Naročnina Dnevna nanja za državo 5HS mesečno 20 Oln polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mciecno 35 Din nede jaka izdaja celole no v Jugo-slovin 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVEMEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I sioip. pelli-vrsta mali oglasi po I 30 In iO.veCli oglasi nad -IS mm viSine po Uin i-Mi. velllO po 3 in 4 Din, v uredniSkem delu vršilca po 10 Din D Pr v/eCiern o naročilu popusl Izide ob 4 zjutraj razen pondeliKo ln dneva po prazniku UreonMito /e v Kopiiarievi ulici ti. 6111 Kokoptst se ne vrata/o, nelranhlrana Pismo se ne »prejemalo * VreanISiva telefon SI. 2050. upravnLSIva St. 2.128 Političen lisi sa slovenski narod Uprava /<• vKopnurievi ut.Si.O ^ i.ckovnl račun: C/ubl/ana Sleu. /0.65O »n 10.349 za tnseiale.SaralevoSi.75b3, Zagreb SI. 39.OH, Praga In Dunaj SI. 24.797 1858 -1928 PROST ANDREJ KALAN Umetnik liajmenj tak kot Ivan Cankar, ki je bil Andreju Kalanu tako blizu, bi moral biti, da bi bil količkaj kos podati osebnost gospoda prosta. Zakaj veličina gosgoda prelata je neizmerljiva, in kaj za nas pomeni njegovo življensko delo, je sodobnikom prav tako težko dovolj preceniti kakor je nemogoče izčrpati bogastvo njegove osebnosti. Andreja Kalana je sama dobrota. Slovenska dobrota je rada ali robata ali ironična in ošabna, njegova je čista in fina ter razumevajoča; dobrota blagorodnega, lepega, prosvetljenega modreca. Njegovo krasno starčevsko lice spominja na Goetheja; gosposka natura v najboljšem pomenu, do viška dovršene kulture in izbranih form, pa vendar pristno slovenska, preprosta in močna; umer jena,zdr-žana in urejena po železni volji v samoob-vladanju, ki je tako naravno, blažeče in dvigajoče k sebi, da nas je vse iščoče, razdvojene in nezadovoljne vedno z neodoljivo silo vleklo v njegovo bližino. Nedosežen mojster tudi v vladanju drugih, vzoren svečenik in predstojnik, ki nima sebi enakega, je nam »naš prelat« bil vedno oče, h kateremu smo se zatekali, ko nihče drugi ni vedel več besede, tolažbe in sveta. Imajoč od narave praktičen razum, kakor ga ni imel v taki meri nihče izmed njegovih velikih sodelavcev na polju kršč. preporoda našega naroda, ki nepogrešljivo vedno loči bistveno od postranskega, vidi vsako stvar v pravi luči in se ne da zmotiti od njenih prigodnih aspektov — je Andrej Kalan tudi po svojem v študiju pridobljenem duševnem obzorju eden najširših, po svoji estetski kulturi pa sploh najgloblji med velikimi voditelji katoliškega pokreta v Slovencih. Nihče ni tako videl in tudi še danes ne vidi tako globoko važnosti umetnosti tudi za našo religiozno in etično kulturo kakor on. I o n j ego v o š i r o k o u m e va-nje, združeno z zdravo a nikoli ne utesnujočo kritiko,ga je ohranilo vedno blizkega vsaki naši mladi generaciji in vsemu rastočemu. I ako ga tudi tu občudujemo, kako v sebi ves izčiščen, izmodren in izmirjen, umeva in pospešuje vse, kar stremi više in globlje in nevzdržno napreduje. In če razna mnenja časih trdo trčijo skupaj, je zopet naš prošt, ki ublažuje, pomirjuje in vse pozitivne ustvarjajoče sile vsoglašuje. Toda trd in neuklonljiv je, kjer nespamet, malenkostnost ali samo sebe vi-deču sebičnost skuša razdvajati in potrebno skupnost rušiti. Kar je Andrej Kalan storil, vse je iz-žarelo iz osebnosli, ki je tako velikega stila kakor naši največji, a posebna v tem, da je delovala in deluje predvsem po svoji veliki duhovnosti, ki vpliva vedno neposredno. sama po sebi, tiho, a tem sil-neje in trajneje, vedno z isto intenzivnostjo; ki nikoli ne razočara, ampak vedno razodeva nove zuklade svoje nedogledne globine. Petdeset let kulturnega dela Močan je bil mladi katoliški rod, ki je v 80iU letih preteklega stoletja stopal v našo javnost. Zgodovina mu je odločila važno in težko nalogo, da izvojuje boj s prai> tedaj odmirajoča prvo dobo našega narodnega prebujanja in položi temelje novi dobi in novemu rodu, ki naj vodi k narodnemu in dušnemu odrešenju. Narodna zavednost in ljubezen do domače besede, ki ju je prva doba gojila kot namen med omikanimi sloji r.aših mest in trgov, sta bili novemu rodu samo po sebi dana stvar, vsled česar je niso več goji/i kot namen, marveč kot odhodno točko za vse višji namen: kulturno vzgojo našega naroda o njegovih najširših plasteh. Postajalo je vedno jasneje, da je za tako narodovo vzgojo treba graditi na mnogo globljo podlago kakor samo vnanje politično narodno zavednost, da more taka narodova vzgoja najti pravi temelj le o skupni miselnosti, v enotnem svetovnem nazoru. I' pra-šanje svetovnega nazora pa je v prvi dobi narodnega prebujanja sto]>alo v ozadje deloma radi močnih narodnostno političnih vplivov leta 1S48., v znatni meri pa tudi radi mrtvila, ki ga je v verskem pogledu zanesel med ljudstvo mrki janzenizem, ki je skoro čisto nemoteno obvladoval naše kraje skozi vso prvo polovico 10. stoletja in odtujil našemu narotlu Boga in cerkev, ki sta se mu odmaknila v nedosežne daljave. Tako naše dijuštvo ni dobivalo doma nikakih trdnih svelovnonazornih opor in ni odnašalo s seboj d univerzitetna mesta topline verskega prepričanja. 7.ato je razumljivo, du jih je opa-jala filozofija vseučilišč, ki je pogosto izhajala iz krščanstvu zlasti pa katolištvu neprijaznih krogov. Prihajali so domov razklani sami v sebi, ker si osebnostnega svetovnega nazora navadno niso poiskali ter so kolebali med domačo tradicijo ter moderno filozofijo SiDobodomiselstva. Ti tuji neasimilirani nazori so se vedno pogosteje pojavljali tudi n naši javnosti, v našem časopisju in po shodih. Čutili so naši izobraženci nami, da prihajajo d konflikt z nazori naroda, zato so ob vsakem koraku v svobodomiselno smer prisluhnili, kaj poreče javnost. Duhovščina, ki se je vzgajala stalno doma in je ostajala tako vedno v neposrednem stiku z ljudstvom, je najjasneje čutila ta tihi spor. Sem in tam je prišlo do manjših prask — v začetku ?0ih let se je celo zdelo, da si bo ta napetost poiskala ventila — a se je iz narodno političnih ozirov zopet vse potlačilo v nejasnost • 7. lepim napisom: narodna sloga. V tako težko vzdušje, ko je človek mogel dihati komaj s četrtino svojih pljuč, je pihnila zdrava katoliška mladina 80ih let, ki ji je Muhnič s svojimi krepkimi komolci utiral pot skozi megle predsodkov tor jo navdahnil s pogumno podjetnostjo. Zahtevala je pravico do polnega življenju, raztrgala krinko sloge, ki jo je dušila, in iskala pot o popolno si>roščenost. Bila je izrazito narodna, a bila je več ko samo narodna: bila si je na jasnem v svetovno nazornem jtogle-du in hotela do take jasnosti pomagati tudi svojemu narodu. J idela je, da naše izobra-ženstvo ostaja s svojimi nazori omejeno na majhen krog meščanov, da zgublja žive stike in pravi zmisel za naše ljudstvo, ki je v svojem jedru verno. Tako je mladina one dobe spoznala, kje je njena moč in bodočnost: poglobiti in poživiti krščanski svetovni nazor ter z njim dvigniti ljudstvo iz njegove zapuščenosti in bede, kamor se je vtap-Ijalo. Tako sta bili dani novemu rodu obe smeri: svetovno nazorna in socialno gospodarska. V tem pogledu so se ločili mladi tudi od konservativcev, ki so pač branili vero svojega naroda pred raznimi domačimi in tujimi nevarnostmi, ki jim je bilo pač krščanstvo nedotekljiva svetinja, ne pa živ-. Ijenjska sila, ki mora prežeti vsega človeka Katoliška mladina 80ili let pa je začutila v sebi to stvarivno moč krščanstva, obsodila polovičarstvo, razvila svoj program in prešla iz obrambe v razmah svojega nazora. Med nujvnetejše in najizdatnejše delavce in borce za novi rod v označenih dveh smereh spada današnji sedemdesetletnik, gospod Andrej K a l a n. Še danes mu zaiskri oko ob spominu na one čase prvih načrtov, ki so jih snovali v ozkem krogu prijateljev; še danes mu mladostno zazveni beseda, kadar se /.utaplja v one čase, polne dela in borbenosti. To so tilie, a neutujljive priče, kako iskreno in globoko so morali pri i pionirji nove dobe čutiti v sebi sveti ogenj pravične borbe, kako živo so bili prepričani o potrebi in koristi te borbe za slovenski narod. Zato pa je tudi njihovo delo osvajalo narod in ga bogatilo v prosvetnem in kulturnem pogledu, ga vodilo od zmage do zmage in končno do osvoboditve. Težko je ločiti delo posameznika v tisti dobi, ko so bili delavci tako tesno strnjeni, da je prihajala do veljave samo ideja. Tudi ta nesebičnost, ki ni iskala nikdar osebnih ambicij, nam je dokaz, kako visoko so pojmovali svojo nalogo, kako čista je bila njihova ljubezen do ljudstva in naroda. Kalanovo delo je toliko težje ločiti, ker je delal predvsem o katakombni dobi, ko za to ni žel ne priznanja ne časti, ko pa so o zmagovalnem pohodu nastopile čete s svojimi vojskovodji. se je umaknil o tiholo med sirote. Tako današnja javnost komaj ve, kako ve-l'.ko hvaležnost je dolžna osebno skromnemu in tihemu, a zato nič manj globokemu in velikemu kulturnemu delavcu, ki slavi med nami sedemdeseti rojstni dan. V skromni »Katoliški družbi« so se ogrevali in pripravijtdi za visoke naloge in pripravljali javnost na suoj nastop z »Glasit, Med najmlajšimi in najdelavnejšimi v tem krogu srečaš kalana. kmalu so začele mlade sile prekipevati okvir samo verske družbe, posegali so začeli o javnost, v politiko. Stopili so med ljudstvo z besetlo in knjigo. Takrat (1888) je vrgel Kalun v razgreto slovensko javnost svoj ljudski list »Domoljub«. Skromna 14 dnevna »Slovenčeva«. priloga si je hitro pridobila ljudstvo in si osvojila tisoče in deset tisoče. Kdo bi mogel presoditi vso dalekosežno pomembnost lista, ki si je utrl pol v zadnjo gorsko hišo, ki je vodil tisočem in deset tisočem pogled v življenje m svet. koliko gospodarskega ]>ouka, koliko zanimanja za izobrazbo, koliko pobud za lepoto in dobroto je ponesel v hiše, kamor ni imel dostopu noben drug list. Kot prvi urednik je znal izvrstno pogoditi ton, kako naj bo pisan, da si bo osvojil naše preprosto ljudstvo. Tako je tudi brez ozira na politično važnost njegov *Domoljub.« postal eden velikih prosvetileljev slovenskega ljudstva, med katerim je poleg tega budil ljubezen do naroda, razživljal versko zavednost in jo strnjal v enotno miselnost, iz katere naj novi dobi vstane nova moč. Naši borci v Sllih letih so pač dobro vedeli, kaj je list brez tiskarne. Zalo so si osnovali že /godaj svojo tiskarno (1883), ki jo je sprejelo v last katoliško tiskovno društvo (1887). Ustvarilo si je podjetje svoj dom m začelo .s svojim vplivom med ljudstvom. Andrej Kalun se je že s prvih početkov živo zanimal za njegov razvoj in sodeloval pran bistveno. Od 3. julija 190~ (torej prav 25 let!) predseduje kTD; kdor ve, kakšna ogromna stavba je zrasla pod njegovim predsedstvom na oglu Kopitarjevo ulice, ne bo mogel prezreti delavnosti in podjetnosti društvenega predsednika, kaj bi bili danes brez tako izvrstno opremljene tiskarne, je težko pogoditi. a gotovo je, da nam je v kulturnem pogledu neizmerno veliko koristila. Saj je bilo s tem omogočeno, da se nam je razvilo časopisje vseh panog, da smo dobili marsi-kak list. in marsikako knjigo, ki bi je sicer ne zmogli. Zgodovina tiskarne in KTD je tako tesno zvezana z delom predsednika Kalana. da je v znatni meri zgotlovinu tiskarne, zgodovina njegova. Skrit za tema dverna ogromnima vidnima spomenikoma njegovega duha je votli! neopaženo v veliki meri vse naše kulturno delo zadnjih desetletij. Ob ogromnosti teh spomenikov pttt je javnost vse preveč pozabljala, kdo tiči za njima, odtod (hi je njegovo ime sorazmerno z njegovim kulturnim delom vse premalo znano naši dobi. Če naj omenjam samo največje kulturne zasluge naši ga jubilanta pri ustvarjanju naše dobe. moram omenjati zlasti tisto, ki je sicer najsubtilnejša, najmanj vidna, a zato ni- kakor ne najmanjša: njegova osebnostna moč, ki nam je vzgojila cel rod naraščaja. Spričo njegove blage narave, spričo njegove plemenitosti, ki raje krivico trpi, kakor dela, spričo njegove rahločutne in umirjene čudi imam vedno vi is, da ni bil rojen za politično areno, ki je pogosto brezobzirna in tudi zahteva brezobzirnost. V tem me potrjuje tudi njegovo presrčno slovo od političnega boja, T/kjer otrovljen je prostor vsak, kjer same spletke vladajo, kjer dobro vse se o zlo po-tvarja: značaji, žal, propadajo, kjer ige nebroj krivic in zmot, kjer sila javnega mnenja podi na polzko pot«.. In vendar je bil prav on eden tistih redkih mož, ki so o politiki hodili vedno ravno pot prepričanja, a so v svojem nastopu spoštovali vedno in v vsakem človeško dostojanstvo. Ni se ogibal razprav, ni bežal pred debato, bil je spreten in priden pri razpravah v deželnem zboru, a je tudi v kritiki ostajal vedno stvaren in dostojep. Kot tak je tudi pri svojih nasprotnikih vžival velik ugled in spoštovanje — naj spomnim le dolgoletnega plemenitega prijateljstva med njim in dr. Tavčarjem, ki je rodilo tak lep sad. Če se je kljub temu povzpel do tako težke sodbe o javnem političnem delu, nam bo jasno, da ga nisi a vodilu vanjo ne lastna narava ne osebna ambicija, marveč gola potreba, samo ljubezen za stvar. Zato se je umaknil, brž ko mu je bila (uma možnost in je mogel svoje delo prepustili drugim rokam. Prav v lej osebnostni poleži pa vidim korenino onemu mogočnemu vzgojnemu vplivu, ki je bil naši rasti tako neobhodno potreben. Kaj bi nam pomagalo, če bi si nekaj močnih osebnosti pomagalo do oblasti, a ne bi bili v mlajših orgunično zvezani s prihodnostjo: posestvo brez otrok. To je tako samo ob sebi umljivo, da skoraj ne znamo več ceniti lakih močnih podtalnih vzgojnih tokov, kakršne je pretekla doba imela zlasti v Andreju Kalanu in dr. Kreku. Zdi se mi i .nebna taka vzgojna sila, kakor je potrebna družini materina žrtev, če hočemo, da je veselje in zadovoljstvo v hiši. Zato smatram neprestan stik našega jubilanta z mladino kot eno velikih kulturnih del, ki ■ prineslo nesluteno mnogo blagoslova. Njegov blagodejni vzgojni vpliv se ni uveljavljal le v okviru Marijanišca. kjer je neposredno in poklicno vzgajal, marveč je poseglo premnogokrat tudi o potek naših javnih razmer. Nič važnega in velikega st ni zgodilo pri nas brez njegove vednosti ali njegove pomoči. Kadar je bila sila najhujša, se je pokazal celo v javnost. Zapustil je siro-tišče, >kjer ljubav čuva še svoj . .. kot«., in šel na »svetovno grobišče« politike, ker je r.idel, da je njegov vpliv v hudi stiski narodu potreben. Tudi ta njegova žrtev jc obrodila sad, čez dobro leto dni je zgodovina potrdilu, du se tudi tedaj ni zmotil. Hudomušni njegov i>rijatelj dr. Ivan Tavčar spravlja našega starosto v povest, kjer dokazuje, kako je ljubezen nam vsem i pogubo. Je nekaj na tem, a ob nesebični, duhovni ljubezni, s kakršno je delal in se žrtvoval Andrej Kalim, bi mogel prav tako sijajno dokazati, kako taka ljubezen osvaja in odrešuje, \jemu pa želimo, du bi še dolgo vžival svoje ljubezni živi cvet in sad! J. Šolar. do zmage, je smatral Kalan svoje delo v politični areni za dovršeno. Prepustil je »Slovenca« in »Domoljuba« mlajšim rokam in umek-nil se je tudi iz kranjskega deželnega zbora, kjer je bil po Klunovi smrti voditelj katoliške delegacije. Iz svojega Marijauišča je spremljal in po potrebi v važnih trenutkih tudi še iniciativno posegel v tok dogodkov, toda na javni politični oder ni stopal več. V središče in na čelo ga je poklicala zopet šele vojna. Ko je prikipel 1.1917. v SLS boj mod šušteršičem in mladimi do vrhunca, je bil ravno Kalan poleg škofa Jegliča ona avtoriteta, v kateri so našli mladi svojo najmočnejšo oporo. Dne 22. novembra 1.1917. je dr. Šušteršič razpustil SLS, toda že v naslednjih dnevih se je pod Kalanovlm predsedstvom organiziral nov izvršilni odbor, ki je uveljavil novo orientacijo, rešil stranko začasnega razsula ter pripomogel do popolne zmage jugoslovanskemu gibanju med širokimi sloji ljudstva. Kakor četrtstoletja poprej, je bil tudi to pcxt Kalan na čelu boja za novo dobo slovenskega katoliškega političnega gibanja. Najmlajši rod pozna današnjega jubilanta kot častitljivega starčka in očetovskega vzgojitelja malega drobiža v Marijanišču, toda on je tudi eden izmed največjih in najmarkant-nejših oblikovalcev in prvoboriteljev slovenskega katoliškega gibanja Vodil je to gibanje v dveh najvažnejših dobah, to je v 90. letih iz konservatizma v krščanski socializem in med vojno iz šušteršičeve v Krekovo orijentaoijo. Kot h kar Oblikovalec slov. katoliškega gibatra Slovensko katoliško gibanje v 70. letih je bilo odmev Istcčasnega sličnega gibanja med alpskimi Nemci. Ker so dajali temu gibanju pravec fevdalci, je imelo zato tudi tedanje naše gibanje izrazito konservativni značaj! Zaradi hudega pritiska gernianizatoričnega nemškega liberalizma je katoliški pokret na Slovenskem tedaj komaj dobro životaril, ker se je vse zatekalo le k slogaškim geslom. V to sterilno slogaštvo je sredi 80 ih let prvi prinesel »več luči« dr. A .Malinič, ki je začel z njemu lastno brezobzirnostjo in temeljitostjo žigosati breznačelno slogaštvo, pobijati liberalizem, ki se je tiho zajedal v vse naše javno življenje ter opozarjati na potrebo dosledne načelnosti v vsem javnem delu in življenju Istočasno kakor Mahnič na Slovenskem, je nastopal med avstrijskimi Nemei Kettelerjev učenec Vogelsang, ki je opozarjal na socialne dolžnosti katoličanov in tako za-počel na Dunaju krščansko-socialno gibanje. Mahničevi in Vogelsangovj nauki so imeli silen vpliv na peščico tedanjega mladega slovenskega izobraženstva, ki je vedno bolj jasno čutilo vsestransko škodljivost brezplodnega slogaštva in zahtevala obnovitev katoliškega gibanja v zinislu stroge načelnosti ter modernih socialnih in demokratičnih zahtev. Načelu te majhne peščice je stal tedanji trnovski kaplan — Andrej Kalan. Ker je Kalan instinktivno čutil, da mora slovensko katoliško gibanje koreniniti v širokih plasteh ljudstva, je ustanovil v družbi z nekaterimi svojimi prijatelji 1.1888. najprej »Domoljuba«, ki se je zlasti s Kalanovimi povestmi« hitro širil in priljubil kmetiškemu ljudstvu. Bil je potem 11 let »Domoljubov« urednik in iz njega ven začel pripravljati preporod tedanjega slov. katol. gibanja mod ljudstvom v zmislu Mahničevih in Vogelsangovih načel. Spomladi 1.1889. se je vršil na Dunaju IT. avstr. katoliški shod, na katerem so stopili že v ospredje krščanski socialci. Udeležilo se ga je tudi več Slovencev s Kalanom in tam so dobili krepkih pobud za nadaljnje delo. Prišedši domov, je začel Kalan takoj s tihim, toda vztrajnim bojem proti konservativnim prvakom oficieluega katoliškega tabora. Ta boj je šel tako daleč, da je nastopil pri de-želnozborskih volitvah 1.1889. celo kot pruti-kandidat proti oficielneniu Klunu. Za enkrat je sicer še zmagal Klun. toda Kalanova smer se je uveljavljala bolj in bolj. Krepko oporo si je ustvaril s tem, da je ustanovil 1.1889. v Ljubljani »Katoliško politično društvo«, ki je postalo kmalu središče in ognjišče vsega katoliškega političnega gibanja na Kranjskem. Ker Klun za organizacijo ni imel nobenega zmisla, je obvladoval društvo Kalan z Žitnikom in dr. Gregoričem. Čeprav je bil načelnik katoliške delegacije v deželnem in državnem zboru še vedno Klun, je bil pa vendarle dejanski voditelj vsega mladega katoliškega političnega gibanja Kalan. Mahničevo delo v »Rimskem katoliku« in Kalanovo v »Domoljubu« ter v Katol. polit, društvu je rodilo I. slov. katoliški shod leta 1892., ki je za vedno pokopal breznačelno slogaštvo ter priboril zmago Mahnič-Kalanovi stroji nad Klunovo. Na tako preorano in pripravljeno njivo je prišelpotem veliki sejalec dr. J. Ev. Krek, ki je z vedno snujočo iniciativnostjo oblikoval katoliško gibanje dalje in dalje. Nemogoče je na tem omejenem mestu podati izčrpno sliko Kalanovega političnega dela, toda mirno lahko ugotovimo, da je bil ravno on tisti, ki je v slovenskem katoliškem gibanju pripomogel do zmage modernim Mah-ničevim in Vogelsangovim načelom. Kalan je prvi organizator in oblikovalec današnje SIJS, prvi početnik demokratičnega in socialnega pravca v slov. kat. gibanju. Krek ter šušteršič sta potem le nadaljevala Kalanovo delo. Ko je prišlo proti koncu 90-let slovensko katoliško politično gibanje v pravi in vsestranski tek ler je začelo korakati od zmage A. Ušeničnik Bilo je konec leta 1893, ko sem prišel za Kalanom kot stolni vikar v Ljubljano. Kalan je bil postal za Jeranom »korar«. Kmalu so me pritegnili tudi k »Slovencu«. Tako sem bliže spoznal glavnega urednika, ki je bil že nekaj let (od 1. 1893) vprav Andrej Kalan. »Slovenec« se je urejeval tiste čase v stolnem župnišču. Bilo pa ni tako. kakor je sedaj, ko je cel »štab« urednikov, ki imajo kakor ministri med seboj razdeljene »resorte« in razne uredniške sobe in sprejeuinice itd. Tedaj je imelo vse uredništvo eno sobo (druga, na pol tenmica, se skoraj ni mogla tako imenovati). V tej sobi sta bila zgoraj dva pulta, vsak na eni strani, po sredi pa dolga miza. Pri enem pultu je stal šef, pri drugem odgovorni urednik (skromni in neizrečeno pridni g. Iv, Rakovec), pri mizi, ki je bilo na njej razgrajenih nekaj časnikov, je pa časih sedel kak stolni kaplan kot »honorarni« pomočnik. Časih je privihral odkod s kakim člankom še dr. Krek, pregledal liste, malo pozabavljal in s prešernim smehom »fantje, le pogum!« odvihral kdove kam. t V tej sobi je sprejemal šef tudi stranke. Prihajali so gospodje z dežele. Kalan se je pomenil z njimi o vsem, kar je bilo treba, potem jih je pa navadno povabil k sebi na kosilo. (Bil je namreč izredno gostoljuben, tako da je bilo tedaj pri njem, kakor prejšnje čase pri sloveči »gadovi mizi« kanonika Kramarja.) Prihajale so gospe z nabiralnimi polarni. Za odličnejše goste je bila tista napol-temni-ca za »salon«. Imenitna res ni bila, a bilo je vsaj mogoče izpregovoriti kako bolj zaupno besedo, ker so bila vmes steklena vrata. Gospa J.