»5.ftrollta. Posebno j izdanje. _.__________i naum, i Mini 27. j—ii« im.________ Uli. iBtO. ■■fcafa va*k 4mm popoldne, tema« a»Mi« ta prasalks. *}^S.f ail * Prottof * m!m X 54 m m za male oglase do 57 mfm viSint 1 K. od 30 m/m viHne dalje kupčijskl In uradai oglasi 1 mm K 2'— notlce! poslano, preklid, Izjave in reklame 1 mim K 3—. Poroke, zaroke 80 K Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjlh naročMh popust VpraŠanjem glede inseratov aa| se priloži zoamu za odgovor. Opravnlttvo „SIov. Naroda1' in .Narodna Tis*ai>&a» iamflora ulica št 5, oiitlićno. — TeUfon it 304. „Sto* tuki Naroi' w#M« v Ltsfcljaial I« p« pefttt i t JB0osUri|li celoletaa naprej plačan . K 180 polletno .... . „ 90 - 3 mesefno...... „ 45 — 1 . 15 celoletno......K24J*— pollemo........,120*— 3 mesečno ..,...„ 60*— ... „ 20 - Pri morebitnem povijanju se ima daljša narobi i na doplafati. Novi naroćniki na ix»št)e|o v prvič naročiti no vedne ^^T* po nakaznid. Na samo nismeni naro:ih hrez noilatve rlernr a se u* moremn ozirati UrV.G0»* K -- • Smaflov« iUm 11,1,1 na4strof|» VT T«l«loa **•*. 14. DopU« •proj«ma U pod pisan« te sadostno IrakovaM. ■BF~ Rokoptio« n« vrate. ~^M Posamezna Stevilka vella 1 krono. Peftnina plaCana w gotovini. Prestolonaslednik regent Aleksander v Ljubljani. KralieuiCu Aleksandra. Kot lepa pravljica davnine, prepolna cara in miline, ki čudezno se nam glasi, da živel kraljević je svoje dni, ki rešil je kraljičino zakleto iz zlobne zmajeve moči . . . ta pravljica ni danes več varljiva, ta pravljica je danes istinitost živa! 0, domovina! tvoj osvoboditelj, ki spasil te je iz oblasti zmaja, svoboden ti v objem prihaja! Pozdravljen nam stotisočkrat' O, hrepeneli smo po Tebi, Viso- Čanstvo, že one temne, strašne dni, ko sama misel se je k Tebi bala, da ne bi se nasprotniku izdala: s podobo Tvojo v srcu smo trpeli, 2 imenom Tvojim v iistih krvaveli... Pozdravljen nam iz dna srca, Ti sin velikega oče ta! f niemu nas pozdrav veljđ, saj misel nanj že nam je sveta. Pozdravljen v naši mili govorici, I mogočne majke Slave sin! Svobode naše prvič se glase Ti klici. Pozdravljen i v imenu onih, ki pot Kalvarije so nastopili in spe v izbrisani gomili, ker glasno Tvoje so ime slavili . . . A nismo vsi, kar nas svobodne vidiš; o preko crte — ob valoviti adrijanskih, Tvoje je kraljestvo razprostrto, kjer nate misli mnogo $rce strto ... In Tebe se srominja tužni Korotan, ki ni mu sinil se svobode dan. Ti Sokol, ki si Kosovo osvetih mašćuj zatirane nam h*ate, ki s solzami ozirajo se na:e! Ponosno vojsko vidiš pred seboj, a nismo vsi: nas je kot listja, trave! Glej, sebe. malčke, sine Slave poklanjamo Ti danes v dar, Ti prvi Jugoslavije vladar! Oj, krali Matjaž, stoletja že prero- kovan, Tvoj rod pozdravlja Te ndan! Ponosni, močni, zmagoviti, se v Tvoji čutimo zaščiti ... j Ljubavi naše sveta vez, | sovragn bo poguben \ez. Ko danes prvič si med nami, vsi upamo, da nas bos večkrat še osrečil, saj Tvoji smot ker sam si nas odrešil! Pozdravljen nam stotisočkrat! Mđrija dr. Lamutova. Prihod In prvi dan bloanja regenta u Ljubljani. Ljubljana v pričakovaniu. Ves teden je bilo do našem me-stu nenavadno gibanje. Razgovarja-tije po ulicah, javnih lokalih, doma, kako da se pripravimo za slavnostne dJii, kaj storimo, da bo Ljubljana naj-sijajneje pokazala tuđi na zunaj, ka-;ko toplo čuti pomen zadnjih dni me-;seca junija 1920. leta. Ofcoli in okoli so čistili in pospravljali, donasali ze-lenje, cvetje, rože, pletli vence. dela-li zastave. Razpoloženje se je stop-njevalo žarkeje, čim lepša poročila so prihajala iz Zagreba, kako je bil svečano sprejet regent in čim bolj $e je bližal današnji dan .Vse je hitelo in vrvelo. delalo in se trudilo, da bo lice Ljubljane čedno in bo us:ajalo našemu princu. Prišla je sobota in Ljubljana se je dvtenila, zavedajoč se. da se ie nakitila dnevom primer-no. Od enega dela našega mesta do drugega z vseh strani plapolajo ponosno jugoslovanske zastave, hiše so odičene z zelenjem in še z malinu zastavicami, balkoni polni zelenja. cvetje je kar nasuto po hišah in čim večja Je, toliko bolj se je nakitila. Čestito poslopje našega magistrata je zavito v zelenje in cvetje. na pročelju pa stoji pod krono velika začetnica imena našega regenta, izražajoča: Aleksander, bodi pozdravljen! Posebna skrb je bila posvečena ulicam. po katerih se bo vozil regent. Kolodvor valovi prepletenega zelenja med zastavami in zastavicami, šest in šest mlajev je postavljenih na obeh straneh poti, pred