Poštnina plačana t gotovini.
Posamezna številka Din 1*—.
NOVEI 1	p Vil svet. 2	S Ver. dule	UBER 16 S Otmar
	17	N 23. pob. 18	P Odon t 10 T Elizabeta 20	S Feliks V. 21	C Dar. Mar. 22	P Cecilija 23	S Klemen
3	N 21. pob. 4	P Karel ) 6 T Caharija 6	S Lenart 7	C Janez 8	P Bogomir 9	S Teodor	
	24 N 24. pob. 26 P Katarina 26	T Silv. • 27	S Virgilij 28	C Gregor 29	P Saturnin 30	S Andrej
10	N 22. pob. © 11	P Martin 12	T Avrelij 13	S Stanislav 14	C Jozafat 16 P Leopold	
V 30 dneh 30 številk za
12 Din
„GLAS NARODA"
LJUBLJANA — NEBOTIČNIK
Mesečna naročnin« 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. TeL: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. TeL 2290. Ceije, Prešernova 6/1
Gl 1.
Uprava: Gajeva t. Telefon 3855. • Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
NARODA
m
msm
Št. 191 Izhaja vsak dan	V Ljubljani v soboto, dne 9. novembra 1935
Današnja številka vsebuje:
Dr. Milan Hodža
Pred volitvami v skupščinske odbore
Seja ministrskega sveta
Rešimo slovensko posest na meji!
Mati Otona Župančiča je umrla
Gospodarski utrinki iz Prlekije
Rokopisov ne vračamo Leto I.
Kai ie z abesinsko armado?
Makala v italijanskih rokah ifzzirit
poročila s
fronte — Abesinci niso posegli v boie — Negotovost italijanskih voiaških krogov spričo skrivnostne taktike abesinske armade
Dr. Milan Hodža
Kdor vsaj v glavnem pozna notranje zdrave tvorne sile češkoslovaške politične demokracije, tega poslednja izprememba vladnega vodstva ni presenetila. Dejstvo, da je prvič v politični zgodovini mlade narodne države postal predsednik vlade Slovak, je sicer nenavadno in je vzbudilo v mednarodni politični javnosti precejšnjo pozornost, vendar pa je to povsem logična in razumljiva posledica, utemeljena v kon-Soiidacijski tvornosti češkoslovaške demo-
kracije. Če ta dogodek še globlje premo trimo in razgrnemo njegovo ozadje, vidimo, da ni to nič slučajnostnega, nič umetnega, ali celo rešitev čsl. agrarne stranke iz zadrege in težkega položaja, ko ji je v kratki dobi zagrnila zemlja dve najvidnejši osebnosti — švehlo in Bradača, ki sta bila po rodu Čeha — temveč sad češkoslovaške agrarne državotvornosti.
Ta dogodek je takorekoč nujna posledica nove miselnosti češkega in slovaškega kmetskega ljudstva, ki se je v svoji mladi narodni državi pozitivno in tvorno opredelilo do svoje države. S tem je kmetsko ljudstvo dejansko za vselej obračunalo s svojimi prejšnjimi duševnimi in političnimi odnosi do državne skupnosti, ki jih je pred nastankom samostojne čsl. republike nujno narekoval položaj politične in socialne za-sužnjenosti v stari Avstriji in borba za neodvisnost in svobodo. Notranji duševni in socialni obrat v kmetskih množicah, ki so se vzgojile in izobrazile po načelih agrarne demokracije, je vidna zmaga kmetstva v vsej Srednji Evropi.
S svojim tvornim odnosom do države in državne skupnosti je zlasti češkoslovaško kmetstvo dokazalo svojo družabno in še prav posebno svojo politično zrelost. Ali ni to zadnji sunek, zadnja zmagovita borba s fevdalizmom in njegovimi suženjskimi ostanki v kmetski slovanski Srednji Evropi? Ali ni to pohod mladih, novih in sproščenih sil najštevilnejše družabne skupine v Srednji Evropi? Brez dvoma. To je podoba novega kmeta, kmeta-državotvorca, kmeta-kolektivista, ki je lebdel pred očmi vseh velikih slovanskih kmetskih genijev: Matije Gubca, Antonina švehle, Štefana Radiča, Aleksandra Stambolijskega in tudi našega Janžeta Novaka. To je kažipot vsem kmetskim slovanskim narodom, ki bodo tako dokončno obračunali z vsemi duševnimi, socialnimi in gospodarskimi ostanki fevdalizma in iz lastnih sil, samostojno in v srečo in blagostanje naše družbe maščevali udarce valptovega biča in gosposko nadvlado. Na drugi strani pa s svojim čutom skupnosti, solidarnosti, kolektivne tvornosti izžgali s svojega družabnega telesa rano umetno vsiljenega in iz tujega sveta presajenega liberalnega individualizma, mgar socialne posledice so razjedle najosnovnejše temelje naše slovanske kmetske družbe m pognale ves svet v mržnjo in individualno dobičkaželjnost ter pohlep.