-ova se je časi tu živahno razgovarjala po cele ure. Šef ni nič zinil, a vedeli smo, da gospa rada obravnava slovanske probleme in pri slovanskih problemih ni lehko pfiti do konca. Čudili smo se mu pa vendarle, s kakšnim stoičnim mirom je potem nadaljeval delo, ko je šla časih zelo trda za čas in list. Prihajali so tudi sramežljivi dijaki z tihimi prošnjami. Kalan je bil namreč podedoval za •Teranom z zlatim srcem tudi cele vrste ubož-nih slovenskih dijakov. Kateri je prinesel tudi kak prvenec za »Slovenca«. Ivan Cankar je prav tista leta objavil v »Slovencu« svoje prve »dekadentske« feljtone. Tako je bilo tedaj v uredništvu »Slovenca«. In kakšna časnikarska načela je imel tedanji »Slovenčev« glavni urednik? Le style c'est 1'homme, pravijo Francozi. I^hko bi pa rekli tudi narobe: kakršen mož, takšen slog. Kdor dobro pozna Kalana, si lehko tudi misli, kakšen je bil Kalan kot časnikar. Ko ga še nisem poznal in mi je bil prišel na uho samo izraz iz »Slov. Naroda« »trnovski petelin« (pristen Tavčarjev izraz!), sem si ga predstavljal kot močno bojevitega. A spoznal sem, da nikakor ni bil takšen. Bil je res ves zavzet za zmago katoliških načel, hotel je, da bodi »Slovenec« načelno katoliški list, a ljubil je bolj pozitivno delo kakor pa boj. Tam v deželni zbornici, v sedanjem »Ljudskem domu« je res parkrat v pravični jezi vzkipel zoper tedanjega najhujšega našega sovražnika, barona Heina, da smo kar strmeli, žal da ni imel okrog sebe dosti mož, da bi bil z njimi vrgel tujca iz dežele. Tudi nekateri naših so bili slabiči in so se v rajskem veselju topili, če je gospod »landesprezldentc z njimi izpregovoril! A sicer ni bil Kalan noben rogoborec. Bil je po mišljenju odločno Mahničevih načel, a v praksi, tudi časnikarski, ni mogel popolnoma z njim. Bil je druge narave. Značajka Kala-nove narave je ljubezen. Ta ljubezen ga je nagnila, da je sprejel Jeranovo zapuščino, ta ljubezen mu je izročila sirote, ta ljubezen je njegovo glavno vzgojno načelo. Ljubezen ga je spremljala tudi pri časnikarskem delu. Sta pač dva tipa tudi v krščanski cerkvi. Eni so brezobzirni, bolj ustvarjeni za boj, drugi so polni sočutja, bolj ustvarjeni, da z ljubeznijo celijo rane. Oboji so potrebni, pri obeh je mogoča tudi enostranost, a v pravi meri se med seboj lepo dopolnjujejo. Gotovo je pa prva ljubezen — maior autem horum est charitas! Tiste čase so naši gospodje mnogo čitali Španca Darda y Salvany »E1 liberalismo es pecado« v nemškem prevodu: Der Liberalis-mus ist Siinde«. V tem delcu je bila sankcionirana Mahničeva taktika. Ne vem, ali je Ka-lan kdaj čital to delce, a če ga je, ne verjamem, da bi mu bilo simpatično. Držal se je rajši Avguštinovega rekla: Occidite errores, diligite errantes! Pobijajte zmote, a ljudi ljubite! Zato ni bil za osebne polemike, še manj seveda za osebne napade. Res kot časnikar ni mogel mimo vsega. Tiste čase je bil prinesel »Slovenec« Krekov članek »Pons asinorum«, ki je vse učiteljstvo strašno razburil, prinesel tudi marsikaj drugega, kar je nasprotnike ka-čilo. Kalan je tudi z umom pri7naval, da drugače skoraj biti ne more. Saj je bil že prof. Jesenko v samem »Narodu« in potem v knjižici »Časnikarstvo in naši časniki« popolnoma pravilno razložil, kako je s to rečjo. ^Straho-vito grdo je, je dejal, prav surovo v javnost, v časopise tirati take osebne napake, ki nimajo z javnim življenjem prav nič opraviti. Drugače je z očitno sleparijo in volkarijo; te nikakor, nikjer in nikdar ne moremo ločiti od sleparja in volka; zato je kaj nespametno, da se slepar in volk silita v javno življenje; narodu so taki ljudje v največjo škodo in sramoto, zato se jih mora vselej braniti ter jih v tmino in zaduhle kote zavračati, kjer bi imeli celo hvaležni biti ljudem, da jih ne tirajo v javnost.« (217). Kalan je to dobro vedel, a sice ga je tudi tedaj bolelo, kei je videl v nasprotniku vedno vendarle — človeka. Zato se mi zdi, da se ni nič težko odločil, ko so ga 1. 1900 prosili, naj bi šel v Marijanišče za očeta sirotam. Pustil je časnikarstvo in šel in zgradil še dom dijakom, da bi tako mogel svojemu narodu posvetiti svojo osebitost, to je, svojo ljubezen. Prost Andrej Ka'an kot književnik J. D. Mlademu Frideriku Ozanamu je dejal slavni Lacordaire, spodbujajoč ga k pisateljevanju, te-le znamenite besede: »Paziti je treba, da se človeku pero ne posuši. Seveda pisateljevanje ni prijeten posel, toda časopisje je postalo prevelika sila, da bi smeli mi v tem pogledu roke križem držati. Ne pišemo za slavo, pišemo za Gospoda Jezusa.« (DSv, 1913, str. 300.) Ozanam se sicer ni mogel odločiti za žurnalistiko, h kateri ga je Lacordaire vabil, pač pa je vneto služil katoliški stvari s sodelovanjem pri znanstvenih listih s svojimi temeljitimi članki iz kulturne zgodovine. Našega slavljenca so razmere prisilile, da je nekaj svojih najlepših let posvetil žur-nalistiki, a njegovo srce je bilo prej in poslej pri znanstvenem in leposlovnem delu, h kateremu se je takoj vrnil, ko se je mogel umakniti iz arene političnega življenja. Pri prvem kakor pri drugem delu pa je tudi on iskal le slavo božjo, nikdar ne svoje. Deset let je bil urednik »Slovenca« (1891—1900) in 11 let (ob istem času) urednik »Domoljuba«. Bili so časi Heinovega paševanja, časi ljutih br jev v deželnem zboru kranjskem. Slovenec je takrat izhajal zvečer Ko smo se bogoslovci v mraku vračali z izprehoda, smo časih videli, da je urednik Kalan, dovršivši list, tedaj prišel iz uredništva na zrak, da si ohladi vročo glavo. Živo se spominjam, kako smo s spoštovanjem zrli nanj, dobro vedoč, kakšno breme nosi. To breme je pač dobro skrbelo, da se urednikovo pero takrat ni posušilo. Ni se pa posušilo, odkar je začel pisati (1. 1881), pa vse do danes. Ko se je jeseni 1.1900 iz političnega življenja umaknil v mirno Marijanišče, se mu je iz prs izvil radostni vzklik: »Oj ven. nj ven, iz labirinta k (Drobtinice. 1900), podobno — če naj mi je podoba dovoljena — kakrr je Stritar po večletnem preziranju Modric vzkliknil: »Nazaj, nazaj v debelo sveto!« Ljubezen do knjige in knj ževnosti je pač najprej dobil v šoli pri profesorju Marnu, či^ar geslo »Sursum corda« si je osvojil (DSv 1889) in čigar delo za Je-zičnik je lepo ocenil (1888) in čigar življenje je opisal (DSv 1891), stalno pa ™ je dviral — kakor sam na več mestih priznava — vzvišeni zgled prijatelja in vrstnika Frančiška l.arnpe-ta. čicrar neumorno delavnost je z drugimi vred občudoval in jo skušal v svojem delokrogu posnemati. V trojno smer je šlo, menim, njegovo književno delovanje. Na zunaj najmanj vidno je bilo njegovo organizatorno delo. Zasnoval je list »Domoljub«, pri katerem je kot urednik skrbel za dober, zanimiv podlistek. Nekaj jih je pač sam priredil, iz večine pa si je znal pridobili spretnih sotrudnikov, ki so mu prevajali ali pa tudi sami pisali. Tako vidimo v tem krogu dva inlada kaplana, rojena Čeha, Fr. Lakmajerja, Fr. Hierscheta, ki sta prevajala iz češčine (Trbiskega, V. Kosmaka, Brodskega i. dr.); božični igrokaz mu prevaja Jos Vole; sodelujeta z izvirnimi prispevki Janko Barle ter Peter Bohinjec; med sotrud-niki z izvirnimi leposlovnimi prispevki) nahajamo pa tudi dva pisatelja, ki sta si takrat šele pričela služiti pisateljska pera, a stojita danes v prvi vrsti naših književnikov: Semen Seme-novič (Iv. Prijatelj) ter Basnigoj (Fr. Finžgar). Iz tistih kratkih podlistkov je nastalo 13 kriji-žic l. zv. Kalanovih povestic. Na zunaj najmanj vidno je to organi za t orno delo najgloblje oralo in orje še danes na globoko in široko. Zelo mnogovrstni pa so njegovi lastni spisi. Pridno je gojil nabožno slovstvo. Kot mlad trnovski kaplan je objavil dolgo vrsto (52!) pridig o cerkvenem letu (Duh. Pastir 1887 in 1888). Takrat je spisal tudi Šmar-niče (v tisku 1.1891), vsebujoče razlago Marijinega slavospeva Magnificat. Za prvo petletnico (lustrum) Leona XIII. je spisal članek v Glasih kat. družbe (1883); za tisočletnico Metodove smrti sestavek istotam (1. 1885.). (V tem se lepo vidi vpliv profesorja Marna, ki je v šoli tako rad govoril o slovanskih blagovest-nikih ter staroslovenski književnosti.) O priliki zlate maše Leona XIII. (1887) je sestavil obširen življenjepis Leonov v Drobtinicah (XXI, str. 7—40. Med sotrudniki tistega leta vidimo tudi Jan. Ev. Kreka ter Fr. Rajčeviča ) Življeniepisi so mu bili sploh zelo priljubljena snov, zlasti mož. katerih življenje je najlepša apologija krščanstva. Tako je večkrat zelo prisrčno pisal o Fr. Lainpetu (v DSv-u 1. 1900, 1917), v Drobtinicah (1900); obširni citati iz Lampetovih pisem prijetno oživljajo vse te tri biografije. S posebno ljubeznijo nam je izklesal podobo Friderika Ozanama, slovečega kulturnega zgodovinarja francoskega ter očeta Vincencijevih konferenc: v devetih poglavjih (DSv, 1913) nam riše Ozanamovo mladost, študije, znanstvena potovanja, borbe s svobo-domisleci, rodbinsko življenje, pisateljevanje, bolezen in smrt. Zdi se nam, da je naš današnji slavljenec prav v Ozanamu našel vtelešen vzor izobraženega katoličana: globoko vero, znanstveno utemeljeno, ter praktično udejstvo-vanje vere v občevanju z najbednejšimi. Tudi, ko nam opisuje življenje V. Hugo-a (DSv, 1902), nam kaže, koliko jasnejše je mislil in čustvoval tu velikan, dokler je bil veren, kakor pa pozneje, ko je zavrgel vero svoje mladosti. Med Slovenci je naš jubilant našel poleg dveh gori omenjenih še enega moža po svojem srcu — Andreja Einspielerja, Čigar 70-letnico življenja je zelo živahno popisal (v Slovencu, 1887, v Številkah 189—209). V tesni zvezi z življenjepisi je njegov potopis (Glasi katol. družbe, 1882), kjer nam pripoveduje o romanju Slovanov v Rim v jubilejnem letu 1881. Pisatelj je bil takrat v drugem letu ljubljanskega bogoslovja. Držeč se načela: »Kakar potuješ, govori z vsakim! , je tudi naš mladi bogoslovec porabil vožnjo v vlaku, da jo govoril s tujimi sopotniki. Zanimiv je njegov razgovor z ruskim nihilistom. V Rimu pa je videl in slišal dva velika moža: Leona XIII. ter Strosmajerja. Vestno nam je zabeležil njiju nagovora. — še ena veda ga je vedno mikala: estetika. Ko je v pred pustu 1.1887 ljublj. gledališče pogorelo, je imel na pepelnico govor \ Katoliški družbi o solnčni in senčni strani gledališča. (Slovenec, 1887, 69—75). Ko je pa Fr. Lampe 1.1888 osnoval Dom in Svet in se oziral po sotrudnikih, mu je naš jubilant takoj v II. letniku priskočil na pomoč z razpravo: Ali je umetnost sama sebi namen? (DSv, 1889.) Sicer je bil urednik v I. že sam govoril o tej temi v članku: »Lepota in nravnost«, ali Kalan gre v članku dalje s tem, da polemizira s Stritarjem in se ozira na praktične zglede (n. pr. glede E. Zole), dočim je Lampetova razprava čisto teoretična in ne imenuje niti enega pisatelja. — Nežnočuteče človeško srce si v globoki žalosti ali tudi v veliki radosti da duška s pesmijo. Kaj čuda, če je ob smrti nepozabnega Fr. Lampeta tudi njegovemu nasledniku v vodstvu Marijanišča kanila vroča solza v obliki pesmi na prerani grob! (Drobtinice. 1900.) In enako na grob bogoslovca Iv. Voljča, mladega sotrudnika in pesnika Doma in Sveta. (Drobtinice, tam.) S kakšnimi čuvstvi spremlja v svet svoje gojence. pa tudi. 1 ako gleda na svoje čebelice v uljnjaku, ali kaj si misli sredi vrvenja svojih dečkov v poletnih večerih... vse to nam ri neko prijetno toploto izražajo sonetje v Domu in Svetu 1.1903. Odlični so tudi Kalanovi prevodi. Kot trnovski kaplan je za Mohorjevo družbo prevedel Toni. Kempčana Hojo za Kristusom« (V Celovcu, 1888.) s stvarnimi in slov-stvenozgodovinskim uvodom. Nol aj uvodnih misli je vzel iz Mih. Sailerja. Sailerjev prevod je pri Nemcih še danes — po sto letih — med Rojstna hiša prelata Kalana v Pevnu (+ prelatova soba). Prelat Kalan pri svojem čebelnjaku v Marija niSču. »Gospod pre at" O Andreju Kalanu ob njegovem sedmem križu F. S. Finžgar. So naslovi, ki so in — niso. So ljudje, ki mislijo, da jim daje naslov poudar osebnosti. Daje ga, toda samo njegov zvok je hudo prazen. Pa so ljudje, ki jim osebnost prekuje naslov in mu vtisne poseben pomen. Tako »prelat« Andreja Kalana. Kur nas je hodilo pismurjev do njega, prav nihče nikoli ni občutil v naslovu odlikovanja. Občutili smo več. Ne duhovnika po božji volji, in ne odlikovanca vatikanskega: občutili srno o prelatu človeka — očeta. Njega, ki otroke ume v kreposti in v slabosti, ki svari, pa nikdar ne sovraži, ki sodi, pa ne pogublja, ki ljubi, pa ne malikuje; l- i pred njim lehko raztovoriš ose breme svoje edinščine, pa te ne sune čez prag: zato, ker je človek — in ker vrli tega še žive vere kristjan — dvakrat človek. To je Andreja Kalana .prelat« po njem za nas pismarje prekopan — v človeka -očeta. In če bi mu duhovne in posvetne gosposke zdele odlikovanj še in še, saj bi bila zaslužena in po pravici, nam starim pismar-jem i>u bi bili vsi nasloni le cingljajoči zvončki, ker nam budno poje samo p r e l a t. Zalo. Pred Prešernom srečam Ivana Cankarja. Vihral je z nenavadno podjetnostjo proti Frančiškanskemu mostu.. »Kam, IvanP« »K prelatu.c. »Z rokopisom?<: »Ne. Z idejo. Za imenitno črtico.; »Spremim te.« Po dveh korakih se Ivan sunkoma ustavi. »Ali imaš deset kroti? <: »Z« te bi imel.« »Potem ne pojdem k prelatu.< »Zakaj ne? i »Iz usmiljenja. Saj je tudi on usmiljen. Pojdiva na pivo.t Pri prelatovi gostoljubni mizi. Krog nje sedi korona pismurjev. Pismar Peter govori z epično širokostjo. (Danes je posebno bahaški; v škornjili je, na ovratniku mu lepi drobec blata, ki mu ga je vrglo na voz kopito njegovega novega konja.) »Sedaj pišem pa zares,« pripoveduje Peter, tVčeraj sem ves dan pisal pod jablano na vrtu. Ko je bila pola popisana, sem jo vrgel v veter in travo. Zvečer je prišla dekla iti pograbila pole na kup. Kar tri stvari hkrati pišem: dve drami in povest.« »Zato bo vse troje slabo.i ga zbode Ivan. »Seveda, samo Vaše je dobro.t »Je. ker delam s trpljenjem.« »I''i? Saj še ne nesle ne, kaj je trpljenje.« Cankar ogorčen plane: ■»Jaz da ne? Pomislite, kolikokrat sem bil zaljubljen in že ženin!- Miza buši v smeli. Prelat se nagne k Petru: »Sedaj si jo skupil.« Peter suho pljune čez ramo. Ivan: »Hvala lepa. gospod prelat. Vi sle pa res človek!i Medved in jaz sva se sešla v Ljubljani. Suliu kakor vedno. Kam? — K prelatu. In sva šla. V ulnjaku je prebiral Ano Karenino v ruskem izvirniku. Ves je bil prevzel od čtiva. Vesel se dvigne, pogleda naju preko naočnikov in povabi, da sedeva. Čisto natančno je vedel, čemu sva prišla. Pa ni načel tega. O Karenlni je govoril. Midva sva poslušala in se spogledovala. Do poguma nisva mogla. Tone še manj kot jaz. Nazadnje mu vendarle priznam, kako in kaj. K ol i ko potrebuješ? i jelo' širiti SloveJiakO čebelarsko društvo. •'Iir*ko-je bivši deželni odfiior iptostavil 1. 1911 na marijaniškem vrtu uzoren Čebeljnjak, se je za-čula nova doba v čebelarstvu prečastitljivega gospoda prošta. Marijaniški čebelnjak je bil odslej, rekel bi skoraj njegovo vsakdanje bivališče. Tu so se shajali čebelarji iz vse Slovenije, tu so se vršili pod ljubeznjivim pokroviteljstvom gospoda prosta neprisiljeni pogovori, predavanja, tečaji, veselice,, razstave, seje in zborovanja — skratka: Marijaniški čebelnjak je postal središče naprednega slovenskega čebelarstva. Ne rečemo preveč, ako trdimo, da je baš marijaniški čebelnjak pod vodstvom njegovega modrega zaščitnika največ pripomogel, da se je novodobno čebelarstvo po Sloveniji tako n9g'p razširilo in tako utrdilo. Leta 1919 je bil naš današnji jubilant na občnem zboru Sloven. čebelarskega društva soglasno izvoljen za predsednika tega društva Od tedaj še s posebnim zanimanjem zasleduje razvoj našega čebelarstva ter ga podpira, kjerkoli more. Kako velik prijatelj čebelarstva je naš slavljenec in kako mu je pri srcu napredek,v tej panogi, nam izpričuje tudi dejstvo, da j? s svojim velikim vplivom — ko je bil 1. 1919—1920 v j$"vi narodni vlat!i poverjenik za kmetijstvo — — izposloval, da smo dobili talko potrebnega potovalnega učitelja za čebelarstvo Na stotine je čebelarjev širom naše domovine, ki so prihajali v Marijanišče k raznim čebelarskim prireditvam. Še več pa je tistih, ki poznajo današnjega jubilanta samo iz njegovih čebelarskih spisov in pripovedovanja svojih tovarišev. V imenu vseh teh in onih kličem ob priliki današnjega izrednega slavlja: Bog v svoji neskončni dobroti naj Vam, rremilostljivi gospod prošt, podaljša dni Vašega plodonosnega življenja do skrajnih mej Vašega-življenja in naj Vam da še mnogo, mnogo let uživati neskaljeno veselje pri ljubljenih čebelicah! M. H. Iz pisma vzgojitelju Pavel P. ... Čudnolepi so mladostni dnevi, ki sem jih preživel v Marijanišču. Ne gredo mi iz spomina. *Tam so bile očetovske in materinske roke, ki so nas negovale,« mi je nekoč pisal prijatelj iz strelskega jarka. Kako vse oživi v takih dneh kot je Vaš jubilej sedmih življenjskih kri-žev, gospod prelat! Vse ono neizrazno iz mladih dni danes živi v meni. Ko se blišči Vaš obraz pred menoj, ne bi rad pozablja! onih nežnih in skrbnih Vaših častnih sester, ki opravljajo najtežavnejši posel z najmlajšimi, tako nepoznano in požrtvovalno. Od Vas gre odsev na vse. Še nikdar Vas nisem zrl tako lepega, moškega kot danes in sem se začudil, da ste ostali tako mladostni. Verjemite mi, da sem sanjal že v mlajših letih, ko sein bil pri Vas, da v tej službi ostane vsakdo mlad. Danes sem vesel, da se je to na Vas izpolnilo. Morebiti Vam bom nadležen, pa Vaš obraz je dobrotljiv in naj povem, zakaj sem' prišel. Ivan Cankar je nekje zapisal ali samo dejal, da je bil Kalan njegov edini dobrotnik. Jaz ne bi smel in mogel drugače zapisati. In to mislim, da je največ, ako se more o kom reči: ta je moj edini dobrotnik. Gotovo sem bil tako grde vnaj-nosti, ali pa sploh nisem vzbudil nikake pozornosti, da me je odkrilo samo Vaše oko. In še to naj Vam razodenem: kar nas je bilo slabih gojencev, vsi smo čutili edino v Vas oni topli dih ljubezni: morebiti se boš pa le kedaj v življenju zavedel, da sem ti želel le dobro. Ta pogled očetovske ljubezni me spremlja vsepovsod in mi ne da miru. Bežečemu v brezdno prepada se zoperstavi in me tišči nazaj, da ne omahnem. Zaupam Vam, da se ne borim z nikomur toliko in tako težko kot samo z Vami, z ono lepo sliko izza mladosti, ki mi je zlasti danes tako žarka in lepa in upapolna. Vaša podoba mi je danes — najdražji gost. Dolgo je že, odkar sem Vas zazrl prvikrat. Morda 25 let. Čudovito je, kako ostane slika lepa in jasna le ona, ki je izraz resničnosti in notranje nuje. Vse drugo je tako plehko. Poznal sem slikarja, ki mi je dejal, da nekaterih ljudi ni mogoče slikati, ker nimajo nikakih zna-čajnih potez. Danes to dobro razumem. Koliko ljudi sem srečal v življenju, pa so bile le bežne sence, ne ločim jih več med neznanci. Kdor je vsemi najboljši. In vendar jih Lpiajo doyršno število! Ni pote&rtakem dalih^ delti, prevajati Kempčana. V uvodu k drugi izdaji (v Lj. 1920) izvemo, da je našemu prevajalcu pomagal dr. Aleš Ušeničnik. Drugi izdaji se na mnogih mestih prijetno čuti tisti notranji ritem, ki zveni tudi iz izvirnika. — Prosti čas je pozneje g. prelat porabil v to, da je prevajal iz angleščine, francoščine in španščine. Pri tem njegovem delu je posebno pomembna težnja, dati Slovencem dela katoliških avtorjev. Tako je poskrbel, da so mu krajše povestice L Co-lotne D. J. prevajali mladi sotrudnilci pri »Domoljubu*, daljši roman »Boy« pa je preložil sam. (Lj. 1917.) Paul Bourget nam je postal domač po prevodu romana »Razprtroka« (Lj. 1906). Ko je 1.1898 Fran^ois Coppee izdal svojo knjigo »La bonne souffranče«, je naš slavljenec, ki je posebno francosko slovstvo pazno zasledoval, takoj prevel nekaj stvari za podlistek Domoljuba. V Domoljdbovih povest i ca h je zastopana tudi angleška konvertitinja Lady Fullerton. Če danes g. jubilant gleda nazaj na pretekla leta in svoje književno delo, se mu morda vse zdi kakor velik vrt, poln sadnega drevja, ki ga je vsako leto zasajal; najbolj gosto pa je v letih 1886—1890, ko je bil mlad trnovski kaplan. Čudovito je, koliko je takrat naš g. prelat pisal in snoval! Najlepša je pač mladost, zlasti, če je tako izrabljena, kakor jo je izrabil in izkoristil — Andrej Kalan. Slike o gospodu 51. J. M. Marijanišče. Dolga, dolga hiša, resna, kot so oficijelne zgradbe v Ljubljani. Pa samo od zunaj. Morda si radoveden in vstopiš. Objame te tiha, svetla domačnost, ki je sicer v. takih zavodih ne poznaš. Vrvenje in beganje po st6p-nicah, po hodnikih, od glavnega vhoda vidiš na dvorišče, na vrt, kjer vihrajo sem in tja veseli obrazi. Nič ni klošterske tesnobe v teh mladih ljudeh, vse je neprisiljeno, naravno. Pa ni vedno tako. Poznamo tudi tihe, resne ure študija, a vendar prava slika Marijanišča je v sveži razigranosti prostega časa. Skrivnost. Mnogi ji ne vedo razlaga. Mi pa. Ime ji je — gospod prelat. Gospod prelat. Osrednja postava. Srce in duša Marijanišča. Poznajo ga vsi: od osmo-šclca — do zadnjega pobiča v prvem razredu. Vsi vidijo v njem eno: očeta. In vsak mu tako pravi. Tudi on vse pozna, ne samo po imenu, tudi po njegovih najskritejših težavah in radostih. Vsakemu ve modro besedo o pravem času in na pravem mestu, za vsakega ve, kje in kaj >mu manjka. Za vsakogar željo in pritožbo ima ••'odprto uho. In tako že osemindvajset let. V teh letih je vtisnil Marijanišču pečat svoje osebnosti in svojega dela. In zdi se mi, da nosijo ta pečat generacije, ki so izšle iz Marijanišča. Go4>od prelat je umetnik. Umetnik v pridobivanju mladih duš, ki si jih ve nakloniti, kot nihče drugi. Naj podam par slik? Gospodova soba. Svetla in prijazna. Soba mecena slovenske umetnosti. Pa zdaj to ni važno. Mlad fant stoji poleg gospoda, ki sedi pri pisalniku. Fant prosi za sprejem v zavod. Razočaran je. Nezadovoljen s seboj. Drugod so mu vrata pokazali, obsodili ga za izgubljenega. Pričakuje obsodbe tudi tu. Gospod ga gleda. Pozorno, prodorno. Njegov pogled, njegovo vprašanje se z ostro, skoraj hladno jasnostjo vgreza mladcu v dušo in izsili priznanja njegovih najglobljih tišin. Z mogočno močjo prodira do dna in vidi pod napakami in nerodnostmi, ki rasejo iz mlade krvi, zdravo dušo, dovzetno še za vse. Namesto obsodbe — očetovsko tople besede, ki mlado srce dvignejo prej kot milijon pridig In kot otrok obljubi fant, da bo priden. Ta priden pomeni vse. Namesto zabičavanja in naštevanja paragrafov mu gospod zaupa metodo svoje vzgoje: pustiti mlademu človeku čim več svobode za njegov razvoj in posegati vanj le redko. Tam v prvem nadstropju nove hiše, tik ob stari je. Nasproti očetove spalnice. (Oče je gospod prelat.) Govorniške vaje smo imeli vsako nedeljo po sprehodih v njej, pa burna zborovanja ob koncu lela, ko smo volili novega urednika domačemu listu — »Plamenu« — in predsednika govorniških vaj in odbor telovadnemu krožku. Samo ob takih prilikah so nam odprli tisto sobo. Drugače je bila zmirom zaprta in zapečatena ko s sedmerimi pečati. Ključ pri prefektu. Tam v francoski sobi je bilo.... Kajenje v zavodu je bilo strogo prepovedano, kajpa. Nič čudnega in posebnega, kdo bi se nad tem spotikal? Ah: Prepovedan sad, kako si sladak! Ta zavest, da si kljub vsem zaprekam pokadil kje polovičko in te ni zalotil ne mirni oče, ne nervozni prefekt. Med odmori je že šlo. Tam za kegljiščem, tam za grmičevjem med vrtom in njivami, tam za čebelnjakom, tam pri kozolcu — kotičkov na izbero. Prefekt med odmori ni nikdar stikal tam okoli. Oče so včasih krenili tja. Dražili smo tistega, ki si je opekel dlani, ko je stisnil prižgano cigareto v pest. Strahopetec! Očeta niso zanimale naše glasne razprave. Obrnili so nam hrbet. Ko da cigarete na svežem zraku nimajo ne dima ne duha. Med odmori in na prostem s kajo ni bilo Bog ve kake skrbi. Ali med študijem po večernem odmoru! Muka, skrb in joj! Vrata na dvorišče zaprta. Prostor tam pod streho, kjer smo »i snažili čevlje, klavirske sobe in stranišča, to niso bila varna zavetišča in skrivališča. Kolikokrat jo je pri pihal Pivko, ki je žulil pipo, ves rdeč in pohlapljen v učilnico. »Oče so me zalotili ...