Bavarskim dvorom je 6 mlajev, ob »Evropu in med nadaljnjo ulico 4, več na sprevodn! poti posebno Iepo ovitih v narodnih barvah s transparentom SHS. Lep kros tvori 12 mlajev pred Slonom. Narodni dom Ie nakičen in »Sokol« ga diči nad vhodom. Na državnih poslopjih vihrajo zastave in vsa so Iepo ozališamt Pred deželno vlado so postavljeni Stlrje slavoloki. na jtistfč-ni palači nad vhodom kraljuje krasni baU orel na vrbu pročelja s* blestl napis: P. I.. deželni dvorec je okusno opremljen,istotako poslopje komande dravske div. oblasti tik »Zvezde«, to velja tuđi o pošti. Naša šotska do-slopja so polna zastavic in spletene-ga zelenja. Mladina Je rada donesla cvetja in rož. Škofija je Iepo okinčana in tuđi frančiškanski samostan. Slika mesta se danes opoldne Še izpopol-njuje. Ulice vedno lepše okrašene, vedno več zelenja in cvetja. okna ob-krožena z zelenjem, stebri oviti z venci zelenja, kandelabri v zelenju. prodajalne okinčane, v izložbenih oknih aranžma za aranžmajem: slike prestolonaslednika s skrbno in prt-merno izbranim ovenčanjem. lepe preproge. narodni trakovi .zastavice. slika je vedno pestreiša, vedno mt-kavnejša, izraz hotenja, da bodi Ljubljana po vseh svojih močeh kar najlepša, se dovršuje. Tuđi stranske ulice so polne zastav in zastavic. spletenega zelenja in drugih okra-skov. Vsa Ljubljana od tal do vrha se je pripravila na spreiem svojega princa. Dofeo časa ga ie čakala. Sled-njič je prišel. Solnce sUe, vsa oriroda dehti v polnem Življenju. Krasota I okrog in okrog. Sredi te krasote pa : naša Ljubljana, srce Slovenije, nad \ njo pa ponosni na§ irrad-.Narava sama ga je ovila okrog z zelenjem in cvetjem. Se lepši nego navadno je danes. Zmagovito plapola vrhu njega j zastava Jugoslavije, prijazno zroč i na okoli daleč in daleč, oštro pa se odčrtiijoč proti zapada . . . Regentcnr prihod. — Trfmnfalea ▼bod ▼ mesto. Kmalu po 2. uri so se jele valftf nepregledne množice ljudstva po Wilsonovi cesti proti kolodvoru. PriSla je kraljeva mrda v pestffh svojih uniformah. Za njo Je valova-la pestra množica, večinoma v nar rodnih nošah. Skupine so se Jefe razvričat! na odločenfh jttn mestfli In zasedatl odkazane jlm tHmttii. . Kmalu nato ]• dotta «*oWui kp- ' njenica, za njo nepregledne vrste naših čilih Sokolov iz vseh krajev Slovenije. Pred glavnim kolodvorom, ki je bil izredno okusno okra-šen in dekoriran, je bila postavljena velika tribuna, kl je bila določe-na za državne urednike. Napolnjena je bila do zndnjeea prostorčka. Prostor pred kolodvorom je bil posut ; z zelenjem, ob vhodu pa je bila položena preproga. Na desni strani je bila nameščena garda na konjih. Ob i četrt na pet je prispel župan dr. Ivan Tavčar, ki se je postavil pred trbuno, obdan od občfnskfh sveto-valcev. Ob petih je počil na Gradu ! prvi topovski strel v znak, da je ! dvorni vlak prispel v Zalog. Nasta- i la je splošna nanetost. Maerfstrarni ravnatelj dr. Miljutfn Zarnik je pri-sropil k županu, noseč srebrno taso, darilo mestne občine Njegovemu kraHevskemu Visočanstvu — na ka-teri je bil kruh in sol. Poteklo je ne-kaj minut, nakrat je nastalo mea i občfnstvom lahkr gibanie in zasH-Šali so se klici: »Vlak prihaja!« Se nekaj trenutkov in začulo se je ro-potanje koles, sopihanje lokomoti- 've in vlak se je u^tavfl na kolodvoru. V ljubljanskih cerkvah so zazvonili vsf zvonovf, z srradu so grme!? topovi . . . Bilo je točno 17 in 10 minut. Zadortela je crodba in ozračje so nanolnilt mouočn! akordi divne naše kraljevske himne »Bo?e pravde«. Tz vlaka je lahnih korakov izgoni! Nieeovo VlsoČanstvo re- : zer\t Aleksander. Nasproti mu Ie hUel deželni predsednik dr. Janko Breic in ?a nokloniv$i se mu nago-voril tako - Ie: ^Praznično ohlečena trt kakor nevesta v veseliti in pričakovanfn knprneča pričokrrfe Slovenija Va-Šeza poseta. Ve?fka Čast mi je. da morem Vas. Vtenkost. v ivienri Slovenije pozdraviti DohrodošU na slovenskih tlehf Bog živi kralja in četo dinastijo!« Navdušeno pozdravljen se Je regent nato raz^ovarjal z razniml dostojanstvenik!, med njim! z ministrom na razpo1o7enju dr. Alhertom KrameHem in Jožefom OostinČar-iem, s šestfmf poverjenfkf na§e vlade, z zastopnlki duhovščine in sicer knezo5kofom dr. Antonom Buna-venturo Jegltčem, pravoslavnim svečenrkom Obradovićem in protestantskim pastorjem dr. Schnei-derjem. Med serklom na peronu je bil zlastl zanfmiv pozdrav po-slanca Orafenauerja, ki |e pozdravil regenta v imenu koroSkih Sloven-cevr »Pozdravljam Vas Vaša Viso-kost kot zastopnik koroSke Slovenije in pričakujem, da nas VaSa Viso-kost obišče takoj, ko nas več ne loči ped časa, da izrazimo svojo pripadnost k Jugoslaviji.