Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za Ml« leto pradplaSaa 1» fld., ia pol Ista 8 gld., za četrt Ista 4 fld., sa jedem mesec 1 fld 10 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 fld., xa pol leta 6 fld., sa četrt leta 3 fld., sa jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom poailjan velja 1 fld. 30 kr. več na leto. Posamnt iterilke po 7 kr. Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) »sprejema upravnlltvo ln ekspedlelja v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice it. a. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ae vsprejemajo. Vredništvo je v Semenliklh ulicah It. 2, I., 17. Iaitaja vsak dan, iavsemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva tel«f6n - itev. 74. Štev. 184. V Ljubljani, v soboto 12. avgusta 1899. Letnik XXYII. Dr. Tavčar v Starem trgu, ali uničena gospodarska organizacija. 1. Na poti. Soparno je bilo, ko je položil dr. Ivan Tavčar kosti svojega življenja v mehke blazine železniškega kupeja, da se popelje proti Rakeku in od tod z vozom dalje skozi njemu vsikdar zvesti Lož v Stari trg. Zapiskala je piščalka železniškega uradnika, sprevodniki zaklicali so svoj »Fcrtig!«, iz parne piščali začul se je rezek pisk, in vlak začel se je pomikati. Ako se v tem zgodovinsko važnem trenotku niso zgrozili vsi kranjski in iz-venkranjski slovenski »klerikalci«, potem ne more nič za to dr. Ivan Tavčar, kajti on se je takrat popolnoma resno podal na pot, da jih dne 6. t. m. v Starem trgu uniči in v prah pogazi. Vse, prav vse, brez izjeme ... Bil je popolnoma miren, kakor vojskovodja pred zmagonosno bitko, saj je imel v žepu na potrpežljivi papir zapisan govor, govor tako oster,, takn pereč,, da je pravo čudo, če ni razdejal papirja, na kojega je bil zapisan. Dr. Tavčar pa se je zavedal, da bo s tem govorom ob glavo dejal »klerikalizem«. Ko ga je govoril gromkim glasom, oj, kako so odmevali zidovi Petsche-tovega dvorišča, na katerem so liberalci cele Notranjske, podkrepljeni z izdatnim številom somišljenikov iz Ljubljane, zborovali in zabavljali »klerikalcem« v varnem okrilju §. 2. zbo-rovalnega zakona. 2. Star sir. Ker se torej na ta način ta govor ni mogel prav razširiti, dal ga je dr. Tavčar prijatelju Malovrhu, da ga natisne v »Slov. Narodu«. Tako smo dobili vsi v roke ta »govor« in brali smo ga z velikansko veselostjo. Videli smo namreč, da je dr. Tavčar podoben onemu ameriškemu admiralu, o kojem pripovedujejo, da je na sovražnika streljal s krogljami holandskega sira, ko mu je pošla municija; samo, da nismo mi podobni tega admirala nasprotniku, ki se je starega sira vstrašil, ker je mislil, da lete nanj iz sovražnih topov šrapneli. Mi prav dobro vemo, da je to, kar je letelo v Starem trgu na nas, star sir, ali kakor bi Nemcc rekel »alter Quark«, nikakor pa ne kroglje. Slišali smo iz liberalnih ust vse to že tisočkrat, vedno pa vsaj mnogo boljše povedano. B. Zvest podložni k. Predno je začel dr. Tavčar govoriti uničujoči svoj govor, rekel je : »Prej kot se podam v stvar samo, opazim pa, da sem sam zvest podložnik katoliške cerkve«. Ta uvod je bil vsekako potreben, kajti pozneje je spustil dr. Tavčar čez ograjo svojih zob stvari, ki so v stanu vzbujati razne misli in katere devljejo rn teški» poskušnjo vsacega poslušalca vero v ravnokar navedeno trditev govornika. Denimo sem le nekaj: Duhovnik je, pravi dr. Tavčar, »prikovan na konfesijo, ki v svoji organizaciji ne pozna jednako-pravnosti, privezan je na h i r a r h i j o, ki brez absolutizma obstajati ne more, in katera starodavnega svojega bleska drugače vzdržati ni v stanu, nego da zvabi posvetna imetja v svoj naročaj«. Brez »konfesije« torej bodi duhoven, če ni prav, da je »prikovan na konfesijo« ?! In pa »prikovan« je duhoven na konle-sijo! Ali misli dr. Tavčar, da je katoliška cerkev galeja, na katero prikovani stočejo sužnji? Ali se dr. Tavčar, ta »zvesti podložnik« katoliške cerkve sam čuti prostega »konfesije«, ker očita duhovnom, da so nanjo »prikovani« ? Potem naj bo moški in naj vse to jasno pove, ne preje z roko ob prsi biti in kričati, da je »zvest podložnik« katoliške cerkve. Sicer pa katoliška cerkev ne potrebuje, kakor kak despot »podložnih«, ki so »prikovani« in se ji približajo k večemu v zadnji uri, če imajo čas, marveč svojo mater, cerkev iz-kreno ljubečih otrok. Vprašamo dalje, ali ta, nekaterim toli zoprna katoliška »konfesija« res ne pozna jednakopravnosti? Ali je res katoliška hirarhija absolutistična? Toda, kaj bi se o teh stvareh prerekali z ljudmi, katerim, ako sklepamo iz njihovega glasila, ni bil niti IIus zadosti heretičen! Mi smo vse to zabeležili, da se vidi, kako sodijo o cerkvi liberalci. 4. Slančev edini učenec. Poglejmo nekoliko meritorni del Tavčarjevega govora. Takoj nam stopi pred dušo ena velika resnica: Dr. Karolu Slancu, čegar izvirni nazori o zgodovini in socijologiji so našim bralcem itak zadostno znani, posrečilo se je navzlic vsemu napornemu pisarenju po »Rodoljubu« in »Nar.«, pridobiti si samo enega učenca, in ta je — dr. Ivan Tavčar. Že nad 40 let star podal se je učenec dr. Tavčar v Slančevo šolo. — V zadnjem desetletji preteklega stoletja učil se je v Jeni modroslovje znani framason Reinhold, kateri je učil nekako po svoje prikrojeno Kantovo filozofijo. Pesnik Schiller pripoveduje v pismu prijatelju Komerju, da se je baron Ilerbert iz Celovca, že 401eten rodbinski oče, mudil navlašč v Jeni, da bi se naučil Reinholdovih naukov. Hudo- LISTEK. Optimisti. Gospod Ivan Božič iz Podrage je optimist. To je že samo ob sebi velika zasluga v našem s pesimizmom napolnjenem času. Gospod Ivan Božič pa tudi ni blaziran, kar dandanes zopet ni kar si bodi, dandanes, ko že mladičem, ki so še mokri za ušesi, nobena stvar več ne imponuje. Nil ad-mirari, to je nekako geslo naše dobe. Gospod Božič pa vsejedno občuduje. Nič ne de, da je gospod Božič optimist samo glede slovenske liberalne stranke, da občuduje samo njo. Svet je koncem našega veka že tako izprijen, da moramo biti zadovoljni, ako najdemo kje še tako majčken optimizem in občudovanje še tako neznatnega predmeta. Na shodu v Starem Trgu razodel je gospod Božič ta svoj optimizem in to svoje občudovanje. Vse, kar se je zgodilo na Kranjskem, da, v celej Avstriji je, ako mu smemo verovati, edino le zasluga slovenskih liberalcev. Naštejmo zasluge slovenskih liberalcev, in sledimo pri tem gospodu Božiču. Liberalna stranka je: 1. Vprašanju deželne zavarovalnice »posvetila veliko pozornost.« To pa, to! 2. »Nasvetovala« je ustanovitev zavarovalnice za živino. 3. »Pred očmi je imela« potrebe vseh slojev, kmeta, obrtnika in trgovca. 4. »Predlagala« je, da se razvije industrija. Predlog, da mu ga ni para I 5. »Zavzela« se je za mirovna sodišča, katero vprašanje pa še ni »popolnoma zrelo«. 6. »Sprožila« je predlog o razdelitvi gozdov. 7. Tudi tukaj moramo prositi bralce, da se trdno drže stolov, sicer bodejo vznak padli, kajti, no, kaj bi še dalje skrivali: Na slovenske liberalce oprta, na to močno oporo naslonjena še le se upa avstrijska vlada upirati se Ogrom v na-godbenem vprašanju. Kedo se smeje ? Ali ni to ganljivo zaupanje do svoje stranke? Ali ni to plodonosno delovanje in pa naporno, tako naporno! »Posvetila je pozornost«, »nasvetovala je«, »pred očmi je imela«, »predlagala je«, »zavzela se je« in naposled je celo »sprožila« ta delavna in zaslužna naša liberalna stranka. Kako utrujeni morajo biti liberalni gospodje, ker so celo leto »posvečevali svojo pozornost«, »predlagali«, »zavzemali se«, celo »pred očmi imeli, in naposled kar »sprožili«. To je bil pok ! Kaj so pa liberalci za narod tudi res dosegli, to je drugo vprašanje, ki ga pa na shodih ne raz-motrivajo. Tudi nas je prevzel optimizem gospoda Božiča in takoj smo videli vse sijajne pridobitve liberalne stranke za naš narod. Da smo mi bili na shodu v Starem Trgu, nasvetovali bi g. Božiču, da naj liberalnim poslušalcem navede sledeče velike zasluge liberalne stranke. Rekel naj bi: »Da sveti svitlo solnce tukaj na nas, to je nevenljiva in neprecenljiva zasluga liberalne stranke, kajti ko bi nas ona za danes ne bila sklicala sem, bi solnce tukaj na nas svetiti ne moglo. Naša stranka edina skrbi res za časopisje, ker je sklicala bas v času kislih kumar ta le shod, o katerem se da dosti pisati. Naša stranka je edina, ki budi narodni čut med Slovenci, ker se zvezuje z Nemci in ogorčenje radi te zveze budi ravno narodni čut. Liberalnej stranki ni nič previsoko in nič pregloboko, vse doseže. Govori o nebesih in precej Vam bo naš voditelj razodel, da bo tam vladal Merkurij, s peklom ima tako natančno znanje, da Vam bo naš voditelj precej sedaj zagotovil, da pekel ni strašen in da se ga ni treba bati. Vse te tolažbe Vam zamore dati lo naša stranka, za vse to uspehe se morate zahvaliti edi no lo naši, za blagor naroda toli uneti liberalni stranki.« In poslušalci bi bili tudi to verjeli. r / ^ mušno pristavlja Schiller: »Er soli einen sehr ge-reinigten Kopf mit nach Ilause zuriickbringen.« Tako je tudi dr. Tavčar zadobil s študijami dr. Slančevih »dela »einen sehr gereinigten Kopf«. In prav, kakor mojster sam, čuti tudi njegov edini učenec perečo potrebo, razodevati str-mečemu svetu svoje zgodovinske in socijologične nazore. Tako je razkladal notranjskim in drugim liberalčkom, da on, dr. Ivan Tavčar iz Ljubljane, odr e k a d uhovščin i poklic, govoriti o socijalnem vprašanji, »ne ravno z ozirom na preteklost naše dežele, dasi bi tukaj opravičeno (!) lahko opozarjal na nebroj tistih nepotrebnih (seveda za »zvestega podložnika« katoliške cerkve dr. Tavčarja), visoko na gričih stoječih cerkvic, koje so naši predniki zgradili v potu svojega obraza, kakor babilonski sužnji (dokazi, dr. Tavčar, dokazi!), in katere dandanes na glas ozna-njujejo, kako je že od nekdaj duhovščina na tri-noški način zapravljala ljudsko premoženje. (Kje so dokazi ? »Trinoški zapravljati« je zelo lepo rečeno !) Dalje bi smel opozarjati na visoke cerkvene glavnice, duhovniške ustanove.....v živ dokaz, da je duhovščina od nekdaj narodu le jemala, to se pravi, da si je vedela vsikdar pripraviti bogato žetev, dasi ni nikdar orala, ni sejala.