldne nalival silen hlišč. Vsled tega ie po naSi dolini dero6a reka Dravinja nanagloma dobila toliko vode, da je ni mogla vzprejemati. Voda je trgala obrežje, moste, jezove, blatila mline, kleti, praznila njive, travnike, razdirala pote. Okrajno cesto je iz struge iztopajoča voda preplavila z malitni izjemami od »Vauken« do blizo cerkve, t. j. v daljavi za pol ure hoda. Koder je po cesti drla, sedaj štrli ostro kamenje, beli marmor; cesta je namreč brez malega narejena z doma6im marmorjem. Na enem prostoru }e voda okraino eesto spodjedla in jo pustila le kakih 30 cm. široko. Škoda Je kajpada ne mala. — Oblak pretrgal se je 25. t. m. popoludne ob 1. uri nad Vitanjem in povzročil strašen naliv in povodenj po vsej Hudinjski dolini, da ie hiše odneslo, jezove predrlo, njive in travnike poplavilo; yeč ljudij (5) usmrtilo. Dolina od Sv. Ane do Novecerkve bila je dve uri jezeru podobna, škoda velika! — Po močnem deževanju 25. in 26. t. m. narasla je Savinja nepri6akovano hitro in izstopila iz struge. Iz Ljubnega je došel brzojav, da se je tam oblak utrgal. Voda prinaSa mnogo raznovrstnega lesu, posebno platanic. V Celju je naredila povodenj menda najvee Skode gostilni »Engelwirt«, kateri je odneslo voz perila v vrednosti 300 gld. Voz so mogli še rešiti, perilo pa je do zadnjega kosa splavalo po vodi. Danes 27. t. m. se je popolnoma zjasnilo, a voda še ni padla. Povodenj je posebno polju mnogo škodovala. Ko ie dež proti jutru 27. t. m., t. j. v sredo jutro ponehal, se je ob enem popolnoma zjasnilo in napo6ilo je lepo solnčno jutro. Toda kakSen prizor! Vsa bujna savinjska dolina, sploh vsa ravnina okoli in okoli Celja je ve6inoma pod vodo, tako da zgleda mesto kakor kak otok. Sedaj se ie še le moglo videti, kako neizmerno škodo ie povodenj naredila. Vsa mnogo obetajoča žitna polja in lepi travniki so večjidel v jezero spremenjeni. Tudi Voglajna s svojimi pritoki je izstopila. Voda je dosegala okoli 4. ure zjutraj najvišjo stopinjo. Savinja se je dotikala ob tem 6asu skoro kapucinskega mostu. Nekatere kopališčnice, kakor Pallosovo in dijaško, odneslo \e kar cele po vodi. Okoličani prihajaioči na vse zgodaj z velikimi težavami čez vodo v mesto, prinašali so žalostne vesti o nesre6ah in opustošenii po povodnji: Brvi in mostovi so podrti, poslopja poškodovana in celo ljudje so se ponesrečili. Take povodnji se tukaj najstarei§i ljudje ne spominiajo. — Dne 18. t. m. popoldan je bila v slovenjegraSkem okraju silna nevihta z hudim nalivom in to6o. To6a je napravila v nekaterih krajih silno veliko škode. V Št. Vidu na pr. je uradno cenjena škoda na na 23.000 kron. — Dne 18. t. m. se je vsula toča, debe'a kakor orehi po župnijah Črešnice in Dramlje ter nekoliko tudi po Spitalski in ponkovski župniji. Nekateri vinogradi so 6isto goli in je les tudi za drugo leto izmučen. Tukaj se sicer strelja proti to6i, ali dosedaj ni bilo opaziti nobenega posebnega učinka. Sicer ga pa tudi ne bode, ker se jako brezmiselno strelja. Strelne postaje so preredke in ne vse na najvišjih mestih. Naši strelci so pa jako nagajivi Ijudje, ki kadar se ve6 milj dale6 prikaže kak obla6ek, strahovito streljajo, ko pa se nevibta resno približa, pa vržejo puško v koruzo in zbežč s strelnih postaj. Ob6ine, ki nalagajo doklade za smodnik, naj skrbe tudi za sistemati6no streljanje, to je, strelja naj se po navodilu, ki ga je poljudno spisal dr. Vošnjak v Mohorskem koiedarju. Da na lepo prigovarjanje naši strelci ne ubogajo, sem se pred kratkim prepričal. Ko sem nekega strelca opozoril, naj bi streljal po onem navodilu, se je odrezal, da ve ve6, kakor vsi doktorji in strokovnjaki. Tako ne bo šlo! Na gimnaziji je delalo 29 učencev zrelostne izpite. Slovenec Lud. Vazac je naredil z odliko, dva Nemca in eden Slovenec so dobili poskušnjo čez po6itnice, vsi drugi so prebili izpit s povoljnim uspehom. — Na u6iteljišču šolskih sester je delalo 22 u6enk zrelostne izpite, dve sta naredili z odliko, jedna z dvemese6no poskušnjo. Šoštanj S prvim julijem otvori gosp. Anton Kocuvan trgovino z raznim blagom in železnino v hiši gosp. Franca Rajšterja. Pozdravljamo ga prisrčno, ker v Šoštanju bili smo, akoravno smo se čutili narodnjakom, primorani naše nasprotnike podpirati, a sedai upamo, da bodo vsi znani poprijeli se gesla: »Svoji k svojim!