« Regent ie poslancu krepko stisnll roko. Končno Je pozdravilo regenta 12 iz Slovenije zbnmlh poslancev, s katerimi je bil dlje časa v živahnem razgovoru. Nato je stopi! prestolo: naslednfk regent v spremstvu mml-strov In drueih dostojanstvenlkov k častnl stotnijl ter pregledat njene vrste. Med navduSenfmf ovadjaml je zapustil regent peron. Pred kolodvorom tra Je nr'čalmvala Hso&tla-va množica. Čim ne Je nola^il ob fzhodu, so «aermell ^romV! Zlvlo-klld. V Imenu me^tne občine je po-zdravll Njegovo VKočanstvo regenta Alekjuinrlra UuMlaii^M fun^n dr. Ivan Tavčtr. nHkro^en od občfn-skefa sveta« tevajajoč: Vaša kraljevska Vlsokost! Pri vstopu v največje slovensko mesto izrekam v imenu prebival-stva globoko zahvalo za milostivi obisk. Spominjani se pri ti prilikt prve ga kralja Srbov, Hrvatov in Slo-vencev, Vaše kraljeve Visokostt presvitlega očetat Njegovega Veličanstva kralja Petra /. V roke Vaši kraljevski Visokosti, presvitlemu namestniku našega Ijubljenega vla-darja, polagamo v tem visoko histo-ričnem trenotku v imenu starodavne bele Ljubljane prisego zvestobe in vdanosti. fivaležnost in navduše-nje nam polni srce danes, ko stopa med nas član slavne dinastije Ka-ragjorgjevičev, ki je izšla iz jugo-slovanskeza naroda ter je za ta narod prelivala krt, s katero je bila potem odrešena tuđi naša slovenska zemlja. Bog nam ohrani nafndno našo dinastijo, Njegovo Veličanstvo kralja Petra I. in Vašo kraljevo Vi-sokost. našega svitlega prestolonaslednika. v katereza stavlja vse svoje upe naša ujedinjena in enotna država! Blagovolite, Vaša kraljevska Visokost, v imenu slovenske presto-tice sprejeti slovanski pozdrav s kruhom in soljo! Končaje svoj govor je ponudil župan regentu hleb in sol. S prijaznim usmevom je kraijevič vzel ko-sček kraha in se zahvalil za prisrčni sprejem ter stopil v štirivprežni voz v spremstvu ministrskega predseJ-nika dr. Vesnlća. Spremstvo, kakor tuđi dostojanstvenik, k? so bili Dri sprc*i*mu na kolodvoru,^so se raz-vrstili v pripravljenih ekvfnažah. Mctf špalirfem našega vofa^tva in kraljeve garde, ob-1an od sokrlske kavalkade in oddelka earde, odpe-Hal se ie regent frenetično pozdravljen s kolodvora. Sprevod. Pred regentom se je pelJaT v pr-vem vozu policijski ravnatelj dr. Gu-stfn. za njim v drugrem vozu dvorni maršal Pamjanovlć s sekcijskim svetnlkom dr. Staretom. Sledflo je pol eskadrona garde, za gardo je s!ed»la devetorica jezdecev-Sokolov. V rretjem četverovprežnem vozu, obdan od Sokolov-jezdecev, je s^dd regent Aleksander z mi-nistrskim predsednkom Vesnićem Voz so voz Hi štirji izbrani vranci li-pfčanci iz žrebčame na Selu. Koči-jaŽ je bil v sloven. narodn? nosi kakor rudi njed?!IČ3 K a v C -sik, v 4vana|8tMl gttttral Mti- ster in delegat mlnistrstva flnant dr. S a v n i k, v trinajstem polkovniK Trifunović in ravnatelj dr. Se* nekovič, v štirinajstem komandant garde polkovnlk 2 i v k o v I ć in sa-nitetni šef dr. O raž en, v petnaj-stem podoolkovnlk P o p o v i 6 ta agrarni poverjenik dr. Lnkan, v: šestnajstem ord, major Dlmltrijo-v I ć in načelnik dr .M a r n, y sedem-naistem adjutant vojnega ministra in admirala Kocha. Dalje so sledili upravnik dvora R a k e t i ć in garda Beograda Lazareti ć, kakor tud! telesnj zdravnik dr. Koen in drug! dostojanstveniki. Sprevod se je na to razvrstil v približno istem vrstnera redu, kakor so bila društva in korpa* čije razvrščene. Ko se je prfpelja! regient pred B«M varski dvor, ga Je tam stoječa skupf^ na slovenskih dobrovoljcev \z soJunV ske fronte skupno s korošklml prot stovoljci pozdravila z viharnlmi »žfc* vio-«klici. OodJ^a Zveze Jugoslovenr, skih železničarjev J^ zaigrala narođ^ no himno. Nato se Je pomikal kralja vi sprevod mimo zastavonoše Sokola, in med dolgim Šesterovrstnim špallr* jem Sokolstva, kl je pozdravljalo roM crenta z navdušenja polniml »živio-^l klici, špalir do kavarne Evrope soj tvorili dijakl 1. in 2. državne gfnuuH zfje, realke, obrtne Sole, n em Ske reU alne gimnazije in učenci obeh J&rti ških šoi. Zastopnlkl okoHSklh oMSfat Pred kavamo Evropo in vted Plgovcem so bile postavljene Itirf fribune za okoffsTce župane In zastopa nlke okoliškfh občin. Bili so to zat-stopnii iz Metlike, Crnomlja, IŽIce, Vač, Boštanja ob Savf, Prevof, Sent Janža, Dolskega, RafolČ, Trzlna, Sfc Vtda nad Ljubljano, Dednega đol* nri Višnji gori. Dev. Mar. ▼ Polfu!, ?martna i>od Smarno goro, MengŠa; Dobninl Dobrega polia. Most, Kanv nika, Vičar Gornjega Polja, Skoffc 1 oke, Kamne gorice, PreČrre, Radov-t Hice, Šmarce, Dobrave, Polhovegal Oradca. Dobrove, Loža, LJubna, Mo^ ravČ, št. Vida nad Cerknlco, St. JurJ Ja pri Orosupljem, BegunJ pri Cerf&j Tiicf, iz Orosuplja, Starega trga, Bo^ rovnfee, Lukovfce, Brezovice, Knw nfa, Mexrt dfmnikarjev, črkosl?kar)ev bi s^ rh sifvarjevt nftkw, zobotehni-k<- brivcev, Slovensko obrtno dr^tvo Celje, tesafska zadruga« obrtna rudriijra Smarje pri Jefiab, 2. stran. .SLOVENSKI NAROD", One 27. JMtiija itttU ttev. 140. 