« Dvomimo, da bi se o kakem drugem stanu smelo tako govoriti ali pisati. Vse to brez sence dokaza! Toda dosti o tem. Saj se še celo socijalni demokratje dandanes že sramujejo, v svojih večjih listih po-kladati bralcem tako dušno hrano, le kak obsku-ren socijalističen listič ali kak obskuren socialističen govornik na kakem predmestnem shodu skuša dobiti s takimi trditvami lavorik, toda v plačilo mu ostane obskurnost, kajti to že danes več »ne vleče«. Le kak prav pohleven sivček še povoha jasli, v katerih leži taka preperela krma, ni-kari, da bi celo z veseljem jedel. Duhoven, da ne bi imel pravice sodelovati pri zgradbi gospodarske organizacije? On, ki je izrastel iz naroda, ki živi med narodom, ki pozna narodu dušo? 5. Dr. Tavčar in stara češka narodna pesem. Kako pa si zamoremo psihološki razlagati ta srd, ki ga kaže govornik nasproti duhovnom? Ali so mu kaj žalega storili? Nikakor ne, saj je sam večkrat priznal, da se je šolal s pomočjo duhovnov. Res je sicer, da poje stara, vesela češka narodna: Študent, ten se dobfe mi, když mu tatfk penžz da, a když se mu zle dafi, pomohou mu farafi. Toda ta pesem ni postava, duhovni niso p r i m o r a n i podpirati študenta, če so ga pa, veleva mu že hvaležnost, da ne meče pozneje kamenja vanje. Ne iščimo torej uzrokov za to sovraštvo. Bodi dovolj, ako konštatujemo, da tudi v tem govoru napada govornik duhovne od škola pa do kaplana. Učena basen. (AngleSki spisal Mark Twain.) (Dalje.) Padel je zopet na tla. Vendar se je skobacal, še vedno smehljaje, zopet kvišku, poskusil je mimogrede izprašiti frak, ali zamahnil je preveč z roko in moč silnega udarca ga je vrgla iz ravnotežja, noge so se mu zapletle in padel je mahajoč z nogami in rokami v naročje ekscelenca Pajka. Dva ali trije učenjaki so skočili tja, vrgli to surovo stvar v kot in postavili častitljivega pa-tric-ja na njegovo prejšnje mesto ter gladili njegovo razžaljeno dostojanstvo z mnogimi pomirjevalnimi in obžalujočimi govori. Profesor Žabji Mukavec je pa tulil: »Dovolj imamo Vaših ne-umnostij, monsieur Govnobrbec! Povejte, kar imate povedati, in poberite se takoj na delo! — Ilitro — kaj hočete? Prosim — umaknite se nekoliko nazaj; — Vi smrdite po gnoju, kje ste bili ?« »Odpustite (ihtenje), odpustite, Vaša milost, ali jaz sem slučajno nekaj našel. Toda to n— (ihtenje) nima nič pri stvari. Mislim drugo n— (ihtenje) najdbo; odpustite, prečastiti, kaj je bila prva s— (ihtenje) stvar, ki je tod mimo švignila ?« »To je bila pomladanska jednaka dolgost dneva in noči.« 6. Zadolženje brez dolga. V svoji gostobesednosti pozabil je govornik na vsa pravila logike. O posojilnicah trdi, da so »navadno le sredstvo, s kojim se kmetu prilika nudi, da se zadolži, ko bi se drugače ne zadolžil«, in napada »klerikalce«, ker jih ustanavljajo. Nekaj stavkov kasneje pa se h v a 1 i s posojilnicami, ki so baje v rokah njegove stranke ! Ali so morda liberalci tako premeteni, da kmetu posojajo, ne da bi se kmet zadolžil? Samim samosrajčnikom menda vender ni govoril dr. Tavčar, vsakemu drugemu pa mora taka logika presedati. 7. Zemlja, les, opeka, železo in — škornji. Najlepša točka vsega govora pa je brez dvoma agrarni program dr. Tavčarja, ki ga je proglasil kot program svoje stranke. Proč z vso dosedanjo organizacijo, proč s posojilnicami in zadrugami! »Zemlja je edino prava podlaga organizaciji«, kliče ta novi prorok, »nje produktivne moči treba pomnožiti«. Tacega agrarnega programa nam dr. Slane, to moramo resnici na ljubo priznati, ni nikoli ponujal, učenec ga je tu prekosil. Ko bi se le produktivne moči zemlje lahko poljubno potencirale, in ko bi to pomnoževanje le nič ne stalo; tako pa ni nič s tem osrečeval-nim programom. Res izvrstno! Zemlja podlaga organizaciji kmetov, les podlaga organizaciji mizarjev in tesarjev, opeka in apno onej zidarjev, železo onej ključarjev, samo usnje, bojimo se, ne bo moglo biti podlaga izključno organizaciji črev-ljarjev, ker tudi nekateri govorniki delajo velikanske — škornje. 8. Učni načrt Prav prijateljski bi svetovali dr. Tavčarju, da si ogleda knjigo od njega toli črtenega krščanskega socijalca dr. Janeza Ev. Kreka, kateri je naslov »črne bukve kmečkega stanu«. Morda jo ima še njegov tovariš v liberalizmu g. Lenarčič, poleg glasovitega čevlja, o katerem je pisal »Narod«, da ga ima, saj je svoje dni govoril o njej in liberalci, kakor je obče znano, govore samo o rečeh, ki jih poznajo. Morda mu jo posodi. Bere naj jo, tam notri bo dobil agrarni program, o katerem se mu sedaj še sanja ne. Učiti pa se ni nikdar prepozno. 9. Merkurij. Tako je vse duhovne in vse klerikalce uničil dnd 6. t. m. na gostilniškem dvorišču v Starem trgu dr. Ivan Tavčar. S sulico dr. Slančeve vede in znanosti jih je presunil, brzo pa je držal pred trebuh kot ščit § 2. zborovalnega zakona, da mu ni mogel noben klerikalec blizo. Potem pa je se zasmehom dejal, da se on in njegovi somišljeniki tresejo »za nebeško kraljestvo, in bojim se prav zelo, da se ga z nova ne polasti stari Merkur, ki je bil, kakor znano, ob jednem tudi bog vseh tatov in uzmovičev«. Ta dovtip vzbudil je pri zborovalcih, kakor poroča »Narod«, živahno pritrjevanje, in ko je Tavčarjev intimus, Malovrh, bral korekturo, mu je tudi pritrjeval. »Pre— (ihtenje) preklicana jednaka dolgost dneva in noči? To je prav lepo. Je ne po— (ihtenje) poznam. Kaj je bilo drugo?« »Prehod Venerin.« »Tu— (ihtenje) Tudi ne poznam. Nič ne de. Od poslednjega je nekaj padlo.« »Ah—oh— res ? Kolika sreča! Kako dobro poročilo! Naglo — kaj je ?« »M— (ihtenje) morate sami tja iti in pogledati. Se bode izplačalo.« Štiriindvajset ur niBO več izražali svojih mislij. Potem se je sestavilo to le poročilo: »Komisija je šla in corpore, da si ogleda najdeno stvar. Našlo se je, da je trda, gladka, velikanska reč zgoraj zaokrožena, sredi se pa nekako Bveči podobno zvišuje. Ta vzvišeni podaljšek ni bil masiven, temveč votel cilinder, ki je bil zamašen z mehko lesnato tvarino, katere v naši deželi nismo poznali — to se pravi, bil je zamašen, toda predno smo tja prišli, je lahkomiselno odstranil zamašek gospod Podgana z Norveškega, načelnik sapper-jev in mineurjev. Velikanska stvar pred nami, ki je prišla tako skrivnostno iz bliščečih nebesnih prostorov k nam, je bila, kakor smo se prepričali, votla in skoro do vrha napolnjena z neko ostro tekočino rujavkaste barve, — kakor dolgo Btoječa deževnica. »In kakšen prizor se je pokazal našim očem! 10. Liberalen dovtip. Toda še drug dovtip napravil je dr. Tavčar na liberalnem shodu v Starem trgu. Dejal je, da imajo odvetniki otroke, duhovnik pa »navadno nima otrok«. Ta kosmati dovtip je značilen za t fini ton«, ki je moral vladati v tistej družbi, ki je zborovala v Starem trgu. Sicer se pa svet zaradi Tavčarjevega govora de ni podrl. Resni opomini. m. Država, ki si je zapisala v svojo ustavo varstvo pravic in solidarnosti vseh narodov, mora pri vsaki priliki po svojih organih to državno misel tudi v istini izvrševati, sicer zgublja pravico do obstanka. In spoštovanje druge narodnosti je čaBtna stvar za navadnega človeka, a v višji meri še za državnike, katerim je izročeno vladanje. Zato je boj za enakopravnost in za ljudske pravice proti samogoltnim izkoriščevalcem boj za državo, za mir in spravo mej narodi. Vsi to vedo, mnogi to priznavajo, toda malo jih je, ki bi delovali v tem smislu. Nihilisti, ki tekmujejo za prvenstvo brezverskih intrigantov in ljudskih pijavk, so danes na površju. Wolfi in Sch5nererji so ljubljenci zaslepljenih pouličnjakov. Zato plovemo v naročje absolutizma, zato ječimo v onemoglosti pred ma-žarskimi sosedi, zato lezemo v gospodarski propad ter ginemo v objemu mejnarodnega kapitalizma. Pred nami zijd socijalno brezno, v katero se valimo v mej seboj nem pretepu in klanju. Po ulicah se vlačijo sestradane množice, kmet oma-guje v bedi in stiski, obrtnik medli v temni delavnici, lakota, bolezen revščina, obup imajo bogat plen, strženi narodnega debla se suše in trohne. Delo in beda sta si danes brat in sestra. Quo usque tandem ? Konec mora biti socijalni in narodni revoluciji in zdrave reforme morejo vplivati na vse slo-jeve, kakor pohleven dež ob poletni soparici na izsušeno zemljo. Da pa pride ura rešitve, čas pre-rojenja in mirnega dela, treba je dati avstrijski misli potrebno prostost. Justitia fundamentum regnorum ! Avstrija se preraja v velikih bolečinah, z velikim ropotom prestopajo državnega stroja kolesa v pravi tir. Mnogo jih obleži pod to pezo, mnogo odleti z voza, toda ta zgodovinski razvoj je moral priti. In le državi in narodom v korist deluje vsakdo, kdor pospešuje to naravno preosnovo, in slep je ali sovražen, kdor zadržuje rešitev avstrijskega vprašanja. Srečna rešitev pa je mogoča edino v narodni in socijalni pravičnosti. V narodnem oziru je danes najbolj pereče vprašanje: varstvo narodnih manjšin v posameznih kronovinah. Država jamči posameznim narodom varstvo pravic, toda še danes niso določene narodom njihove naravne meje in vsled tega tudi ne pravice narodnim manjšinam. Vse naše državne naprave so osnovane na Norvežan, gospod Podgana, je stoloval na onem predmetu in vtikal svoje tace v cilindrični podaljšek, jih namočene zopet iz njega vlačil in dovoljeval potem drenjajočemu se delavskemu ljudstvu, da so jih sesali; potem jih je naglo zopet pomočil in osrečeval narod s sokom kakor poprej. Očividno je imela ta pijača močne lastnosti; kajti vsi, ki so jo pili, so se jeli nenadoma veselo gibati; trkljali in prevračali so se sem ter tja, peli poulične popevke, objemali se, rovali, plesali, grdo govorili in zasmehovali vsako avkto-riteto. Krog nas se je gnjetel kup neukročenega neolikanega