Vprav v tem moremo ugotoviti tiste skrite in vendar tako preproste sile, ki so odločilno vplivale, da ie danes politična glava češkoslovaške republike Slovak dr. Milan Hodža. široki pogledi, čut kolektivnosti, državotvornost, resnična notranja zavest in spoznanje, da je kmet res steber države, da te država njegova in da je zanjo kmet kot h j ena najštevilnejša skupina sam odgovoren in da jo mora tudi vladati, to so delavnosti, ki so češkoslovaški agrarni demokraciji omogočile, da je premostila ovire •bed Čehi in Slovaki ter jih združuje v ne-k’omljivi zavesti skupne usode in tako izruje na temelju kmetstva svojo notranjo konsolidacijo, česar slovaška Hlinkova kle-^kalna stranka ni mogla zavoljo svojega Negativističnega stališča do države in naro-kr»ye celote nikoli doseči, to je dosegla
ihet^i-i demokracija, ki zna mimo obram-
svojih ozkih interesov podrediti te inte-
Se koristim skupnosti — države. Ta zre-
Komunike St. 40
Rim, 8. novembra. Agencija Stefani objavlja 40. uradno poročilo z bojišča. Poročilo se glasi:
General De Bono poroča: Našo zastavo, ki so jo odstranili s trdnjave iznad Makale dne 22. januarja 1896, so 9. zopet razobesili oddelki, sestavljeni iz italijanskih čet in iz domačih edinio,
Pariz, 8. novembra. Havasov posebni vojaški poročevalec na severnem bojišču javlja, da so Italijani takoj po zavzetju Makale zasedli vse strateško važnejše položaje južno od Orada in da se zdaj na teh položajih utrjujejo.
London, 8. novembra. Reuter poroča iz Rima: Tu so prejeli poročilo, da je fašistična divizija generala Šantinija zavzela Doio, ki leži kakih 10 milj vzhodno od Makale.
Podrobnosti o zavzetju
Pariz, 8. novembra. Havasov poročevalec na severnem bojišču javlja tele podrobnosti o zavzetju Makale:
Brigada polkovnika Broglia je vkorakala v Makalo v dvostopni koloni z zastavo na čelu. Za njo so šli bersaljeri, prav tako v dvostopni koloni. Za temi pa so korakali prostovoljci rasa Gukše. Italijansko zastavo so najprvo razobesili na guvernerski palači, nato pa so jo vtaknili na nekdanjo italijansko trdnjavo, ki jo je leta 1896 general Galjano junaško branil. Ras Gukša je v imenu Nj. Vel. kralja Italije proglasil Makalo za rezidenco svojega guvernerstva nad tigrejsko pokrajino. (To poročilo potrjuje tudi dopisnik DNB. Op. ur.)
Z zavzetjem Makale bo v kratkem vsa Ti-greja v italijanskih rokah. Od 3. oktobra do danes so italijanske čete zavzele pokrajino v širini približno 180 km in v globini 120 kilometrov.
Umik pri Asavu
Addis-Abeba, 8. novembra. Ha vas poroča: Zapadno od Asava so prenehale vse vojaške operacije. Italijani so se prepričali, da so v tistih krajih vojaške operacije popolnoma izključene. Zato so odtod umaknili nad
20.000	vojakov. Veliko število italijanskih vojakov obolelo. Hude bolnike bodo morali prenesti z letali.
Proti ofenziva na Jugu
Pariz, 8. novembra. Kakor poroča agencija Ha vas italijanska letala neprestano bombardirajo abesinske položaje in utrdbe v Ogadenu. Zadnje dni je v Hararju in Ogadenu močno deževalo. Včeraj je dež prenehal. Vsekakor je deževje zelo oviralo operacije na fronti.
Po informacijah iz Hararja se Abesinci na južni fronti naglo koncentrirajo. Proti vsem odločnim demantijem abesinskega vrhovnega poveljstva, bodo kmalu prišli v protiofenzivo. Po zaupnih vesteh prodira
40.000	vojakov izredno bojevitega in fanatičnega plemena Fanoge, ki so prideljeni vojski rasa Deste po reki Džubi navzdol proti Dolu. Vojska dedžasmača Amde Mihajla prodira v naglih marših skozi oga-densko deželo. V Direku je koncentrirano nekaj tisoč bojevnikov plemena Gofe pod poveljstvom dedžasa Nabedamtuja. Ti oddelki veljajo kot posebno dobro izvežbani v četniškem bojevanju in nočnih napadih.