5kofia Loka, krojaška zadruga, čev-ijarska zadruga, mesarsa zadruga, obrtna zadruga Laško* obrtna za-Jruga Trbovljo Ud. Za hišnirai po&estniki, kl so tvorili precej lepo skupino, je priSel na tribuno ruski kružok, pri katerem SO bili zastopani tuđi be^unci U Rusi]*. ^ato so stale ženske podružnica Družbe sv. Cirlla in Metod* in **• stopstvo Osrednje drirfbe, Belokranjd Na drugi strani stavblSča Ljubljanske Kreditne banke so se razvr->tile narodne nose, jezdeci in vozovi z vseh delov naše prostrane domovina Predvsem moramo tu omeniti ta-Ivoj pri Gajevi ulici zastopstvo Belo-icranjcev iz občin Bojanci, Marindol, \dlešiči in Zumberka, 90 po številu, 90d vodstvom učitelja Boza Raci-ča, in pravoslavnega svećenika igu-mana Mitrofana Vukčeviča, polovica Belokranjcev fe bilo pravoslavnih Srbov, ki so se pred sto leti naselili v črnomaljski okolici. Radostno so orepevala brhka belokraniska dekle-ra v izrazito tipičnih nosah spontano složene pesmi prigtvdnice na čast >čiki Peru« in sinu Aleksandru. Tako ru pr. so pevale: »Cika Pero! 2ivela Ti Jela! Sad je Tvoja Jugoslavj«* ćela!« iaire: »Stiže pismo od Karla: Avstrija propala. Predaiam ju Ciki Peri, da ju bolje redi!« Belokranjci torej so predstavlja-'k četvorica mladih deklic bajko >Kresnice«, dalje *Zelenega Jurja« in ^vinsko trgatev«. Jezdeci in vozovi, Ob Wilsonovi cesti so stali rar-vrŠčeni v lepem redu jezdeci v narodnih nošah. Bili so to jezdeci iz Ćemšenika, Polhovegra gradca, Po-•ovca, iz Ribnice, iz Hrašoviee, Treb-njegra, z Bleda ter iz najbližnjih oko-liških vaši in predmestij Ljubljane, tako iz šiške, Dobnim, Št. Vida, iz Most, zlasti mnogo iz trnovskega oredmestja. Tuđi Ljubljana sama }e postavila zelo častno število jezde-cev v narodnih nošah. Ob Aleksandrovi cesti in ob Wilsonovi cesti so bili na to razvršČeni Številni vozovi, okrašeni z zelenjem in s cvetjem in sastavami, na katerih so se košatile divne naše narodne nose v vseh obli-fcah M jih le redko vidimo tako izbrane na našfh prireditvah. Samo ob sebi se razume, da je Ljubljana sama postavila prav Častno število takih vozov. Prišli so pa vozovi tuđi od. dalcč iz vseh strani naše domovine. Bilo je tu kmečko ženitovanje i* Radomlja, Adlešičani so poslali $vo§ voz, na njem originalne marin-dolske in bojanske nose ter je družba predstavljala veselo trgatev v naših čmomaljskih goricah. Bili so to vozovi iz Tacna, Vica - Gline, .Brezovice, Kamnika, Preserja, Gro suplja, Podnarta, Stožic, Moravč, iz Komende. NoČemo ln ne moremo )ih lrazvrstiti po pokrajinah, niti po vrst-nem redu, kako so sledili v sprovodu, gre nam samo za to, da našteje-mo nekaj izmed udeležencev, ki so Ifarvovali trud, da so s svojimi težki-j*ri konji in vozili prispeli v Ljubljano 'počastit našega prestolonaslednika. Bili so to težki vozovi Iz Blasrovice, Kosez, Gomie SiŠke, iz Dom žal, Dra-velj, Vica, Škofje Loke, Grosupljega, Kočevja, Ježić, ćele skupine zlasti iz Trnovega, Most, Udmata in drupih ljtibf]!an<:k*h predmestl}. Črnomalfča-ni ln Metifčanl so tvorili posebno skupino. Tuđi samostojna kmetska stranka je imela svoj voz. Pevska Zveza. V velikem polkrogn pred pošto nasproti skupini Iz zasedenega cytem-Bft so stali na trostopnih tribunah pevci in pevke »Glasbene Maticec In ljubljanskih pevskfh društev »Ljubljanski Zvon«. »Slavec«, »Ljubljana«, »Krakovo - Trnovo«, »Jugoslovan-skih železničarjev«, »Jugoslavije« s Stirimi zastavami Pod vodstvom ravnatelja Glasbene Matice Mateja Hubada so društva zapela ob prihodu prestolonaslednika regenta himno naše kraljevske hiše »Bože Pravde«. »Lepo našo domovino« in »Naprej zastava Slave«, Veličasrno so doneli akordi našega ujedinjenja pod sohv čuo neba Zasedeno ozemfje. V Strokem loku od Slona preke križišča pred pošto do Maliča so se porazmestil! zastopniki na$e ntodre-šene domovine, zasedenega ozemlja: pod »pesnikovo« krutostjo zđihujoča Reka, goriške Oore z našim! vrtim! Tolminci, solnčna