ljudstva, neukročenega in objednem tudi neukrotljivega, kajti cela vojska prav do pred-straže je bila neumna kakor drugi, ker se je tudi ona napila. Ti stvori, ki so bili čisto iz sebe, so obvladali tudi nas, in v jedni uri se tudi mi, dš mi, niBmo več razločevali od druzih — nravni propad je bil popoln in splošen. Sčasoma je postal tabor truden vsled nezmernega in nesramnega početja in udal se je zamolklemu, obžalovanja vrednemu spanju, v čegar skrivnostnih vezeh so bili pozabljeni vsi činovi in stanovi in spali so čudni pari zajed no; kajti naše oči so bile razžaljene, ko smo se vzbudili, naše duše so otrpnile vzpričo neverjetnega prizora, ko smo namreč videli tega neznosnega, smrdečega pometača, Govnobrbca, trdo spečega poleg prejasnega patricija, ekscelence Priloga 184. štev. „Slovenca" dn<§ 12. avgusta 1899. podlagi deželnih meja. Toda v sedanjih časih zginja staro spoštovanje do zaprašenih dokumentov, potrebe življenja silijo na dan, narodna vzajemnost sega čez deželne meje, narodi se čutijo kot celote in kot take tudi nastopajo. Iz tega pa očividno sledi, da je avstrijska ustava potrebna radikalne premembe, kajti v tej ustavi se morejo gibati le nemški liberalci in centralistje. Ustava je ukrojena po nemškem telesu in zato je postala pretesna za nenemške, osobito slovanske narode. — Vsled tega tičimo sedaj v zagati, v splošni zmedi. V Avstriji je že stara navada, da si vsaka vlada pomaga s transakcijami, po domače bi rekli z mešetarstvom. Ako si vlada pomaga iz začasne zadrege, potem — že Bog dalje pomaga. Tako se je vedno tolažil pokojni grof Taaffe ter mašil z mahom in dračjem zevajoče razpoke. Nočejo in ne morejo uvideti, da so vse naše ustavne naprave enakostranske, kakor so jih ravno za svoje potrebe ureddi in prikrojili očetje ustave. Ko pa pride velika akcija, kakor je bila ravno avstro-ogrska nagodba, tedaj gre vse »iz lima« in vlada je brez vsake trdne opore. In sedaj je treba ma-šiti lačne kljune na levo in desno. A tem kljunom Be godi, kakor v ptičjem gnezdu. Kdor bolj kriči in hlastd, ta več dobi; slabotni revež pa pod nogami medli ali ga celo iz gnezda potisnejo. In to se nam zdi, kakor da bi kdo razpokan kotel, iz katerega na vse strani vrela voda srši, lepil s svilnatim papirjem. Herkula je treba, da zmeče izpred državnega stroja vse ovire, da iz-klesti pot in premaga vse pomisleke in predsodke o narodih prve in druge vrste. Jasnosti je treba v načelih in pa železne odločnosti. Sicer bodo kričali prusaški agentje, toda načelo pravičnosti mora konečno zmagati, ako le duška dobi. Poskus velja ! Najpreje sta potrebna splošna volilna pravica in narodna avtonomija. S socijalnega kurza. XI. Obrtna mizerija. Velika obrtnija, ki razpolaga z velikim kapitalom, kateri Blužijo vsa prometna sredstva in vsi tehnični izumi, zatira malo obrt v vseh strokah. Koliko malih obrtnikov je zatrl kapitalist s tovarno! Kje so naši mlini, ki so ob naših rekah in potokih tako veselo ropotali! Komaj da meljejo za domače ljudi, za mesta nimajo več dela. Ob Savi so mlinarji, ki so veliko denarja izvrgli za zboljšanje mlinov, a dasi je vedno več ljudij, ki vedno več moke rabijo, vendar njihovi mlini stoje. Veliki parni mlini so jim požrli zaslužek. Ljubljanski krojači mirno in tiho gledajo, kako njihovi bivši naročniki kupujejo v konfekcijah. Ljubljanski čevljarji se v ustnice grizejo, a prepovedati ne morejo nikomur, da ne bi sel v pro-dajalnico in si kupil novih narejenih čevljev v pro- pl. Pajka, pri čemer sta se držala drug druzega v ljubeznivem objetju, — kar se ni še nikoli doživelo v vseh stoletjih, ki jih obsega tradicija, in nedvombeno ne bode nihče na tem svetu tako predrzen, da bi to verjel, razven nas, ki smo doživeli ta zavrženi, nesrečni pogled. Bilo je tako Usojeno! »Danes torej je pripravil višji nadzornik Paj-kovec na višje povelje potrebno pripravo, da se prevrne cilinder s tekočino, in tako se je ta po-gubonosna pijača razlila v celi reki po žejni zemlji, katera jo je vsrkala v se, in sedaj ni nobene nevarnosti več, ker smo ostavili le malo kapljic, da jih preiščemo in preskusimo ter pokažemo kralju, na kar se imajo utelesiti čudežem v muzeju. Kakšna tekočina da je, se je določilo. Brez dvoma je ono mogočno in izvanredno uničevalno tekoče telo, ki se imenuje blisek. Hrani se v posodah v neki shrambi med oblaki, sedaj se pa ni mogel upirati moči mimo letečega planeta, kateri ga je seboj potegnil in vrgel nam pred noge. Iz tega sledi sledeča zanimiva iznajdba: »Ako je blisek sam za-se, je miren neškodljiv, šele kadar se grom z vso silo vanj zaleti, ga oslobodi ujetništva, užge njegov strašni ogenj in povzroči hipno unetje in eksplozijo, katera povsod na zemlji napravlja nesrečo in opustošenje«. (Dalje prih.) dajalnici modlinške judovske tovarne, ki ima blizu 200 prodajalnic t Avstriji. Kje so naši tkalci? Bili so, ni jih več. Tako gre pod liberalnim gospodarstvom mali obrtnik vedno bolj na nič. Stroj, ki naj bi človeštvu olajševal delo, služi sedaj le v to, da ima tisti, ki je bogat, vedno več denarja, revež pa sam za-se ne zna in ne more rabiti strojev, in zato pride ob zaslužek. Naši mali obrtniki bodo šli jeden za drugim med prole-tarijat, če gre tako dalje. To napako je prvo izprevidela že konservativna stranka. Njeni državnozborski poslanci, med njimi v prvi vrsti Liechtenstein, Belcredi, Zallinger, Weisskirchner so se potegovali za zakone, ki bi varovale malega obrtnika. Proti njim so se borili vedno liberalci, zastopniki vele-tržcev in tovarnarjev. Zakonske predloge konservativcev so liberalci, ker jih niso mogli čisto zavreči, toliko izpremenili in poslabšali, da sedaj sklenjeni zakoni nimajo zaželjenega vspeha. In judovska časnikarska druhal se sedaj roga: Vse je bilo zastonj! Mala obrt je izgubljena in nihče je več ne reši! Pustite popolno svobodo kapitalu in odpravite te nepotrebne zakone. O teh žalostnih razmerah je poročal veščak dr. Rihard Weisskirchner. Naglašal je zlasti dve strani kot sedaj najbolj nujni, namreč sposobnostno izpričevalo in zadružno organizacijo obrtnikov. 1. S p osob no s tno izpričevalo naj bi varovalo obrtnika konkurence onih, ki se niso izučili obrti, ampak imajo v roki le kapital, ki ima v službi izdelovalce obrtnih izdelkov. Oni brez dela žive od delavskih žuljev. Drugi, ki se niso izučili obrti, naj je ne bi vkljub temu izvrševali in s tem jemali zaslužek in kredit poštenim obrtnikom. Liberalci so ta koristni predlog precej oslabili in skrbeli za to, da se da lažje postavi izogniti. V Galiciji so imeli kar cele pisarne za izdelovanje sposobnostnih izpričeval, dispenze zoper voljo zadrug so se dajale, tako da je postava zgrešila svoj namen. Za obrtnike so neobhodno potrebne strokovne šole. Učenec se naj uči delati v delavnici, a v strokovni šoli naj uživa teoretični in | praktični pouk v vsem, kar zadeva njegovo stroko. V mnogih delavnicah je delo že tako razdeljeno, da se učenec nauči izdelovati samo posamezne kose, ne pa celote. Treba mu je torej poleg delavnice še šole, v kateri dobi širši razgled in celotni pojem o rokodelstvu. Za rokodelce je pa potrebna sedaj tudi že trgovska izobrazba. Naše razmere so take, da obrtnik, ki ne zna vsaj jednostavnega knjigovodstva in splošnih znanostij, ki jih rabi trgovec, ne more konkurirati. Sedaj obrtnik dela, trgovec pa prevzema njegovo blago in ima dobiček. Naši obrtniki so zato tako nerodni pri združevanju, ker jim manjka vsega trgovskega duha, manjka razuma za širši promet in računjanja. Na Dunaju so organizovani krščansko - socijalni obrtniki ustanovili dobre šole, ki poučujejo teorijo razpečavanja blaga. Potrebni so kurzi za pomočnike in mojstre. Zadruga lahko dobi nekaj izobraženih in izurjenih mojstrov, ki predavajo svojim tovarišem o novejšem napredku tehnike in o svetovnem trgu. Pri takem kurzu se mojstri domenijo lahko za delitev dela, za posredovanje surovin, za promet izdelkov itd. Ce se to vpelje, potem še le bo sposobnostno izpričevalo doseglo svo namen. 2. Obrtne zadruge so neobhodno potrebne. Mali obrtniki sami za se morajo propasti, le združeni b skupnim naročevanjem in s skupno prodajalno morejo nastopiti konkurenoo s konfekcijami. Naša državna poBtava o zadrugah, ki je bila od konservativcev dobra predložena, je od liberalcev čisto pokvarjena, tako da ni za rabo. Obrtna novela iz leta 1883 vpeljuje priBilne obrtne zadruge. § 114. zahteva skupnega duha in stanovske časti. Postava hoče imeti pospeševanja skupnih obrtnih koristij in skupno podjetnost. A to so le take fraze, s katerimi liberalci vedno slepč obrtnike. Že poslednji paragraf določuje, da se ne sme prisiliti k pristopu noben član zoper njegovo voljo. Po tej postavi je potrebna za vsak sklep jednoglasnost. To je smešno. Če so v zadrugi razni obrtniki, različni rokodelci I itd., katerih koristi so si po svoji naravi često na- sprotne, pa hoče postava imeti za veljavnost sklepa ednoglasnost! Že ta jedina določba kaže, da so ž njo liberaloi dosegli svoj namen: postavo tako zvariti, da bodo zadruge po nji osnovane absurdne in nesposobne, da se bo začeta zadružna organizacija ob svoji lastni nerodnosti razbila, in da bo zato veliki kapitalist zopet lahko s konkurenoo izpodrival malo obrt. In sedaj se pa rogajo liberalni judje v »Neue Freie Pr.