« je povedal. -Kje je bil in pri čem so ga zalotili, nam ni bilo treba razlagati. Tisti večer sem vzel najnovejšo številko »Plamena« in povedal, da jo nesem očetu. Moral sem povedati. Daljše izostajanje pri večernem študiju je bilo sumljivo. Mislim odsotnost tistih, ki nismo bili krepostni in smo kadili. Oče prijazen in radoveden in zgovoren, da nikdar tega. Še sesti sem moral. Če bi ne kazalo v »Plamenu« razpisati nagrad? Dvajset do trideset kron za povest, pet do deset kron za črtico, po pet kron za pesmi. Ves v ognju urednik. Urednik da kri in življenje za svoj list! Če se bom morda sam potegoval za prvo nagrado? Kaj misli gospod prelat! Kot urednik, član jurvja ... Če morda nimam za kruh ob desetih v gimnaziji? Srebrn denar v moji roki. Zadrega, skoro sram. Ali morda res misli, da zr.osim ves denar slugi za kruh? Ne sluti, da ga nosim v tobakarno? Nič suma v očetovih očeh. Dobre volje je. Ali imam kako željo? Mislim, mislim. Sedaj bi ustregel vsaki. Pa nimam in nimam nobene želje. Vsaj na misel mi ne pride. ">T.'tle naš oče!« sem premislil na temnem hodniku, in mehko mi je bilo pri srcu. »Oče je pač!« sem kratko sklenil premišljevanje. Oče lako dober. V roki srebrn denar, iz njega bo kaje za dober teden. V žepu zadnji cigareti. V učilnici puste geometrične naloge. Nagrade, nagrade za »Plamen«! Premisli, urednik, kake nagrade! Uživaj razkošne trenutke ! Po prstih do francoske sobe. Če si neroden ti, Pivko, in neiznajdljiv, ni neumen tisti, ki ima veliko besedo pri govorniških vajah. Včasih mora pogledati v francosko sobo in kaj pripraviti. Uvidi to prefekt in brez vsake zle slutnje izroči ključ. Če ga pozabi funkcionar govorniških vaj takoj vrniti — kaj čudnega? Ne! Zastala mi je kri po žilah, ko je zaškrtal ključ v ključavnici. Napeto sem prisluhnil proti očetovi spalnici. Tišina v njej ko v francoski sobi. Bil sem vajen tihega odpiranja in zapiranja vrat v francosko sobo. Saj nisem šel prvič tihotapsko kadit vanjo. Če Bog da in sreča junaška, tudi zadnjič ne! Pa sem le šel zadnjič. Temna, liha in mirna, resna, svečana francoska soba. Tam od Amhroževega trga ropotanje električne, po cesti hite vojaki proti domobranski vojašnici. Trobentač trobi v vojašnici večerno molitev. Nagrade! Kadim in premišljam. S prvo bo križ. Ne znajo pisati povesti fantje. Če bi Šola navrial? Ali Korda? Morda zadiši ka- spoznal enkrat Vaš obraz, ostal mu je svež in svetal vse življenje. Spominjam se dogpdkov kot da bi se zvršili včeraj. Težko je dcnief Vas glas, in bali smo se Vas. Pa ste se pod večer vsedli med nas in kramljali z nami. Tedaj ste prejeli od nas intimni naziv: oče. In prelepa je ta poteza, vsa božajoča in nežna kot mati ob prvem otroku, ki graja, a sproti odpušča. Zela ni pustila nikdar. Kot umen čebelar ste čuvali vsako besedico-čebelico, da ni ranila in umrla. Sredi življenja nisem več srečal takih ljudi. Še dve potezi naj spomnim. Prva se Vam bo zdela vsakdanja. Ljubezen do zapuščenih in zanemarjenih otrok. Gospod direktor! O tem bi se morala napisati posebna knjiga. Pisati bi jo morali oni, ki so se v skrajni telesni in duševni bedi zatekli k Vam, in kakšni so odhajali? Kot od rodnega očeta so se poslavljali fantje in šli v rokodelstvo. Kolike sreče je bil deležen oni, ki je smel v gimnazijo, zlasti še potem, ko ste proti volji odločujočih faktorjev odprli svoj dijaški konvikt na Poljanah. Najboljši vzgojitelj ste bili v izvolitvi poklicev. To ste smatrali za najsvetejše trenotke svojih gojencev in niste posegali vmes in ste veselo zrli, ko so vstopali zreli možje v življenje. Tu se pojavlja pred mojimi očmi resna postava sivolasega svečenika, ki v marijaniškem svetišču moli za vse one, ki so mu izročeni in ki so bili nekdaj njegovi. Najresnej-ši je ta očetovski obraz, ako izve, da se je kdo odtujil in se izgubil. Slika očeta Kalana naj danes zašije v sleherni duši marijaniščnikov in naj se obrne na njegovo pot, ako je kdo postal nezvest. „ Kot najnevrednejši naj zapišem še to: med nami ni moža, ki bi s svojim lastnim delom in življenjem za mladino bil večji od Vas .. 2. decembra 1928. Iz biografskega leksikona Kalan Andrej, slolni prošt in generalni vikar v Ljubljani, rojen 2. decembra 1858 v Pevnu pri Stari Loki, je študiral 1871-78 gimnazijo, od 1879-S3 teologijo v Ljubljani in bil 1882 posvečen. Služboval je kot kaplan 1883-84 v Predosljah, dalje v Preddvoru, Cerkljah, Preski, Trnovem v Ljubljani in 1. 1896. postal stolni kanonik. Po smrti A. Zamejca 1. 1907. je bil predlagan za stolnega dekana. Deželni predsednik pa je s svojim poročilom j političnem delu Kalanovem pred 1. 1900. dosegel, da ga cesar ni imenoval. Ko naj bi bil deset let pozneje postal naslednik stolnega prošta Sajovica, ga je dunajska vlada iz političnih razlogov zopet odklonila. Šele po prevratu 1919 je bil od sv. Slolice imenovan za stolnega prošta. V istem letu ga je po smrti generalnega vikarja Janeza Flisa škof imenoval za svojega generalnega vikarja. L 1908. je postal papežev hišni prelat. V novembru 1. 1900. je šel za ravnalelja v Marijanišče, deško sirotišče Vincencijev.e družbe. V Marijanišču je prenovil in razširil gospodarska poslopja in povečal, večinoma s svojimi sredstvi, zemljiško posestvo, K prvimi, stavt5l na Poljanski cesti je prizidal velik moderni konvikt za srednješolce. Po prevratu je v Marijanišču otvoril dijaško kuhinjo za podporno društvo za akademike in akademsko menzo. Andrej Kalan je kot dobrotnik in vzgojitelj mladine največji. Velik in doslej nedosežen je kot slovenski književnik in organizator katoliškega tiska. Priljubljen in plodo-vit kot ljudski pisatelj in časnikar. Prošt Kalan je danes starosta slovenskih časnikarjev. V javnosti je bil znan kot odločen katoliški in slovenski poliiik. L. 1895. je bil deželni poslanec in občinski svetovalec v Ljubljani. Po 1. 1900. je politiko zapustil in je vstopil vanjo šele 1. 1917., ko je razdvojeni in izmučeni slovenski narod neizogibno potreboval njegove neizogibne avtoritete. Tedaj je 1. 1917. prevzel načelstvo Slovenske ljudske stranke. Ob prevratu je vstopil v narodno vlado kot poverjenik za poljedelstvo in vodil ta oddelek do pomladi 1920. Bil je predsednik Kmetijske družbe in od 1. 1919. je predsednik Čebelarskega društva. Pri vseh panogah narodnega gospodarstva je vneto sodeloval. teremu učiteljiščniku dvajset kron. Štirje so, ki pišejo. Črtice me ne skrbe. Na izbero jih bo. Tudi pesmi. Še za listnico bo kaj odpadlo. Prižgal sem si na prvi drugo cigareto. Listnica! Tam, urednik, si gospod, da nikdar tega! Absolutist! Gorje mu, kdor se mi zameri... Zastala mi je kri po žilah. Nekdo je prijel za kljuko na vratih. Hlastno in energično. Tako ne prijemajo sestre za kljuke. Prefekt? Je zapazil, da me ni v učilnici in se je domislil, komu je izročil ključ francoske sobe? Stisnil sem cigareto v pest in jo pogasil. Opekline na dlani nisem čutil. Mrzlo, mrzlo me je spreletalo po hrbtu. Ključ je zapel v ključavnici, Očel... Oče... Privil je elektriko. V sobi oblak dima, v dimu ves prepaden jaz. Tako čudno, čudno me je pogledal. Žalostno, da nikdar tako. Rekel pa ni nobene besedice. Obrnil se je, odvil elektriko in odšel. Pogled, nem, žalosten, žalosten pogled ... Oče je gotovo že zdavna pozabil na tisti pogled. Jaz ne morem Kadar mi je, da bi se zgrizel, ker je bila zavihrala po meni naglica in nepremišljenost, tedaj vselej: Nem, žalosten. žalosten pogled iz rjavih oči. Kakor tisti večer v francoski sobi. Slavicus: Ob kongresu zemlfedelcev Sofija, 28. nov. 1928. Bolgarsko kmetsko ljudstvo so začeli organizirati Aleksander Stambolijski, Dimitr Dragiev in Janko Zalninov. Prve organizacije so bile samo gospodarske in strokovne, ki so se 1. 1899. na kongresu v Plevnu združile v »Bolgarski zemledelski narodni sojuz«. Ko je imelo bolgarsko kmetsko gibanje že precej močne gospodarske temelje, se je 1. 1903. na kongresu v Šumnu proglasil Zemledelski sojuz za politično stranko. Nekateri organizatorji kakor Kormanov in Nedelkov so se uprli temu sklepu in jih je zato kongres izključil. Odločilno vlogo so začeli igrati bolgarski zemljedetci, ko je njihov voditelj Aleksander Stambolijski prevzel vladno krmilo od voditelja demokratov Malinova, ki je odstavil carja Ferdinanda in proglasil za carja njegovega sina Borisa. Že takrat so se sicer pojavljali v stranki manjši spori, toda močna osebnost A. Stambolijskega jih je znala zadušiti. Stambolijski pa je imel to napako, da je prenaglo uvajal dalekosežne reforme in da je preveč osredotočil ves zemljedelski pokret v svoji osebi. Ko je 9. junija 1. 1923. padel kot žrtev revolucije, tedaj je bila stranka brez voditelja in brez vsake avtoritativne osebe. V stranki so se začeli težki spori, ki še danes niso končani. Zakaj voditelji se nikakor ne morejo ze-diniti g'ede strankine taktike, a še težavnejše je vprašanje strankinega voditelja. Radi tega sta se na zadnjem strankinem kongresu v Stari Zagori dne 7. aprila 1927 odcepila z nekaterimi poslanci Tomov in Dimitr Dragiev, eden izmed začetnikov bolgarskega poljedelskega pokreta. Pri zadnjih volitvah 29. maja 1927 je šla ta zemljedelska skupina samostojno v volivni boj v družbi demokratov in nar. liberalcev. Priborila si je štiri mandate. Tako je nastala zemljedelska stranka, ki se po voditelju imenuje tudi : tomo-visti«. »Bolgarski zemledelski narodni sojuz : s sedežem v sofijski ulici Vrabca (odtod ime vrabčisti) je dobil pri zadnjih volitvah 42 poslancev in okrog 318.000 glasov. Opira se na zelo dobro razpredeno zadružno organizacijo. Ima okrog 1400 Reifeisnovih posojilnic, 960 nakupnih in prodajnih, vinskih, žitnih in mlekarskih zadrug ter 140 popularnih bank ali Schulze - Delitschevih posojilnic po manjših mestih. Krajevnih političnih organizacij ima okrog 2400. Vsi organizirani člani plačujejo strankin davek in sicer letno 10 levov v sofijsko centralo, 5 levov v okrožno strankino blagajno in 5 levov v blagajno mestne organizacije. Med vrabčisti se borita dve struji. Pno vodita kmet Georgi Jordanov in Gičev. Ta skupina hoče osveto za prevrat dne 9. junija. Trde, da se naj združijo vsi kmetje in delavci in naj prevzamejo sami oblast v roke. Zato koketira ta skupina s komunisti in zavrača sodelovanje s katerokoli stranko sedanjega parlamenta. O carju Borisu noče ničesar slišati. Je skrajno demagogična in se bori proti inteligenci v zemljedelski stranki, češ, da ne spadajo v stranko in naj v njej odločajo le kmetje, ki obdelujejo zemljo. Tej skupini pripada zlasti nerazsodna mladina in 7 poslancev. Imajo dobre zveze z emigranti v Jugoslaviji, v Češkoslovaški in Franciji. Drugo skupino vodi poslanec Georgi Markov. Ta priznava sedanji parlament in carja ter hoče z vsemi res pravimi demokratskimi elementi v parlamentu sodelovati. Tej skupini pripadajo vsi resni politiki vrabčistov. V parlamentarnem klubu ima na svoji strani 35 poslancev. Podpira jo gen. Žekov, bivši vrhovni poveljnik vseh bolgarskih čet v svetovni vojni. Kako pa je razpoloženje med narodom, bo pokazal 2. december. Ali bodo govorili razlogi ali pa revolverji, ali pa pride do končno-veljavne cepitve, je težko prerokovati. Značilno je, da realno mislečo Markovo grupo podpirajo tudi tomovisti in dragievisti, ki bi se že sedaj radi vrnili v Zemledelski sojuz, a jih nepomirljiva, maščevanja željna Jorda-nova grupa odločno odklanja. Za železmčarske vpoko ence Belgrad, 29. nov. (Tel. »Slov.«) Danes je bil Jugoslovanski klub iz prometnega ministrstva obveščen, da je predloženi zakon o prevedbi južnih železničarjev kronskih vpo-kojencev v dinarske pokojnine v ministrstvu bil rešen 26. novembra št. 19852 in je bil ta dan poslan predsedniku ministrskega sveta v odobritev. Načrt zakona morata po odobritvi ministrskega sveta podpisati še finančni minister in kralj, nato bo predložen narodni skupščini v razpravo. Kredit ka prevedbo je že zagotovljen. Dinarske pokojnine bodo veljale nazaj do 1. avgusta 1927. Radšeevci slavilo Zagreb, 29. novembra. (Tel. »Slov. ) »Narodni val« priobčuje članek dr. Krnjeviča, tajnika I1SS, v katerem se peča s proslavo desetletnice naše države. V zvezi s to pisavo je značilno, da sta splitska oblast in občina sklenili, prisostvovali proslavi 1. decembra, čeprav sta obe v radičevskih rokah. Zbor naše industrije Belgrad, 29. nov. (Tel. »Slov.«) Danes je zborovala centrala industrijskih zvez. Zborovanje se bo vršilo dva dni. Predsedoval je guverner Narodne banke Bajloni. Na kratko je začrtal smernice centrale in pozdravil vse navzoče, zlasti pa zastopnike vlade. Navzoči so bili zastopniki trgovinskega, finančnega in pravosodnega ministrstva. Nato se je prečitalo pismo dr. Alexandra iz Zagreba, ki je opravičil svojo edsetnost, ker je zadržan. Zagreb je zastopal glavni tajnik zagrebške industrijske zveze Marko Bauer. K besedi se je oglasil dr. Windischer, ki je v slovenskem jeziku izrekel čestitke guvernerju in ga prosil, da estane kot predsednik centralc. Windischerjev pozdrav so sprejeli z odobravanjem. Nato so prešli na dnevni red. Prvi tajnik ccntrale čurčin je podal poročilo o svojem delu v Ženevi pri Društvu narodov. Zavzel se je za D. N. in njene gospodarske ustanove. Izrazil je željo, da naj bi naša država v ta zunanji forum poslala samo kvalificirane moči. Za referat se je zahvalil Marko Bauer, ki je nato podal daljše poročilo o delu naše industrije na tujem. Dr. Oregorič je podal poročilo o stanju samoupravnih financ in sliko, kako so se oblastni proračuni zviševali in razvijali od 1. 1925 do 1027. Na podlagi njegove statistike se je n. pr. proračun oblastnih samouprav v 1. 1927 v primeri z letom 1926 zvišal za 15%. Nato je poročal o smernicah državne politike glede na samoupravne finance ravnatelj samoupravnega cddclka Tosič in povedal, da so samoupravne oblasti dobile od ministrstva navodila za sestavo proračuna. Kontrola oblastnih proračunov je težavna, ker is oblasti 33 in ker jc čas za kontroliranje proračunov odmerjen na en mesec. Nato so govorili zastopnik Zveze iz mariborske oblasti Krejči, ki je napadal proračun mariborske cblasti. Pritoževal se je, da mariborski industnjci niso imeli prilike, da bi pri sestavi mariborskega oblastnega proračuna povedali svoje mnenje. Radi tega je njihova obremenitev preobčutna. Glavni ravnatelj Fale Kripah je pedal težave pri elektrifikaciji naše države. Breme za to industrijo je pretežko. Zastopnik Besne Jelavič, zastopnik Skopija in zastopnik Dalmacije Vujičič so poročali o naraščajočih bremenih po taksah in trošarinah v oblasteh. Nato se je pričela razprava o industrijskih obveznicah. Referenti čurčin, Popovič, Bauer in Kugler so obširno govorili in tolmačili uredbo, ki jo bedo predložili v pretres. Predsednik Bajloni se je zavzemal za take obveznice in za dvig naše industrije v državi. V debnto je posegel dr. Windischer, ki je govoril o industrijskem stanju v državi sploh in v Sloveniji postbtj. Zahteval je, da preneha kriza pameti in da pridemo do pomiritve v notranjepolitičnem položaju. Kredit v inozemstvu kljub veliki notranjepolitični napetosti ni preveč trpel. Industrija zasluži vpoštevanje države in samouprav, ker je industrija močan državotvoren činitelj. Nato govori o stanju posameznih industrij v Sloveniji in konča z željo, da bi nam proslava desetletnice naše države ijala neuklonljivo voljo, da posvetimo vse svoje sile in svojo moč za smotreni gospodarski napredek naše države. Močno gospodarstvo je tudi močan odpor naše države. Končni cilj vsakega gospodarstva mora biti dobrobit države, ki je vsem dobra in pravična. Industrijci v Sloveniji vtmo, da je gospodarstvo velevažen činitelj v državi, ki ga je treba skrbno negovati. Za duliouiiike-Herimčitelie Belgrad, 29. nov. (Tel. »Slov.«.) Na današnji seji odseka za ljudskošolski zakon je prvi govoril Nemec Kraft. Govoril je nad dve uri o manjšinskem šolstvu. Vsaka manjšina zahteva prosvetno samoupravo. Manjšinsko šolstvo se da pravilno urediti v državnih šolah, če ima ljudstvo v teh šolah pravico so-odločevanja. Kdo spada v manjšino? Vsakdo, kdor hoče spadati v manjšino. Uprava tega ne prizna. Edini prosvetni minister, ki je to vprašanje pravično uredil, je bil današnji ministrski predsednik, ki je bil 1. 1924 prosvetni minister. Tzdal je določbo, da imajo starši pravico odločati, kako naj se njihovi otroci poučujejo, in da imajo v manjšinskih šolah poučevati učitelji iste narodnosti. Toda to se pozneje ni izvršilo. Razmere so postale nevzdržne, ker je Pribičevič bil nedostopen za pravice manjšin. Kraft izjavlja, da se strinja z izvajan:i poslanca Kremžarja, da imajo v šoli starši soodločujočo pravico. Nasproten je laični šoli, ki se v krajih s katoliškim prebi- Belgrad, 29. ncv. (Tel. »Slov.«) Davi kmalu po 4. uri se je zgodila nova strašna železniška nesreča. Mešani vlak iz Belgrada Mala Kršnja— Požarevac je trčil v tovorni vlak, ki je vozil proti Mladencvcu. Požarevaški vlak je imel pol ure zamude. V Tcpčideru pri Belgradu je čakal pol ure na dežurnega uradnika, da bi dobil dovoljenje za prihod na postajo. Ker pa uradnika ni bilo, je strojevodja zavozil v postajo, kjer je, kot se trdi, slišal signal. V bližini postaje je naletel na drug vlak, ki je s 24 vagoni odpeljal iz Belgrada. Ko sta strojevodji videla, da je nesreča neizbežna, sta začela zavirati. Istočasno sta začeli lokomotivi brlizgati. Brzina se ni dala zmanjšati. Udarec je bil strašen. Trčila sta na ovinku. Ker je bila noč, so nekateri potniki spali, drugi pa so pripravljali prtljago, ker se je Mižal Belgrad. Nekateri vagoni so se razbili, drugi so se prevrnili. Drugi zopet zarili drtig v drugega. Nekaj vagonov je popolnoma razbitih. Nekega trgovca iz Požarevca je tako stisnilo, da ni dal nobeneira glasu od sebe in je bil na mestu mrtev. Trdi se, da sta mrtva neki Finajrno uradništvo Belgrad, 29. novembra. (Tel. »Slov.«) Danes popoldne je finančni odbor pod Seče-rovim predsedstvom razpravljal o predlogu o razvrstitvi uradništva v finančni stroki v podrobnostih. Zakon je bil sprejet v celoti kot je bil predložen. Spremembe uradništva se za sedaj ne bodo izvršile, ker je bila vladna večina mnenja, naj se ne izvrše delne spremembe, ker bo tudi vprašanje finančnih uradnikov novelirano v novem uradniškem zakonu. Način sistemizacije in način plač je ostal nespremenjen. Notarii Belgrad, 29. novembra. (Tel. »Slov.«:) Notar Josip K e n d a iz Cerknice je premeščen na Brdo pri Kamniku. Za notarja v Cerknici je imenovan Tilen Leveč, notarski kandidat v Kozjem, valstvom sploh nc da izvesti brez težkih notranjih bojev. Osebno dvomi v uspeh laične šolo. Take šole so moralno škodljive. Verski pouk, ki ga naj poučujejo duhovniki, zahtevajo tudi protestanti. Nato je kratko govoril poslanec JMO Mio-vič, ki se je zavzel za verski pouk po vfcrouči-teljih. Odločno je proti temu, da bi verouk poučevali učitelji, ki za to niinaj<) vedno dovolj takta. Nato je minister Grol izjavil: Da se ne bo mislilo, da se strinjam s tem načrtom v celoti, izjavljam, da je ta zakon delo več komisij. Predvsem jc mnogo na njem deloval radičevcc dr. Čukovac. To ni tip enotnega zakonskega načrta in tudi ne more biti. Vprašanje verouka, sodelovanja občin in njenih bremen, in vprašanje narodnih manjšin jc vlada rezervirala za ta odbor, da bi se naj v lijem dosegel sporazum v teh zadevah. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. V ponedeljek se bo pričela podrobna debata. v«? potnik iz Slivarja in neki železničar. Vendar se te vesti do te ure še niso potrdile. Število težko ranjenih je zelo veliko. Zlasti težko ranjeni so štirje potniki. Tudi živina, ki se je vozila v tovornem vlaku, je precej poškodovana, deloma ubita. Potniki v prvem trenetku niso vedeli kaj pečeti. Nato so tisti, ki so bil laže ranjeni in nepoškodovani, reševali ranjence. Vrata so odpirali s sekirami, da so prišli v vagone. Ranjence so odpeljali v Belgrajsko bolnico. V Belgradu se je zvedelo za nesrečo ob 7. zjutraj. Na kraj nesreče je pri Ii i tel železniški minister Stanič, ki je odredil, da se takoj suspendira do konca preiskave pet dežurnih uradnikov tepčiderske in belgrajske postaje. Na kraj nesreče so prišle tudi druge komisije. Takoj se je uvedla preiskava. V teku dopoldneva je bila proga deloma popravljena. Razbiti sta obe lokomotivi. Popolnoma razbitih je 15 vagonov. Deloma razbitih je 7 vagonov. Prometni minister Stanič je bil radi te železniške nesreče skrajno potrt. KDK razpravMa Zagreb, 29. novembra. (Tel. Slov.«) Danes se je vršila seja poslovnega odbora KDK, na kateri se je razpravljalo o notranjih zadevali. Za javnost se ni dala nobena izjava in noben komunike. Kakor običajno, je popoldne Pribičevič dajal svoje izjave. Belgrad, 29. novembra. (Tel. Slov.