Oorica % zastavo goriškega Sokola, ovtto v crno, po-tem Vipava, na tribuni med Slonom in Maličem visoko gor) imena, ki sq sveta vsakemu Jugoslovenu: Soča, Trst, Istra, pod nfftni pa skupina žena fn deklet v tržaški okoiiCanski apre4 niimi pa beffimjtf mla^ i Za tfodttME lau laUtt Mtanik najpom«^M||» fkuiriao. gr« V JfV} vrsti ge, dr. Debetjakovl, ge. dr. Sor-lijevi in ge. Maši Gromovi velika f£-hvala. Naravnost ganljivo te bilo vtdeti, kako so »tstrpno prlčakovaU primorski begtinct re^entovega prihoda. Dočim «o druge skupine % vibar-nlmi vzklikl poidravlja)« U fardo na kon]ih, to te iz primorska akupine pač tuđi čuli pozdravni klici, to se tuđi dvigale roke v pozdrav, ali oči vseh so bile uprte le tja — naiaJ gori proti postaii, od koder j« imel priti čaitverovpreini voz. A ko to ^a uzr-li, tedaj pa Je izbruhnilo i naravnost elementarno silo vse ono tako dolgo neuteieno hrepenenje. ln 6# ti Jim pogledal v obraz, si vidcl. kaka ne-izmema radost iih ie navdahnila, radost, ki jim je silila v oči solze, kate-re pa nišo bile samo solze veselja, temveč tuđi solze bridkosti, saj jim \e ta svečanostni trenutek, ko ie pri-hajal prednji Tfsti, ki bi po vsej božji in človeški pravici moral biti njihov vladar, stavil še s tem večjo jasnost jo pred oči, srče moreče dejstvo, da so v vsej srečni, odreSeni domovini oni sami, ki žanje vsaj še sedaj ni cdrešena. In bilo }e določeno, da se regent ustav! pred to skupino, ki mu je tako srčno želela izreci svoj prav posebni pozdrav. Ali voz fe zavozil dalje. Tedaj pa se }e ohrabrila mala Alda dr. Sorlijeva in stekla je za vozom. Voz se je ustavil in regent je izstopil. S šppkom v roki, poleg nje drugra d-eklica v beli tržaški okoličan-ski narodni nosi, in gospa dr. Debe-Ijakova so se poklonile, potem pa je Aldica takole pozdravila regenta: Po pozdravu mu ie Izročfla So-T>& cvetlic. natrpanih na tržaSkih ti eh in povi tih s slovenskim trakom, na katerem se je Čita! napis: »V Tvo-te roke. đrael vladar, oolasamo uso-do svojo!« Vidno crinien je resrent ooslu§al dekličin nasrovor, sprejel šopek in poljubil malo rodoljubko na čelo. Na-to je storjil zopet v voz, in iznrevod se je ob vihamem vzklikanju občin-stva Domikal dalje. Na obeh straneh Aleksandrove ceste v smeri proti gledalištu so stali »Orli«, »Orliće« ter orlovski nara-ščaj z lastno grodbo. Kršćanska ženska zveza, potem Kršćanska socijalna zveza, na Čelu pet zastav, in dru-gre kršćanske organizacije. Oorenjo stran ceste so potem vso do nasproti gledališča zavzeli jugoslovenski že-lezničani in javni nameščenci, do-Jim pa ie bilo na grledališki strani na posebni tribuni nameščeno osobje obeh giedališč. Odtod dalje do Blei-vveisove ceste je stalo ob obeh straneh ceste prasilstvo. zedinjeno v Qa-silski zvezi, izvzemši oddelek na gornji strani, kjer so bili razvrščeni trgrovski gremiji. PoleR ffledališkega osob|a so na vzvišenem prostoru stale v svoji pestri narodni noSi sestre Slovakinje. Pred Narodnim domom. Od vodala Oledallške ulfce so bili skupini narodnih noŠ priklopljeni člani kraljevega slov. gledalaca v Ljubljani na prostoru pri operi. Ko Je regent privozil mimo, so mu bučno zadonele fanfare iz opemega poslop-ja. Na nasprorni strani so pozdravljali regenta zastopniki Zveze trgov-skih gremijev in zadrug za Sloventjo. Narodno ženstvo resentii. Narodno napredno ženstvo le spreielo prestolonaslednika v veli-častni skupini deloma ored Narodnim domom v smeri proti Trubarjevemu parku, deloma na nasprotni strani na tribuni, Ko se ie približal voz presto-naslednika, fe stopila pred voz učen-ka V. razreda mestnetra dekliške«« liceja (gimnazije) Ljubica Glaserjeva ter mu izročila krasen Sooek planinskih cvetk sestavljen \z sviča, murk. emcijana in planink. Gospodična Ola-serjeva sra je obenem pozdravila S temile besedami, ki so bile v zlatu vzenene tuđi na traku: »V ilato odete so planine ko prvič stopaš Ti med nas, kl dal tf nam nrostott in spas. Pozdravljen hrabti naš reiitelj prejasni narodni vladar. za spas Ijubezen tpre)mi v dar. Narodno napredno ženstvo, ProsTeiaa to ktftappa drvitra. V polokromi pred Narodnim domom so bili rasvFščtai akademflcl ta dalje proti Trubarjevemu parira dro* itvo Pravnik, Druitvo ootarskOi kandidatov; Češka obec tn Društvo tluhittliev poUskera naroda. Pred Trubarjevim spomanfliora pa tkanina naših umetnikov, pitattl|«T in »nanttvtnikov. Na vtaoktm odru »ri vhodu v Tivoiski park to stali hHbo-laKi ln lovci, Mđ nitoni m »Salo* ro«f. R^ent Je