«, češ: Glejte, da so nezmožne in nepotrebne! Vlada je prisilila ustanovitev nekaterih takih zadrug. A manjkalo jim je vsega za obstanek: Obrtniki Be niso mogli privaditi teh birokratičnih oblik, in uradniki o obrtništvu niso razumeli nič. Zato pa vlada zopet pušča, da propadajo. Drugačejepa, k j er se ob rtn ik i brez vladnega povelja združujejo po strokah in lokalnih razmerah svobodno in iz lastne inicijative. Na Dunaju je že več cvetočih obrtnih zadrug, ki izvrstno vspevajo. Take zadruge imajo izdelovalci sodavode, ledu, dunajski mesarji imajo zadružno tovarno za margarin, mizarji imajo svojo tržnico, slikarji svoje skladišče, kožarji tudi, sedlarji in čevljarji zadružno delajo za vojaštvo itd. Če se kar zapove, da naj vsi obrtniki jed-■ega kraja stopijo v jedno zadrugo, se seveda nič ne doseže. Usnjarji, čevljarji, slikarji, svečarji in krojači se ne dajo stisniti Bkupaj v jedno društvo, ker so njih interesi preveč različni. A vsaka stroka posebej z lastno tržnico in lastnim skladiščem bi mogla uspešno delovati v skupno korist. Minister D i p a u 1 i je vpeljal sedaj zadružne inštruktorje. Ti naj stoje ob strani obrtnim zadrugam, naj bodo njih pravni zastopniki in posredovalci med obrtniki in uradniki. Občujejo naj neposredno in ustmeno z zadrugami, in sicer ne le b splošnimi nasveti, ampak naj tudi praktično sodelujejo. Ti inštruktorji naj poučujejo obrtnike, kako se zadruge snujejo, naj jih uče izdelovati uradne dopise, in skrbe, da Be posamezne obrtne zadruge združijo v okrajne in deželne. Njih občevanje z vlado bodi prosto, tako da lahko z višjimi instancami občujejo brez posredovanja nižjih. Ta modra naredba kaže, da je baron Di-pauli vpliv nižjega uradništva na zadružno gibanje spozrtal .... Ta naredba bo dobra, če bo med inštruktorji mnogo obrtnikov in ne preveč uradnikov. človek je lahko dober jurist, pa o čevljarstvu in krojaštvu ničesar ne ume. Da zadruge res dosežejo smoter, ki ga pričakujemo od njih, morajo biti prisilne in ob-Begati vse obrtnike. Treba je pa, da se obrtniki na to pripravijo in da spoznaj o svoje stanje in pot k zboljšanju. Žal, da obrtnikom manjka skupnega, socijalnega duha. Kmetje in delavci veliko hitreje pojmijo zadružno idejo, obrtnik se je pa že tako privadil liberalnega načela medsebojne brezobzirne in brezsrčne konkurence, da težko težko izprevidi možnost in korist zadružništva. Naši obrtniki bo vajeni delati drug brez drugega in drug proti drugemu. Proč b tem grdim liberalnim načelom, ki uničuje reveže in masti kapitaliste! Krščansko-socijalno gibanje naj nauči obrtnike, da bodo mislili socijalno: Delati treba skupno, drug z drugim, da se z združeno pomočjo obranimo skupnega propada! Tasocijalna misel je hkrati emi-nentno krščanska misel. Obrtne zadruge bodijo torej strokovne in naj posredujejo skupen promet surovin in izdelkov. Združijo se naj v okrajno in te v deželne ali narodne zveze. S tem se dobi temelj za skupni kredit. Te zadruge si lahko osnujejo pomožne blagajne, bolniške, pogrebne blagajne, zavarovanje za starost, za vdove in za nesreče. Le na ta način si lahko mali obrtnik prisvoji novodobne tehnične pripomočke, ki so sedaj v rokah tovarnarjev in jemljejo kruh rokodelcem. Proč s kapitalističnim liberalizmom! Naše stališče. Vse je po koncu. Socijalni demokratje in liberalci mislijo, da je prišel zanje resivni Čas. Obnašajo se, kot bi bil ves svet njihov. Zuaanji povod njihovim nastopom je ta, da je vlada naložila sladkorni davek in da gospodari s § 14. Brez državnega zbora s cesarskimi naredbumi določuje najvažnejše državne zadeve : pogodbo 3 Ogri, novi davek in de več drugih rečij. Ljudstvo je razburjeno; saj je vsaka hiša zadeta z novim davkom in popolnoma umljivo je, da vzlasti delavci najodloč-nejSe proavedujejo proti novemu bremenu, ki s« jim je naložilo. Dolžnost nas veže, da tudi mi izprego-vorimo o teh stvareh in pojasnimo svoje stališče. 1. Popolnoma upravičena je uejevolja v ljudstvu, da državni zbor nima nobenega vpliva in da vlada sama gospodari. To je že pravi pričetek absolutizma. Ze tako ima v naši državi ljudstvo le malo vpliva pri volitvah. Sedaj pa še tisti zastopniki, ki jih ima, timajo nobene besede. Svoboda, ljudske pravice. konštitucija — vse je postalo brez pomena. Za preje so se vedno Cule pritožbe proti državnemu zboru da nima veljave, da stori le to. kar hoče vlada. Sedaj so razmere take, da slabše ne morejo biti. Državni zbor že tretje leto ne kaže drugega, nego drago komedijo. Motil bi se, kedor bi trdil, da je naš državni zbor še-le zadnia tri leta tako padel. Bil je preje bolan in zadnja njegova zgodba je samo nuina posledica njegovih starih bolezni. NaSa ustava je tako vstvarjena, da morejo v nji mirno in po svoje v s p e S n o vladati samo n e ta 3 k i i b e r a 1 c i. Ti so pa padli in ne vstanejo več. 'A vender nimamo nobene krepke roke, da bi v državno rešitev posegla v ustavo in jo spremenila. Tu je eden glavnih vzrokov naše sedanje zmede. Najpreje bi bilo treba vreči sedanji volivni nered. Splošna volivna pravica mora priti. Kličejo jo razmere tako silno, da se jim ne be mogoče dolgo vstavljati. Sedaj nam gospodujejo po Bedunji ustavi liberalni Nemci, veliki kapital in judovstvo. Teh gospodarjev pa se brani ogromna večina ljudstva. Državni zbori in vlade, ki se rode ob tem medsebojnem hudem boju, so brez pomena. Dokler ne bo državni zbor res ljudski in vsled tega tudi vlada ljudska, dokler se torej iz ustave ne izruje vpliv liberalnih Nemcev, velikega kapitala in judovstva, toliko časa ni pričakovati boljših razmer. Nobena vlada bi si v sedanjih razmerah ne mogla pomagati drugače, kakor si ta, ki je sedaj na krmilu, če Be ne bi lotila radikalnih sredstev. Tudi vlada je prav za prav brez moči. Na kaj se pa more opirati? Na državni zbor ne, ker ta ne deluje; na ljudstvo ne, ker njegove težnje so popolnoma nasprotne s tisto smerjo, katero kaže naSa ustava sedanji in vsaki vladi. 2. Zato pa ni čuda, da je naSa vlada pri do godbi z Ogri morala odnehati in vsprejeti to, kar so zahtevali Ogri. Med drugimi stvarmi so hoteli tudi, naj se davek na sladkor v Avstriji tako poviša, kot je na Ogerskem že povifian. Vlada se je vdala in sedaj imamo breme novega davka. Največji hinavščino kažejo nemški liberalci, če zabavljajo temu davku. Oni so vstanovili pogubni duvalizem, da je od 1. 1867 Avstrija razcepljena v dve državi. Oni so po krivici povišali Ogre in ravno tako po krivici zatirali avstrijske nenemške narode in s tem oslabili našo polovico. Oni so nagromadili s slabim gospodarstvom dolgove in napravili toliko stroškov, da je groza. Za letošnje leto je proračunjenih nad 760 milijonov državnih stroškov v naši polovici. Liberalni državniki so pa zraven gospodarski zanemarili naSo državo; pu stili so v nemar naše morje; vzlasti južno slo venske pokrajine so pustili brez napredka, brez poduka, brez podpore. Socijalno del« so zavirali, kjer bo mogli. Zakone v korist delavcem in sploh delavskim stanovom so zadrževali in jih še zadržujejo. In tako vidimo, da se bremena nižjemu ljud stvu vedno množe, da pa to ljudstvo gospodarski vedno bolj propada. Čim dalje revnejši kmečki in obrtni stan množi vrste ubogega delavskega prole tarijata. Smešno je trditi, da je tega kriva sedanja vlada, Se smeSnejSe očitati sedanjemu državnemu zboru te žalostne razmere. Ne, stokrat ne! Te razmere imajo globlje korenine. Vsa ta vprašanja so višjega pomena. V svojem bistvu imajo s 0-cijalni značaj. Brez krepke socijalne pre osnove se ne bodo dala reSiti. Mi s svojega stališča pravimo to-le: Če so državne potrebe večje, morajo biti tudi davki vefiji. To je natorno. Toda krivično in naravnost Škandalozno je, fie se davek nalaga tistim, ki 2e komaj živč in če se jim, predno jim naloži država novo breme, ne sboljšajo nj hove gospodarske razne e tako, da ga morejo prenašati. Pri nas pa vidimo ne samo sedai, marveč ža dolgo preje da ne politiske in gospodarske prednosti in dobrote de e nt>mo višjim, bremena pa se nakladajo tako, da najbolj nižje zadenejo. Zato smo veseli, da se vzbuja ljudstvo. Naš kmet čuti, da se ob njegovem propadanju država ne meni zanj, da ga pozna Ih v davkariji in pri naboru; naš obrtnik ve, da liberalna svobtda velja le za njegove konkurente izmed velikih kapitalistov. Zanj pa velja samo davčni vijak. Naš delavec ve, da je samo zatiranje njegov delčž. če se oglasi za višjo plačo, za politiške pravice, ga nobeden ne sliSi; pač pa mu pri indirektnih davkih znatno puli fiškus zadnje so'de iz žepa. Z i v-1 j e n j e je vedno dražje; hrana, stanovanje in obleka vfdno več stane; davki so vedno vefiji, plača pa ostaja pri starem, če se Se ne znižuje To je tisto brezdno, ki rja tudi pri nas. Ia pri vsem tem ljudstvo zavira gospoda še tedaj, ko zahteva svoje poiitiške pravice, da bi se moglo po postavnem potu vsaj braniti. Postavna pot je zaprta; razmere so vedno butše. Kedo se more potemtakem čuditi, če revolu-ciiski duh v*>dno bolj zori med ljudstvom. Gorje tistim, ki izzivijajo krvave prizore na dBn ! P. giejmo razmere naših slovenskh delavcev. V Ljubljani Se sedaj niti 1 gld. ni delavska dnina. Pri železnici, v tsbačni in predilni tvornic', pri mestu in sploh povsod se odriva delavec, ko boče boljši plačo, in vender se pritiska, da plačuje vedno več bremen. Tako je tudi drugod: v Idriji, v Zagonu, v Ajdovščini, v papirnicah itd. Po pravici moramo reči, da smo bili veseli, ko smo čuti, da hočejo v Liubljani krščansko-socijalni delavci a socijalnimi demokrati skupaj nastopati v svojo obrambo. Svet naj nikar ne misli, da ne bodo krščanski socijalisti porabili vseh poštenih sredstev v svojem boju, naj nikar ne misli, da bodo kedaj pozabili, da so delavska in ne gosposka stranka. Kier morejo brez greha proti svojim načelom, bodo vedso podali roko vsaki delavcem prijazni stranki. Edino liberalci so izključeni; 2 njimi ni mogoča nobena zveza, nobeno pogajanje, nobeno premirje. In ravno ob ti točki so pokazali slovenski socijalni demokratje, da niso delavski prijatelji. Zveza s slovenskimi liberalci, ki so jo že večkrat razkrili, jim je zavoljo njihovega sovraštva do krščanske vere in duhovnikov ljubši, nego skupen boj z delavskimi sobrati v skupnih zadevah. Krščanski socijalisti smo pokazali — in taki ostanemo — da se nam gre res za dosego naSega namena. V ti borbi, ki: se sedaj bije v Avstriji med ljudstvom, pa zopet vidimo, da edino naS program more rešiti državo in nas. Naš načelni boj proti liberalstvu, proti judovstvu, proti birokraciji, proti krivicam nesrečnega duvalizma; naši