Italijanski vojaški krogi opozarjajo na dejstvo, da se je abesinska oborožena sila, ki je še pred kratkim razpolagala samo z
200.000	modernimi puškami, zelo ojačila, kar je razvidno že Iz razvoja borb pri Adui, kjer so Italijani zaplenili nekaj pušk najmodernejšega izdelka. Abesinci imajo po italijanskih informacijah 250 milijonov na-
lest agrarne državotvornosti je tako pozitivna in visokovredna, da ni zatorej nič slučajnostnega v dejstvu, da je današnji predsednik čsl. vlade Slovak dr. Milan Hodža. Slovaški narod je s tem dobil v svoji narodni državi popolno priznanje za svojo državljansko zrelost in trudapolno vzgojo in izobrazbo. Dobil pa je s tem priznanje tudi sam dr. Milan Hodža, neustrašni borec za pravice svojega malega naroda v dobi madžarskega zatiranja, izbrušeni filozof Slovanskega kmetstva, preudarni tvorec načrtnega agrarnega gospodarstva in voditelj slovaškega kmetstva v boju proti na-zadnjaštvu in duševnemu zasužnjevanju kmetskih množic.
bojev, 200 topov malega kalibra, preko 100 brzostrelnih topov in 35 protiletalskih topov.
Tudi princesa pomaga
Iz Addis-Abebe poroča Reuterjev poročevalec, da vodi princesa Maziro gueriljo v hribovitih krajih severnozapadno od Makale. Ona poveljuje manjšim oddelkom abesinskih čet, ki ponoči napadajo itali-
Oa se prikupi Londonu...
Pariz, 8. novembra, r. V tukajšnjih krogih so se danes mnogo zanimali za nemški korak v Ženevi. Listi potrjujejo, da je nemška vlada sporočila, da ne bo opustila svojega nevtralnega stališča glede sankcij, da pa bo izdala odredbe, s katerimi bo nemškim državljanom zabranjeno ovirati izvajanje sankcij. Razlogi, ki so Nemčijo dovedli do take izjave, so po mnenju francoskih krogov popolnoma jasni, ker mora biti pač vsakdo prepričan o premoči Velike Britanije v primeri z Italijo. Vsakdo si je na jasnem, da se sedanji spor ne more zaključiti drugače, kakor s popolno zmago Anglije. Francija bo lahko s svojo posredovalno akcijo dosegla le toliko, da bodo Angleži vpoštevali občutljivost Italije. Nemci bi hoteli, da bi se njihov ženevski korak smatral kot prijateljska gesta tudi napram Franciji. Dejansko pa jim je le na tem, da se prikupijo Londonu. Mar niso angleški odgovorni politiki oh vsaki priliki poudarili, da je treba Nemčiji omogočiti povratek v DN, mar ni Bahhvin še 31. oktobra dejal, da naloga DN ni ohraniti sedanje stanje, nego omogočiti realnejše in ugodnejše razmerje med "osameznimi državami.
Nemčija je prepričana, da se mora sedaj nekoliko približati DN, ker postaja Anglija v Ženevi vedno bol j močna. Nemčija se nadeja, da bo za svoje približevanje k DN iz Londona dobila obilno nagrado.
Nada v koncesije
»Oeuvre« sodi, da se bo skušala sedaj Nemčija pogajati na eni strani z Anglijo, na drugi s Francijo, ker ji to bolj konvenira, kakor pa da bi se znašla pred združeno francosko-angle-ško fronto. Nemčija se je torej oglasila v Ženevi z željo, da doseže neko posebno koncesijo. Nemška diplomacija ima mnogo izkušenj iudi glede načina, po katerem si bo mogoče najlažje pridobiti angleške simpatije. V Berlinu se nadejajo, da bodo dosegli z Angleži poseben sporazum glede svojega oboroževanja na morju.
»Echo de Paris« pa je mnenja, da bo glede sankcij največjega pomena stališče, ki ga bodo končno zavzele Zedinjene države. List opozarja na nedavno izjavo predsednika Roosevelta glede izvoza petroleja v Italijo in sklepa, da so se Zedinjene države odločile podpirati sankcij-sko akcijo proti Italiji. Na osnovi tega ameriškega stališča se je tudi odbor za sankcije v Ženevi odločil za specialno prepoved uvoza petroleja v Italijo.