prijazno odsdravUal na vst $tnuit Pred Narodnim do* ffoleoco^ tm m klanjate IHI^ Tik za igralci so tvorile posebno sKvpinp nafpifaiih noj — Čehoslova^ ktnia, kateifm |« fe prtkUučUn >Ca^ skft obcci. Sprevoda se Je ućeie?A\ tuđi č^bP^pvaJlrt generiUni ' ul dr. Đtatl Up|f«fBa st ktsMji fgr Vet prostor pred Hftr°do »-mom je favzelo narodno ženttv \q akademika mladina. Na veliketn, v oblik! podkve postavljenem odru |# navdusono in odloftfio pozdravljala svojega protektorja, ki Je kot otvo-bodilec položil ti|0i temelje kultur-nemu napredku. Tu to bila dalje zbrana sattopstva narodnega lenst-va- Slovensko žensko telovadno društvo. Pri nacjaljnem sprevodu so bili zastopniki »Pravnika«, »Društvo notarskih kandidatov« ?n »Društvo Ijublteliev polfske^ra naroda«. Pred Trubarjevim spomenikom. Pred monumentalnim Trubarjevim spomenikom so se poklonili regentu odlični zastopniki slovenske umetnuti, literature in znanosti. Tik spomenika pa so postavili svoje vrste slovenski planinci pod vodstvom gr. B a d i u r e. Z ba'nim »Zlatorogom« so vzbujali spinšno pozornost. ftolska mladež. Vso Bleivveisovo cesto do vlad-ne palače je napolnila bolska mladež z zastavicami v rokah. Prizori glo-t»oke ginienosti in vzvišenosti so se odigravali, ko je regent vozil mimo nedolžne dece, ki fe v enomer s sonornim glasom vzklikala svojemu vladarju. Tuđi sprevod te mladine pred Dala?a je bil nad vse ginljiv. Re-eent je s posebnim zanimanjem sledil oduševlienju mlade dece. Veliko skupino so tvorfla dafje tudl ga8ilska dru štva. Narodne noSe. Pestrost slike tako v špalirfu ka-kor notem v sprevodu so povećale števtlne narodne nose iz vseh delov naše domovine. Poleg peč in zavijač *e bilo velFko število narodnih noš iz Istre, bile so tu Korošlce, vmes tuđi ZHjanke, zastopana Je bila karakteristična narodna tioša iz Roža hi videli smo veliko število moških v narodnih nošah, navadnih na Oorenjskem, vmes nose iz Kranjske gore s široko-krajniki. O^lašale so se karakteristične pastirske piščali ha rogovi Sprevod, Ko ie prišel kraljevi sprevod do vladne palače, je šel rejrent v sprem-stvu ministrskeRa predsednika dr. Vesnića v palača Njima je sledilo po vrsti vse ostalo spremstvo. čez par minut je stopil regent na svečano ozaljšan balkon nad glavnim vho-dom, Zadoneli so zvoki narodne himne, občinstvo pa je pozdravilo regenta z navdušenimi klici in mahanjem rok. Poleg regenta so bili na balkonu še železniski minister dr. Korošec, socijalni minister dr. Kukovec, Dred-sednik deželne vlade dr. Brejc In drugi gostje. Ob drugih oknih ooleg balkona so stali vojni minister Had-žić, generala Maister in Plivelić. župan dr. Tavčar. dr. Kramer, min, n, raz.. knezoškof dr. Jeglič (n drugi. Nato se je lačel mimo regenta pre-mikati veličasten sprevod vseh sku-oin. kl so tvorile Ipalir od glavnega kolodvora do vladne palače. Manifestan ti so navdušeno pozdravljali Dre-stolonaslednika, ki Je prldno odzdravlja] s zadovoljstvom in nasrne-hom. Snrevod, ki se Je začel ob pol sedmiml, je traial nad dve uri In ve$ čas je stal regent na balkonu in se Je zanimal za vsako posamezno skupino. Med sprevodom se Je nabralo nred vladno palačo vedno več občin-stva, kl se le orldrufilo pozdravila-nju manifestantov v sprevodu. Po končanem sprevodu Je množlca za-oela »Leoo našo domovino«, nakar Je stopfl reeent ponovno na balkon In se zahvalleval za prterćne pozdrave. Množica Je zanela ie »Bože pravde« in kar ni hotela prenahati z »živio«-klld. Pozno na večer «o te vmCall deset In deset tlsod po svečano raz-svetlfenfh nlicafi proti domu. Se nlk-dar ni do^fvela naša, LJubUana oo-dobne slovesnostt. Se nfkđar ni bilo toliko prfsrčn^cra navdnšenla v na-lem ljudstvu, kakor ob prihoda re-flpenta Alektandrm. Beogradski m za-ffttbUri rostie so te odkrfto flodill fiavduianla naletrt IJtodttva* kl Je oo-kasiilo rtwtntn vse svoje sroe ta vso fvojo duio. Dan prihod« naien preetofoim-alednlira v belo Ltabliano eetane napisan med nafleušfmf dnevi v erodo-vfni slovenske prestolice. Prihod regenta Aletraandfu v LJnbHtm le bfi fiertvnoet trHtmfalea. Tako mare sartfetf svnfecra vltdarJs le narod, kl rt Ifnfrf s vsem farom narodne tn drfavne Ifnbatnf. Tato noBdravfla ntrod svofe^t vfndtrfa, kot zmaao-slavnen osvofH«9ftelie lx Hsočlttna tnfnostf. Včersifnfl snrefem regenta I Aleksandra v pnbUert priča obevr »elnj Uiheetf sjpvenskegt naroda do svoje narodne Jutfoslovenske dl-n^stije. Naše Sokolstvo. Ce kdaj, se je vćerai postavilo naje SokoJstvo. Stiritisoć mož 04$e