napori za južne Slovene, za splošno volivno pra-vioo, za omiko in gospodarski napredek med ljudstvom ; naše delo za organizacijo nižjih stanov — je naSe upanje. V ciljih, ki smo si jih mi zastavili pri svojem delu, je mogoča trajna reSitev. Vse drugo je prazno slepilo, je gola komedija, s katero se škoduje državi, še bolj pa ljudstvu. „Glasnik". Politični pregled. V Ljubljani:, 12. avgusta. Z zadnjimi demonstracijami v Celju, pri katerih so nemški podivjani kričaški elementi pokazali vso svojo surovost, ki ne najde primere niti med Turki in Gulukafri, pečajo se z malo izjemo vsi avstrijski listi in prinašajo poročila po svojem kopitu. Najbolj ostudna je pisava graških in dunajskih nemškonacijonalnih listov, ki zvra-čajo vso krivdo na Čehe, ki so se predrznih prikazati »in der allerdeutschesten Stadt Cilli«. Ne tako pa dunajska »ReiohBwehr«, kateri sicer nobeden ne more očitati, da ne simpatizuje z Nemci in ki se tudi zgraža nad dogodki v Celju. Njeno trezno pisavo v tem oziru najbolj pojasnuje naslednji odstavek uvodnega članka, v katerem se peča včeraj o celjski aferi. Ta list piše namreč mej drugim: »Ko bi se na tak način postopalo proti podanikom kake tuje države, gotovo bi bilo takoj na mestu diplomatično posredovanje, in ko bi ne bilo zadostnega zadoščenja, prišlo bi kaj lahko do vojske. V domači deželi, pod žezlom modrega, vbo narode jednako ljubečega vladarja pa postopajo pripadniki dveh narodnostij mej seboj tako, kot bi se nahajali pred sovražnikom, kot bi bili v sovražni deželi. Nemec se sme prosto gibati le mej Nemci, Slovan le mej Slovani. Še več, pripadnik jedno narodnosti ne sme stopiti v ozemlje druge narodnosti * — Akoravno se toraj ta list ne obrača naravnost proti Nemcem, je vendar jasno iz teh vrstic, da najstrožje obsoja divjaško počenjanje celjskih posilinemcev. Le toliko bi bilo k temu dostavku dodati, da Nemci niso bili nikdar tako surovo vsprejeti na slovanskih tleh, in pa da Celje ni in ne bo nikdar nemško ozemlje. Sladkorne premije. Znano je, da naša in tudi druge države dovoljujejo vsako leto mastne nagrade sladkornim baronom za izvoz sladkorja v zunanje države. V naši državi je zadnji dve leti proračunjenih v to svrho kar devet milijonov goldinarjev. Ta ogromni znesek morajo plačati seveda avstrijski konsumenti v podobi sladkornega davka in bo torej te premije največji zlo za že itak preobremenjeno prebivalstvo. Minulo leto se je vsled inicijative belgijske vlade sicer sošla v Bruslju mejnarodna konferenca, ki naj bi razmotrivala vprašanje o popolni odpravi, toda konferenca, kakor sploh vse take vrste, ni imela zaželjenega uspeha. Najbolj se je baje tedaj upirala temu francoska vlada. No, letos je pokazala Francija malce dobre volje v tem oziru. Z najnovejšim dekretom je za bližnjo dobo znižala javne premije za blizu 1 frank in je toraj začetek že storjen Toda kaj pomaga, ker gre to tako počasi in so še vedno v veljavi mnogo bolj mastne tajne premije. Dokler se pa te povsem ne odpravijo, tako dolgo nimamo pričakovati nižjih sladkornih cen. Wolf-Krepek. Zadnji dvoboj, ki sta ga bila ta dva moža in ki je imel za prvega zelo slabe posledice, ker je staknil, kar je iskal, je seveda provzročil veliko vrisča v nemško - nacijonalnem taboru. Vsi kričaški velikani so padli po ubogem Kfepeku, ki si je drznil raniti moža, ki je steber toli »zatiranega« nemštva. Nasprotno bo pa dvoboj pripomogel Wolfu do nove slave. Vse nemško nacijonalno moštvo in ženstvo tekmuje mej seboj, kdo mu bo prej izrazil simpatije in mu želel naglega ozdravljenja. Tudi Beljačanke niso smele zaostati v tem tekmovanju. Vendar vse to Wolfa ne more potolažiti v njegovi jezi, da ga je premagal neznatni Kfepek, ko ga še Badeni in Gniewosz nista megla ukrotiti. S protesti proti § 14. se peča mej drugimi tudi mažarski list „Budapesti Hirlap" in pravi, da je uporaba tega zasilnega paragrafa z avstrijskega stališča popolno opravičena in zakonita in da protesti sedaj nič ne koristijo, ker bi imeli le nekoliko smisla tedaj, dokler nagodba in žnjo združene naredbe niso bile uveljavljene s pomočjo tega paragrafa. Demonstracije nimajo sedaj nika-kega praktičnega pomena. List potem nadaljuje: Nagodba ostane, kakoršna je, ako ji Nemci pritrdijo ali ne. S takimi demonstracijami ne bodo Nemci prav nič spremenili. Ti ljudje se grozno motijo, ako računajo, da bo njih želji ustregel eventuvalni naslednik grofa Thuna, kajti pogodbe nista sklenila Thun in Szell, ampak Avstrija in Ogerska. — Mažarski list se obrača tu kajpada samo do nemških kričačev, ne pomisli pa, da so s pogodbo nezadovoljni tudi drugi zastopniki in sicer iz vse drugih, tehtnejih razlogov, in da so ti zastopniki že davno povzdignili svoj glas, kajpada brezuspešno. Res je, da pogodbe ne sklepata Thun in Szell, pač pa imajo odločilno besedo zastopniki avstrijskih narodov, ki bodo v parlamentu jasno povedali svoje mnenje. Nikakor se toraj ne more trditi, da nagodba ostane, kakoršna je, saj živimo še vendar v ustavni državi. Hentzijev spomenik je bil danes dopoldne na dvorišču kadetske šole v Budimpešti slovesno blagoslovljen. Blagoslovil ga je vojaški škof Belo-potocki, cesarja je zastopal pri slovesnosti nadvojvoda Jožef. Proti tej slovesnosti bo uprizorili Mažari grozno gonjo. Jezi jih pred vsem, da morajo prisostvovati blagoslovljenju tudi ogrski vojaki, katerim se je naročilo, naj pri molitvi molijo samo za ogrske padle junake, ob jednem je pa Košutova neodvisna Btranka sklenila, da bo takoj pričetkom parlamentarnega zasedanja vložila zatožnico proti vladi, ker je dopustila tako »onečaščenje« mažarskega imena. Kajpada se bode vlada UBtrašila takega ropota. Izredno »usedanje srbske skupščine. Oficijelno se je včeraj Bporočilo iz Belgrada, da je razprava proti Knezeviču in njegovim zaveznikom prekinjena za 20 dnij in da ae podasta kralj Aleksander in Milan te dni v Niš, kjer otvori prvi izredno zasedanje srbske skupščine. Otvoritev se vrši. kakor poročajo listi, 19. t. m. in se bo pečala skupščina baje samo s sedanjim notranjim položajem. Dozdeva se, da manjka vladi pri sedanji akciji nekaterih sredstev, ki so nujno potrebna, ako hoče Milan izvršiti črni svoj naklep. Pred vsem potrebuje mož gotovo svoto drobiža. Za celih 20 milijonov frankov so že prekoračili redni proračun in vendar »delo« še ne gre izpod rok. Skupščina bo morala toraj pred vsem dovoliti večji kredit, kar se bo zgodilo tem lažje, ker so radikalni poslanci itak vsi odstranjeni. Potem bo skoro gotovo treba Bpremeniti nekatere določbe kazenskega zakona in spremeniti oziroma poostriti zakone proti radikalcem. Tudi to se vse lahko izvrši, ker je Milanu za vsak slučaj zagotovljena potrebna večina. Kdor pa s tem ni zadovoljen, naj se umakne sam, ako noče, da ga v to prisili Mdan z njegovimi. Tako se je zgodilo, kakor poročajo danes iz Belgrada, z notranjim ministrom Andanovičem in trgovinskim ministrom Lozaničem, ki sta morala demi-flijonirati, ker je tako hotel Milan. Ravno demi-sija teh dveh mož je najbolj sumljivo znamenje za prihodnje izredno zasedanje srbske skupščine. O poloiaju na Kreti. Krečanski nadko-misar grški princ Jurij je v pogovoru z nekim časnikarjem govoril tudi o razmerah, ki sedaj vladajo na Kreti. Princ Jurij je s sedanjim položajem skrajno zadovoljen, le to ga baje boli, da se še vedno izseljujejo mohamedovci. On sam se je že dovolj prizadeval, da bi jih odvrnil od izseljevanja, toda vse prigovarjanje je bilo zaman. Največ je pripomogla k pomirjenju sedanja, povsem nepristranska vlada. Ves čas njegovega bivanja na Kreti, od 9. decembra 1898, bo se pripetili le štirje umori. Ljudstvo se je večinoma popolno pomirilo, le mej mohamedovci še vedno vre. Mej njimi pa neti nezadovoljnost samo turška vlada in za kulisami seveda sultan, ki želi, da se čim preje izseli vse njegovo ljudstvo, da ne bo moglo opaziti velikih izprememb pod Bedanjo kre-čansko vlado in izvajati iz tega za sultana neljubih posledic Boji se namreč doma revolucije, kar bi se pa gotovo zgodilo, ko bi turčini spoznali, da je mogoča boljša nego je turška vlada. Tedenski koledar. Nedelja, 18. avgusta: 12. pobink., evang.: O usmiljenem Samarijanu. Luk. 10. Hipolit in Kasijan mm. — Ponedeljek, 14. avguBta: Ev-zebij sp., Margarita d. — Torek, 15. avgusta: Vnebovzetje M. D. (Veliki Šmaren.) — Sreda, 16. avgusta: Rok spozn. — Četrtek, 17. avg.: Emilija d. m. — Petek, 18. avgusta: Hijacint, Agapit mm. — Sobota, 19. avgusta: Ludovik Tol., škof. — Solnce izide 15. avgusta ob 5. uri 5 minut, zaide pa ob 7. uri 4 min. — Lunin s p r e m i n : Prvi krajec 14. avgusta ob 12. uri 52 minut popoludne. — Musica s a c r a v nedeljo, 13. avgusta: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo »Cunibert« zl. P. Ram-pis, graduale A. Foerster, ofertorij R. Musiol. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Missa »Tota pulchra es Maria« v F-dur, zl. P. A. Hribar, graduale »Os justi«, zl. A. Foerster, ofertorij »In virtute« zl. Mettenleiter. Dnevne novice. V Ljubljani, 12. avgusta. (Iigredi v Celju.) Iz koalicijske dobe proslulo Celje je te dni zopet po vsem svetu zaslovelo po svojem nemško-nacijonalnem divjaštvu. Celjski Slovenci so hoteli slovesno odkriti spomenik pokojnemu slavistu dr. Oblaku, ki Be nikdar ni bavil s politiko, in k tej slavnosti bo povabili tudi češke akademike, ki so bili ravno na potovanju po jugu. In ta nedolžni izlet je toliko vzdignil celjske nem-čurje, da so iz vseh krajev zbobnali skupaj svojih pristašev in češke goste napali kot tolovaje in roparje. Sami so v največjem slogu priredili naj-ostudnejše izgrede, da morejo »post festum« kričati, da je bila prepoved slavnosti utemeljena. In po vseh nemških listih se ti junaki ponašajo s svojo surovostjo, s psovkami, katerih mi niti za- pisati no smemo. Da vršili so se škandali, kateri delajo čast Wolfu in enakim pretepačem. Sram jih bilo! Pri tej priliki pa moramo pripomniti, kar piše neki nemški konservativni list. Ta pravi: Slovenski liberalci na Kranjskem sedaj zabavljajo na Nemce, a davno se bratijo z nemškimi liberalci proti slovenskim »klerikalcem«. Pa tudi celjski dogodki ne bodo ohladili našim liberalcem ljubezni do nemških zaveznikov. (Osebne vesti.) Dušan pl. P r e r a d o v i č, sin slavnega hrvatskega pesnika, je imenovan upraviteljem topničarskega oddelka na fregati »Ra-detzkjr«. — Dr. Fr. Dorčič in St. Pregelj Bta imenovana tajnikoma pri fin. ravnateljstvu v Trstu. — Dne 20. julija je v Lipoglavi v Istri umrl župnik Fr. Blažič. Služboval je na raznih krajih v Istri, a nad 20 let v Lipoglavi. (Med brate Hrvate) V ponedeljek 14. t m. ob 2. uri 50. min. popoludne odpelje se okolu 40 slovenskih krščanskih socijalcev na slavnost karlovškega bratskega društva »Nada«. Ob 7. uri 48 zvečer pripeljejo se izletniki v Zagreb, kjer prenoče. Na kolodvoru v Zagrebu sprejmo Slovence bratje Hrvatje. Zvečer priredb v Zagrebu Slovencem časten večer. Drugo jutro pridružijo se posebnemu vlaku zagrebških društev v Karlovec. Izleta se udeleže odposlanstva: »Slovenska krščan-sko-socijalna zveza« iz Ljubljane z zastavo, »Katoliško delavsko društvo« na Jesenicah z zastavo, »Društvo sv. Jožefa« v Tržiču z zastavo, Slovensko delavsko stavbinsko društvo« in »Del. kons društvo« iz Ljubljane, »Gospodarska zadruga na Češnjiei, »Posojilnica« v Starem Trgu. (Dalmatinski namestnik.) V sredo smo po zagrebškem »Obzoru« posneli vest, da misli dalmatinski namestnik, general David, prositi za umi-rovljenje. V četrtek je »Hrvatska domovina« temu vprašanju posvetila celo uvodni članek. Takoj so na Dunaju nastavili brizgalno ter začeli gasiti, češ, da je dotična vest povsem neutemeljena. Že vedo, zakaj! (Cehi v Trstu.) V četrtek popoludne se je s poštnim vlakom pripeljalo v Trst okoli 150 čeških akademikov. Zvečer je bil prijateljski sestanek v čitalnici, kjer so se s petjem vrstile razne navdušene napitnioe. Opolunoči bo se Čehi s parnikom odpeljali v Benetke. Pred odhodom parnika pa se je zbralo na obrežju več laških kričačev, ki so pričeli žvižgati in izzivati po vzgledu celjskih nem-čurjev. Policija je zabranila večje izgrede. „Piccolo« seveda obžaluje, da jih ni bilo. Res, daleč smo že. Slovenci bodo morali kmalu po svoji zemlji hoditi s torbami na ustih. (Za ljudsko štetje) prihodnje leto je ministerstvo za notranje posle že dovršilo vse priprave. V kratkem izide dotična naredba. (Iz klerikalnih konsumnih društev.) Pod tem naslovom objavlja »Slov. Narod« razne čenče in laži, katere mu donašajo liberalni prijatelji. Nedavno je nekaj kvasil o kmetijskem društvu v Loškem potoku, češ, da ondi prodajajo vodo za žganje. No, to bi ne bila tolika nesreča, saj »Narodovci« sovražijo žganje. Sicer pa se je to zgodilo po pomoti, kakor nam pišejo iz Loškega potoka, ker so ravno isti čas steklenice pomivali. Dalje pravi naš dopisnik: Laž je, da bi bil dotični mož preklinjal štacuno in voditelje društva, ker se je sam prepričal o zmoti. Dopisniku ne bomo dalje odgovarjali, ker govori itak le zavist. Kmetijsko društvo v Loškem potoku deluje šele dobra dva meseca, a dobiva vedno več prijateljev. Do 6. t. m. je pristopilo 145 udov, ki so vplačali 2301 gld. Prometa je društvo imelo 25.139 gld. 35 kr.. izkupila pa 7167 gld. 67 kr. Društvo pa bode skrbelo, da tudi v drugem oziru kmetom pomaga. Kmetje se morajo združiti, da se otresejo svojih pijavk in postanejo sami gospodarji v občini, ne pa hlapci svojih neprijateljevk Zato veljaj geslo : Vsi za enega, eden za vse! (Petindvajsetletnico) na Goričioi so praznovali dne 8. avgusta jako slovesno, ganljivo in spodbudno. Štiri jubilante je zadržala bolezen, da se niso udeležili, Domžalci storili so več, kakor je bilo pričakovati. Gostje bo se sošli že prejšnji dan ter se med potrkavanjem in streljanjem peljali s kolodvora na praznično opravljeno Goričico, kjer so opravili v cerkvi večernice. Zvečer je bila razsvetljava; nekatere hiše so bile čarobno razsvetljene in okrašene z balončki, svetilnicami, svečami in zastavami. Serenada se je pričela ob 9. uri, zažigali bo tudi umetalni ogenj in kresove. Godba domžalska je avirala pred župniščem. Ljudstva se je vse trlo ter ee radovalo. Gosp. Strupi se je v svojem in v imenu Bošolcev z lepimi besedami zahvalil godbi in vsi občini za proslavo. Drugi dan ob '/»10. uri je bil slovesen sprevod v cerkev. Veleč. gosp. dr. Svetina je imel tej redki slovesnosti jako primeren, poljuden in vsestransko dovršen govor, ki je na jubilante in na druge v prav obilnem številu zbrane poslušalce napravil globok utis. Po slovesni sv. maši so jubilantje navdušeno zapeli »Te Deum laudamus«. Po opravljenem cerkvenem opravilu so prišle v župnišče razne deputacije čestitat domačemu in drugim jubilantom. kakor: občinski zastop, na čelu mu g. župan, potem gasilno, veteransko in delavsko podporno društvo, krajni šolski svet, posojilnica in cerkvena ključarja. Popoludne ob štirih so bile litanije z blagoslovom. Na večer je zopet vlak odpeljal drage in prijazne goste. Zapustili so prijazno Goričico z gorečo željo : Na svidenje ! — Srčna in topla hvala vsem, ki so po svoji moči pomagali, da se je ta cerkvena slovesnost tako vzorno lepo izvršila, vzlasti pa gasilnemu in veteranskemu društvu, ki sta z vso pozornostjo skrbela v cerkvi za red. Bog plačaj stoterno! Jubilantje so tudi od sv. Očeta in svojega višjega pastirja prejeli blagoslov. Gospodje Bošolci podarili so po dr. Svetini kučigazdi Strupiju prekrasen spominek, jako umetno izvršen po g. Al. Šubicu s simboličnim napisom: »Tako je bilo« (namreč 1. 1874 pri novi maši), »Tako je« (namreč leta 1899 pri srebrni maši), »Tako naj bode« (pri zlati maši). Domača dekleta poklonila so svojemu dušnemu pastirju izvanredno lep šopek s primernim napisom, katerega je duhovnik sprejel s solzami v očeh. — Brzojavnih pozdravov so prejeli 14; prvega od svojega višjega pastirja, potem od stolnega prošta, dekana Dolinarja, Heidricha in od svojih sošolcev, učencev in prijateljev. Pismenih čestitk je bilo mnogobrojno. Gosp. Bile je jubilante razveselil s primerno in ljubko pesmico. — Tudi letos ni pozabil g. župnik J. Ažman na jubilante ; poslal jim je primeren kronogram, ravno tako tudi g. župnik Bernik. Zato izrekamo srebro-mašniki vsem navedenim in vsem drugim preč. in blagim gospodom, ki so se nas kakorkoli spominjali ob naši srebrni maši, najprisrčnejšo in iskreno zahvalo z obljubo, da se jih hočemo za njih naklonjenost spominjati v svojih molitvah. Tovariši! Hvala Vam za prijaznost in požrtvovalnost ! Na svidenje čez pet let pri Mariji D. na Trsatu. (Nesreče.) Z Nabrežine nam poroča prijatelj -• V Slivnem na Krasu se je 10, t. m. utopila trinajstletna deklica Josipina Osič. Šla je v lokev po vodo, omahnila s škafom in padla v vodo, kjer je vtonila. To je že četrta nesreča v tej družini. Eden otrok se je zadušil, drugi je zgorel, tretji zmrznil in ta se je utopila. — V Opatjem selu na Krasu je minoli teden padla po stopnjicah 651etna Marija Grobiša in mrtva obležala. Odpravljala se je v Gorico. — V Škrbini na Krasu so imeli nedavno javen ples. Ob 10. uri dopoludne je treščilo v drevo in zastavo na plesišču. Pri plesu bo se mladeniči stepli. (Novo poneverjenje na tržaškem magistrata.) Pri pregledovanju raznih računov in knjig so našli, da je mestni uradnik Piccolo poneveril par tisoč goldinarjev. Ta uradnik je imel namreč na razpolago denarje za podporo revnih tujcev. Da so bili ti tujci podaniki iz Italije, ni dvoma, saj dru-zih tujcev ne podpira tržaški magistrat. Imenovani uradnik je izplačal n. pr. po eno krono, na dotično pobotnico pa je zapisal s številko 1 krono in nesel podpisat predstojniku urada. Na to pa je iz številke naredil drugo večjo številko, katero je izpisal z besedami, n. pr. štiri, osem ali deset kron itd. Na ta način se je fond skoro skrčil in zdaj so prišli na sled, da je gospod vtikal v svoj žep. Tako gre po vrsti: Motovun, Boljun, Piran, Milje itd., in sedaj Trst. Morda zvemo še lepših rečij 1 (Vsakemu svoje 1) Tržaški »Piccolo« vedno toži, da vlada ponemčuje mornarico v Istri in Dalmaciji, in trdi, da je mornarica pristno italijanska. Tržaški »Malček« že ne razloči več mačke od ptiča in smatra vse za italijansko, kar ni in ne bo. Mornarica v Dalmaciji in Istri je v ogromni večini hrvatska, a v tem soglašamo i mi i njim, da se naša mornarica ne ponemčuj. Vsakemu svoje, pa bode mir na svetu! (Častno svetinjo) za 401etno službovanje je priznal deželni predsednik vpok. fin. nadstražniku Jan. Reyerschitzu in vpok. kazn. pazniku Fr. Staringerju t Ljubljani. (Sre6kanje) na dobitke priredi v torek 15. t. m. ob 3. uri popoludne kmetijska podružnica v Lescah v gostilni g. Hauptmana pri »Triglavu«. (Grds veselje.) Dne 7. t m. so napravili La-honi v Višnjanu ▼ Istri na javnem trgu koncert iz veselja, da je c. kr. vlada razpustila hrvatski občinski zastop. Na koncertu so demonstrovali proti Hrvatom. Ta »vrla družba« je poslala od vlado izbranemu upravitelju občine, M i a n i c h u, adreso, v katerej ga prosijo, naj brani čast ob-4ine. To je pač največja brezstidnost. Ti ljudje kriče za čast hrvatskih občin, ki so največ občin po Istri oškodovali z umazano upravo, ponever-jenji in velikimi dolgovi. — Radi bi znali, kako dolgo bo trajalo to grdo veselje. (Devinski župan Ples) je bil zaradi znanih dogodkov povodom smrti naše cesarice obsojen na osem mesecev ječe. Najvišje sodišče na Dunaju pa je razveljavilo to razsodbo. Vršila se bo nova obravnava in tako upamo, se pokaže nedolžnost g. Plesa. (Kedive Abbas) iz Egipta je zopet s spremstvom obiskal Avstrijo. V Trst se je pripeljal na ladiji »Safa el Bahr« ter včeraj zjutraj z južno železnico na Dunaj. (le zapora pobegnil.) Radi dvojnega umora k smrti obsojeni Franjo Cvetkovič je v noči od 10. na 11. t. m. neopažen pobegnil iz zagrebške kaznilnice. Pri begu je našel vsa vrata odprta, stražnik