« Ime trgovca nam pa jam6i, da bodemo dobro postreženi, in da imamo zvezo z vztrajnim narodnjakom. Gladn nmrla. Pri Spielfeldu na Štajarskem so dobili pri prazni viničarski ko6i barona Brucka mrtvo 131etno dekletce. Pri obdukciii se je pokazalo, da je umrla — gladu. Identiteta dekletca, ki je skoraj gotovo zgrešilo pot, ni znana. Iz Ljntomera se 6ujejo hude pritožbe o tamošnji vini6arski šoli. Gudno, da naša dežela nima sre6e s svojimi zavodi. Ni 6uda, saj se vse urejuje samo po glavah nekterih nemških politikov, kterim je vse drugo prej na mari, kakor pospeševanje gospodarstva. In deželne doklade pla6ujemo tudi mi za prazne namene. Ob priliki bodemo pojasnili nekatere zadeve bolj natanko. Za zdaj opozarjamo graške nadzornike, naj malo bolje o6i odpro. V Št. Ilju v Slov. gor. bo imelo dne 1. julija ondotno kmetijsko bralno društvo poučni shod, na katerem bo govoril deželni potovalni učitelj Jelovšek o živinoreji. Šentiljčani, pj-idite o obilnem številu na shod! V Cadramu bo prihodnjo nedeljo dne 1. julija potovalni u6itelj J. Bele po litanijah v šoli zopet umno trtorejo in kmetovanje učil za društvenike »Sloge« in tudi druge poslušalce. Dtonil je preteklo nedeljo v kopališoici Hausbauma v Savinji komij Franc Vogel, doma iz Ptuja. Šel se je kopat pri že precej narasli vodi in pri tetn našel smrt. ZdravOjinesto je MariborJ kajti od 16. do 23. t. m. nikdo ni umrl. Društvene zadeve. Bralno društvo v Sromljah bode imelo v nedeljo dne 1. julija ob 3 popoldne svoi občni zbor, h kateremu so vsi udje uljudno povabljeni. Bralno društvo za Ljutomer in okolico ima v nedeljo 1. julija ob 8. zjutraj pri gosp. Vaupoti6-u v Ljutomeru svoj redni občni zbor po obi6ajnem vsporedu. Vsi udje se vabijo, da točno pridejo. Slomšekova slavnost v Jarenini. NaSe bralno društvo priredi v nedeljo dne 8. julija veliko slavnost v proslavo rojstne stoletnice Slomšekove. Slavnostni govor bo imel prof. dr. Ant. Medved, petje, dostojno tako velike slavnosti, moški zbor mariborskih pevcev in domači mešani zbor. Vabila se bodo pravo6asno razposlala na vse župnije jareninske dekanije in še k sosedom. Ta slavnost mora biti sijajna, velikanska. Slomšek to v polni meri zasluži; veliko slabše bi se godilo Slovencem 10 dekanij na Južnem Štajarskem, kakor se jim v resnici godi, ako bi ne bil rodoljubni Slomšek teh dekanij odttgal od Skofije sekovške. Ljudstvo slovensko dekanije jareninske in iz soseš6in, pridi 8. julija polnoštevilno na Slomšekovo slavnost v Jarenino! Vabilo k veselici, katera se priredi v 6ast sv. Girila in Metoda v gostilnici Franca Gajšeka, dne 8. julija t. 1. v Polj6anah. Na sporedu je godba, petje in ples. Za6etek ob 3. popoldne. Bralno društvo v Podvincih pri Ptuju priredi veselico s pou6nim govorom o kmetijstvu in sre6olovom dne 1. julija popoldan ob 3 uri v gostilni Vojskovi. Vabi uljudno odbor. V Goriyi Radgoni priredijo ondotni tamburaši in pevci s porazumljenjem bralnega društva dne 8. julija na vrtu gosp. Osojnika Ciril in Metodovo slavnost z lepim in mnogovrstnim vsporedom. Začetek ob 4 uri popoludne. Vstopnina za ude bralnega društva 15 kr., za neude 20 kr., čisti dobi6ek \e namenjen Ciril in Metodovemu druStvu. Pri tej priliki bode tudi deželni poslanec gospod dr. Rozina poro6al o delovanju deželnega zbora in gosp. Bele potovalni u6itelj o umni trto- jn sadjereji. Odbor. Čitalnica v Brežicah vabi na koncert vojaške godbe c. in kr. pešpolka št. 53 iz Zagreba združen s petjem 6italniškega pevskega zbora jutri 29. t. m., na vrtu »Narodnega doma«. Začetek ob 4 uri popoldne. — Vstopnina 1 K. Odbor.