sokolske armade U» 50 konjepikov ]e deftliralo pred regentonu ki je bil očl-vidno presenečen, zroč pro4 sabo takluo »Uno narodno vojsko, ki si jo je vsROiilo vkljub ln navzlic svoje-časnemu Ijutemu avstrU»kemq pritisku neznatno slovensko pleme v svojih naprednih slojih. P# pravno, da ni naprednjakov! Neverniki in obrekovalci, prišli bi se se včeraj les učiti Poklon sasedeneae osemlia. Približala se Je skupina primorskih beflruncev. na čelu jim zastava Goriškega Sokola z njegovim staro-sto. dr. Antonom Sapljo in zastopni-kom Tržaškega Sokola v kroju. Na-pisna deska »Zasedeno ozeinlje« ie biU ovita v crnino, in ravno tako tuđi zastava. Za zastavo so korak ali najodličnejši predstavitelji naših ne-odrešenih bratov .med njimi starosta primorskih Jugoslovenov, mož, ki je vse svoje življenje, vse svoje deianje in nehanje žrtvoval narodu, ki je na svoja stara leta zapustU svojo domovino in leta 1918. odšel v daljni svet, da bi tamkaj z druRimi enako požr-tvovalnimi možmi pripravil osvobo-jenje narodu, mož, ki je zato danes tuđi be^unec med begrunci iz navdu-šene domovine, dr. Gustav G r e a o -r i n .Potem pa ie sledila dolga vrsta žena in mož, v žalni Crnini in potem deca, up, zlati up onih. ki so srradill srečnejšo bodočnost našemu narodu ob sinji Adriji, a sta jim vojni vihar ter pohlepnost tujcev po naši zemlji porušila to stavbo, preden so jo mogli dograditi. Skupina se Je ustavila pod balkonom, in kakor da čuješ silni udar v besnečem jugu se penečib valov naše Adrije, so zaorili klici: »Živio naš vladar! Živio naš kralj! Noče'mo tuj-ca! Nočemo pod Italijo! Zivela Jugoslavija! Resi nas, naš vladar U Vsa ogromna množica. ki je stala pred vladno palačo, le prvi hip kakar obstala ob tem do dna srca segajočem prizoru, potem pa se je združil z vzklikanjem neodrešencev tuđi njihov kile po svobodi za ueodrešene brate, Nepopisno genljiv je bil ta poklon naših primorskih bratov pred vladarjem odrešene domovine, ln vidno ginien je bil tudJ regent sam, ki ie zopet in zopet pozdravlja! in se zahvaljeval z roko, ko so se klanjali pred njim in vzklikali: na§a Reka. naš Trst naša Istra, naša Gorica, naša Vipava, naš Tolmin, in ko mu je »Soča« klicala v spomln, da tam doli na obeh bregovih te naše bistre hče-re planinske, da tam doli ob sinji Adriji živi rod. ki hoće biti na svoii zemlji svoj gospod, ki neizmerno želi in trdno upa, da priđe, ker mora priti. čas, ko beli ore! Karagjorgjevićev razkrili svoja krila nad vso sveto našo zemljo jugoslovensko. Prepričani smo, da ostane poklon naših neodrešenih bratov neiz-brisen v spomlmi vsakomur, kdor ie bil pričufoč, a prav tako smo prepričani da se je enako globoko vtisnil v njegovo mehko jugoslovensko dušo tuđi regentu sametnu. Sprevod so zaključili zastopniki »JujroelovaiL novinarskega društva«. OalfkoTenla. Pred dinejem Je NJeg. VlsoCan-srvo podelil predsedniku deželne vlade za Slovenijo dr. Janku Brejcu In ljubljanskemu knezoškofu dr. A. Bonav. Jegliču red sv. Save I. razreda. Dvoml dfner. Ob 21. uri je dal NJ. V. regent dvorni diner, na katerem Je imel govor, kl ga objavimo te dnl ln kl Je iz-zval vlharno odobravanje. Predsed-nik deželne vlade dr. BreJc Je odgovori! na reirentov pozdrav fn borno tudl ta srovor priobčfli prihodnje dnl Med dinejem ob 22.30 ie priredilo ljubljansko prebivalstvo bakljado, katere se Je udelef Ila nebrojna množica prebivalstva. Med »volci raznih ffodb |e korakala množlca z bakljami In lampijofil mimo deželnovUdne pa-lač«, kter se Je vriti diner, vzklika-nja IH 2ivio-klicev na reg#nta ln na kralj« Petra ni hotelo bit! konec Re-g»at s* je opetovano pokaza) med burnltnl ovadjami tfsodev tn tlsočev na balkona in te je gtnjeoo aahvalil za prf$rčen spreJein, kJ nra ga Je priredila Ljubljana, hi Izrazjl svojo toplo ljubezen za vse brate Slovence. Tvdl mhiteter saobračaja dt. Korošec ln mhrfster dr. Kukov#c sta se v lm«-w vimđm raz balkon zahvalila za iz-vanršdno prisrinl način, s katerim Je prsbhraistvo pozdravile o«vdb«ftte-Ija^ Hi. VIso&Hisrvo, v ka4ereg» moramo poloiiti vs« nale upanje. Med bakljado J* mesto hi vso okolico mzuvetlitval svedobnl re-Ilektot m UubUanskenr gradu. Mo- ulice, posebno proti vladi palači. Po-zno v noć je mirno in brez vsakega incidenta končala manifestacija. Razsvetliava mtsta bi baUMa. Kmalu. ko Je končal triumfahd sprevod« ki je zanosno in odločno do* kumentiral svojo toplo in iskreno za-hvaJo svojemu osvoboditelju, kakor tuđi mirno in svečano manifestiraj za odrešenje zasuznjenih