pred njegovo celico je pa v tistem hipu zaspal. Vsekako je čudno, da je imel morilec tako uglajeno pot. Preiskava se je pričela in ubežnika zasledujejo. (Pozor slovenski kolesarji!) »Zveza slov. kolesarjev« nam je poslala naslednji poziv: Kolesarstvo se je v zadnjih letih z nenavadno hitrostjo po celi širni domovini razširilo in udomačilo. Mržnja, katero je izprvo kazalo priprosto ljudstvo do kolesarjev, je izginila, kajti v vsakem selu je že nekaj ljudij, ki uporabljajo kolo bodisi v zabavo ali pa za potrebo. Število kolesarjev je veliko, vendar največ njih ne pripada nobenemu kolesarskemu društvu. Posamezni klubi pač zbirajo v svojem okolišu člane, a koliko je kolesarjev v krajih kjer še ni društev. Vsi ti raz-kropljenci naj bi se oklenili »zveze slovenskih kolesarjev«, katera je v prvi vrsti poklicana, da druži vse slovenske kolesarje, jim priskrbi kolikor možno mnogo ugodnostij ter deluje na to, da se kolesarstvo na Slovenskem povzdigne. V tem oziru ima zveza še dokaj posla, katerega pa more izvršiti le z vsestransko podporo. Do zdaj je zveza pač že priborila svojim članom ugodnost prostega prehoda čez avstrijsko laško mejo in ustanovila na cestni progi Trst-Celje več po-močnih postaj, kjer si ponesrečen kolesar v sili lahko pomaga. Na vseh teh postajah je članom zveze, če se kot taki legitimujejo, kolesarsko orodje brezplačno na razpolago. Nadalje namerava zveza napraviti še v teku tega leta nove pomočne postaje in sicer na gorenjski in dolenjski progi. — A s tem še ni končano delo; treba bode tudi zaznamovati ceste, nevarne klance itd. Za vse to je pa treba večjih denarnih sredstev. Ker je pa članarina nizka (1 gld. 50 kr. na leto), tedaj pač ne more biti zveza pri sedanjem številu članov in pri današnjih dohodkih popolnoma kos svoji nalogi. Kolikor bo mogoče, bode odbor zveze vedno rad storil, prosi pa razna kolesarska društva in posamezne kolesarje, da mu z informacijami in z nasveti olajšajo delo, posebno pa z obilnim pristopom doneso v dosego tega namena vsekakor prepotrebnih sredstev, ker le v združenju je moč. Oglasi, dopisi itd. izvolijo naj se vpošiljati na odbor »zveze slovenskih kolesarjev« v Ljubljani. (V Pulju) je, kakor znano, g. A. Gabršček iz Gorice ustanovil tiskarno, katero je pa minuli mesec prepustil posebnemu hrvatskemu konsor-ciju. Poleg tiskarne so napravili tudi knjigoveznico. (Kako Italijani plačujejo avstrijske lidajice.) Tržaški listi poročajo, da je v Parmi umrl bivši urednik tržaškega lista »L' Indipendente«, Ferdinand Ullmann, katerega je bila tržaška policija 1. 1889 iztirala. Iz Trsta je šel v Rim iskat pomoči pri tedanjem ministerskem predsedniku j Crispiju Ta mu je res v Parmi preskrbel »častno in mastno službo.« Ko je torej Crispi z Avstrijo sklepal zvezo, delil je njenim sovražnikom častne in mastne službe. (Jelen kopitsvee) se je te dni prikazal v lovu župana Konjedica v Plavch na Gorškem. Drži se največ v občini Deskle ter dela mnogo škode na polju. (Dobava drr.) V petek dne 25. avgusta 1899 se bo vršila ob 9. uri dopoludne pri vojaškem oskrbovalnem magacinu v Zadru ponudbena razprava zaradi zagotovljenja potrebščine 5687 kubičnih metrov trdih drv v polenih za kurjavo. Drva se morajo do konca avgusta 1900 popolnoma dobaviti. Sprejemajo se le pismene ponudbe. Drva, ki se dobavijo; morajo biti nesplavljena, zdrava, suha in iz trdega lesa (bukva, gaber). Pogoji se lahko pogledajo tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogojni zvezek z dražbenimi pogoji pa pri o. in kr. vojaškem oskrbovalnem magacinu v Ljubljani, kjer se isti tudi lahko kupi po 4 kr. pola. * * * (Sejmi po Slovenskem od 14. do 19. avgusta.) Na Kranjskem: 14. v Leskovcu; 15. v Fari pri Kostelu; 16. pri sv. Roku pri Mokronogu, v Ložu, na Vačah, v Hotavljah, Šmariju, Planini, Trebnjem in Cerkljah; 17. v Spod. Idriji in Švirci; 19. v Mokronogu. — Na slov. Štajerskem: 14. v Mureku; 16 v Lembachu, Mozirju, Soseski, pri Sv. Roku, pri Sv- Trojici v Sevnici, pri Sv. Mariji v Jarenini; 17. v Kapeli pri Brežicah. — Na Primorskem: 14. v Palmi; 16. v Gorici, St. Lenartu pod Altano in v Reziji. Darovi. Za »Katoliški dom«: G. župnik Josip Laznik 5 gld. — G. profesor Ant. Zupančič 3 gld. 80 kr. Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Elizabeta Kupljen, soproga c. kr. not. v Črnomlju, 10 gld. 30 kr. Za 'Vodnikov dom« (IV. izkaz): Gospod Šumi Josip v Ljubljani 2 gld. — Gosp. Malenšek Srečko, učitelj v Zg. Tuhinju, 1 gld. — Gospod bmolnikar Josip, župan v ug. Tuhinju, 1 gld. — G. Novak Josip, župnišče v Poviru pri Sežani, 10 gld. — G. Štele Janez v Zalogu 50 kr. — G. Notar Anton v Plavljah pri Trstu 2 gld. — Gosp. Gruden Jak., vpokojeni župnik v Leonišču, 2 gld. — Gdč. Baudek Helena, posestnica v Vod-matu, 1 gld. Bog plačaj! Telefonska in brzojavna poročila Celje, 12. avgusta. Včeraj j« muzejsko društvo po dr. Mravlagu pri drž. pravdni-štvu vložilo ovadbo proti dr. Sernecu in dr. Dečku zaradi zločina javne nasilnosti, ker so šli Čehi in Nemci brez dovoljenja nemške gospode na stari grad. Dr. Sernee je prosil na višjem mestu pomoči proti nečuvenim demonstracijam. Včeraj popoludne je imel občinski zastop sejo, da se posvetuje o potrebnih korakih za vzdržavanje miru in reda. Župan je izdal poziv, da naj ponehajo izgredi. „ Narodni dom" in hiše Sernečevo, Dečkovo in Hribarjevo stražijo orožniki. Govori se, da utegne vlada razpustiti mestni zastop. Dunaj, 12. avgusta. Sekcijski načelnik grof Welsersheimb se poda v Išl, kjer bo poročal cesarju o mirovni konferenci. BudimpeSta, 12. avgusta. Danes so v prisotnosti nadvojvode Jožefa slovesno blagoslovili spomenik na grobu padlih vojakov iz leta 1849. Belgrad, 12. avgusta. Radi demisije zunanjega in trgovinskega ministra je kralj še le včeraj odpotoval v Niš. General Sreč-kovic ne vsprejme portfelja za notranje zadeve. Govori se, da se sedež osrednje vlade premesti stalno v Niš. Začasno je kralj poveril z vodstvom trgovinskega ministerstva finančnega ministra Petroviča, za notranjega ministra bo pa najbrže imenoval vladnega komisarja Genčiča. Belgrad, 12. avgusta. Več radikalcev je objavilo izjavo, v kateri naznanjajo izstop iz radikalne stranke. Mej njimi so tudi Mar-kovič, Jeftič, Živadinovič in Milosavljevič. Bukarešt, 12. avgusta. Socijalisti so pričeli zopet strastno agitacijo mej kmečkim prebivalstvom, vendar pričakuje vlada, da se ljudstvo ne bo dalo več vjeti na nastavljene limanice. Pariz, 12. avgusta. Derouledea so prijeli danes na posestvu Croisoy pri Parizu, Madrid, 12. avgusta. Najvišje vojno sodišče je v zadevi kapitulacije Santiago de Kuba oprostilo vse generale in poveljnike, objednem pa pričelo preiskavo, pri kateri naj se dožene, kdo je kriv, da je tedaj primanjkovalo bojnih sredstev. Madrid, 12. avgusta. Oficijelno poročilo iz Manile javlja, da so Filipinci voljni boriti se do skrajne sile. €1 utrli »o: 10. avgusta. Gregor Homovec, delavčev sin, 1 in pol leta, Dunajska cesta 34. Croup. — Emil fognčar, narednikov sin, 6 mes. Metelkove ulice 4. Catarrhus intest. — Božidar Ballogh, uradnega sluge sin, 6 let, Salendrove ulice 3 Catarrhus inteslin. Gena žitu na dunajski borzi dne 11. avgusta 1899. Za 100 kilogramov. Pšenica za jesen . . . gl. 8 60 do gl. 8 62 » » pomlad . . » 8 87 » » 8 89 Rž za jesen.....» 7 03 » » 7-04 » » pomlad . . . . » 7'25 » » 7-26 Turšica za sept.-okt. . . » 5'— » » 5'01 » « maj-junij . . » 504 » » 506 Oves za jesen . . . . » 5 62 » » 5 64 Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm. s Q Čas opazovanja Stanje barometra T mm. Temperatura po Celzija Vetrori Neko _ A |1rf 11| 9. zvečer 736-9 | ltj-2 | sl. sever | jasno 00 v. 12 j 7. zjutraj I 736 7 2 popol. | 735 0 Srednja včerajšnja t< 12 9 I sl. vzh. I sk. oblač. 23 6 | sl. jzah. [pol oblač. >mperatura 16 2 . normale: 19 Želimo duhovnika, ki bi v naši cerkvi maševal. Intencije ima vsak dan zagotovljene; ako prevzame sv. mašo ob pozni (10.) uri, dobi tudi nagrado. 664 3—1 Mestni župni urad sv. Jakoba v Ljubljani. ^asESSSHSHSHS^ ^ Uradne G (n: S in trgovske s firmo priporoča SAT. TISKARNA [ -J v Ljubljani. ^sHsasasas 100 10 390 £10. na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter pavsod brez zgube, ako hoče prodajati pestavno depuičene srečke in državna pisma. Ponudbe n» Ludovika Oesterreioher, BudapastVIll Deutsohegasse 8. 596 10 6 Izvanredni občni zbor »Posojilnice v Košani*' vršil se bode 672 1—1 dnč 27. avgusta po večernici v farovžu pri sv. Mihelu. Dnevni red: 1. Prememba pravil. 2. Volitev novih odbornikov. 3. Razni nasveti. Preselitev obrta. S pričujočim si usojam naznaniti častit;m svojim naročnikom, da sem se preselil s svojim čevljarskim obrtom is Kolodvorskih ulic Ste v. 12 v Leučevo hišo na Sv. Petra cesti št. 34, ter se iznova priporočam častiti duhovščini in slavnem« p. n. občinstvu v obila naročila, zagotavljajoč jih dobre in točne postrežbe in nizkih cen. — VelespoStovanjem 658 3-3 Avgust Mate, čevljarski mojster. vsprejme 662 3-2 v trgovino z mešanim blagom. Oton Houian v Radovljici. ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv.Potraco«ta6t.O |$j se ptlooroča proč. duhovščini v i ,de'ovanie vsakovrstne duhovniške obleke || iz trpcižucja ln solidnega S® bla?u po nizkih cenah. ||j Opozarja na veliko svojo zalogo Mj izgotovljene obleke || posebno na h&veloke v naj-večji izberi po najnižjih cenah. 227 40 B Vse stroje za poljedelstvo! Vnovič znižane oene! Trljerl (čistilni t o ji za žito v natan - spričevalo ter dalejo največje poroštvo za njega učinek. To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervo-ne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke. Cena polliterski steklenici 1 gld. aW Naročna pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki. f.27 50 r£ Redka priložnost is nakup pohištva S n i ——— ~a 8 dan. bogati mizarski pohištveni obrt v I^jnl>ljani 650 22-2 na Dunajski cesti št. 16 (v Medjatovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo vsakovrstnega likanega in politiranega pohištva. gld. •-, 7-50,10 -, 12 -, I4--. Garniture, divane, madrace 7, 14, do 40 gld., madrace na peresih 8, 9 gld., dratene madrace 7 gid., pulte za masne knjige itd. itd. gld. 10--, 15 -, 17- Naročila se točno Izvršujejo. Cenllnlk s podobami zastonj ln franko Redka priložnost za nakup pohištva s- i ?flaai >j izurjen v cvetličarstvu, kakor tudi v zelenjavi, oženjen, 31 let star, želi svojo službo premeniti. Ponudbe prosi pod „Vrtnar", poste restante Ljubljana. 