«) Jutri ob pol 12 bo skupščinsko predsedstvo sprejeto v slovesni avdienci pri Nj. V. kralju. Dne t>. decembra se sestane agrarni odbor. Zakonski osnutek bo v kratkem doti-skan, nakar se bo razdelil poslancem. Prvotni načrt je v bistvenih točkah spremenjen. Predsednik tega odbora je radikal Stankovi č, podpredsednik demokrat R i b a r, tajnik V e s e n j a k (SLS). Narte Velikonja: Nove oblastne lovske uredbe Ker je »Jutro« poročalo, da sem »jo po-pihak z lovskega zborovanja, čutim dolžnost, da javnosti povem vzroke, zakaj sem se demonstrativno odstranil s tega zborovanja. Storil sem to, ker nisem mogel več biti priča, s kakšnimi trlicanii jo g. dr. liOvrenčič obdeloval uboge možgane navzočnih lovcev. Prav za prav je bilo njegovo poročanje in tolmačenje novih oblastnih uredb takšno, da je delalo čast onim plehkim ljubljanskim medklicem iz ozadja, a stvarno, kakor je v začetku poudaril, ni bilo. Jaz se nisem mogel prepričati, da je g. dr. Lovrenčič iz opravičljivega nedoumevanja novih uredb stvari tolmačil tako, kakor niso mišljene. Kajti besedilo, ki ga bode, mu je ruztolmačil g. predsednik oblastnega odbora sam tisti dan opoldne in nato še jaz isti dan od ene do dveh popoldne. Ne samo to, celo med govorom sem ga dvakrat opozoril, da se moti, da nisem rabil hujšega izraza! To opozorilo je slišal in nanj reagiral kakor Jano-šik, ki je pri kationu stal in furt ladoval«. Toda če povem, da me je govornik po najinem razgovoru povabil na zborovanje, da bom pomirjevalno vplival , a sani pri tem »pozabil«, da gre za stvarno debato in vse drugo, kakor stvarno prednašal stvar, tudi meni ni bilo več mesta pri njegovi mizi. Ko me je nekdo vprašal, naj mu nazorno predočim, kako je dr. Lovrenčič tolmačil nove lovske uredbe, sem mu odgovoril: Tako kakor tisti prevneti razlagalec sv. pisma, ki je bral o stvarjenju Eve in preskočil na Noetovo barko. Tako mu jo uboga Eva postala tristo komolcev dolga, pedteset široka in trideset visoka. Ali mislite, da je verni razlagalec trenil zočmi. »Če pismo .pravi, bo že tako! — Lovrenčič mu je v tem podoben; v njem je lovec prepričal advokata in niti toliko ni bil advokat lovcu lojalen, da l>i bil med govorom pristavil svojemu mnenju avtentično tolmačenje morodajnih činiteljev. Da meni ni bilo radi tega več mogoče sedeti pri isti mizi in se d i vit i govorniškim zmožnostim poročevalca in študirati njegove kretnje, bo pač razumel vsak in po izjavah, ki sem jih pozneje dobil od morodajnih treznih glav, sodim, da so razumeli tudi ti gospodje, da je bil govor namenjen samo nedeljskim lovcem. Jaz stvari ne bom razlagal z gospodarskega in lovskega stališča, to je storil poslanski klub SLS v tako ostri in obširni debati, da se zavedam, da so uredbe v tem oziru korak naprej. Meni je samo na tem, da pokažem, kako sem uredbe raztolniačil g. dr. Lovrenčiču samemu in kako jih jo on tolmačil na zborovanju. Storim to radi tega, ker ee mi je zbrana družba smilila. Prehajam k posameznim uredbam • Uredba o lovskem zakupu. V bodoče se proti volji občinskega odbora ne bo smel noben lov podaljšati. Kjer je občinski odbor ob poteku zakupne dobe raz-puščen, se more lov podaljšati samo s pritrditvijo oblastnega odbora. Za to določilo so bili nierodajni tehtni razlogi. V tem pogledu so se v poedinih slovenskih občinah godile velike zlorabe. Okrajni glavarji so podaljševali love iz tehtnih lovskih ozircv , ne oziraje s? na višje ponudbe. Slub sreski poglavar, ki ne bi mogel izsesati iz prstov takih tehtnih lovskih ozirov, posebno pa še vsled tega če je vprašal »Slovensko lovsko društvo« za mnenje, če je šlo za zakup kakšnega odboru bližnjega člana. Zgodil se je celo primer pod PP, da je bil občinski odbor, ki je vložil proti podaljšanju priziv, razpuščen, gorent je priziv umaknil, podaljšanju pritrdil in pozneje sam pristopil k dotični lovski družbi. Zgodil se je drug primer, da je neki okr. glav. podaljšal - morda na višji ukaz - par let pred potekom zakupne dobo lovski zakup; ljudje trde, da ima občina spričo obvezne mnogo višje 'ponudbe drugega lovca občutno škodo. Okrajni glavar je podaljšal pogodbo iz »tehtnih lovskih ozirov«. Takih primerov jerobstva občeupravnih funcijonarjev imamo cele ducate. Cuduo je to, da lo jerobstvo precej diši tudi po politični sopripadnosti. Oblastni odbor hoče varovati samoupravo tudi v najnižji samoupravni edinici in bo tudi lovsko jerobstvo nad to samoupravo odklanjal. Ali je ta določba nove uredbe proti državnemu zakonu? Ne, kajti za bivšo Kranjsko velja v tem oziru deželni zakon in je bilo določilo §§ 6 in 10 lovske min. naredbe iz leta 1852. derogirano z deželnim zakonom iz lela 1887. Deželne zakone sme oblastna skupščina po čl. 362. fin. zak. iz leta 1928./29. razveljaviti. Zato sme razveljaviti tudi medmetna določila štajerskega in koroškega deželnega lovskega zakona in no bo zato lovskih jo robov prosila za dovoljenje. O protizakonitosti lega določila mi pri razgovoru g. dr. Lovrenčič ni nič omenil, zalo mu nisem mogel stvari pojasnili. Ker pa jo to protizakonitost našel šele na zborovanju, mu pojasnim stvar pri tej priliki. V razgovoru z menoj se je g. dr. Lovrenčič spotaknil samo nad tem, da pomeni poseben način ukoriščeuja lovske pravice v 3. čle- nu te uredbe možnost, da bo tudi občina izvrševala lov. To sem mu zanikal in mu pokazal, da to določilo pomeni, da se more lovcem predpisati za širši lovski okoliš po tem določilu le poseben način gojitve divjačine, da se predpiše event. gojenje ali lovljenje pretežno te ali one vrste divjačine, da se celo iz poljedelskih ozirov more predpisati ta ali oni način lova, da pa določila glede izvrševanja lova po občini veljajo dosedaj veljavni predpisi in da niti določila deželnih zakonov v tem pogledu niso zadeta. G. dr. Lovreučič je tudi v tem oziru ostal pri svojem, dejansko sicer nemerodajnem mnenju, in grmel o protizakonitoeti teh določil. Če je mislil, da se bo kdo grmenja zbal, se je zmotil, če je pa mislil preplašiti svoje lovce, je uspel. Pristavljam, da so mi odlični lovci že povedali svoje mnenje tudi o pravem namenu tega grmenja. (Dalje.) Slavko Plenielj, direktor dvornih lovišč: K lovskim uredbam oblastne skupščine Smatram za potrebno, da napišem kratko poročilo k lovskim, uredbam oblastne skupščine s strokovnega vidika. Obstoj in razvoj lovstva je odvisen od obojestranskega sporazuma med zakupnikom in kmetovalcem in lahko trdim, da je danes Slovenija na taki kulturni -topnji, da lahko ustvari lovstvu take funda-mente kot v kulturnih deželah Avstriji. Češki, Nemčiji itd. Uredbe oblastne skupščine so dvignile toliko krika in preuranjenega protesta, da le potrebno javno izreči, poziv k trezne ;š i tak-iki, ki edina more ustvariti atmosfero za objektivno presojanje. Lovska zakonodaja mora sloneti na dveh principih. Zakupnik mora uživati pravice zakupa neprikrajšano in točno mora biti precizirano, katere pravice si z nakupom pridobi, ker jih. kot razvidno, s sedanjimi visokimi zakupninami drago plača; poljedelec pa mora dobiti za .škodo po divjačini »dgovarjajočo odškodnino. Iz dosedanjega delovanja oblastne skupščine se že danes jasno vidi. da je gospodarska osamosvojitev in okrepitev naše zemlje njen glavni cilj in ustrelili bi preko cilja, če bi na podlagi lovskih uredb, ki so bile sprejete v jesenskem zasedanju oblastne skupščine, naprtili isti tendenco uničevanja lovstva. Uredbe, ki še niso pravomočne, bi se dale na podlagi lojalnega sodelovanja vseh faktorjev 7. lahkoto v toliko izpremeniti, v kolikor tekst dopušča različno razlago. Pri stvarni presoji uredb se jasno vidi. da je mogoč spor le radi par besedi, ki dopuščajo različno razlago in možnost zlorabe pravic zakupnika, v o>talem in v glavnem so pa uredbe kopija dosedaj veljavnih lovskih zakonov. Preden bi se moglo govoriti o stvarnem ogrožanju lovs va, bi ^e moralo počakati na zaključek započete akcije in pesimistična razlaga v danem trenutku nikakor ni na mestu. Naše kmečke občine večinoma danes mnogo bolj uvidevajo korist raz sitega lovstva za njihove blagajne in jim mirno lahko zaupamo, da bodo položaj presojale pametno. Demagogija na tem polju nima več teh pristašev kot nekdaj in mirno lahko rečem dotičnini. ki prerokujejo konec našega lovstva, da jim bo praksa pokazala, da bo oblastni odbor znal tudi to važno gospodarsko panogo razviti v zmislu izenačenja interesov zakupnika in kmetovavca. Največ vznemirjenja povzroča točka 3 v uredbi o zatiranju škodljive divjačine. Ta točka dopušča razlago, da sme vsak lastnik, zakupnik ali uižitnik na svojem zemljišču (tudi v gozdu) sam ali po naročenih osebah škodljivo divjačino kot lisice, kune itd. ubijati ali celo ustreliti. Po zanesljivih informacijah izjavljam. da ni bil namen te točke priznati nra-vico lova roparic po celem revirju s strelnim orožjem vsakomur, kdor ima orožni list. kei je jasno, da bi to nesolidni elementi izkoriščali tako daleč, da bi s tem sigurno padel princip zakupa in bila s tem ogrožena cela slovenska organizacija lovstva. Če se v tem členu beseda ustreli nadomesti z besedo »ubije« in mesto strelnine določi beseda nagrada ', potem bo ta člen točnejše preciziral stališče, ki ga je zavzela oblastna skupščina Podaljšanje lovskih zakupov je po novi Tiredbi vezano na pri voljen ;e občinskega odbora, že pri prvem podaljšanju. Proti temu ugovor ni umesten, ker ima občina kot lastnica svoje svete pravice. V uredbi je zakupna doba podaljšana na šest let. Z lovsko-gojnega stališča bi pa bila zakupna doba desetih let boljša, ker bi se lovišča silovito povzdignila in s tem tudi njihova vrednost pri novi dražbi. Lovišče potrebuje, kbt jasno kaž? praksa, pet let da se povzdigne. Torej bi zakupnik šele v drugi etapi desetletnega zakupa res lahko užival plod svojega negovanja revirja. Pri kratkoročnih zakupih pa se lov ne gojuker če zakupnik prva tri leta nekoliko lov čuva. lovi zadnja leta, ker ne ve, kaj bo s podaljšanjem. Kratkoročna zakupna doba je glavni uničevalec slovenskega lovstva in se občine motijo, če mislijo, da imajo kako korist od kratke zakupne dobe. Lovišča bi se z desetletno zakupno dobo silovito dvignila in bi nova dražba prinesla občini čisto drugačen uspeh. Pretirani izstrel lovišč zadnja leta zakupne dobe bi se moral v lovski zakonodaji onemogočiti. O lovski škodi se je pri nas silovito govorilo, in je res, da se je lovska škoda *voje dni demagoško izrabljala. Nova lovska uredba zavzema popolnoma korektno stališče, ker do. loča razsodišče, ki bo v vsakem slučaju lahko pravočasno ugotovilo dejansko škodo. Samo za večje škode, ki bi presegale n. pr. 500 Din, naj bi bilo kompetentno sodišče, če se ne doseže sporazum med obema strankama. Mislim, da je danes vsakomur jasno, da je treba škodo [Jo lovni divjačini poravnati in vsak pameten zakupnik to tudi s primerno prijaznostjo in vljudnostjo stori. Uverjen seui, da iz Ekspoze bolgarskega zun. ministra I *atoliški obzorni'( ^^ I Na A norlp«hf-m 7flln ciriin Sofija, 29. nov. (Tel. »Slov.«) Na koncu debate o prestolnem govoru je imel danes zunanji minister Burov političen ekspoze, v ka-. lerem je ugotavljal, da se je politični položaj Bolgarske izdatno zboljšal in da je danes nemogoča kolektivna nota sosednih držav, kakršna je bila vložena pred dvema letoma. Vodilne misli bolgar. zunanje politike ostanejo iste, kakor so bile dosedaj: sporazum s sosedi, pridobivanje zaupanja velesil in živo sodelovanje z Društvom narodov. Odnošaji s Turčijo so zelo dobri. Z Grčijo se sedaj čistijo stara sporna vprašanja in se more v Grčiji ugotoviti stremljenje za sporazum. Z Romunijo se bo posebno po izjavi novega ministr- skega predsednika lahko našla pot za sklenitev medsebojnih pogodb. Na žalost pa jč najmanj opaziti v Jugoslaviji, da bi Jugoslavija vpoštevala lojalnost in voljo Bolgarske za sporazum. Zaprta meja med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki se je takoj od početka smatrala j za čisto policijsko odredbo, traja še vedno in ! je dobila na ta način politično-demonstrativni značaj. Navzlic temu pa Bolgarska noče začeti z represalijami, temveč upa, da se bodo tudi odnošaji z Jugoslavijo zboljšali. Dalje je Burov zavrnil očitek, da dela pasivno politiko. To ni resnično, on je samo tih. Končno je izjavil, da odklanja idejo priključitve Bolgarije na kako velesilo kot prenevarno. Francoski mm proračun Pariz, 29. nov. (Tel. »Slov.«) Ko se je danes v francoski poslanski zbornici nadaljevala razprava o vojnem proračunu, je prišlo do ostrih sporov. Socijalist Renaudel je izjavil, da so zahteve vojnega ministrstva mnogo previsoke. Previsok je tudi stalež moštva v aktivni vojski, radi česar je tudi Paul Boncour v Ženevi pri zastopanju francoskega stališča v razorožitvam komisiji Društva narodov zadel ob tolike težkoče, da je moral končno demisijo-nirati. Vojni minister Painleve je nato odgovoril, da sta 011 in Paul Boncour skupno sestavila nove vojaške zakone. Predsednik vojaške komisije zbornice polkovnik Fagry je očital Društvu narodov, da zavestno računa skupno aktivno vojsko in rezerve. Renaudel je zagotavljal, da tudi socijalisti še nikdar niso delovali proti obrambi države, kakor to delajo komunisti, in je predlagal, da se razprava o vojnem proračunu še enkrat odgodi in od-kaže v proučevanje komisiji strokovnjakov, da se dosežejo nadaljnji prihranki. Radikal Da-ladier se je pridružil temu predlogu. Nato je v -zbornici nastalo silno razburjenje. Desnica je protestirala. Prisotna ministra Painleve in Chiron sta stikala glave, potem pa je Chiron stavil vprašanje zaupnice, dočim je Painleve hitro obvestil ministrskega predsednika Poin-careja, ki je bil takrat na ministrski seji. Poin-care je skočil v avtomobil in se odpeljal v zbornico. Ko je prišel, je bil v zbornici že mir. Poslanska zbornica je s 385 glasovi proti 185 odklonila Reiiaudelov predlog, proti kateremu je Chiron zahteval zaupnico. Reparacsfe Pariz, 29. novembra. (Tel. »Slov.«) Med Parizom in Londonom je prišlo do nesporaz-uniljenja o odgovoru zaveznikov v reparacij-skem vprašanju. Po »Journaluv je Anglija odklenila francoski predlog, da bi strokov-j njake imenovala reparacijska komisija. Tudi je Anglija odločno za to, da se končno začne delo. Tudi v Belgiji je problem težaven. Zato je belgijski minister Jasper, kakor javlja i Petit Parisien , čisto na tihem v torek i obiskal v Parizu P o i n c a r e j a . da bi se sporazumela o skupnem postopanju. " Matin« poroča, da je Francija predlagala, da bi tudi države malih zaveznikov, ki imajo skupno | dobiti 8% nemških reparacijskib plačil, dobile v konferenci strokovnjakov en glas Matln poroča, da sta Poincare in Briand včeraj v sanitetni komisiji za zunanje stvari navedla program za bodoča pogajanja: 1. Določitev nemškega skupnega dolga in višine anuitet po strokovnjakih. Skupno število anuitet naj znaša 62. 2. Komercializacija repara-cijs'-e^a dolga. 3. Ustanovitev odbora za Po-renje. A rti on Franca^se Milan, 29. nov. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na koj-ake Vatikana proti pokretu Action Francaise, ki jih napoveduje Osservutore Romano , domneva »Corriere della Sera«, da bo papež Pij XI. že na prihodnjem konsisto-liju obsodil postopanje vodstva Action I ran-, caise in njegovih p istašev kot krivoverstvo in jih izobčil iz cerkve. Njihovo vedno pre-drznejše postopanje je zelo zrahljalo disciplino francoskih katolikov in ogroža njihovo zdru-ženost. Papež hoče s svojimi odiedbami obvarovati cerkev večje bodoče škode. Pred usodno r^zs^dbo Berlin, 29. nov. (Tel. »Slov.«) Pogajanja za sporazum v velikem konfliktu železne industrije se smatraj j za prekinjena. Čuje se, da bo še danes predsednik državnega sodišča Sigmunds izdal razsodbo in da se bosta morali poprej obe stranki obvezati, da bosta razsodbo sprejeli. Tisk šrs dktstcr Madrid.. 29. nov. (Tel. 'Slov1) Španski tisk zal;leva v vlogi, naslovljeni na vlado, da se cenzura ukine ali vsaj ublaži da ne bo več nepotrebnega nadlegovanja in neprestanih krivic, in da bo cenzura hitreje poslovala. l'( klicna tajnost se mora ohraniti. Primo de Rivera je zahtevo odklonil z motivacijo, da časnikarji ne smejo imeti nobenih privilegijev pred drugimi državljani. Zdrav:e sng'eškeea kraifa London, 29. novembra. (Tel. »Slov.«) Angleški jutranji listi ugotavljajo, da se je zdravstveno stanje angleškega kralja še dalje nekoliko zboljšalo. P"inc Waleški je dospel v Dar es Salam in bo lahko prispel v London do 14.. decembra. Angteško-amerišk? odn^šai London, 29. nov. (Tel. »Slov..( Na današnjem slavnostnem obedu ameriške kolonije v Londonu, ki se je vršil v proslavo zahvalnega dne, je govoril ameriški poslanik Houglilon, ki se je ravnokar vrnil iz Amerike, o augle-ško-ameriških ednošajih. Poslanih Houghton jo naglašal, da še dalje obstojajo prijateljski odnošaji med obema državama. Ameriški narod polaga veliko važnost, da se ohranijo ti dobri odnošaji, ter je pripravljen iti velik del pota nasproti, da bi ti odnošaji postali St^ tesnejši. Za Houghtonom je govoril Baldvvin, da poudari prijateljska čuvstva Anglije. Razprava proti morilcu Cena beoa Praga, 29. nov. (Tel. »Slov.«) Danes se je pred kazenskim sodiščem začela razprava proti Alcibiadu Bebiju, ki je v Pragi umoril albanskega poslanika Cena bega. Bebi je rojen 1.1885 v Elbasanu, je samski, pravoslavne 1 ne vere. Bebi priznava, da je umoril Cena bega iz političnih vzrokov. Nihče ga ni na to nagovoril. Ou je nasprotnik Ahmed Zogua in njegovega svaka Cena bega, katera je smatral oba za izdajalca domovine. L. 1927 je radi pomanjkanja denarja prekinil študije v kolegiju Monte Mana in je hotel potem dobiti v Bel-gradu štipendijo od jugoslovanske vlade. Tam se je odločil za umor Cena bega. Ahmedu j begu Zoguu pa se je bal približati. Ko je prišel v Prago meseca oktobra 1927, se je zglasil v albanskem poslaništvu, kjer je navedel, da išče svojega očeta Cena beg je bil obveščen, ' da potuje mlad človek iz Belgrada v Prago, ; da bi ga ubil. Bebi je obiskal posliirka v kavarni »Pasage-/, kjer ga je potem ustrelil. — Razprava bo trajala dva dni. Iz Lisbone se poroča, da je il odkrit komplet in da je bil aretiran bivši ministrski predsednik in vodja demokratov Da Silva. Romunski zuna ji minister Mironescu je | Vašemu poročevalcu označil svoj obisk v Var- j šavi dne 15. januarja samo za akt vljudnosti. Vlada je v industrijskem ozemlju v Luksen-burgu odkrila komunistično organizacijo na moskovski bazi in uvedla obsežno akcijo za izgon antifašijtov, ki so tam naseljeni posebno, da onemn^rči ponavljanje krvavi' nap dov na italijanske državljane, ki so fašističnega m lega naslova v praksi ne bo prevelikih nesoglasij. Če včasih kak kmetič preveč reče, se navadno s primerno prijaznostjo z njim hitro pride do sprejemljivega računa. Glede proglasitve zajca za prostega v občinah z razvitim vinarstvom in sadjarstvom je na podlagi uredbe potrebno da oblastna skup -oina sporazumno z velikim županom" določi občino kot tako in šele potem občina more skleniti, da je zajec prost. Uverjen sem. da kmetovalec ne bo silil v to. če je zasiguran, da se mu škoda pravično poravna. Izvrševanje lova po poljih v poletnem času je poglavje za se in je dejstvo, da še daner gotovi lovci preveč in brez potrebe gazijo po poljih v tem času. Za tozadevno povzročeni, škodo mora prevzeti jamstvo zakupnik, tozadevna zakonodaja pa mora biti prožnejša in omogočiti lovcu kretanje po polju Na jerebice naj bi se pričel lov s 1. septembrom in na zajca s 1. oktobrom, ker šele v toni času ta divjačina vsaj nekoliko do7ori in postane lovna, poljski pridelki pa se več ali manj pospravijo. Če se poljski lov izvršuje z lovskega stališča korektno, ne bodo lovci nikdar prišli v konflikt s kmetovalci. Če torej pregledamo sporne točke, tedaj pri objektivni presoji lahko mimo ugotovimo, da je sporazum, ki bo zadovoljeval obe stranki, prav lahko dosegljiv, toda le pri korektni taktiki in ne s protestnimi zborovanji. Vojska naj nastopa šele. ko so vse diplomatske vezi pretrgane in mislim, da Slovensko lovsko društvo nima interesa, ne želje, da bi prišlo do vojne. Upam, da se bo v bodoče presoj-ilo ta problem v vseh instancah mirnejše in objektivno v proevit lovstva, ki pomeni za Slovenijo tako velik kapital in ki prnr/i vsled ugodnosti naše zemlje za razvoj lovstva velike perspektive za bodočnost, Na Angleškem zelo širijo katoliške stn> kovne organizacije, ki imajo . sod lepe uspehe. Te dni je bila v Londonu osnovana strokovna organizacija katoliških železničarjev, kateri je že ob ustanovitvi pristopilo 11 1 2000 železničarjev. Pri zadnjih občinskih volitvah so katoliki nastopili v mnogih občinah samostojno in dosegli delne uspehe. Prramniti pa je, da so nastopili samostojno samo tam, kjer od ostalih strank niso dobili zagotovila, da bedo podpirale zahteve angleških katolikov v šolskem vprašanju. Zanimivo je, da v tem vprašanju katolike najbolj podpira angleška delavska stranka. Kitajska. »Osservatore Romano« priobčuje najnovejše podatke o stanju katoliške cerkve na Kitajskem.. 2,439.220 katolikov je naseljenih v 73 škofijah. Šest škofov je domačinov. Duhovnikov je 3131, cd teli 1271 domačinov. V preteklem letu je bilo izvršenih 380.483 krstov in 18.986 katoliških porok. Katoliške šole obiskuje 282.602 učenca. 51 Kitajcev je bilo posvečenih za duhovnike. V semeniščih pa je 759 slušateljev. Vse te številke so znatno višje od dosedanjih in kažejo lep razvoj misionskega dela na daljnem vzhodu. Sestre Sv. Vincenca Paulskega so eden najbolj razširjenih redov. Po najnovejši statistiki imajo po celem svetu 3591 naselbin, od teh je v Evropi 3066. Največ jih je v Franciji 788. V Jugoslaviji jih imajo 33. V bolnicah, sirotišnicah in šolali deluje nad 40.000 sester reda Sv. Vincenca Paulskega. „3u!ro" in debata o tu skem orometu Ni zadostovala . Jutru prva blamaža v polemiki zaradi podpor oblastnega odbora za napredek tujskega prometa, temveč si je poiskalo novo. Ker š'evilk ne more utajiti, priznava »Jutro., da je oblastni odbor v resnici nepristransko podpiral tujski promet, toda moralo je še nekaj dostaviti, da je prišla še druga blamaža. »Jutro« namreč pravi: Kaj so te podpore oblastnega odbora v primeri s poldrugim milijonom, ki jih bo dal oblastni odbor za asa-nacijo vasi. Bolj nerodnega argumenta res ni moglo najti »Jutro«, pa če bi ga iskalo s svetilko. Stara resnic-a je namreč, da je tujski promet zelo odvisen od lega, v kakšnem stanju so vasi. Kjer se kadi iz gnojnih jam smrad, kjer so vasi neurejene, kier ni vaške kulture, tam tudi ni tujcev. In Slovenija je za tujca privlačna v veliki meri baš radi tega, ker so hiše lepo beljene in vasi lepe. Še mnogo bolj pa bo Slovenija za tujca pridobila, kadar bo čisto izvedena asanaciia vasi in kadar ne bo-, do lepe samo gorenjske vasi, temveč tudi vsa druge. Zato pa »Jutru«: Si tacuisses ... S£S s Hrvati, a SDS? V sredo je imel okrožni odbor SKS svojo sejo, na kateri je poročal o političnem položaju g. P u c e 1 j. O seji je poročal precej obširno zagrebški Jutarnji list«, čigar dobre zveze z SKS so notorične. Med drugim je dejal g. Pucelj. da bodo slovenski kmetijci za vsako ceno ostali zvesti Hrvatom, odnosno 11SS. Ta politična linija da je načelne važnosti za Slovence, ker bi Hrvati brez Slovencev mogli vzdržati, Slovenci brei Hrvatov pa le težko. To politično linijo podpirajo vsaj zaenkrat v Sloveniji tudi samostojni demokrati. Pa tudi v slučaju, da SDS spremeni svoje stališče, bodo ostali kmetijci na sedanji politični liniii. Gospod Pucelj torej že računa s tem, da ga bo slovenska SDS lepega dne zapustila. Iz tega jasno sledi, da mora imeti g. Pucelj tehtno vzroke, da s to možnostjo računa. Mi pa tudi vemo, kateri so ti vzroki in kdor ni docela slep jih je tudi že davno videl. KDK ie na urimer proglasila bojkot dne 1 decembra, v Sloveniji pa pristaši SDS odkrito proslavijnjo ta dan. Dokaz, da v ustavnem vprašanju ne soglašajo s HSS. Znano pa ie nad nI je, da se SDS tudi v socialnem vprašanju diametralno razlikuje od SK? in zato je res le vprašanje časa. kdaj bo od g. Puclja napovedana eventualnost postala dejstvo. Takšna je resnica in prav hvaležni smo g. Puclju. da ie demantiral vse demantije SDS Id njenega tiska. Mo so bšil ti? Radi poročila skupščinske komisije o raznih nepravilnostih v gozdarskem ministrstvu in državnih gozdovih bo nastala zelo velika afera neverjetno velikega obsega. Časopisi že pišejo, da bo lo največja afera, kar je sploh kdaj obstojala v Jugoslaviji. Zagrebške »Novosti« pišejo, da so v afero vpleteno osebe vseh treh plemen in pripadniki skoraj vseli strank. Vpleteni so v to veliko afero torej ne samo Srbi, temveč tudi Hrvati in Slovenci. Kateri Slovenci so to? Ali l»o mogoče tudi to izvedeti? Ali bi morda to povedal »Slovenski Na-rod«, ki je že nekaj začel o tej aferi pisati? Ali bo sploh o aferi še pisal? Novosadska vremenska napoved. Nastopil bo mraz. Severozahodni vetrovi. Oblačno. Megleno. Sneg v severnih krajih. Dunajska vremenska napoved: Severna Alpe: Oblačno, deževno, potem zvišanje temperature in zahodni vetrovi. Južne Alpe: Precej jasno, temperatura zaenkrat ueizpre-menjena. / / aj/e novega Koledar Petek, 30. novembra: Andrej, (Hrabro-slav), Konstancij. — Solnce vzide ob 7.27 in zaide ob 4.12. f Osebne vesti :k Odlikovanje. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za vere odlikoval ljubljanskega prosta in generalnega vikarja prelata gospoda Andreja K a 1 a n a za veliko zasluge, ki si jih je pridobil na kulturnem in verskem polju, z redom sv. Save drugega razreda. k Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji. Dosedanji kaplan na Bizeljskem g. Jurij Pribožič je imenovan za provizorja v Zagorju pri Pilštajnu. Kaplan na Pilštajnu g. Adolf Adamič pride na Bizeljsko. Osiale vesii k Spored jutrišnjih .slavnosti v Mariboru. Ob pol 10 v stolnici služba božja s slovenskim petjem in Tedeumom. Ob 10 zbiranje društev na Slomškovem trgu in na Trgu svobode. Nato sprevod k odkritju spomenika; sledi slav-uostna povorka po mestu. Ob 12 slavnostni govori, petje in godba na Glavnem trgu (govore bo ojačevala posebna naprava). Ob 10 dopoldne se vrši slavnostna seja mariborske oblastne skupščine. Ob 15 zborovanje županov v dvorani Zadružne gospodarske banke. Govorita prelat dr. Fr. Kovačič ter oblastni predsednik dr. Leskova r. Istočasno-se polagajo venci na grobove dr. Vrstovška, dr. Ros i ne in prof. Vo-glarja. Ob 1(5 ustanovni občni zbor Narodne odbrane v veliki dvorani Narodnega doma. Ob 17 slavnostna gledališka predstava. Ob 18 bak-Ijada. 01) 20 narodna veselica v Narodnem domu. k Nesramna demagogija i davki. Zdaj. ko davčna oblast vrši popisovanje zgradb za sestavo novega hišnega katastra, so nasprotniki SLS, posebno samostojni kmetje, pričeli uprav nesramno hujskati, češ. da bodo kmetje in sploh vsi plačevali davke v mnogo višji izmeri kakor dosedaj, celo od kozolcev, od vsakega okna kakor v Italiji itd., da se vrši vse to popisovanje samo radi tega in podobno. Ljudje so vsi zbegani, ker seveda preradi verjamejo takim izmišljotinam. Vsled tega smo se obrnili na pristojno oblast in zvedeli sledeče: Popisovanje hiš in zgradb se vrši saino vsled naprave novega katastra, ker je bil stari radi mnogih novih zidav, premembe posestnikov, porušenj ild. nepopoln ter ni mogel biti več zanesljiva podlaga obdavčenju. Poleg tega je potreben nov kataster tudi zato, ker bodo oc. 1. januarja 1929 dalje hišnega davka popolnoma proste hiše in zgradbe davkoplače-vavcev, ki so kmetje, nimajo hiše oddane v najem ali pa niso obrtniki ali stalni nameščenci. Tako bo po novem zakonu 11. pr. v kamniškem okraju, ki šteje okoli 7000 hiš. prostih, kolikor se da vnaprej približno določiti, hišnega davka čez 401)0 poslopij, za kate. ra se je dosedaj plačevala hišna razredarina! — To je namen popisovanja, tedaj olajšanje davka, ne pa kako navijanje To zabrusile vsa keniu hujskaču v lice in če še ne bo miroval, 11111 pokažite vrata. ker laže! Vse take primere hujskanja tudi naznanite, da se enkrat napravi konec zlobnemu počelju takih brezvestni!) ljudi! Ko se bo v polni meri pričel izvajati novi davčni zakon in bo vsak videl, da so naše gornje navedbe t< čne, da se bo znižal tudi zemljiški davek za več kot četrtino, led. j bo šele vidno delo poslancev SLS, ki so to znižanje dosegli s svojim sodelovanjem v vladi in skupščini. Nam ni treba demag gije in hujskanja, za SLS bodo govorile številke. I11 'a. bodo povedale, da je SLS izvršila samo z izpeljavo nov:ga davčnega zakona v par mesecih več kakor pa vse nasprotne stranke z vsem gobezdanjem in kritiziranjem skoro osem let neomejenega vladanja. To povejte hujskačem, pa zaupajle mirno v delo naših poslancev. * Nepotrebna okrožnica. Višje deželno sodišče je razposlalo vsem sodiščem okrožnico, v kateri se sklicuje na neki stari razpis justičnega ministrstva in zahteva, da uslužbenci nos;jo v službi službeno obleko z v šnje-vimi našivi, kakor so taiko obleko prejeli cd sodne uprave. Strogo je prepovedano od sodne uprave dobljeno službeno obleko prenare-jati v civilno obleko. — Sodni uslužbenci se čudom čudijo, odkod naenkrat ta velika pozornost radi službenih oblek. Šest let niso sodni uslužbenci prejeli sploh nikake službene obleke in je bilo vse v redu, če so trgali svojo civilno s težavo nabavljeno obleko. Letos so vendar dobili nekaj službene obleke in so brez dvoma vsi sodni upravi hvaležni, da se ista« Ker so najboljše in kakovostno najcenejše GRIČA R & MEJAC, LJUBLJANA je spomnila te svoje dolžnosti do uslužbencev. Dobili pa niso površnika. Ali naj sedaj v zimi hodijo brez površnika ali pa naj preko službene obleke nosijo svoj civilni površnik. Menda bo ugled sodne uprave bolj varovan, če hodijo sodni uslužbenci še nadalje v civilni obleki, čeprav v prek rojeni j z službene obleke, kot pa da se postavljajo s pomanjkljivo službeno obleko. * Radio koncerti in radio predavanja so takse presta, glasom tarifne postavke 99 d čl. 105 odstavek VIII. točka 5. finančnega zakona za 1928-29. Nato opozarjamo vsa društva, katera prirejajo omenjene prireditve v društvenih civoranah. k Novačanov »Herman Celjski« v češčini. Dr. Bohitš Vybiral je prevedel Novačanovega \ »Hermana Celjskega« v češčino. Danes, v petek, bo v Olonuicu premiera Hermana Celjskega. Po izjavi dr. Vybiraia pa bo Herman Celjski uprizorjen tudi v Pragi. k Novi sejmi v Kamniku. Pričenši s prihodnjim letom se namesto dosedanjih, sejmov vrše isti vsak drugi torek v mesecu in sicer v letu 1929: Kramarski in živinski sejmi: 8. januarja, 12. marca, 11. junija, 13. avgusta, dne 8. oktobra in 10. decembra — živinski sejmi: 12. februarja, 9. aprila. 14. maja, 9. julija, dne 10. septembra, 12. novembra. Ako pade sejm-ski dan na praznik, se vrši dotični sejem prvi prihodnji delavnik. Za 18. december 1928 jav-ljen sejem se ne vrši, ker pade že na tretji t >re'i v decembru. — Županstvo mestne občine v Kamniku. k Prva žrtev mraza. Čevljar Franc Koprive iz Brezine pri Brežicah je šel skupaj s svojo ženo po steljo. Ko sta se zvečer vračala domov, se je Koprive vstavil v gostilni pri Žagarju v Dcčniii selah in kljub prigovarjanju žene ni šel z njo domov. Ker ponoči meža ni bilo domov, so ga drugi dan zjutraj šli iskat in ga našli popolnoma premrrženega ležati ob cesti v Dečniii selah. Koprive je še isti dan 1111111 Zapušča ženo in 6 nepreskrbljenih otrok. k Vlom v Logatcu, V noči na 29. november je bilo vlomljeno v prestore kmetijsko gospodarskega društva v Logatcu. Blaga je bilo odnesenega v vrednosti približno Din 2000. Gotovine ni bilo v blagajni nobene. Vlomilci so se posUižili pri vlomu težkega orodja, kakor je sklepati po sledeh na dvojnih vratih in zapahih. Vlomilcem so bile razmere v poslopju dobro znane. Varnostni organi so storilcem /e na sledu. k Trdovratna samomorilka. Ana Gurman, rojena 1912, pristojna v občino Sv. Ana, okraj Kranj, delavka na žagah lesne družbe Jezersko v Zg. Kokri, je skočila v reko Kokro pri spodnji žagi prej omenjene lesne družbe. Gotove smrti so jo rešili v bližini se nahajajoči delavki Berta in Pavla Weiseisen ter delavec Florjan Dobovšek. Ko so jo prvič potegnili iz vode, se je čez kakih pet minut na i s le m mestu zopet pognala v vodo. nakar sta jo iz mrzlih objemov Kokre izvlekla delavca Dobovšek ir. Skrbot. Vzrok poizkušenemu sanioumoru je huda živčna bolezen na krteri trpi. k Doni je zapustil. Dne 4. novembra je nemanokam od^el s svojega doma v Troben-dolu, občina Sv. Kupe rt nad Laškim, rudarski paznik tamošnjega rudnika Štefan Cilenšek. Vzrok so očividno domače razmere, ker je imel več nast; pov s svojo 50 let staro ženo. Cilenšek je večkrat tožil napram sosedom in se razgovarj :1 o tem, kako bi napravil konec neznosnemu življenju. Iz vsega bi bilo sklepati, 3a je Cilenšek ali izvršil samoumor ali pa od-:el kam na Hrvaškem. Cilenšek je rojen 1882 Grižah. je srednje bolj suhe postave, bledega obraza, rjavih pristriženih brk, kostanjevih 11:1 stran počesanih, cb robu nekoliko osivelih las. Oblečen je v rjavkast suknjič in telovnik, na glavi ima /elen žametast klobuk z enakim trakom, nosi usnjene dokolenice in čevlje iz boks-usnja na zadrgo. k Nova. tovarna ccmcnta. Neka inozemska finančna skupina namerava blizu Splita zgraditi novo veliko tovarno cementa. k Zgradba vodovoda v šibeniku. M'ni-strstvo javnih zgradb je odobrilo potrebne kredile za zgradbo vodovoda v šibeniku. Novi vodovod bo preskrboval z vodo šil enik, okolico in vojno mornarico. Dosedanji vodovod ie mogel dajati le male količue vi.de, ki je komaj zadostovala za potrebe prebivalstva. Zalo je mestna občana v Šibeniku sklenila, da najame državno posojilo. k Božičeva zavora mednarodno priznana. Časopisje je že mnogo poročalo o izumu inženirja Borivoja Božiča, ki je iznašel novo zavoro za vagone. Nova zavora je konstruirana na zračni pritisk in so jo prvič preizkusili na železniški progi Zagreb—-Karlovec. Sedaj jo jc sprejela tudi mednarodna železniška komisija, kar pomenja lep uspeh jugoslovanskega inženirja. Za novo zavoro se že zanimajo nekatere države, tako Rusija, Poljska, čehcslovaška, Romunija in Bolgarija. k Nova klavnica v Belgradu. Letos so pričeli v Belgradu na stroške mestne občine graditi novo klavnico v bližini mes.ta, kjer bodo zgradili most med Belgradom in Panče-vim. Klavnica se bliža dograditvi in bo na Edino moderno Miklavževo darilo je dober radijski aparat Oglasite sc v prodajnem prostoru Rad jske oddajne postaje Ljubljani) na Mikošičed cesu in si oglejte našo bogau> za ogo. Zastopstvo s ovit i li izde kov „Raoione", za'o>a aparatov 111 sestavnih delov Telefunken, Inue en, Ktipscb, Euniig, thili| pa, Tung-ram, Littte Castug, Beiliner itd., itd. ladijska oddajna postaja Miftlfana, Miklošičeva cesta - poleg tlnioaa spomlad izročena prometu. Nova klavnica, ki znatno prekaša ljubljansko, dasi so pri njej tudi uporabili skušnje iz Ljubljane, bo v higi-jenskem oziru popolnoma moderna zgradba ir. bo celo večja in na višji stopnji kot one v Budimpešti, Pragi in na Dunaju. Nova klavnica bo zadostovala za preskrbo mesa za 500 do 600.00D prebivalcev, v skrajni potrebi tudi za 800.000 prebivalcev. k Stavka železniških delavcev v Brodu. Železniški delavci na postaji v Brodu na Savi, važnem železniškem križišču, so stopili v slavko. Nastopiti sla morala policija 111 orož-ništvo, ker so se pojavili poizkusi poškodb državno lastnine. Prišlo je do spopada, pri katerem je bilo ranjenih več oseb. Radi stavke v Brodu je nastal občuten prometni zastoj. k Vihar nad Jadranskim morjem. Že od ponedeljka dalje divja nad vsem Jadranom velik vihar. Morje zelo razburkano. Po Liki in po vseh vrhovih severne Dalmacije je zapadel sneg. Ljudje so mnenja, da je ta nevihta posledica velikih viharjev, ki so divjali nad Aatlanskim morjem in vso zapadno Evropo. Razen manjših zamud parnikov, ni bilo na morju nobene večje nesreče. V torek zvečer je divjal nad Splitom vihar s hitrostjo 150 km na uro. Napravil je veliko škodo v kopališčih 111 na obali. k Strop se je udri na družino. V Zagrebu se je v noči cd torka na sredo pripetila stavbna nesreča in je le za las manjkalo, da ni prišlo do človeških žrtev. V novem poslopju v Vlaški ulici št. 72b se je udri v stanovanju uradnika Leopolda Armutha del stropa in se cb groznem trušču sesul na tla. K sreči se je strop udri v onem delu sebe, kjer ni bilo postelj, drugače bi speči gotovo postali žrtve nesreče. Prestrašena družina jc prenočila na prostem. k Obsojen častnik. V Belgradu se je te dni vršila pred vojaškim sodiščem razprava proti podporočniku Franju Vinterju, ki je po neveril državnemu erarju 2000 dinarjev. Vin-ter je dejanje priznal, v svojo obrambo pa ni znal ničesar navesti. Sodišče ga je obsodilo Ht izgubo častniškega čina. Vinter je bil znan tudi v višjih slojih. k Avtomobil povozil dijaka. Pred dnevi se je v Karlovcu pripetila pred poslopjem državne gimnazije velika nesreča. Na tovornem avtomobilu mestne občine, ki je vozil gradbeni materijal v mesto, se je iz bližnje vasi Moslanja pripeljalo nekaj gimnazijcev. Med njimi je bil tudi dijak IV. gimnazije Ivan Marek. Blizu gimnazijskega poslopja je deček izgubil ravnotežje, padel pod avtomobil ter dobil hude poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali, vendar pa j? le malo upanja, da bi deček ostal pri življenju. k 1 igani odvedli otroka. V sremski vasi Budivui so cigani odpeljali štiriletnega sinčka kmeta Ivana Tatica. O.rod, ki so videli malega dečka iti jokajočega z neko ciganko, se tekli hitro domov in pripovedovali o tem. Obveščeno je bilo orožništvo, ki je takoj pričelo zasledovati cigane in jih našlo skrile v koruzi, z otrokom vred. Vseh osem članov ciganske družine je bilo aretiranih. Oblasti so prepričane, da je ta ciganska družina ista. ki je izvršila po deželi že mnogo ropov in tatvin. * Tatvina poštne vreče. V torek zvečer ie neznan tat II Iv Tel1 del na postaji Bečkerek-1-egej pošlno vrečo, polno denarnih pisem in priporočenih pošiljk. Uradnik, ki je prevzel poštno vrečo, jo je pustil za trenotek brez iuidzorstva na peronu. Ko se je vrnil, je vreča že izginila. Za latam ni nobene sledi. Škoda, ki je vsekakor velika, dosedaj še ni natančno ugotovljena. k Radi poneverbe obsojen blagajnik Narodne banke. Porotno sodišče prve stopnje v Belgradu je izreklo predvčerajšnjim ponovno obsodbo nad bivšim blagajnikom Narodne banke Milutinovičem, ker je poneveril milijon dinarjev. 2e v prvi instanci je bil Milutinovič obsojen na šest let ječe in to sodbo jc porotno sodišče potrdilo. Sluga Narodne banke Gjur- gjevič, ki je pri poneverbi pomagal, je bil obsojen na leto dni ječe, študent medicine Nikolič pa je bil ravno tako, kot pri prvi obsodbi, oproščen krivde. * ★ »KOVAČEV ŠTUDENTKomična spevoigra s klavirjem v Ireli dejanjih, zložil Vinko Vodopivec. Založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. Cena 32 Din. Vpri-zoritev te nad vse šaljive spevoigre bo nudila poslušalcem obilno neprisiljene zabave in smeha; pregnala bo vsako čmernost in otož-nost. ★ 8AVINBKOVA POVEST: MILICA, OTROK BOLESTI, je že skoro razprodana. Kdor jo se želi, naj ju nemudoma za ceno 12 Din s poštnino vred naroči pri pisatelja o Kamniku. Oni, ki so dobili knjigo na vpogled, pa je ne mislijo obdržati in plačati, naj jo tuko) vrnejo, da bo mogoče ustreči novim naročnikom. Oni pa, ki so že knjigo razprodali, naj blagovolijo izkupiček čimprej nakazati po položnicah, ki so bile priložene. k KLOBUKE popravlja, čisti, barva, lika, preoblikuje Mirko Bogataj, Stari trg li, Ljubljana. k NOSEČE MATERE se morajo skrbno varovali vsakega zaprtja z uporabo naravne : Franz-Josef grstičice. Predstojniki vseučili-škili klinik za ženske hvalijo soglasno pristno -FRANZ-JOSEF« vodo, ker sc lahko zaužina in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. Dobiva se v lekarnah, drogerijuh in špecerijskih trgovinah. Posebni v!aki cb oroslavi 10 letnice v Henbcru 1.Xil.1928 Dne 1. decembru vozijo sledeči vlaki: 1. Posebni vlak za udclcžcuce od Ljubljane do Maribora s postankom v vseh p stajah, odhaja iz Ljubljane gl. kol. ol> 4. iz Litije ob 4.4.j min, iz Trbo-; velj ob 5.10, i/. Zidanega mosta ob 5.40, iz Celja ob (5.20, iz Polji"!u ob T..0. iz Pragerskega ob 7.45 [ in prihaja v Maribor ob 8.20, 2. Posebni vlak i/. Celja do Maribora za ude-j ležence iz Savinjske doline in proge Rogatec— Gro-| bolno, odhaja iz Celja ob 7.20, iz Grobelnega ob ! 7.42 in prihaja v Maribor gl. kol. ob t). Ta vlak nima [»ostanka v ostalih postajali. Za povratek i/. Maribora vizijo posebni vlaki: | 1. Za udeležence proge Grobelno—Rogatec in Savinjske doline vozi posebni vlak z odhodom iz Ma-1 ribora ob 17.20 min. — 2. Za udeležence proge Ormož— Ljutomer—G( rnja Radgona posebni direktni vlak z odhodom iz Maribora ob 23. — 3. Za udeležence ob 22.45 do Preval j. Ostali redni vlaki bedo primerno ojafeni. Ker z ozirom na dolžino vlakov ni zusigurano temeljito ogrevanje, so občinstvo opozarja, da se za potovanje toplo* obleče. Cjublfaiku Hočna siušba leltarn Nočno službo bosta opravljali lekarni Ra-mor na Miklošičevi cesli in Trnkoczy na Mestnem trgu. LJUBLJANČANI! Prvo desetletje naše svobode je za nami. j V spominu nam lebde še dogodki, ki so oznanjali konec krvave borbe, konec gladu in trpljenja. Raz ljubljanski grad jc sprva skrivajo žarelo solnce, dokler ni končno razsipalo svojih žarkov na ljubljanske ceste v onih lepih novem-berskih dneh. Iz dneva v dan je kipelo navdušenje in sleherno jutro je zorelo: > Slovenec sam bo svoj gospod!« Težke preizkušnje'smo preživeli od takrat. Mnogo neprilik nas je dohitelo. Toda v naših srcih jc ostala zapisana svoboda. Kar pa je gnilega, bo šlo, kar je zdravega ostane! Mladina! Tvoja zastava naj zatemni sledove bratskih sporov, naj bo razvita, da jo vidijo tudi tam preko tisti, ki hlastajo po našem blagu. Pridite nocoj ob 0 uri vsi pred ljubljansko univerzo, da z mladino prisežete: »Od Triglava do Timoka smo celota « Svet sluš. Ijublj. univerze. Miklavžev večer v »UNIONU« dne 5. decembra ob 7 zvečer Jutri v soboto 1. decembru sc otvori v Uuionu pred veliko dvorano ob 9 dopoldne predprodaja vstonnic in traja do 13. ure. Predprodaja sc vrši poteui v nedeljo od 9 do 13, druge nadaljnje dni pa od 3 <od gornjim naslovom, da smejo bili trgovine v nedeljo, 2. decembra t. 1. cdprte. To obvestilo ni osnovano na zakonu. Opozarjamo vse gg. trgovce, da je zaposljevanje pomožnega osobja ob nedeljah brez izjeme po zakonu kaznivo in prosimo, da zakonite določbe o nedeljskem počitku spoštujejo. — Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije. © Materinski večeri imajo namen vsem materam in odraslemu ženstvu dati priložnost, da se udeleži v prvi vrsti praktičnega pouka iz otroškega in splošnega zdravstva; nadalje pa iz vzgoje-slovja, psihologije, gospodarstva, gospodinjstva in drugih panog, ki se tičejo kulture žene, drugič pa, da se da materam iu odraslemu ženstvu prilika diskusije o povzdigi zdravja, izobrazbe in kulture telesa in duše naše mladine. Predavanja in disku-sijski večeri se bodo vršili brezplačno v Zavcdu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Lipičeva ul. 5 pod vodstvom in nadzorstvom zdrav-nikov-strckovnjakov, nadalje pedagogov, literatov, teoiogov itd. Sestanki se bedo vršili v večernih urah vsak mesec enkrat. Prvi sestanek sklicujem za 12. decembra 192S od 20—21. — Naprošam vsa naša dobrodelna in druga kulturna društva, naj opozorijo članice na to vabilo. — Zavod za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, dne 28: novembra 1928. — Predstojnik zavoda: Dr. Ii. Dragaš. '£) Njive v najem rabi 52. pešpolk. Natančnejši podatki so razvidni iz oglasa, ki je nabit na mestni deski (Mestni trg 37) in v Sp. Šiški (bivša občinska hiša). O Velikodušen dar. Gcspa Elga Knezova, soproga veletrgovea v Ljubljani, je darovala za revne otroke v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani znesek 1(JC0 Diu. © Nabiranje darov za onemogle služkinje. Neka oseba nabira po Ljubljani in morda tudi po bližnji okolici v imenu Poselske z\*eze ali Zveze služkinj darove za onemogle služkinje. Poselska zveza kakor tudi Zveza služkinj opozarjata, da nista- prav nikogar pooblastili, da bi v njih imenu nabiral prispevke za onemogle služkinje. Ker ni izključeno, da gre pri leni za zlorabo navedenih organizacij, se občinstvo naproša, da prijavi nabiralca, čim se pojavi, Poselski zvezi v Ljubljani ali policijskemu ravnateljstvu. — Poselska zveza in Zveza služkinj. 0 Javna borza dela. Delo je na razpolago: moškim : 1 les. manipulantu za trdi les, 30 rudarjem, 3 sodarjem, 3 čevljarjem, 3 kleparjem. 3 elektromenterjem, 3 pečarjem. I železostrugarju, 1 železolivarju, 1 Žagarju za na venecijanko, 1 hišniku. 1 jermenarju in sedlarju, 1 mizarju, 4 zidarjem. 1 mesarju-klobasičarju, 18 navadnim delavcem, 5 vajencem; ženskam: 1 frizerki, 1 kmečki dekli, t pletilki za nogavice, 0 tkalkam, 1 kuharici, 2 služkinjima, 2 šiviljama za plašče, 1 šivilji za splošno delo, 1 delavki mlajši, 1 kuharici in 1 orožniški kuharici. O Iz policijske terbe. Neznan zlikovec je vrgel debel kainen v okno uršulinske šole in razbil dve šipi. Le malo je manjkalo, da ni kamen ranil neke učenke, ki je sede'a poleg okna. -- V delavsko barako na Friškovcu je vlomil v ery preteklih noči neznan tat in odnesel nekaj odej. — Kurnik posestnika Janeza Robernika na Viču je obiskala dvo-nožna lisica in odnesla pet kokoši. — Aretiran je bil neki moški radi goljufije. Prijavljenih je troje telesnih poškodb. Razgrajači radi povedo stražnikom napačne naslove, da jih potem zaman iščejo s kazenskimi odloki. Sedaj so izsledili šest takih »ptičkov,«. Alanjši prestopki so naslednji: 1 kaljenje nočnega miru, 5 prestopkov trgovskega pravilnika in 9 cestno policijskih prestopkov. 0 Kvartopirska zgodba. »Izkuh« pravijo še v Ljubljani onim lokalom, kjer se revež včasih za majhne denarce naje. včasih pa tudi drago plača. Vsaj delavec Jakob O. ie večerjo v taki ljudski kuhinji prav drago plačal. Pri večerji se je pridružil nekim Dahnatincem, ki ?o s starimi, špenastimi kartami igrali a j nc<-. Prav kmalu je Jakob zaigral vseh 600 Oin, ki jih je imel pri sebi. Prosil je Dal-matince, nai mu povrnejo vsaj toliko, da bo mogel plačati večerjo toda srečni igralci so se mu smejali v obraz, nihče pa mu ni hotel dati pet dinarjev, da bi mogel plačati lastniku kuhinje. Ker je bil lastnik kuhinje tudi med tistimi, ki so ga oskubili, je kljub temu večerjo pojedel, nazadnje pa si privoščil še malo opazko o ščurku, ki ga je našel med jedjo. Lastnik je nato zahteval, naj plača, čemur pa se je Jakob uprl. Tedaj je lastnik pograbil za stol in udaril z njim Jakoba po glavi. Jakob je odšel iz kuhinje, na Sv. Petra cesti pa se je od bolečin opotekel in zgudil na tla. Stražnik ga je spremil v bolnišnico, kjer so ga obvezali. Policija bo prijela lastnika kuhinje radi telesne poškodbe, IKivrhu tega pa še z Dalmatinci vred radi prepovedane igre in morda še radi goljufije pri njej. O OPOZARJAMO na običajno Miklavž vo razstavo. Ogleda se jo lahko vsak čas od nedelje naprej v I. nadstropja trgovine I'. MAGDIČ, Ljubljana. Maribor □ Proslava državnega praznika 1. decembra 1928. V proslavo 1. decembra kot desetletnice proglasitve zedinjenja Srbov, Hrvatov iu Slovencev v skupno državo se ob prisotnosti zastopnikov civilnih, avtonomnih in vojaških oblastev ter uradov vrši v tukajšnji stolni in mestni cerkvi ob pol 10 zahvalno bogoslužje. Za javne funkcionarje, ki žele po cerkveni svečanosti predložiti na Najvišjem mestu izraz svoje udanosti, bo v sprejemni dvorani velikega župana mariborske oblasti do 18 vpisna knjiga na razpolago. Cerkvena proslava dneva v tukajšnji pravoslavni kapeli se vrši ob 9. Državna poslopja in drugi javni uradi razobesijo ta dan zastave. V vseh državnih in drugih javnih uradih, nadalje tudi v obrtnih in trgovinskih podjejih počiva delo ves dan. □ Someščani! Dne 1. decembra 1928 se vrsti deseta radostna obletnica zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupni domovini ter končna odločitev o pripadnosti Maribora kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Da ta veliki praznik čim dostojneje proslavimo in damo duška vsej veliki radosti, ki nas navdaja ob teh slovesnih trenutkih, pozivam vse mariborsko meščanstvo, da svoja poslopja in stanovanja dne 1. decembra okrasi z državnimi in narodnimi zastavami. — Mestni župan mariborski: Dr. Alojzij Juvau, s. r. □ Orlom! Kdor ima kroj, iiaj se jutrišnjega sprevoda udeleži v kroju. □ Danes popoldne na vsako hišo zastavo, na okna zastavice! □ Nabiralci podpisov za niajniško deklaracijo il leta 1917 naj se jutri 1. decembra zberejo na Trgu svobode pri tablici z napisom: »Nabiralci podpisov deklaracije iz leta 1917.