bratov, le nad nie^to pridrvela silna ploha. Gosto de#evje se Je vlilo in ulice so bile niahoma vse pod vodo. Ploha pa je trajala samo nekaj minut Zopet se je razvedrilo in nasute je krasna poletna noč. Poletni hlad, osvežen po deiju, je zavladat v mestu, ki se Je spreminilo v inorje svetlobe. Vse ulice, vse hiše, vsa javna poslopia oi stavbe so žarela v divnih in bajnih žarkih električnih žarnlc. Nekatera poslopja so naravnost medseboi tek-movala v razkošnih ornamentih. Na justični palači je žarelo preko 800 žarnic. Na pročeini stresni strani postavljena piramida z napisom P. I. je bila vsa razsvetljena, Ob 11. zvečer je čarobno zažarelo glavno poštno poslopje. Vhodno kupolasto pročelje je v najlepšem svetlobnem sifaju simboliziralo kraljevo krono. Tuđi dramsko grledali.^če je bilo v raznih barvah in nijansah razsvetDena Omeniti moramo dalje krasne raz-svetljave na Mestnem tnru, zlasti pa na ljubljanskom magistratu. Raznoterostl. • Groze a cločia. Abnormalni Grjor-gjo Mifeović v Sarajevu je izvabil I21et-nega gluhonemega dečka Santa Katana v blizino pokopališča, tam mu je zapre-Ul z nožem, da mora gleda v Bjtga in ka je Mi&ović zadoetil avoji p«rverzai strasti, je začel dečka bosti z ntžem. DeČek je obležal mrtov, II i zovi 6 pa j« divjal po mestu in šel na to na policijo naznanit, da leži pri pokopališču mrtev neki deček. Mišovića eo na to spravili na varao. • Ukradeni milijoni. MiUJonaka t«t-vina v sf>andauski citade»li, kj^r j« bilo pred letom dni ukradenih oO milijonov romunskih lejev, je prišla na dan. Sto-riloe, štiri osebe, ki so tedaj vršile voja-^ko ehižbo in stražile ta zaklad, so za* prli. Tatovi ao priznali zločin. Trij« so za ukradeni denar kupili poeeatvis 6a--trti pa *a je zapraviL • Raztelitev Nebelorik m«ra4. Po-roćajo, da se vrši meseca junija sopet razdeliter Nobelovih na^rad, in eicee z& fiziko in kemijo za leti 1918 in 191&. V poštev prihajajo samo neki Nemoi to, AngležL Kaj pa nagrada za mir? Ta, 3» redno caka, menda na angeia miru. • Denar U tn>ne& in alominijtt. |n Turina poročajo: Novčarska konfereor ca latinske zveze fe 6klenila, đa bo<& kovale Italija, Francija, Švedska in Qy-čija drobiž iz brona in aluminija po 50 cent in po 1 in 2 IJri- V promet pr^d% tekom 3 meseoev. • Okulti^em. Glasom statistike »Pe$j tit Parieiena« živi eedaj v Pai-izu S5 tt] soč ljudi od spiritizma, prorokovan}*: iz rok, kart, zvezd in od drttgih okuttU' sličnih umetnosti. ■» • Velikanska »mrljivost v Rosijt Ia Helsingforsa poročajo, da je baj^j znažala po nrftdnih številkah umrlji?1 vost t Rusiji leta 1911. 21*5 od tifcodV leta 1917. ie 43 od ti^oć in 1919. leta 73^ od tisoč. Tuđi šievilo porodov ae je ap-j lo občutno izpremenilo, tako da je po/;' skočilo šterdlo umrljivosti od let& 1911. do 1919. za 62 od tisod proti 8 od tisqg4 nad število porodor. Finaki listi eo i^t . računali, da bo na ta način Rusija tey kom 20 let iznmrla. • Nova avstrijska himna. Ko se bo zapriaegla nova avstrijska oboroiena aila, se bo- prvič intonirala noya a^av' atrijaka himna; njeno beaedilo j© »L>' žil državni kancelar đr. Henner. • Velblod v Amerild. 0 velbloda J^ znano, da i^ jako vztrajna tn delovni^ žival, ki se da z lahkoto prehraniti, k€*1 ne zahteva nikakih posebnosti in olf' »irov, kakor druge živali. Zato pa j& WHf velblod domača žival pri vflakgpi Km&" tu že v dežoli faraona in sedaj ae po-t alužujejo te koriatne živali v s^verai Afriki, Arabiji in Mali Aziji. V Evropi in Ameriki &e ga ne poslujujeio. Sedaj pa so ameriški farmarji v su^lh kraji-nah, kakor so Tezad, Georgia tn Arv; zona, uvedli velblod© namesio konj^ Pravijo, da se je intrnema izborno obv nesla. • PofifeuŠen roparski umor ln ss>-momor ženske. V đunajskem hotela >Zum goldenen Lamm< poizkusila je ženika roparski umor juvelirja, nakaar je izvršila samomor. Zvabila je po 6aa> niškem Inseratu v hotel zlatarja Fanta pod pretver/O, da mu hode prodati biserni nakit sa 120.000 kron. Pnnndllft mu je 6teklenico pave, zlatar pa. se te zahvalil, češ da popoldne ne vživa s%; koholnih pijač. Nato je ženska vrgia rus mizo cretlic«, ki so stale na misij in ko se Je Fanto pripognil, da Jih pp*» bere, ga je ženska z vso moSjo udarit*; a etoklenico. Zlatar je klical na pomoli ženska Je nato zavždla borovo kialino, kl Jo brikone primeSala tuđi pivo, Be-illna družba, ki je naio prihiteU, |e f mogla konstatirati samo to, da Je tonska mnrla. Pri uji ao našli potni U*i, bi kaierega razvidno, da se memfe bnen^ ja Ema Rusabacher \x Grad