656 2—2 Moka iz mlina Vinko-ta Majdič-a v Kranju oddaje se po en^ros-cenah 259 44-22 v plombiranih vrečloah po 10 in 25 kil v prodajalniol Maksa Domicelj-a v Ljubljani, Rimska resta vis a vis Gorupovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske. Moka oddaje se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil. Opozarja se, da priznani izvršni izdelek prveja domačega našega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseh ogers^ih iii%0/. Št. 8566. Razpis. 671 2-1 Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem Mestu z dvoletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom je izpraznjenih pet deželnih ustanov sa prihodnje Šolsko leto 1899/1900, katero Be prične 4. novembra 1899. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja in so z •dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, "vino- in sadjerejo pečali Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko pa si morajo sami preskrbovati. V šolo se sprejemajo tudi: 1. plačujoči učenci, kateri plačujejo po 30 kr. na dan za hrano in Btanovanje tn pa 20 gld. šolnine na leto, in 2. eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo šolnino. Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s leolekom 50 kr., se imajo do 16. septembra 1899 izročiti vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem Mestu. Prošnjam Je priložiti rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenju. Vsak učenec mora se podvreči vsprejemnemu izpitu, ki se raztega na slovenski jezik in priprosto računstvo, in od vspeha tega izpita jo odvisno, ali se dotičnik v šolo sploh sprejme. ProSnjam za sprejem proti plačilu je priložiti reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha zaradi vzdržavanja učenca. Pristavlja se, da imajo učenci, ki dovrše to šolo, le dve leti vojaške prezentne službe. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 11. avgusta 1899. Št. 213/pr. Razpis službe. 571 3-3 Pri pomožnih uradih mestnega magistrata je stalno popolniti mesto reglstratorja s prejemki četrtega (1100 gld. plače, 200 gld dejalnostne priklade in dve petletnici po 100 gld.), eventualno mesti pisarničnega ofloijala (880 gld. plače, 180 gld dejalnostne priklade fn dve petletnici po 80 gld) s prejemki petega, in pa pisarničnega kanoelista s prejemki Šestega (675 gld. plače, 150 gld. dejalnostne priklade in dve pel letnici po 75 gld.) činovnetra razreda, in praktlkunta z adjutom 480 gld. Za podelitev zgoraj omenjenih služeb se od piosilcev zahteva, da so z dobrim uspehom dovršili nižjo gimnazijo, nižjo realko ali kak drug zavod iste vrste in pa, da so si splošno usposobljenost za ta poklic zadobili z večletno prakso v kaki državni, deželni, občinski ali kaki zasebni pomožni pisarni in da se o tem izkažejo z ugodnimi izpričevali. Prednost se daje prosilcem, ki se izkažejo s srednješolskim zrelostnim izpričevalom ali pa z zrelostnim izpričevalom kacega druzega zavoda iste vrste. Prosilci za te službe imajo sveje s potrebnimi dokazili opremljene prošnje pri predsedstvu mestnega magistrata vložiti najpozneje do 31. dnč avgusta t. 1. Na zakasnjene prošnje se ne bo oziralo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dnš 24. julija 1899. Pozor Obče znana, jako trpežna kolesa Styria št. II Jjudsko kolo" prodajajo se zaradi različnih cen drugih vrst koles po jako znižanih tovarniških cenah pri Franu Čudnu v Ljubljani s čemur je sl. občinstvu dana prilika po ceni si pribaviti Hi^tiffi It« Yt> 399 28 Znntopuilc tvrdke: Josip P o 1 a k. S*« i s Proda se takoj pod celo ugodnimi pogoji veliko poslopje, hiia s italo in hlevom, z veliko ledenico in velikanskim vrtom, zasajenim s sadnim drevjem in obdelan, ob glavni cesti tik železnice, na Notranjskem, kjer se blizu 30 let izvršuje obrt krimarjenja, in je tudi zelo pripravno za prodajalno, tobakarno, razne depozite itd. Proda se tudi lahko na obroke proti intabulaciji. 668 3—1 Natančneje poizvedbe daje Ivan Koomur v Ljubljani, Breg št. 20. Št. 26960. 669 3-1 Prodajalnice v najem! V poslopja meščanske Imovine v Ljubljani oddati je t najem Jediia prodajalnioa v Lončarjevih ulicah in jedna prodajalnioa na voglu Lingarjevih ulic in Pogačarjevega trg« — takoj, Jedna prodajalnioa na Pogačarjevem trgu pa od 1. novembra letos naprej. Pogoje najema pove in ponudbe sprejema v navadnih uradnih urah mestni komi- sarijat. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 10. avgusta 1899. K sezoni K sezoni priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov iD munlolje, posebno pa opozarjam na gr trocevne piiike katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosli vsakemu najbolje priporočajo. — Ker fem na Kranjskem jedini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročke in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjera FRAN NEVOlK 618 20-4 puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. ST Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj. Jako porabljivo na potovanju. — Nepogrešno ze po kratki Zdravstveno-oblastveno preskušeno. 905 (4—4) Atest z Dunaja, 3. julija 1897. Najboljše In najcenejše čistilno sredstvo za zobe. Izplakovanje ust z zobno ali ustno vodo ne zadošča za popolno čiščenje zobovja. V to je neobhodno treba uporabe čistilnega sredstva za zobe. Josip Kastelic, krojaški mojster v Ljubljani, Vodnikov trg št. 4, priporoča se prečast. duhovščinini v izdelovanje vsakovrstne obleke, posebno talarjev, površnikov itd. Izdelujem blrete, olngulum in vsakovrstne šemlsete, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela natančno po meri. Prosim prečistilo duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izvršim vsako naročilo v največjo za- dovoljnost prečastitih naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavoloo, v kateri izdelujem za u T=S „ - po najnovejšem kroju, natančno po meri. Zunanja naročila toSna. — Cene primerno nizke. 619 31-11 Podpisana ima v zalegi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve- lume, albe, koretelje. prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovijenje stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje ročno In pošteno po najnižji eeni bandera In vso drugo obleko, Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaja hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 250 52-23 Ana Hofbauer, imejiteijica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v LJubljani, Wolfove ulloe 4. P r i I o ž n o s t n a darila! 35 Friderik Hoffmann, urar, 665 26-1 ^ na Dunajski oesti v Ljubljani, priporoča svojo zalogo vseh -vrst ir žepnih ur -ws v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu, ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobro do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro in solidno izvršujejo. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. JBAHTKA Makso Veršec v I^JUBI^JANl. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Olro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč do dne po 4'/,%. Poštno - hranllnlčne položnloe na razpolago. --Dunajska borza. ^- Dn6 U. avgusta. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 15 k Sknpni državni dolg v srebru.....100 » 10 avstrijska zlata renta 4°/(......118 » 60 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 100 » — Ogerska zlata renta 4°/0.......118 » 45 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . 96 ► 40 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 900 » — Kreditne delnice, 160 gld.......393 » 60 London vista...........120 » 65 Hemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 58 » 871', 80 mark............11 » 77 tO frankov (napoleondor)............9 » 661/« italijanski bankovci........44 » 45 C. kr. cekini......................5 » 66 Dne 11. avgusta. 4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/r, 100 gld..... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 Posojilo goriškega mesta..... 4°/0 kranjsko deželno posojilo . . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 5°/0 . » > dolenjskih železnic 4°/0 171 gld. 25 kr. 156 75 » 1^4 75 » 100 — » 139 75 » 129 — » 107 60 > 112 — > 96 90 » 216 25 » 164 75 » 121 — » 99 50 » Kreditne srečke, 100 gld......196 gld 4°/0 »rečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 165 » Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » Rudolfove srečke, 10 gld.......28 » Salmove srečke, 40 gld........84 » St. GencSis srečke, 40 gld.......84 > Waldsteinove srečke, 20 gld......62 » Ljubljanske srečke..................23 » Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 151 » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3235 » Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . 437 » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 74 » Splošna avstrijska stavbinska družba . . 106 . Montanska družba avstr. plan..........277 » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 180 » Papirnih rubljev 100 ................127 » — kr. 60 25 50 50 40 60 60 gtJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanj* za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnlčna delniška družba „M EBC1J R" I., Wallzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojasnila ~tJOm v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti p dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti SI* naloženih glavnic. A