« □ Slavnostni koncert Glasbene Matice se v rši jutri ob 20 (točno radi podeželskih obiskovalcev). Ker so trgovine jutri zaprte, se dobe vstopnice popoldne pri Matični blagajni. □ Pozdravni večer priredi drevi ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke Prosvetna zveza. Somišljeniki, iskreno vabljeni! □ Primorci! Vsi do zadnjega moramo biti v manifestacijskem obhodu 1. decembra brez ozira na to. kako se bo reševalo in končno pravično rešilo vprašanje ureditve naše države. Nam bodi pred očmi zasužnjena domovina, kjer gori streha nad glavo naših bratov in sester. Jugoslavija je za nas in njih cilj hrepenenja, je beseda, pri katere izgovarjanju nam in njih kri hitreje valovi in srce močneje utriplje. Zberimo se vsi pod okriljem društva Jadran ob pol 10 na Trgu svobode. — Društvo Jadran. □ Umetnostno razstavo priredi v kaziu-ski dvorani prof. 1. Mežan. Razstava traja od 1. do 12. decembra. □ Opozorilo. Ob priliki proslave desetletnice osvobojenja Maribora in narodnega zedinjenja dne 1. decembra 1638 se Kopališka in Vetrinjska ulica od 10.30 do 13 zatvorita za vozovni iu avtopromet. Vsa vozila naj uporabljajo v gornjem času Frančiškansko, oziroma Scdno ulieo. □ Z Ljudske univerze. Drevi predava dr. Ve-kcslav Kukovec minister n. r., o ustavnih bojih v naši državi, od njenega početka do danes. — V ponedeljek pa predava o našem planinskem raju prvak naših planincev g. prof. Mlakar iz Ljubljane. □ Potovanje po Jugoslaviji. Omenjeni film. izdelan v Mariboru, se predvaja jutri ob 15 in 17 v kinu A po! o. Film pojasnjuje pred vanje prof. Ribarita. Prireditev se vrši v okvirju Jadranske Straže. □ /a zimsko porotno zasedanje ho se razpisali še sledeči slučaji: 11. deccmbra proti Janezu Mejevšku radi goljufije m Janezu Popošku radi uboja; 15. decembra proti Vinku Stoklasu radi goljufije. □ S kolesom po svetu. V Maribor sta prispeli Litvnki, članici litnvske športne zveze, ki sta se podali na 20.CC0 km dolgo pot po svetu s kolesom. Njuna pot vedi iz Kovna. Preko Frank-furta, Berlina, Dresdena, Prage in Dunaja sta pri-kolesarili včeraj v Maribor ter nadaljujeta sv. jo vožnjo preko Zagreba v Belgrad. Na programu imata pogumni kolesarici tudi vožnjo po Italiji, Franciji, Španiji, Portugalskem, Afriki, Turčiji in Bolgariji. Svetovni potovalki se pišeta Anastazija Ge-dimin ter Leonas Gediminas. □ Žile si je prere-ata na obeh rokah v samomorilnem namenu včeraj dopoldne 0(5 let st ra zasebnica Ernesta Barilli. Po.-luži hi se je pri tem f> opisi Kamnik Z županske razglasite deske: Vsi imetniki in prodajavci vžigalnikov morajo iste prijaviti na občini (lo 15. dec. t. 1. Dan žigosanja pa se objavi pozneje. — Spremembe posestev naj se javijo v dneh 3., 4. in 5. dec. t. 1. katastrski upravi v Kamniku, Velika ulica. — Občinski proračun je v osnutku razgrnjen na občini za štirinajst dni na vpogled strankam. Pečali se bomo z osnutkom v prihodnjih dneh. Proračunska seja se bo vršila v kratkem. Novo mesto Umazano čtivo. Tudi v Novo mesto je s Hrvaškega zašlo umazano čtivo. Prve številke raznih šundskih romanov so bile razposlane na različne naslove. Večina naslovnikov se vabilu na umazano čtivo ni odzvalo. Vendar se je našla trgovina, ki to čtivo, ki prihaja trikrat na teden in nosi vabljive naslove, razprodaja. Po tem umazanem čtivu pa pridno sega nedorastla mladina, ki s slastjo požira rakne opolzke ocvirke te šundarije ter kvari s tem svoj moralni in estetični čut. Vse dobro misleče pozivamo, da primerno vplivajo na mladino navadnega kuhinjskega noža. Rešilni cddelek ji je nudil prvo pomoč ter jo nato prepeljal v bolnico. V zadnjem času je lili letna starka kazala znake duševne zmedenosti. □ Vaiidalstvo. Zadnji ca s se ponavljajo pritožbe o vandalskem poškodovanju nagrobnih spomenikov na starem cerkvenem (»kopališču. V pretekli noči so neznani pobalini razbili kameniti križ na nagrobnem spomeniku rodbinske grobnice Pfriimerjeve. Čns je, da se temu vandalstvu napravi konec. ■er Življenje celj. kat. dijak!ca je bilo vseskozi kar najbolj aktivno. Dobivalo je na zunaj izraza v akademijah, ki so bile vsako leto nekaj posebnega. Tudi skrbno izbrani in stilno zaokroženi spored letošnje akademije, ki je proslava dijaškega praznika in obenem 15-letnica obstoja Dij. kongregaeije, obeta biti zanimiv pogled v snovanje naših dijakov. V nedeljo 2. dec. ob pol 4 vsi v Narodni dom! j& III. prosvetni večer se vrši v ponedeljek dne 3. decembra 1928 ob 8. zvečer v telovadni dvorani celjskega orlovskega doma. O socialnem pomenu literature predava pisatelj Fr. Sal. Finžgar. Spremne točke izvajajo učitelj celjske Glasbene matice g. Kuntara, pevski zbor katoliških dijakov ter recitatorja gg. Marolt iu Peršuh. Vstopnice po Din 2 iu 1 se prodajajo v Ljudski knjižnici na Cankarjevi cesti 4. Opozarjamo na to, da je večina sedežev že razprodanih. 0 Ljudska knjižnica Kat. prosvetnega društva v Celju, Cankarjeva cesta 4, bo jutri na narodni praznik in v nedeljo dne 2. decembra zaprta. Cenj. posetniki knjižnice naj si blagovolijo nabavili čtivo iekom današnjega dne. & Podporno društvo za revne otroke v Ga-berju priredi v sredo dne 5. decembra 1928 qb pol 6. zvečer v dvorani Soko!=kega doma v Gaberju svoj vsakoletni Miklavšev večer. Spored: Nastop gojencev otroškega vrtca v Gaberju; nastoD Miktavža z velikim spremstvom. Med odmorom igra godba na lok. Začetek je točno ob napovedani uri. Vstopnina za osebo Din 5. Obdarovani otroci z legitimacijami v spremstvu so vstopnine prosti. Za privatnike sprejema Miklavževa darila iz prijaznosti gostilničar. & Trgovine na državni praznik. Na praznik zedinjenja dne 1. decembra 1928 bodo vse trgovine ves dan zaprte. Trgovski premij opozarja na to p. n. odjemalce s prošnjo, da si potrebno nabavijo tekom današnjega dne. & Pcrctno zasedanje. Dne 10. decembra 1928 se prične pri celjskem okrožnem sodišču zimsko porotno zasedanje. Dos'ej so razpisane sledeče razprave: V ponedeljek dne 10. decembra ob pol 9. dopoldne pod predsedstvom viš. dež. sod. svet. dr. Levičnika: Franc Gaber — tatvina; istega dne popoldne ob pol 4.: Adolf Krajnc — težka telesna poškodba. Dne 11. decembra ob pol 9. zjutraj pod predsedstvom viš. dež. sod. svet. dr. Bračiča: Ana Rajh in Matiia Vrečko — goliufija. Nekatere razprave bodo naibrž prihodnje dni še razpisane. er Sprememba pesesti. Hišo trgovca Emerika Berne v Gosposki ulici je te dni kupil trgovec g. Anton Ncer. & Posledice Polj&akaoeflu zdravljenja. V bolnišnici v Celju ie umrla Marija Kastelec iz So. Hudinje 11 na raku na prsih Decembra preteklega leta je bila še soosobna za operacijo in bi se bila operacijska rana izcelila v 8 dneh. Bila bi potem še več let zdrava in za delo sposobna Poljšakov mazaški nastop pa ie zmamil bolnico, da se je njemu zaupala. Takrat še ni imela rane. temveč neko trdo bulo pod kožo, ki še ni nič bolela Poljšak je bolnico zdravil s svojim svinčenim mazilom, rak na je nemoteno stalno napredoval In ko je predrl kožo in je nastala rana, je bolnica vsa vesela pripisala ta pojav v dobro Poljšaku, oziroma smatrala je to kot zdravilni usneh, meneč. <'a maža bolezen »ven vlečec. 20. junija t. 1 je bila rakova rana že 10 cm široka. 8 cm visoka in 5 cm gleboka. kakor da je kak lev iztrgal iz prsi vel:k kos mesa. Dno rane ie bilo črno in duh iz rane je bil tako hud, da ie ostal še dolgo v sobi, v kateri se je b^nica nahajala. — Gotovo nekaj rrroznega; a bolnica ie bila te?a usoeha ve-elal Rekla je, da ji je Pcljšik obljubil, da bo v 2 mesecih zdrava, ona sama pa je rekla. da bo že v enem mesecu zdrava. Rano je raz.iolmačila na ta način, da se lušči iz rane »»tržen* in ko bo ta »zunaj*. se bo rana zaprla. Zamenjala je ečividno sraka« s »turom . pri katerih se iztrebi stržen in se rana no-tem zaceli. Rak na ie hodil /ooet svojo neusmiMe-no pot dalje! Dne 20. junija je bila bolnica še tako močna, da ie bilo videti, da lahko najtežja dela opravlja z lahkoto, odslej oa je začela propadati. Seotembra je od te orjaške žene ostala le še senca. Neverjetno je bilo. kako je meso zdrknilo raz telo in nihče je ne bi spoznal več. tako se je spremenila. sedaj je zač"ln bolnim dvomili o pravilnosti Polišakoveoa zdravljenin! šla ie v bolnišnico — a bilo pa je že zamujeno. Rak se je lotil že kosti prsnega koša Spominjamo se. kako ogorčeno, tako rekoč v sveti jezi. je takrat g. prima.rij kirurgičnega oddelka celjske bolnišnice v našem časopisu obsodil prekletstvo Polišakovega mazaštva — in ne brez razloga! Nadaljnji notek bolezni, je obsodbo opravičil — pretekli petek je bolnica umrla ... Uxf& mgrlo so najlažji pol, po kuleruiu prihajajo bolezenske kali v naše telo. Olroke obvarujejo nevarnemu učinka teh klic, ki povzročujeio ruznu okuženja, kot ualiod, iuflu-enco in ostale uevarno Infekcijsko bolezni, okusne ANACOTPAS RiV^DERl v sredo ob 5. pou in hoče obdarili vse pridne otro-čiče. Svojo prtljago bo poslal v konzuni Društvenega doma. s^s Občinski uboici dobe že 1. decembra l ot nagrado za Božič dvojuo podporo. Trboveljska podružnica SPD je prošlo nedeljo markirala pot na Sveto Planino (985 ni) mimo Cestnika in skozi Planinsko vas. Po potrebi so se nabile tudi orijentacijske tablice. Ker se je že pri povratku ugotovilo, da so neznani zlikovci zbrisali več markacij, naprošamo vse planince, naj pazijo na naše naprave in nam morebitnega poškodovalca javijo. Po odredbah velikega županstva ga bo zadela zaslužena kazen. Oni č ani, ki si še nameravajo nabaviti za zimsko sezono nove smuči, naj se pismeno prijavijo podružnici vsaj do 28. t. m. Smuči naroči podružnica skupno. Približna cena za par z vso pri-premo 340 Din. Laško Popravek. V /Slovencu dne 25. julija I. 1. št. 107 je izšel članek z napisom: še o dr. Rošu . Priznavamo, da se je delala v tem članku g. dr. Rošu krivica, kar s tem lojalno popravljamo in se mu zahvaljuiemo, da je odstopil od tožbe. — Ure 1-ništvo »Slovenca«. Ptuj © Ptujsko gledališče. Tretje gostovanje mariborskega gledališča bo v ponedeljek, 3. decembra. Vprizori se nad vse zabavna, duhovita in moderna Fuldova komedija iz zakonskega življenja »Ognjenik«. Ta predstava ni primerna za deco, zato pa bo odraslim toliko bolj ugajala. Št. Vid pri Stični. Nušu šentviška faru, ki jc ena največjih na Dolenjskem, je povsem res kmetska tura. Veliko sc trudimo za izobrazbo in napredek kmetske mladine. V našem domu se je vršilo že nebroj predavanj in raznih kmetijskih tečajev. Letos smo se pa okorajžili in smo na šoli ustanovili dvoletno kmetijsko šolo. Nupruvili smo si jasen načrt za dve leti. Poučevalo se bo na tej šoli dvakrat na teden od 6 do 9 zvečer, torej šest ur na teden in bo trajala šola vsako leto 20 tednov, skupaj torej 40 tednov. Obravnavali bomo kmetijstvo, kmetijsko spisje in l-učuustvo, drža\ Ijanstvo, narodno zgodovino, gospodarstvo, zdravstvo in verouk. Poučevali bodo gg. šolski upravitelj Lo-vro Jcvnikar, župnik Janez llladnik. okrožni zdravnik dr. A. Jenko in benelici jat Jožef Oven. Samo kratko oznanilo in priglasilo so 39 nad 17 let starih fantov in mladih mož gospodarjev. Smrt reveža PRIZNANO najboljša oblačila pri najnižjih cenah nudi renomirana tvrdka ). MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesla 12 in ostalo občinstvo, da tako umazano Čtivo opusle Mislimo, da pa tudi prodajanje takega čtiva prodajalcem ne bo prineslo blagoslova. Praznovanje 1. decembra. Zvečer se ri-.-ili ob priliki 10 letnice zjedinjen ja države SHS skuoni obhod vseh novomeških društev ter korMracij in bfkljada iz Irga Kraljeviča Petra proti glavarstvu iu nazaj do Buhove vile v Kandiji. Koder se ho sprevod pomikal v od županstva označenem sporedu, bo občinstvo razsvetlilo okna hiš. Litijii Desetletnico zedinjenja proslavi litijska šol. mladina v soboto 1 dec. Po sv. maši priredi v šoli akademijo s petjem, deklainacijami in dram. prizori. Starši in oni, ki jim je mar patriotična vzgoja naše mladeži, vljudno vabljeni. Sv. Krii pri Liliji. Dne 28. 1. ni. smo pokopali 2 ženi. ki sta bili obe skupaj 160 let stari: Katarina praprotnik je imela 70 let, Marija Pavlin pa 90 let. Trbovlje Proslava 1. decembra. Vsu kulturna društva, korporacije in šolska mladina se zberfejo cb 9 pred gasilskim domom — Vode — in odidejo v sprevodu z godbo na čelu v cerkev. Na trgu pred cerkvijo bo slavnostni govor tukajšnjega župana g. Sitterja. Sv. Barbaro bodo rudarji proslavljali v nedeljo 2. t. m. Zbirajo se pred graščino in Jko-rakajo z sodbo na čelu ob pol 10 v župno cerkev. z^z Finančni organi bodo s pričetkom rihod-njega meseca začeli kontrolirati vse zgradbe v Muho sestave novega katastra. Občinstvo se nap.' da jim pre pri tem delu na roko. Sv. Miklavi se na svojem potovanj i po svetu oglasi tudi v Trbovljah v Društvenem domu Čudna reč je smrt in če kdo med nami umre, vzbudi njegova smrt še nekaj besedi ned njegovimi znanci. Cez dan, dva po pogrebu je smrt že pozr1 'jera in življenje i'3« mirno dalje ter ni niti za las skočilo s svojega navadnega tira. Včasih se pripeti, da kd i odide s tega sveta, nc da bi se kdo' za to sploh unenil in tudi ne da hi pokojnik še prej '»oinu stisnil roko, brez slovesa je odšel, ljudje pa tega niti opazili niso in bi se morda bolj začudili, če bi zmanjkala opeka s strehe. Še celo truplo ostane skrito in neopaženo, kot da pokojnika splch treba ni bilo na svetu. Tako se je zgodilo s smrtjo 721etnega živinskega priganjača in berača Janeza Bošt-jančiča, doma od nekod iz Repč pri Šmarju na Dolenjskem. Janez Boštjančič je bil svoj čas mesar in je svoj delež dela, kot je prisojen vsakemu, tudi pošteno oj ovil. Nfa stara leta pa, saj veste, ljudje gredo raje kupovat meso in klobase k mlajšemu konkurentu, tam kjer je boljša postrežba. Saj se je Boštjančiču morala proli koncu dni tresti roka, ko je moral zaklati živino. Zgodil" se je. kar se je moralo zgoditi. Boštjančič se je končno pričel preživljati s tem, da je drugim mesarjem, svojim nekdanjim tovarišem pričel goniti živino s sejmov in kadar teh ni bilo, je moral pač beračiti. Žive duše naokrog ni imel nobene, le hči iz Amerike mu je semintja poslala kak dolar, sicer pa ludi tam ne pobirajo denarja po tleh. Kam naj se človek da v mrzli jeseni, kje naj prebije to noč, da bo mogel podnevi dalje skrbeti za prenočišče v naslednji noči? Gostilničar Zabjek na Poljanski cesti in njegova gospa sta usmiljena. Dovolila sta Boštjančiču, da je smel spati v hlevu v senu. Videli so ga iti spat. vstati ga ni nihče videl in nihče tudi ni vprašal za to. Čez dobrih štirinajst dni so prišli krovci in so popravili streho. Videli so škorenj moleti iz sena in mlad krovec se je bolel pošaliti z szaspanetom• in ga potegniti iz sena, pa ga je starejši tovariš — še so dobri ljudje na svetu — posvaril, naj privošči revežu počitka. Krovca seveda nista vedela, da Janezu Boštjančiču, ki je že štirinajst dni nevzdram-110 počival v senu, ne more nihče več motiti počitka. Opoldne sta ga hotela zbuditi in sta spoznala, da je mož mrlič. V uradih, ki vodijo skrb in nadzorstvo nad življenjem vsakogar, kjer se kopičijo arhivi in se akti rušijo s polic, tam so položili na polico nov akt, akt o smrti berača in živinskega gonjača Janeza Boštjančiča, 72-letnega reveža, ki ga je zadela kap in za katerega pogrebom iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče (oddelek za reveže) ne bo šel prav nihče in ki ga prav nihče ne bo objokoval. Le župan njegove pristojne občine se bo morda še malo razjezil nad računom o pogrebnih stroških. ■H-* i.- ' r U • '4 i » ..hV- J ž. ..14? i a »rt Zfocins »Goriške straže" i Mi sino že povedali svoje mnenje, zakaj je bila ustavljena »Goriška S,niža«. Sedaj pa iz uradnega fašistovskega glasila izvemo vse pregrehe lega slovenskega lista. Da bi se javnost o brezpravnem zatiranju slovenskega tiska še bolj prepričala, objavljamo članek faši-stovekega glasila v celoti: »Medlem ko je urednik Goriške Straže v ječi pod obtožbo, da so ga našli, ko se je peljal z avtomobilom, namenjenim v Idrijo, na katerem je bilo Čez'12.000. patren za pištole »Steyr«, časopisi onkraj meje ne. najdejo dovolj besed, da grajajo us.avitev tega slovenskega lista, ki uaj bi bil zadnji slovenski časnik, tiskan v Italiji. Ne glede na dejstvo, da to trditev ne odgovarja resuici, ker izhaja samo v goriški deželi še pet časnikov v slovenskem jeziku, in sicer Gospodarski Vestniik, Zbornik, Naš čolnič, Jaselce in Staničev Vest-mik, je dejstvo, da Goriška Straža ni bila nikdar zaplenjena, ker je pisana v slovenščini, kakor kaj radi zvijačno trdijo onkraj meje, ampak vsaka zaplemba je biia globoko utemeljena. Trmasta zloba. Prefektura je nasproli listu iz I-tiva Plazzutta še telo preveč prizaneslji-vosli pokazala in je njegove urednike večkrait opozorila, naj bi bila zmernejša in naj bi se držala mej resničnosti in treznosti ter je vsak svoj opomin spremljala z očetovskimi nasveti, ki jih niso nikdar upoštevali niti poslušali, ko so morali vendar enkrat razumeli, da z nami-gavanji in pušicami proti ustanovam vlade niso mogli drugega doseči kot zaplembo, opo min in končno preklic priznanja odgovornega urednika. Prvi opomin je bil dejansko dan Goriški -Straži 1. septembra 1927 po dolgi vrsti zaplemb, radi njenega zahrbtnega rovarjenja. vsega potkanega z gnevom in srdom proti ustanovam domovine. Članki, objavljeni v Straži pred tem opominom, čeprav so bili včasih gospodarski, so vedno vsebovali grenke kritike od vlade izdanih odlokov in so bili tako navdahnjeni, da bi v bravcih morali vzbuditi čuvstvo sovraštva proti vsemu, kar diši po italijanstvu. Niso manjkale zaplembe radi odkritega sovraštva proti armadi, ko so zlobno komentirali pisma fanlov vojakov. Po daljši dobi ponavljajočih so zaplemb, izvršenih \edno radi tendenci oznili člankov, je prefektura Goriški Straži 6. septembra 1928 poslala drugi opomin radi javnega hujskanja tega lista proti enotuosti italijanske države. V teh člankih so skušali vcepiti drugo-rodni mladini nezaiipnost in sovraštvo proti ustanovam vlade in so trdili, da Slovenci ne tvorijo rase, govoreče drug jezik, ter utrjevali "v vseli dftigorodcili zavest, da, je slbvansko ljudstvo narod, ki sloji, že ne'više vsaj na isti stopnji kot italijanski in zato ga: morajo tudi v Italiji spoštovati kot narod! Niti ta opomin ni koristil, da bi se Straža brzdala. Prav za prav so se njeni uredniki še bolj razsrdili in postopoma nadaljevali razpravljanje o političnem vprašanju, ki so ga skušali zaman proglasiti v začetku leta. Vse sile so napenjali v boju za narodno neodvisnost. Ta misel se je zrcalila večkrat tudi v ne-zaplenjenih člankih, v katerih so pravili, da se borijo za »žareče solnce«. Stare zvijačnosti, 'lakih tudi debelotiska-nih člankov je bilo še precej. Mnogi so bili dvoumni. Najdrznejši so pa bili članki, s katerimi so skušali diskreditirati agrarni kredit po spremembi Goriške Zveze v državno ustanovo (člankar misli goriško Zadružno zvezo). Pod vplivom takih člankov so tudi župniki po deželi s prižnic opozarjali kmete, naj dvignejo vloge pri zadružnih posojilnicah. Bil je tudi trenutek, ko so ljudje denarje dvigali. A ta gonja je trajala le malo časa, ker so ljudje kmalu razumeli, da so se pridigarji v svojem sovraštvu do italijanskih institucij grdo zlagali. Kljub temu se članki, ki so nameravali spravljati Italijane v slabo luč, niso omejevali na zadevo Zadružne Zveze, ampak v Straži so našle široko gostoljubnost podrobne vesti, v katerih so zamolčevali niajlme domače uzmo- viče, pač pa na vse načine opozarjali na tatove, če so bili Italijani. Včasih so imeli nadzorovalni organi skoro vtis, da imajo v Straži pred seboj list, ki se ne tiska v Italiji. Uredniki so se namreč na vse načine trudili, da bi opozarjali na potovanja kralja Petra, dela v skupščini, dogodke v Jugoslaviji, mnenje Poincareja o narodnih manjšinah, govore nemškega kanclerja glede poljskih manjšin, Seiplovo delovanje, zveze nemških akademikov v Inomostu z jugoslovanskimi tovariši, politično življenje y Ljub. ljani, speve domorodne ljubezni, lirične pesmi Prešernove, obupne vaklike duhovnika Gregorčiča. Ce so govorili o naših krajih, so navajali le pritožbe proti podeštatoin, ki so jih smatrali za skrajno škodljivo ustanovo, in dokazovali škodljivost davščin, kakor da bi te bile vpeljane samo v pogin Slovencev. Z eno besedo, bilo je, kakor da bi ta list prihajal iz inozemstva, ne pa iz italijanskega mesta. In ta težnja, da bi slovensko mladiuo orientirali ža Jugoslavijo, je nadaljevala z nezmotljivo trmo kljub neprestanim opozori-lom prefektura. Boj italijanski šoli. Potem je prišla še vojna proli italijanskim učiteljem. Na tem polju so si pa dovoljevali najrazličnejše stvari. Zagovarjali so na najbolj nezmiseln način slovenske učiteljer hujskače proli ukrepom šolskih oblasti. Zahtevali so ironično, naj jih narodna vlada vpokoji. Mnogi so bili načini, s katerimi je ta slovenski list izzival intervencijo oblasti, vsi so imeli en sam namen. Še celo do te liezmiselne zahteve so prišli, da bi morale biti osebne izkaznice in potni listi slovenski. Nekega dne je Straža morala objaviti tudi kategoričen de-rnenili proti nemškemu listu Zillier Zeitung, ki se tiska v Jugoslaviji, in ki je očital Straži postopanje z manjšinami v Jugoslaviji, kjer je poucicijai ta list, da se tem manjšinam mnogo slabše godi kot drugorodnini manjšinam v Italiji. Ni bilo dovolj, da je Straža namigavala proti vsem in proti vsemu, skušala je tudi na-hujskati starše, da bi otrok ne pošiljali v italijanske šole. Zalo je Straža svetovala slovenskim materam, naj spremene svoja stanovanja v šole za poučevanje slovenščine. Pa so pritegovali dogodke iz Drežnice in Vrabč, da bi naše najlepše patriotične ustanove blatih. Končali so s pozivom mladeničem, da morajo slovensko akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani smatrati kot najvišje svetišče, kol svetilnik žareče veličine, od katerega izhaja žarka luč bodočnosti. Niso manjkale žaltave ironične opazke proti fašizmu, proli Vojvodu, proti- velikemu svetu. Zaganjala se je proli Balili, želeč osmešiti to ustanovo, sarkastično so pisali o- spre-niinjevanju imen. Niso pozabili kvesture (policije) in skušali so sploh diskreditirati državo pred drugorodci. Sledile so cele vrste najrazličnejših zlobnih dopisov. Prefektura, ki je bila upala, da se bo Straža po drugem opornimi poboljšala, se je uverila, da je poslalo njeno pisanje le še bolj strupeno in zločinsko. Upravičen ukrep. Tako je prišlo do tretjega opomina iu do preklica priznanja odgovornega urednika. To je resnica, ki je prefektura prisilila k ukrepom proti »Straži« iu naj se ne reče. kakor se to onkraj meje trdi, da je bila ustavljena, ker je to bil edini slovenski list v Italiji. Dejstva dovolj jasno dokazujejo uprav nasprotno. Dodamo, da je bila prefektura sploh mnogo prepopustljiva proti voditeljem »Straže« in da je vse predolgo trpela take razmere, ki bi mogle med Slovenci vzbuditi sum, da so Italijani ljudje, iz katerih se lahko vsak norčuje.