Počastili smo 71-letnico rojstva Edvarda Kardelja
V četrtek, 22. 1. 1981, smo počastili 71-letnico Kardelje-vega rojstva. Proslava je bila na novi šoU v Polju.
Pred doprsnim kipom Ed-varda Kardelja so učencem od 1. do 3. razTeda A turnusa pripove-dovali o življenju našega bonca, revolucionarja in začetnika sa-moupravnega socializma. Zatem pa smo vsi zapeli pesem »Rastejo trave«.
Nato smo šli dve nadstropji višje, kjernas je pozdravil sekrer
tarKardeljevega kabineta, tova-riš Boris Tkačik. Govoril nam je o življenju Edvarda Kardelja v poznejših letih, kako neizmerno je Ijubil naravo, slovenske pla-nine in slovensko pesem. Bil je tudi lovec. Ko so lovili živali, jih je tovariš Edvard Kardelj streljal le takrat, kadar je bila žival že onemogla ali bolna. Po konča-nem pripovedovanju smo tova-rišuTkačikuzastavilinekaj vpra-šanj. Potem pa se je učenka An-~ dreja iz 3. b razreda zahvalila in mu podarila skromen spomin-ček.
Ponosni, da nosi naša šola ime po Edvardu Kardelju, smo s plo-skanjem zaključili proslavo.
KRISTINA VUJIČ3.a
Pogovor s Pepco Kardelj
Danes je bila na naši šoli pro-slava v spomin na Edvarda Kar-delja. Obiskali sta nas Pepca Kardelj in Olga Vipotnik. V zbomici je Pepca Kardelj odgo-varjala na naša vprašanja. Jaz sem jo vprašal, kdaj ji je bilo najhuje med vojno. Povedala je, da je bilo najhuje takrat, ko je bila v zaporu. Zvedel sem veliko novega o življenju Edvarda Kar-delja.
MITJA PEKLENK, 3. d
• Po pripovedovanju tajnika Kardeljevega kabineta
Tovariš Edvard Kardelj je bil doberčlovek. Imel je radotroke. Njegov oče je bil krojač. Izhajal je iz petčlanske družine. Edvard Kardelj je bil F>° poklicu učitelj.
Pozneje je postal znanstvenik. Videl je, da se dela Ijudem krivi-ca. Začel se je boriti. Ko se je spoznal s tovarišem Titom. sta bila velika prijateija. Oba sta se borila za svobodo in mir. Napisal je tudi veliko knjig. Tovariš Tito
je  Edvardu Kardelju marsikaj zaupal.
DAMJANA NAROBE, 2. a
Moje prvo srečanje z vseučiliščem
Včeraj 22. 1. 1981, smo praz-novalidanšole. Imelismokratko proslavo, potem pa smo vsi 6. ra-zredi odšli na Ijubljansko uni-verzo Edvarda Kardelja. Ko sem jo zagledala, sem že vedela, da je nekaj posebnega in da so nam s tetn, da prestopamo njen prag, izkazali posebno čast.
Prišli smo v predavalnico in tam nam je najprej govoril tovariš ravna-lelj ali dekan. Ko {e on koneal, je prevzel govor Gril Ribičič. Povedal nam je marsikaj o Kardeljevera delu, med drugim tudi to, da je bilo nje-govo prvo delo napisano leta 1938-39. »Za Kardeljevo delo«, je dodal, »je bistveno zaupanje v moč Ijudskih množic«. Kardelj je napisal 50 knjig v brošurah. Znane so tudi: Moč ljudskih množic iz leta 1945, Slovensko narodno vprašanje, Borka za neodvisnost Jugoslavije in dela v ustavi. Pred vojno je pisal knjige pod tujim imenom. Dolžniki so imeli zato hude težave. Tovariš Ribičič je tudi povedal, da sta tovariš Kardelj in to-variš Tito istočasno in samo onadva dobila leta 1969 častni naziv dok-torja Ijubljanske univerze. Ta naziv pa lahko dobi le tisti, ki ima posebne zasluge. Tovariš Kardeli ie imel v domovini in po svetu velik teoretičen pregled. Tovariš Ribičič je končal in s polno glavo modrosti smo odšli domov.
Še dolgo se bom spominjala uni-verze.
BARBARA ŠKVARČ, 6. f
Obisk v mestni skupščini
Včeraj, včetrtek smo šli učenci če-trtih razredov z avtobusom v Ljub-ljano. Obiskali smo mestno skupšči-no.
Po hodniku smo prišli v sejno dvo-rano. Tam sem se počutila, kakor da sem zdaj neki delegat, ki se bo pogo-varjal z drugimi. Tovarišica mi je prejšnji dan dejala, naj sestavim pozdrav, s katerim bom pozdravila tovariša Lukeža. Začelo se je. Imela sem veliko tremo. Vsa tresoča sem govorila, toda kmalu je bilo konec mojega pozdrava in vsa otrpla sem se vrnila v klop.
Tovariš Lukež je zdaj začel pripo-vedovati. Pripovedoval je o zanimi-vih in smešnih stvareh. Na koncu nam je podsril lepo sliko in knjigo.
Odšli smo na grobnico narodnih herojev, kjer je pokopan tovariš Ed-vard Kardelj. Počastili smo ga z enominutnim molkom in s pesmica-mi.
Takih lepih srečanj a želim še mnogokrat.
MIRJAM ŽVEGLA, 4. e