« Ta uradna izvajanja so najbolj dragoceno priznanje fašistov samih, da je slovanska manjšina v Italiji brez vsake pravice. So obenem dokaz, da so dosedanje kritike in protesti bili še vse preblagi. Programi "RadUo-Ciinblfana Petek. 30. novembra: 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18.30: O gospodinjstvu, predava gdč. C. Krekova. — 19: Francoščina, poučuje dr. Stane Leben. — 19.30' Ljudska umetnost, predava dr. Stane Vurnik. — 20: Adamič: Eece dolor, poje zbor »Ljubljane«. Nato simfonični koncert godbe Dravske divizije. — 22. Poročila. "Drugi programi Petek, 30. novembra. Zagreb: 17.15 Lahka glasba. — 20.35 Komorni koncert. — Breslau: 20.15 Orkestralni koncert s pestrim sporedom. Odlomki iz oper itd. — Praga: 12.30 Opoldanski koncert. — 16.30 Popoldanski koncert godal, kvarteta. — 19 Valčki. — 20 »Slra-koniški igralec na dudo«. — 22.20 Plesna glasba. Leipzig: 20 Orkestralni koncert. — 21 »Klarise pol srca«, veseloigra. — Stuttgart: 16.15 Popoldanski koncert. — 20.15 Koncert vojaške godbe. — 21.15 Vokalna glasba; nato veseloigra. — Bcrn: 20 Poljuden večer. Moški pevski zbor in mandolinski orkester. — 21.20 Orkestralni koncert. - Katovice: 18 Prenos koncerta iz Varšave. — 20.15 Simfoničen koncert iz Varšave. — Rim: 17.30 in 20.45 Vokalni in instrumentalni koncert. — Berlin: 17 Zabavna orkestralna glasba. — 20 Koncert Wagnerjeve glasbe. 21.30 Recitacija iz zabavne proze. — Dunaj: t i Konccrt godalnega kvarteta. — 16 Popoldanski koncert. — 17.30 Brahms: Vijolinska sonata. — 20.05 Zborovski koncert dunajskega madrigalnega društva. — 21,25 Koncert narodnih pesmi. — Miinchen: 12.55 Koncert šrainel tria. — 19 Vokalni koncert. — 20.05 Simfoničen koncert. — Milan: 20.30 Instrumentalni in vokalni koncert skladb A Zanella, — Budapest: 12.20 Koncert tria. — 17.10 Koncert ciganske kapele. — 19.30 Prenos iz opere; nato jazz band. Sobota, 1. decembra. Zagreb: 17.30 Poljuden koncert. - 20.35 Večer najmlajše jugoslovanske lirike. — Breslau: 20.15 Poljuden koncert. — 22.30 Plesna glasba. — Praga: 12.30 Opoldanski koncert. — 16.30 Popoldanski koncert. — 20 Suppč: Boccaccio, opereta. — 22.25 Plesna glasba. — Leipzig: 20 Zabaven večer. — 22.30 Plesna glasba. — Stuttgart: 16.30 Odlomki iz italijanskih oper. — 20.15 Večer Brahmsove komorne glasbe; nato vesel sporea in plesna glasba. Bern: 17 Orkestralna glasba. — 20 Berlioz: Re-quiem. — Katovice: 20.30 Prenos večernega koncerta iz Varšave. — Rim: 17.30 Vokalni in instrumentalni koncert. — 20.45 Massenet: Cendrillon, opera v 4 dej. — Berlin: 16.30 Zabavna glasba. — 20 Zabava. — 21 Koncert sodobne glasbe. — Dunaj: 11 Koncert kvarteta. — 16 Por>oldanski koncert simfon. orkestra. — 19.30 Komorni koncert. — 20.50 »Der Fall Pannicke«, igra; orkestralni koncert. — Miinchen: 18.10 Ljudske pesmi za mešani zbor. — 20.30 »Netopir« (J. StrauB). — Mi'an: 20.30 Koncert s pestrim sporedom. — Budapest: 17.45 l ahka glasba. — 20.30 »Netopir« (Strauli). — 22.20 Koncert ciganske kapele. E.O Plenarna se a zbornice se vrši v sredo, dne 5. decembra 1928 ob 8. ur1 zjutraj v zbornični dvorani. Dnevni red jci: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo o razsodišču Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. 3. Racionalizacija v naši trgovini. 4. Poročilo odbora za sestavo načrta službene pragmatike. 5. Proračun Zbornice ' za leto 1929. 6. Samostojni predlog. 7. Tajna seja. Iz bilance hrvatske lesne industrije. Drvinje, j d. d., Zagreb izkazuje za 1927 na kapital 0.25 milj. i iDin izgubo v znesku 14.810 Din (izguba za 1926 je ji nanašala' 106.452 Din). Krapinska tovarna pohištva in parna •žaga, d. d., Zagreb izkazuje pri kapitalu 2 milj. Din za 1927 izgubo v znesku 49.107 Din. (ločim je znašala izguba za 1920 801.173 Din. Sedaj j ima podjetje samo parno žago. — Iz bilanc je razvidno izboljšanje v letu 1927 napram 1920. Obrestna mera Na zadnji seji upravnega odbora Narodne banke so člani odbora poročali o gospodarskem jki-ložaju v posameznih pokrajinah naše države. Nnj-| zanimivejši podatki iz teh poročil so gotovo o višini j obrestne mere. Tako znnša v Sloveniji obrestna mera m vloge brez odpovedi v Ljubljani 5—6%, v Mariboru i 5—(>'/•%; za vezane vloge 7- 7'A%, v Mariboru j>a j 8—814%. Eskontna obrestna mera je 10—12%, ravno toliko za tekoče račune; za hipotekama posojila se plačuje pa po 8—9%. Na U r v a t s k e m je obrestna mera za vloge pri večjih zavodih 4—8%, za eskont in tekoče račune 10—14%, pri malih zavodih se obrestujejo vloge po 6—12%, krediti pa po 10—20 pri privatnih celo 25%, v nekaterih slučajih celo več. V V o j v o d i n i znaša obrestna mera za vloge 6—7%, za eskont in tekoče račune pa 12—17%. Zadnji čas se opaža podražitev denarja. V Bosni in Hercegovini je pri bankah obrestna mera za vloge 6—10%, v nekaterih slučajih tudi 12%; za eskont se plača 12-24%: pri večjih bankah 12—16%, pri srednjih 14—18%, pri manjših pa 16 in 24%. V V a 1 j e v u (notranjost Srbije) je razmeroma »solidna (citat!) obrestna mera: za vloge se plačuje 10—12%, za eskont, tekoče račune in lom-bard pa 15-18%. IZKAZ O STANJU NARODNA BANKF z dne 22. novembra 1928. (Vse v milj. Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 15. nov. 1928.) Aktiva: kov. podloga 372.3 (+ 6.9), posojila 1632.6 (— 47.2), saldo razn. računov 615.2 (— G9.3); pasiva: bankovci 5487.6 (— 163.6), drž. terjatve 418.1 (+ 142.7), razne obveznosti 618.8 (— 88.7); ostale postavke neizpremenjene. III. oblastna vinska razstava in vinski sejem v Ptuja se vrši v dneh 3., 4. in 5. marca 1929. Ker je letošnja vinska letina izpadla kvantitativno in pri poznih trgatvah tudi kvalitativno prav ugodno, bo ta razstava brez dvoma nudila vsem zanimancem veliko izbiro dobrega vina po zmernih cenah. fS orsra 29. novembra 1928. DENAR Devizni promet na ljubljanski borzi je nadalje slab. Tečaji Berlina, Pariza in Londona so popustili, dočim so ostale devize neizpremenjene. Privatno blago je bilo zaključeno edino v devizi Trst in deloma Pariz, vse ostalo pa je dala Narodna banka. Zagreb. Berlin 1354.50-1357.50, Curih 1094.10 do 1097.10, Dunaj 798.50-801.50, London 275.36 do 276.16, Ne\vyork 56.77-56.97, Pariz '221.36-223.36, Praga 168.27-169.07, Trst 296.P4-298.94. Belgrad. Berlin 1357.1 - 1359.5. Budimpešta 900.5- 993.5, Curih 1004.10—1097.10, Dunaj -,93.4 Rabite Tungsram bariunt-eiekkonke -801.5, London 275.25—275.50, Newvork 56.775— 50.975, Pariz 221.23—223.36, Praga 108.27—169.07. Trst 297.017 —297.07. Curih. Belgrad 9.1225, Berlin 123 71, Budimpešta 90.48, Bukarešt 3.12, Dunaj 72.98, London 25.1825. Ne\vyork 519—, Pariz 20.295, Trst 27.195, Praga 15.3775, Sofija 3.75, Varšava 58.15, Madrid 83.65. Devizni tečaji na ljubljanski borzi .9 novembri) 11-2-. povpras non. srednji sr. 28 XI. Amsterdam — 2285.- _ _ Herlin 1351.50 1357. Mi 1356.- 1356.50 Bruselj — 791.1. — — Budimpešta — 992.0. — — Curih It 94*10 1097.11 1095.61 1095.60 Dunaj 798.30 801.50 S00,- 800.- Loudon — 275.95 _ _ Newyork — e 6.875 — _ Pariz 221.36 223.36 222.36 222.42 Praga 1(38.27 169.07 168.67 168.67 Trst 297.09 299.( 9 19vC9 — VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 zaklj., I-raštediona 920 den.. Kred. zavod 175 den., Vevče 110 den., Ruše 200 280, Stavbna 56 den., ftešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 436.50— 437,50, kasa 430—137, termini: 11. 440—440.50, 7% inv. jios. 85.50—86, agrari 38.50—54. — Banč. pap.: Union 57.50- 58.50, Poljo 17 50 -18, Kred. 85, Jugo 90—91, Lj. Kr. 126-127, Medjun. 57.50, 1'rašled. 920-925, Srpska 152—153, Zem. 139— 140, Obrt 38—39. — Ind. pap.: Guttniann 200— 202.50, Slavonia 6.50—0.75, Slaveks 100—105, Danica 150—154, Drava 475—525, Šečerana 400—470. Split coni. 675, Osj. Ijev. 175—190, Brog vag. 300 — 305, Union 305—320, Isis 23—25, Ragusea 490— 500, Trbovlje 480-185. Vevče 114, Nar. šum 16, Piv. Sar 275—280, Mlin 19.50, Oceania 255—3'0. Belgrad. Narodna banka 7050—7130, vojna odškodnina 436—438, 12. 441.50, 7% inv. pos 86— 86.25. agrari 53.50—54.50. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 84.40, Zivno 129.25, Alpine 42.f5. Leykam 9.55, Trbovlje 58.90, Kranjska industr. 35.15, Slavex 12, Slavonija 0.74 Žito Danes je pšenica zopet padla v ceni ter se dobi gornjebaško blago po 245 Din nakl. post., vendar na ugodnejših postajah blaga ni na ponudbo. Banaška pšenica velja 238—242."0 Din nakl. post. Kupčije ni. Času primemo suha koruza velja 247.50 Din, umetno sušena pa 267.50 Din nakl. post. Kupčije ni. Laplatsko blago notira za julij, avgust in september 280 Din Postojna. Pšenična moka se drži na bazi 360 Din za srednjo baško znamko. V ostalih predmetih ni izprememb. V Ljubljani so notacije nespremenjene. Zaključena sta bila dva vagona pšenice. Tendenca neizpremenjenn. Novi Sad. Pšenica: bč. bn. sr. 242.50 —245; oves: bč. bn. sr. 242.50—244.50; koruza: bč. nova 237.50—240; ječmen: bč. 255-260; krompir: slov. 105 110, medjim. 104—110; moku: Og 347.50— 357.50, 2 327.50—337.50 .5 307.50- 317.50. fi 270-280, 7 265 -275, 8 205-215; otrobi 180—185, bn 175—180; seno 115—120. Promet: 25 vug. pšenice, 2 s^nn, 15 koruze, 3 krompirja, 6 moke; skupaj 49 vagonov. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključenih šes\ vagonov pragov. Tendenca čvrsta. Deželni pridelki Fižol je brez vsakega zanimanja in cema mu je oslabela. Nakupuje se sedaj: visoke vrste po 6—8 Din, nizke vrste po 5—5.00 Din. Potelja je ravnotako brez zanimanja ln se plačuje produeentu po 16 Din. Mete veia up/hofeh vrvenjem tiazvuluio dvonadstropne hiše, ki se je te dni podrla u;i Alserbactistrasse na Dunaju. Hiša je bila stara nnd lftO let; pritličje so predelovali za trgovino ter pri tem s traverzniml preobtežili oporne stebre. Na sredo je eden zidarjev opazil, kako popuščajo opore ter pravočasno opozoril delavce in «tranke, da so rešili vsaj golo življenje Oh nogo in ženina Lastnica velikega modnega salona v Parizu bi se bila imela v kratkem poročiti. Samo ena stvar je bila nekaka ovira — nevesta je imela precej močno razvite noge, na kar jo je ženin večkrat z neprikrito ironijo opozoril. Nesrečna nevesta bi se bila rada za vsako ceno rešila tega nedostatka. Proti vsemu pričakovanju je našla kirurga, ki je bil voljan, da ji meča dobesedno obteše. Najprej je izvršil operacijo na eni nogi; v teku 48 ur je pa postalo stanje bolnice tako nevarno, da so ji morali nogo nemudoma odrezati. Ženin je nato takoj razdrl zaroko. Nesrečno dekle toži sedaj kirurga na plačilo 500.000 frankov odškodnine — za nogo Lu ženina. Martha Uarth, bivša kravja dekla princa Avgusta Viljema Pruskega, ki je po vojni Štiri leta nastopata kol prLncezinja Margareta Pruska, občevala v knežjih družinah in izvabljala raznim patriotičmim ljudem velike vsote. Zaradi teh goljufij je slala te dni pred porotniki v Erfurtu in bila obsojena na 2 leti ječe; všteje se ji eno leto preiskovalnega zapora, a čez fi mescev se prgojno izpusti na svobodo za tri leta, nakar se ji, če se bo pošteno obnašala, ostala kazen odpusti Peter Klemen: Slovenski kurir in njegova smolo (Popotni spomiri izza dni po prevratu.) (Dalje ) Legacijski tajnik doktor M. Mihajlovič, mlad šibak gospod, je na vsak način želel, da se sestanemo. Ivan Lorkovič je bil tega vesel, je bil pač politik in politika zanimajo vse druge reči kakor nepraktične, čudaške jezikoslovce. Vendar je tudi mene pričel zanimati ta nepričakovani rendez-vous. Zdelo se mi je, -j- Admiral Reinhard Schcer, poveljnik neonskega brodovja v veliki bitki pri Skagerraku in zadnji načelnik nemškega cesarskega admiralskega štaba. da se ne počutim več tako nervoznega in blebetavega kot prej, vrivale so se mi celo nesrečne misli, da me ljudje smatrajo za resnega politika, ki ga domovina pošilja v tujino, da zastopa njene interese. Da bi bila moja politična dostojanstvenost še večja, sem si kupil nov ovratnik, manšele in nekaj robcev po dve liri. Ker je bil moj popotni sobojevnik Rude že odšel, sem se preselil tudi jaz isti večer iz hotela »Quirinal« v Floro- , da bi bil skupaj na vseh potih z gospodom Lorkovičem. Dobil sem ga v sobi, ko si je ravno snažil nohte. Umil se je že bil. Preoblekel sem se tudi jaz, oziroma menjal sem ovratnik in inan-Šete, zapel sem z vsemi gumbi suknjo, da se ne bi videla strgana podvleka na desni strani, in toaleta je bila končana. Pogledal sem v ogledalo, se zasukal na levo, na desno in vprašal gospoda Ivana, če sem dober. »Dobri ste,« je rekel, »in nič ne de, če imate strgano podvleko, tudi v politiki je večkrat kaj prokleto strganega, če se tudi na zunaj gumbi še drže«. Šla sva. Pri gospodu Miillerju so naju zelo prijazno sprejeli. Hišna nama je odprla in nama pomagala sleči zimske suknje, a jaz sem bil zopet v zadregi, ker moja ni imela traku, in ubogo dekle se je stegalo in stegalo toliko časa, da je suknja nazadnje le obvisela na kljuki. Počakala sva v čakalnici. Medtem sem Jaz še enkrat pregledal svoje gumbe, se pošteno useknil in vrata v salon so se odprla. Bila je to prav mala, pa okusno opravljena soba s kaminom na eni strani in s knjižnico na drugi. Bili so tam že gospodje Mihajlovič, Marchese de Viti de Marco in kores-pondent Miiller z gospo. Sedli smo in začel se je banalen pogovor o lepoti rimskih cest in spomenikov. Vse je bilo: »assai bello, molto bello« in Miiller je pripomnil, da je Viktor Emanuelov Karolyija, enega prvih madjarskili katoliških velikašev, drugega sina je dal študirati poljedelsko visoko šolo in mu sedaj, ko je nauke dovršil, izročil v last krasno veleposestvo v okolici mesta Kenaderesa. Tako se je s svejo družino vrinil v madjarski velikaški krog. In res — če je bil Horthy deset let dober Madja-rom kot kraljev namestnik, zakaj j mi ne bi bil dober v bodoče kot kralj? Nič manj pretendentov kakor ogrski prestol nima poljski prestol. V zadnjem času se posebno pridno giblje in pošilja poljskemu narodu proglase — knez Pavle Salvator Rie- spomenik: terribilniente bello. — Menda je mislil tudi tako kot jaz, kajti ta asirska zgradba je res »strašno lepa . Prišel je pogovor tudi na vreme. Oni so nama pripovedovali, da je v Rimu zelo lepo, midva sva odgovarjala, da je pri nas mraz in precej grdo. Rekli so, da je antanta zmagala, midva sva pripomnila, da sta Avstrija in Nemčija premagani. Marchese je izpraševal o prehrani pri nas, jaz sem si dovolil vprašanje o prehrani v Italiji. Prav duhovito, tako duhovito, da sem že komaj sedel, četudi je bila med leni gospa Miillerjeva nalila taso čaja in mi jo postavila na kolena. Pri vsem tem pogovoru sem se bal le tega, da v svoji pozabljivosti odpnem suknjo in ljudje zagledajo razdejanje na moji pod-vleki. (Dalje.) Boj za prestole Čudna stvar: prestoli se rušijo kakor bi bili iz i la. razne bivše kronane glave postajajo smešne prikazni, na vsak način jim vedno manjka denarja — človek bi rekel, da bi se danes komaj še našli interesenti za kak nezaseden prestol. Temu pa vendar ni tako — prestoli imajo še vedno svoje pretendente. Tako se n, pr. za ogrski prestol potegujejo kar štirje legitimni in nelegitimni pretenden-ti. Predvsem je tu prvorejeni sin pok. cesarja Karola — Oton, vsekakor najzakonitejši Britanski parni k. ki ga je viharno morje vrglo na belgijsko obal. Moštvo se je rešilo. med pretendenti. Z njim tekmuje sin bivšega nadvojvode Friderika — Albrecht. Proti njemu je nastopil bivši nadvojvoda Leopold, ki je v nekem intervjuvu izjavil, da je Albrecht dejansko sin polkovnika Pronava, ki je stalen gc-st pri Friderikovih in mu je Albrecht čudovito podoben; pozval je Albrechta, naj si da preiskati kri. da tako dokaže, ali je Habsburžan ali ni. S tem je hotel Leopold onemogočiti Albrechta kot pretendenta, toda uračunal se je. Čisti Madjari so sedaj šele prav navdušeni za Albrechta, češ da se v njegovih žilah pretaka madjarska kri. — Kot nadaljnji pretendent na ogrski prestol velja dalje židovski potomec Harmsvvorth, sin lorda Rothermera, velikega zagovornika madjarskih veleogrskih zahtev. — Tiho, pa vztrajno si utira pot do ogrskega prestola četrti pretendent — sedanji ogrski guverner Nikolaj Horthy. Enecra sina je oženil s hčerjo grofn Jožefa | delski Piasta, iz rodu Boleslava II., ki si pri-j svaja naslov poljskega kralja kot Pavel I. ; Mož živi v Ameriki in si vzdržuje cel dvor, dasi v skromnih mejah. Za njim stoji »Organizacija kanadskih plemičev«. Poljaki v do-; movini se »Pavlu I.« smejejo. Radio in film v Sovjetski Rusiji Mnogo večjega pomena nego kje drugod J sta radio in film v deželah, kjer ni prometnih | sredstev in kjer je med prebivalstvom nepis-i menost še zelo velika. To velja posebno za Rusijo. Sovjeti zlasti radio temeljito izkoriščajo. Vsaj vsako nedeljo doni radijski zvočnik po trgih in vaseh in razširja izobrazbo in — seveda — komunistično vero. — O ruskem filmu izredno zanimivo poroča nemški pravosodni minister Erich Koch-Weser v svoji knjigi »Današnja Rusija«: »Neverjetno je, kako malo je videti po ruskih kinematografih dragocene ruske filme. Zdi se, da imajo premalo filmov in da so mnogo predragi. Zato služijo pač v prvi vrsti za izvoz.« Pisatelj nato ostro obsoja ameriški filmski kič, ki se predstavlja tudi po Rusiji, in nadaljuje: »Razveseljivo je, kako odločno odbija ruska filmska umetnost vse, kar ima namen podžigati spolni nagon. Zdi se, kakor da bi dalekosežna svoboda v spolnem življenju gasila veselje nad takimi predstavami in da zlasti ženske igralke brezpogojno odklanjajo, da bi nastopale na odru kot spolno bitje namesto kot človek. Vse je usmerjeno po zahtevah razuma, čustva in lepočutja.« Žolozniška proga pri Hornnr.iu na Syltu, ki jo je ob zadnjih viharjih morsko valovje (»rušilo. V tlvef) -r tre® vrsiat) Sigrid Undset, norveška katoliška pisateljica, daruje pravkar prejeto Noblovo nagrado v človekoljubne namene. Na dunajski univerzi je v tekočem zimskem semestru vpisanih 11.245 rednih slušateljev, za 500 več nego lani. Med slušatelji je posebno mnogo državljanov iz nasledstvenih dežel, posebno z Balkana. Rednih profesorjev je 205, priv. docentov nad 400 in 176 asistentov. Kmetijskih strokovnjakov žele v Sovjetski Rusiji; »Sovnarkom« je sprejel poseben zakon za nastavljanje inozemskih strokovnjakov na višjih kmetijskih šolah. Monografija o Sofiji je izšla v spomin 50-letnice bolgarske svobode; izdal jo je arheološki institut. Častni naslov najboljše filmske umetnice je dobila Lillian Gish v sedmi knjigi, ki jo je letos izdala vseučiliška knjižnica v \Vashing-tonu. Te majhne knjižice, od katerih vsaka obdeluje kakšno fazo iz ameriškega kulturnega življenja, so v Ameriki zelo popularne in Lillian Gish je prva igralka, o kateri se piše » teh knjižicah. Sofijska univerza, ki je edino bolgarsko vseučilišče, je letos otvorila še veterinarsko fakulteto. Vseh slušateljev je letos vpisanih na univerzi 4000, od tega 1200 žensk. Največ slušateljev ima pravna fakulteta — 1100. najmanj medicinska: 500; vzrok je v tem, ker je zdravnikov na Bolgarskem že danes preveč. Spomini o Dostojcvskem. V Moskvi pripravljajo izdajo spominov mlajšega brata pisatelja F. Dostojevskega — Andreja Mihaj-loviča. Spomini obsegajo ogromno gradiva iz otroških let Dostojevskega in odkrivajo razmere, v katerih je rastel. V Vatikanu sta se podrli dve nadstropji zgradbe, v kateri je bila nastanjena papeška garda. Človeških žrtev ni bilo. Propadla je banka Credito Meridionale v Neapclju. Posluževala se je fašistične reklame in na ta način dobila za 350 milijonov vlog. Drzne špekulacije so jo zadavile. Med bančnimi i funkcionarji je bilo več vodilnih fašistov. Pisatelji in kritiki se navadno ne ljubijo med seboj. Mladi Gothe je klel: »Ubij ga psa, zakaj kritik je!« — Ko je umrl francoski pesnik Scarron, so našli v njegovi zapuščini skrbno v papir zavit zlatnik. Na listku je bilo teh-le par vrstic: :>Ta zlatnik sem hranil 20 let z namenom, da bi si na Trgu Grese najel okno, ako bi kdaj obešali kakega kritika.« s Slikar: .Danes sem prejel državno naro čilo,« Prijatelj: »Beži, kaj takega pa?« Slikar: »Vabilo na sodnijo kot priča.« cŽkjufia marce mmmm Zagrebško pismo Zopet smo doživeli premijero na trgu Kralja Tomislava, in sicer premijero »Crkvene miši od L. Fedora. Komad sam ninm posebne vrednosti, vendar pa ga bo publika rada gledala. O njem vam ne bi niti poročal, da se ni pri premijeri vprav proslavila gdč. Nada Babič. Ta izredno nadarjena igralka vedno krepkeje napreduje do prvovrstne moči. Vsak njen komad daje vedno več dokazov o njenih odličnih umetniških sposobnostih. Vsako vlogo poglobi in ji da mnogo naiurnosti, iskrene prisrčnosti, veselja in moči. Poleg nje je bil na višini g. Dujšin, o katerem je bilo govora o Krležini »V agoniji«. Tako dan za dnevom mlade sile v našem gledališču polagoma prevzemajo slavo naše stare generacije, pa bi bilo dobro, da zopet vidimo naše stare igralce v večjih vlogah, a ne, da nam g. Pavič figur i ta na odru kot nemogoči škof Taussi. * Matica Hrvatska, ki je med vojno zašla v krizo in ki jo je že zdavnaj premagala, je v zadnjem času razvila nenavadno veliko delavnost. Tako je za preteklo leto izdala »Hrvatsko kolo«, velik almanah z mnogovrstnimi prispevki, v katerem so kot med sotrudniki mnogi znani hrvatski pisatelji. Izmed ; ostalih del je potrebno posebej omeniti delo pokojnega hrvatskega pravnega zgodovinarja Vladimira Mažuraniča »Gebalini«, potem razpravo pokojnega zgodovinarja Kiaiča »Crvena Hrvatska in criena Rusija«. Dalje je zelo zanimiva razprava Gjure Szabea o starem Zagrebu, v kateri ta marljivi raz- \ iskovalec zagrebške zgodovine govori o licu Zagreba v 19. stoletju, podajajoč zanimivo zgodovino poedinih stavb in poedinih graditeljev, zlasti onih, ki so v Zagrebu zgradili lepo števdo hiš v novo-klasicizmu. Urednik »Hrvatske Prosviete« je objavil v tej številki »Kola« pregled hrvatske književnosti po ekspresionizmu. O staroslovenskem koraki je ( napisal razpravo naš proslavljeni komponist Božidar Širola. Slovenski rojak dr. Boris Zarnik je napisal dokumentirano razpravo o »rasnem sestavu evropskega prebivalstva«. Poleg tega vsebuje to »Kolo« veliko število literarnih prispevkov od najboljših hrvatskih književnikov. Razen tega je, kakor smo že javili, Matica ustanovila tudi svoj list »Hrvatska revija«, prva dvojna številka v velikem kvart formatu je izšla v krasni opremi Vladimira Kirina. V rednih izdanjih ie izdala veliko monografijo arheologa Frana Buliča »Dioklecijanova palača«. V tej knjigi je proslavljeni učenjak pedal zgodovino Dioklecijanove palače in pregled spisov o tem glavnem spomeniku rimskega stavbarstva; kljub strogo znanstvenemu značaju se čila kniiga lahko in prijfino. O Tomi Sp ičaninu, državniku in pisatelju, je objavil Kerubin šegvie razpravo pod naslovom: »Toma Spličanin«. Pesnik Vladimir Nazor je zastopan v letošnjih izdanjih s knjigo »Pričet, a nedavno umrli pisatelj Fran Mažuranič s knjigo prekrasnih črtic »Od zore do mraka«. Dalje je Matica izdala tudi »Izbrane novele« bolgarskega pisatelja F.lina Pelina (Diinitra Ivanova) v prevodu. Slednjič je treba omeniti še izredno izdanje »Hrvatske Matice«, namreč veliko in monu-menta'no delo losi pa Strzygowskega (dunajskega veeučiliškega profesorja za um. zgodovino) »Staro-hrvatska umietnost«. Kakor se vidi, je postala Matica želo aktivna in se trudi, da preskrbi svojim članom dobre knjige in od najboljših pisateljev. Tako je ona, poleg Društva sv. Jeronima, postala najaktivnejša hrvatska založba, dočim nekateri naši knjigarnarji, kateri imajo sredstva in možnosti, spijo ali prodajajo sejmsko blago. Knjige »Matice Hrvatske« moremo priporočiti tudi slovenski čita-joči publiki, zlasti knjigi Vladimira Nazora in pok. Mažuraniča, ker je v njih reprezentirana dvojica krepkih hrvatskih književnikov. Posebno je zanimiva knjiga Frana Mažuraniča, ker se v njej najbolj , očitujc pisateljevo življenje in njegovo gledanje na Hotel „R0YAL" Beograd Kra'ja Petra 70.--Telefon 55-.7 Hotel i. vrste z najmodernejšim kon fortom. Cene sob od Din 50*-- naprej. svet, a življenje F. Mažuraniča je bilo nenavadno burno. Zadnjih dvajset let ie bival v tujini, ne da bi se vrnil v domačo zemljo. — (Knjige »Matice Hrvatske« se naročijo pri upravi M. H., Zagreb, Matičina ulica.) „!*uch s!ow5ar»sk"!M To ime si je nadel novi, slovanskemu življenju in kulturi namenjeni mesečnik, ki izhaja pod uredništvom prof. T. Lehr-Splavvitiskega v Lvovu. (Naslov: Lvov, Ossolineum. I.etna naročnina za inozemstvo 22.00 zlotov.) Prejeli smo prvo številko od 1. t m. V uvodni izjavi se uredništvo spominja, kolikokrat so postali tekom zgodovinskega življenja Slovani žrtev lastne medsebojne nevednosti in nesložnosti. Novi, popolnoma nepolitični časopis hoče poglobiti medslovanske stike. Slovani morajo biti složni v obrambi zoper inozemski imperializem pa tudi na gospodarskem polju, da ne postanejo žrtev denarne mogočnosti istega imperializma. Slednjič se mora pričeti doba kulturne vzajemnosti, ki naj bi ustvarila slovansko enotno duhovnost in jo uvrstila med druge, sedaj priznane svetovne kulture: latinsko, anglosaksonsko, germansko. Z ozirom na to nalogo bo časopis tudi prinašal pred vsem članke o dnevnih vprašanjih, čeprav hoče v splošnem podajati celokupno, vse panoge obsegijočo sliko sodobnega slovanskega življenja. Vsebino prve številke tvorijo pregledi: naše kraljevine ob desetletnici, češkoslovaškega gospodarstva, češkoslovaške razstave sodobne kulture v Brnu in slovanske udeležbe pri lvovskem »Vzhodnem velesejmuc, ki so ga obiskali tudi številni jugoslovanski gostje. Edini literarno-zgo-dovinski članek poroča o prvem zvezku spominov A .Staška (1843-1868), znanega češkega prijatelja poljskega naroda, ki jih je založila praška akademija znanosti 1. 1025. Številko zaključujejo navadna tekoča poročila, književne vesti in slično. Pau1 Bcuraet o Tolstem Znani francoski pisatelj Paul Bourget, član pariške akademije, piše v »Revue Cntholique des idčes et des faits«, da je imel Lev Tolstoj kakor malokateri umetnik dar označiti zunanjost ali du-ševnOst svojih junakov. Zato pa je manj lunel, kakor kaže primerjanje z drugimi mednarodnimi velikani: Molierom ali Shakespearejem, ustvariti umetniško celoto. Njegovi romani: Vojna in mir, Ana Karenina in dr. so preveč razkosani kljub vsej prepričevnlnosti posameznih prizorov ali značajev. Velikanski razsežni snovi primanjkuje arhitektonske ubranosti, enotnega notranjega razvoja. Ta napaka korenini v Tolstojevi notranjosti: zanimal so je samo za pojav ne da bi razsvetlil njegove posledice ali vzroke, njegovo psihološko nujnost. Osebnost je Tolstemu veljala vedno več kakor splošna načela. Zato je tudi našel Tolstoj pozneje, ko se je izneveril umetnosti, v evangeliju nauke, katerih v njem nikoli ni bilo. Ni hotel razumeti, da verstvo ni mogoče brez Cerkve, kateri je izročil Kristus svoje nauke. Pretiravanje osebnega spoznanja je pri Tolstem povzročilo domišljijo, ki pa je greli, ker temelji na sebičnosti. Stalna zmedena nemirnost in slednjič žalostni beg pa smrt kažejo tudi, da je Tolstemu primanjkovalo duševnega miru. ki je dan samo ponižnim in deležnim pravega spoznanja. fekev in orcstozfdarstvo P. Friedrich Muckermann S. J. ugotavlja v listu s Rom i sebe \Veltkorrespondenz«, da postaja framazonstvo vedno bolj spravljivo napram Cerkvi. Vzroki so v preganjanju prostozidarjev po socialistih in komunistih, ki so prepovedali njihovo delovanje n. pr v Švici ter na Ruskem. Fašizem je prostozidarjem tudi napovedal vojno, in vedno bolj izgubljajo tla tudi v Ameriki, na bližnjem in daljnem Vzhodu. V tej stiski bi se proslo-zidarstvo rado naslonilo na katolicizem kot najmogočnejšega sovražnika komunističnih in drugih prevratnih gibanj. Tako so poskušal i dunajski prostozidarji dr. Reichel in dr. Lenn!oF, pa tudi ameriški voditelj Ossian Lang, navezati stike s P. Grubrom S. J., ki je tako pobijal framazonstvo. Seveda pa ne morejo ti poskusi spremeniti stališča Cerkve napram prostozidarstvu. pri katerem ne sme slejkoprej ničesar iskati nobeden verni katolik. Spori VREMENSKA POROČILA. JZSS je prejel sledeča vremenska poročila z dne '29. t. m.: Kranjska gora: 8. cm snega, mrzlo, jasno vreme. Na Vršiču in v Planici 20 cm snega. Smuka sposobna za vežbe. Pohorje: Ruška koča in Koča na Klopnem vrhu javljata 20 cm snega, mestoma tudi več. Vreme mrzlo in jasno. Smuka mogoča, četudi ne idealna. Boh. Bistrica—Sv. Janez. Pripravlja se drsališče pri hotelu Sv. Janez. Ako bo led dober, bo objavljeno jutri v trgovini Oorec. Drsališče je novo zgrajeno po vzgledu ljubljanskega drsališča SK Ilirije in ]X) načrtu inž. Bloudka. Sneg v dolini ni zapadel. TRIDESET LET NEMŠKE LAHKE ATLETIKE. Pričetek lahkoatletskega športa v Nemčiji se ne more več natančno ugotoviti. Vemo le, da so angleški športniki v desetletju 1880 do 1890 prirejali prve tekme, ki so se jih tudi sami udeleževali. Seveda so bili takrat Angleži večinoma še i-soko nad svojimi učenci. Ni bilo natančnih pravi', razdalje so merili z angleškimi merami, priredbi so na pr. tudi nemško prvenstveno tekmo na 100 yardov. Ko je postalo gibanje nekoliko živahnejše, so ustanovili leta 1804. hamburški in berlinski klubi NEMŠKO AMATERSKO ATLETSKO ZVEZO, ki se je pa že po dveh letih razšla. Sicer je nastalo v Berlinu nekakšno konkurenčno podjetje, »Sološna nemška športna zveza«, a ui izven Berlina imela nobene veljave. Šele nujna potreba, da se vršijo tekme v Nemčiji povsod po istili določbah ter da se zlasti prilagodijo mednarodnim predpisom, je privedla do spojitve, ki so si jo želeli vsi uvidevni športniki. VZGOJA K ŠPORTNI MORALI. V juniju 1929 se bo vršil v Lnusnnne v Švici kongres, ki bo pod predsedstvom švicarskega nlimpijskegn odbora razpravljal v prvi vrsti o vprašanjih športne morale. Seveda moramo tak kongres in njegovo stremljenje prav prisrčno pozdraviti; namen posvetovanj je, da se dvigne športno gibanje na višjo višino. Oni, ki goji šport, naj se bolj kot doslej vzgaja k pravemu viteštvu, k pravi plemenitosti, kako zelo potreben jc tak kongres! Kako zelo potreben bi bil posebno pri nas! Novomeška porota PRETEP RADI GASILSKE ČASTI. V sredo, dne 28. t. m. je sedel pred poroto v Novem mestu Leopold Lovšin, posestnik in rešetar iz Sajevca pri Ribnici. Državni pravdnik ga je dolžil, da je dne 5. avgusta tega leta v svoji domači vasi v sovražnem namenu tako udaril I ranceta Bartola, da se je ta zgrudil na tla, nakar ga je Lovšin še obrcal s čevlji v glavo, tako, da je Barlol dobil hude poškodbe, zlomila se mu je kost v očesni votlini in ranjen je bil tudi vidni živec, kar je imela za posledico, da je Bartolu trajno oslabel vid. V nedeljo, dne 5. avgusta so gasilci priredili v Gorici vasi veselico. Več ga:ilcev je nato v kroju prišlo z veselice v Goriči va; i v Sajcvec v Klunovo gostilno, kjer je Leopold Lovšin že ]x>prej pil. Lovšin je prisedel k gasilcem in pogovor je nanesel seveda tudi na gasilsko društvo. Lovšin je pričel izzivati, češ, da je pri gasilcih sama politika. Njegovo govoričenje ni bilo všeč gasilcem, najbolj pa sta mu odgovarjala gasilec France Bartol in župan. Lovšin je končno odnehal ter celo pohvalil domače gasilsko društvo. Ob desetih zvečer so se odpravili iz gostilne. Lovšin in Bartol sta šla skupaj. Aled potjo :e Lovšin zopet pričel godrnjali, da so pri gasi cih sami bahači, ki iščejo le šarž. Bartol se je ujezil in ga zavrnil, naj se ne utika v gasilske stvari. Vročekrvni Lovšin se je razjezil še bolj in krepko udaril Bartola, da je ta padel na tla, na tleh pa ga je krepko obrcal s čevljem v glavo, da je Bartol omedlel. Pri zdravniški preiskavi je dr. ješe ugotovil, da je Bartolu pokvarjeno desno oko. Vid se je Bar- vso specerijo do najnižjih dnsvnih cenah, dnevno svežo delika".eso ter 1-pa n prikladna darila za M niavža vljudno priporoča 3. Motoh, Ljubljana Vodnikov trg 5 tolu pozneje sicer nekoliko izboljšal, vendar pa praktično Bartol ne bo mogel več rabiti očesa. Lovšin je izjavil pred poroto, da je že mogoče, da je ranil Franca Bartola, kar so potrdile tudi priče. Izgovarjal pa se je, kot navadno vsi taki obtoženci, da se dogodka prav nič ne spominja, ker je bil popolnoma pijan. To so mu porotniki radi verjeli, saj so priče celo povedale, da je bil od vina kar penast xkrog ust. Senat je stavil porotnikom glavno vprašanje radi hude telesne poškodbe, dodatno vprašanje radi pijanosti in eventualno vprašanje v smislu §-a 523 k. z. Porotniki so glavno vprašanje zanikali z 8 glasovi proti 4, obe ostali vprašanji pa sta odpadli. Leopold Lovšin je bil oproščen. Senatu je predsedoval dež. sod. sv. Luznar, votirala Sta v. s. sv. Kozina in s. s. Romih. Državno pravdništvo je zastopal drž. pravdnik Barle, obtoženca pa je branil dr. Režck. Nasnanila Ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20. Petek, 30. novembra: Zaj)rto. Sobota, 1. decembra: »Herman Celjski.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 2. decembra ob 15: »Trifjlavska bajka«, ljudska predstava. — Ob 20: »Krog g kredo«, ljudska predstava. Ponedeljek, 3. decembra: »Tajna dolgega življenja«. Red D. OPERA: Začetek ob pol 20. Petek. "0. novembra: »Lepa Vida.« Slavnostna predstava. Premijerski abonma. Sobota, t. decembra: Ob 15: »Prodana nevesta.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 2. decembra: »Nikola šubic Zrinjski«, premijerski abonma. Ponedeljek, 3. decembra: Zaprto. »Gledališki list« štev. 5 je pravkar izSel in prinaša tole vsebino: Pod naslovom »Ob stoletnici rojstva Tolstega« je priobieno ono izmed značilnih j Tolstojevih pisem na soprogo, ki v zbirki iz 1. 1911 še niso objavljena in ki jasno osvetljuje Tolstojevo razmerje do njegove žene; članek Snov za »Živega mrtveca« objavlja resnični dogodek, ki je služil Tolstemu za snov imenovane drame; zanimivi odlomek o Stanislavskem jo preveden iz članka, ki ga je napisal o velikem režiserju nemški igralec Noissi; nadalje pa sledijo poročila o prihodnjih domačih dramskih novostih, o jubileju Moskovskega Hudo-žestvenega Teatra in drugih inozemskih gledaliških dogodkih. Gledališki list izhaja redno dvakrat na mesec ter prinaša informativne članke o igranem sporedu. Za naročnike stane celoletno (20 številk) 60 Din. za r.bonente 80 Din, posamezna številka pa velja 3 Din. Naroča se pri upravi, naprodaj pa je v vseh knjigarnah in pri gledaliških vratarjih pri večernih predstavah. Občinstvu ga nnjtopleje priporočamo. Mariborsho alcdališče Petek, 30. novembra. Zaprto. Sobota, 1. decembra ob 17 (5): »Slavnostna aka-domija». — Ob 20: »Dobri vojak Švcjk«. Gostovanje, g. Danešn. Nedelja, 2. decembra ob 15: »Dobri vojak švejl«. Gostovanje g. Daneša. — Ob 20: »Adieu Mimi«. Slavnostna akademija v mariborskem (jleda-lišču. Dne 1. decembra ob 17 (5) }xipoldne se vrši v mariborskem gledališču slavnostna akademija. Na sporedu je predavanje g. dr Fr. Sušnika o slovenski umetnosti v svobodni državi in v Mariboru, nadalje recitacije ter na koncu Korolijeva enode-janlca »Jugana, vila najmlajša«. Prirerii/te in društvene vesti Mladinski dom Kcdcljevo. Drcvi ob pol 8. predavanje o temi: Človek in opica. Naše difaštvo Danes ob 18. pred univerzo proslava 10 letnice ujcdinicnja. Nato obhcd po mestu. Zarja 11 i! Drevi ob 8. uri društveni sestanek. Predava tov. Leo Eržen: Pcmen Firincc za umetnost. — Za člane obvezno, tovariši bratskih društev vabljeni. — Odbor. Akademiki iz Primorja in slovenski akademiki v Zagrebu prirede spomin Rapalla v petek '30. t. 111. ob 20. uri v prostorih »Istre«, Preradovičeva ul. 20-11. Gostje vljudno vabljeni! Sir Artlmr Conan Dojle: svet 14 (The lost icorld.) Roman. >Potem še ne smem z vami izgubiti vsakega tipanja. Menda se vam vendar počasi svita v glavi. Bova poizkušala potrpežljivo obuditi trohico razuma, ki ga še imate. Pustiva zdaj rajnega Amerikanca in nada-ljujva poročilo. Razumete seveda kako mi je bilo težko zapustiti pokrajino ob Amazonki, ne da bi si po bliže pojasnil vso zadevo. Imel sem namreč nekatere podalke, ki so mi dovolili sklepali, odkod je prišel mrtvi potovalec. Lahko bi mi služile za vodnika že indijanske pravljice, zakaj pri vseh rodovih je raz-širiena ob reki govorica o neki skrivnostni deželi. Slišali ste že najbrž kaj o Curipuriju?« »Nikoli.« »Curipuri je škrat v pragozdu, je grozovito, hudobno bitje, katerega se najrajši človek izogiblje. Nihče ni v stanu popisati njegovo zunanjost ali bistvo, vendar pa plaši ljudi vzdolž vse amazonske obali. Vsi rodovi trdijo isto o deželi, kjer biva Curipuri. To je baš kraj, odkoder je priromal Amerikanec. Ni dvoma, da je morala na tej poti obstojati neka nevarnost. Zastavil sem si torej nalogo, ugotoviti, kaj bi to bilo.« In kai ste potem storili?« >Nikakor nisem več mogel srna!tali te zgodbo za sad prazne domišljije. Moral sem postati spoštljiv in pozoren napram tej mogočni os ob n osli« »Premagal sem močno nevoljo, ki so jo kazali domačini, čeprav se niso niti upali govoriti o teh stvareh. Z razumnim prigovarjanjem, darovi in — priznati moram — tudi z grožn jami, da'jih že naučim ubogali, se mi jo vendar posrečilo, dobiti dva indijanska vodnika. Po različnih doživljajih, katerih ni potreba omenjati, in daljšem potovanju (oddaljenosti vam tudi no- čem navesti) v nekem pravcu (ki ga tudi moram zamolčali), smo dospeli slednjič v kraje, ki dozdaj niso bili popisani ter — razen mojega nesrečnega predhodnika — po nikomer obiskani. Poglejte, prosim, še to!« Izročil mi je fotografsko sliko v velikosti 9 X 12 centimetrov. »Plošča je, kakor vidite, v žalostnem stanju,« je pripomnil, »ker se je pri povratku naš čoln prevrnil in se na nesrečo razbil tudi zaboj z nerazvitimi slikami. Ta dogodek je imel neprijetne posledice: skoro vse plošče so bile'uničene, in to je nenadomestljiva izguba. Ta slika je ena izmed nemnogih, ki se je jili vsaj za silo posrečilo rešiti. Mislim, da zadostuje to pojasnilo za vse fotografske napake in nedostalke. Ljudje so govorili o slepari ji, a zoper take in podobne trditve se ne mislim braniti.« Slika je res bila jako nejasna. Neprijazen sodnik bi lahko napačno tolmačil megleno, medlo podobo. Kazala je sivo, preprosto pokrajino, in ko sem počasi razločil posamezne podrobnosti, sem ugotovil, da je to dolg, izredno visok skalnat zid: od daleč je bil izredno sličen mogočnemu slapu. Spredaj je bilo videti z drevesi porastlo, dvigajočo se ravnino. »Mislim, da je to ista pokrajina, kakor na oni sliki s tušem,« sem rekel. »Ista pokrajina je,« je odgovoril profesor. »Našel sem tudi sledove taborišča onega Amerikanca. Zdaj pa poglejte še to!« Tudi druga slika je bila ista pokrajina, samo bolj blizu posneta. Takoj sem spoznal kraj, dasi je bila slika izredno pokvarjena. Razločno se je videla osamljena štrleča skala z drevesom na vrhu, ki je stala sama zase, ločena od ostalega kamenitega zida. »Zdaj ne morem o tem več dvomiti,« sem rekel. »Dobro, potem sva že nekaj dosegla,« je odgovoril profesor. »Sva že napredovala, ali ne? Oglejte si zdaj. prosim, pozorno vrh osamljene, navpične skale. Kaj opazite?« »Velikansko drevo.« »I11 na tem drevesu?« »Veliko ptico, 3" c. 73- zr cz CC nC^ gc r-ec zc ns: D t/> £s - n s < N I—a _ z,s. z >5. rrrr N N< K" CI t/), P1 S 5* N< n cr s P"! m v)-. » 1*8 to™ D i D 5' 1 a feB-r- < T /H ro ui?Q n r" O CA 5'3 Bi jt* ro i S N X" g I* n o* Cw • (u M 3 -1 p- n 1 < S'f*S HI! T)n J-**" ŽŠgiK W Z? B3 S^Chn r < M CJ rt r-, — rv -1 n D - m o. j. £žq> m ElilEUI au Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 150Din. Najmanjši znesek 50in.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Za oglase stroqo thqovskega in reklamnega značaja v?aka vrstica 2Dnr Najmanjši znesek lODin.Pristojbina za šifro EDm V>akogla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovanamo le,čejepril.oiena rnamka.Cek račun Ljubljana 10.3li9Tel.M 25*28 C I S "Vi • » • " Vluzbe iscejo Iščem službo odvetniškega koncipienta s 1. januarjem 1929. Sem doktor prava in končam v decembru t. 1. enoletno sodno prakso. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Koncipient«. •Tiluiiu Hlapec pošten in marljiv, vajen vsakega kmetskega dela, se išče za župnišče. -Ponudbe na upravo Slov. pod »Hlapec« št. 11.682, Praktikant iz boljše hiše, s popolnim znanjem nemščine — se sprejme z malim začetnim plačilom v pisarno svetovne družbe. Maturanti in absolventi trgov, akademije imajo prednost. - Natančne oferte pod značko »Bodočnost« št. 11.647 na upravo Slov. Mesarski pomočnik dober, se išče za izdelavo raznih klobas v Ljubljani. - Naslov pove uprava »Slov.« št. 11.728. Krepkega vajenca iz bližnje okolice, za mizarsko in parketarsko obrt sprejme Ferdo Primožič, mizar in parketar, Ljubljana, Trnovski pristan št. 4. Elektrotehnika lastno koncesijo takoj sprejmem kot družabnika. - Kapital postranska stvar. - Ponudbe na ogl. odd. Slovenca pod šifro: Takoj v Ljubljani 11.732. Trgovski vajenec krepak, močan, poštenih krščanskih staršev, ki je dovršil vsaj petrazredno osnovno šolo, se sprejme. Lastnoročno pisane ponudbe je poslati na tvrdko Martin Plut, Črnomelj. Išče se komornik (Herrschaftsdiener) - po možnosti Slovenec, ver-ziran mora biti v postrežbi gospoda. Ponudbe pod »Sluga« upravi »Slovenca«, Inserirajte v „ Slovencu!" Pouk Otvoritev novih tečajev francoščine, italijanščine, nemščine, angleščine in zasebne lekcije dne 4. decembra. - Vsak profesor poučuje izključno samo svoj ma-terni jezik. - Šola za jezike po metodi Berlitz. Kralja Petra trg 8/1. Veliko denarja lahko laslužite, ako prodajate pri privatnih strankah naš povsod iskani predmet. Za vzorec kakor navodila vposlati 10 Din. - Rozman, Maribor, poštni predal št. 2. Zastopnika iščemo v vsakem kraju za gospodarske pridelke. 25% zaslužek. - Ponudbe na Publicitas, Zagreb, Gun-duličeva 11 pod — »Zaslužek«. V prometnem kraju se oddasta 2 lokala, pripravna za obrt ali kot skladišče. Naslov v upravi »Slovenca« št. 11.746. Staftovanja Lepo stanovanje na Kodelj«>vem, ena ali dve sobi, kuhinja in pri-tikline, se takoj odda mirni stranki. Naslov v upravi pod: Solnčna lega. Meblirano sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo -oddam solidnemu gospodu s 15. decembrom. — Naslov v upravi št. 11.663. Lepo sobico oddam v centru dvema dijakoma. - Naslov pove Slovenec pod št. 11.698. V Celju ali najbližji okolici se išče za 1. januar ali pozneje stanovanje tri sobe s pritiklinami, in če mogoče, z vrtom, najraje pa se vzame v najem cela manjša hiša - vila. Plača se tudi za delj časa naprej, da posojilo ali ev. kupi. — Ponudbe upravi Slovenca pod št. 11.716. Stanovanje soba in kuhinja se takoj odda. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.743. Prodamo Koks suh, 80 Din (100 kg) vedno na zalogi. - Mestna plinarna. Krasna pariška ura črn mramor, s tremi kipi (poljedelstvo, lov, ribar-stvo), posebno dekorativna za kamin. Resljeva c. 1, II. stopnice, I, nadstropje, levo. Razprodaja moških boks čevljev se vrši od 30. nov. do 6 decembra t. 1 pri Janko Kos, Tržaška cesta — Stan in dom. Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam fio povzetju naimani 5 kg zkorisfite priliko. dokler zaloga traja Imam tudi beli p^b kg 300 Din L. Brozovič, kem čistig-na pena. Zagreb, [lica 82. Steklarska dela izvršuje solidno in po zmernih cenah F r a n j o Z r n e c , steklar v Ljubljani. Naročila se sprejemajo začasno Pred škofijo 10, v brivnici. Slike za legitimacije izdeluie najhitreie fotograf Hugon Hibšer. Liub-liana, Sv Petra cesta 25 Čevlje, klobuke čepice, dežne plašče, razno perilo Ud. kupite posebno ugodno sedaj za Miklavža, Božič in Novo leto v trgovini Martin JANČIGAJA na Jesenicah, poleg kolodvora. Najboljšo polenovko namočeno, dobite pri 1. Buzzoliniju - delikatesna trgovina, Ljubljana. Razno Vsakovrstno zlato kupujjc Do naivišjih cenah. ČERNE iuvelir Ljubljana. Wollova ulica št 3 Debele iuskinaste Mrobe kupite najceneje pri tvrdki \ VOIH IlIlDMono Resljeva cesta 24. Koruzo za krmo in prehrano, kakor koruzni šrot in vse druge mlevske izdelke dobite najceneje pri FRAN POGAČNIKU Ljubljana, Dunajska c. 36. Za .Miklavža' fn ,božič' Najprimernejša darila so: volnene in tt, Cenj. čitatel em se priporočajo nas'ednje tvrdke Blaž Jantar pieshar ilubltono. »red l2lekiroin.-tHiaci.ic za >tiC-in pogon, prnilajn in pre vijanje clHktroiiioturjev mehanična delavnica ciektroooS et d t uDliane III. •Icrnclevn e. '•. t«lpf 32.'> K. Pečenko trgovina vseh vrsi iihujh ■ n čevljarskih po re .«čiii . iidI anb Sv Petr* cesu 3/ P K ISTO l & MUCKU irkoslikaria. Liubliana •lesi e»a c. 4 - Sv. Petra t. 3! le el 2908 (Jstan 190 franc rnjan l< rovec L]ubl]ana Galievtcu V pri doleni. kolodvoru Ivan Pavlin izdelovanje in popravljan.e dežnikov > aiool»a ulica 6 DECEMBER 4 OTVORITeV novih tečajev francoščine, italijanščine, nemščine, angleščine in zasebne lekcije: Solu za jezike |>o METODI HEKL1TZ Kralja Pelra trg 8. t ■ i - ... f l " V. ViJ. ML i? '<•'■,•'■'. -Ki* -'..1; '. V,i t *•" ^ Zahtevajte znamko ..TRETORN" Galoše in snežni čevlji J =- nimajo tekmeca FILIP PRISTOU ML. sin črkoslikarja in posestnika SYLVA PRISTOU roj. KOROŠEC hčerka hotelirke in posestnice sta se danes poročila LJUBLJANA 29. novembra 1928 BLED 4ik Prva strokovna deiavnica prevzema v popravilo galo-e, sne-ne in druge gumijaste fevle na Bor-tuiliovem trgu 1 Ig 1 Ki ul'ci j»t. 2 Dunajski cesii št. 7 ter izvršuje dela samo s strokovno r/.u'e'1'mi čevljarskimi pomočniki. Bre/.pldčno popravlja pomanjkljive pete, ki ne sede dobro v sneinih čevljih, da se čimbolj ohraui in ue zveriži gum jeva pei.i. Avgust Škof. Naznanjamo pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena in nepozabna hčerka in sestra GRETI FATUR3EVA dijakinja v cvetoči mladosti 18 let, po dolgi, mučni bolezni, včeraj, dne 28. t, m. ob 21, previdena s sv. zakrmenti sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb pokojnicc bo 30. t. m. ob 2 popoldne iz hiše žalosti Frankopanska ulica 29, Žalujoča rodbina Faturjeva. La Jugoslovansko tiskarne * Liubljaoi: Karel C et U(ia|atel| dt (■> Kulovec. Urednik: Miha Krek.