Kaj pravijo v Berlinu t
Berlin, 8. novembra. DNB poroča: O nemškem stališču napram sankcijam pišejo listi, da nemška vlada nima nobenega povoda sporočiti DN uradnim potom svoje stališče napram sankcijam. Nemčija motri to vprašanje s stališča stroge nevtralnosti. V tem vprašanju se ravna po dosledni logiki nemške zunanje politike. Samo po sebi se razume, da Nemčija ne dobavlja orožja. Kar se tiče sirovin in živeža, pa ga Nemčija zato ne more izvažati, ker bi v tem primeru sama trpela pomanjkanje. Glede izvoza raznih izdelkov pa nemški trgovec rti navajen, da bi vprašal, ali so njegovi kupci Ženevi po volji. Vpraša samo, ali so kupci pošteni plačniki ali ne. Nemški gospodarstveniki tudi nočejo z dumpingom povečati preko mere nemški izvoz, da ne bi kasneje očitali Nemčiji, da je ona zakrivila neuspeh gospodarskih sankcij. Nemčija želi predvsem mir in samo mir. S sklepi, ki jih zdaj proučuje nemška vlada, namerava preprečit vsako kršitev svoje nevtralnosti.
Rim, 8. novembra. AA. Današnji jutranjiki obširno komentirajo korak nemškega konzula V Ženevi. »Popplo di Roma« pravi med drugim, da priča komunike o korektni in dosledni
janske prednje straže. Princesa sama osebno vodi važnejše operacije. Oblečena je v moško obleko in je sodelovala že tudi v več bojih na nož. VTigri pozna vsak kotiček. Princesa se je materi zaklela, da se ne vrne k svojim, dokler ne bo iz svobodne abesinske dežele pregnan poslednji italijanski zavojevalec. Njen mož vrši službo v abesinskem glavnem generalnem štabu.
nevtralnosti Nemčije. Nemčija odklanja pretirano špekidaeijo in noče izkoristiti sedanjega položaja.
Sodelovanje v Sredozemlju
London, 8. novembra. Z. Kakor se doznava, bodo države, katere je Anglija zaprosila za dovolitev zgradnje vojnih oporišč v Sredozemskem morju, odgovorile pozitivno. Grčija bo dala definitiven odgovor šele po prihodu kralja Jurija II. Verjetno je. da bo dovolila Angliji zgradnjo oporišča na Kreti, kar bo za Anglijo velike strateške važnosti.
Amerižki petrolej in njegova iudna pot
Newyork, 8. novembra, k. Italijanski agenti v Texasu so nakupili 50 milijonov sodov petroleja za italijansko vojsko. »Times Heraldc, ki to poroča, pravi, da so plačali po 11*2 dolarja za sod. Petrolej bodo poslali v Nemčijo, odkoder bo preko Avstrije prepeljan v Italijo.
Washington, 8. novembra, g. Po informacijah trgovinskega ministrstva je porasel izvoz petroleja v Italijo v mesecu avgustu in septembru za 600%>.
Ostavka upravnika sofijske policije
Sofija, 8. novembra, b. Izvedelo se je, da je upravnik sofijske policije polkovnik Ba-kardjijev podal ostavko na svoj položaj. Ni znano, kakšni razlogi so polkovnika Ba-kardjijeva dovedli do tega. Nekateri poučeni krogi zatrjujejo, da je njegova ostavka v zvezi z nedavno afero Damjana Velčeva in tovarišev.
En Raih — eno orožje...
Berlin, 8. novembra. DNB poroča: Po nalogu voditelja Rajha so danes dokončno razpustili organizacijo »jeklenih čelad«. Pri tej priliki je Hitler poslal pismo voditelju organizacije jeklenih čelad ministru Seld-teju. V tem pismu navaja razloge, po katerih je nemška vojska edini nosilec in varuh nemškega orožja; ker so se nemške vojaške sile zdaj zedinile, ni več razloga, da bi organizacija jeklenih čelad obstojala kot posebna organizacija.
Prvi nemški naborniki
Berlin, 8. novembra. AA. Na zgodovinskem vojnem vežbališču v Potsdamu so bili včeraj po dolgi vrsti let spet svečano zapriseženi nemški naborniki. Neštevilne mase prebivalstva so prisostvovale tej svečanosti. Svečanost je dobila poseben pomen, ker se je ob tej priliki prvič razvila nova nemška vojna zastava, ki jo je določil vodja in državni kancler Adolf Hitler.
Varšava, 8. novembra. AA. Zasedanje parlamenta se je z ukazom republike zaključilo.
Vremenska napoved
Novi Sad: Oblačno z dežjem v gornjem Primorju in Sloveniji. Prevladuje oblačno in jutranja megla v ostalih predelih države. V zadnjih 24 urah je deževalo v primorskih krajih. Na zapadni polovici se je zvišala temperatura. Plevlje —1 C, Mostar -(-20 C.
Napoved za danes: Po vsej kraljevim pretežno oblačno, dež v Sloveniji in primorskih krajih. Temperatura se bo še zvišala. Solnce vzide ob 6.26, zaide pa ob 16.17.
Za čem stika Nemčija ? v ParI:u
...	raŽUltaJO
s popolno zmago Anglije v sedanjem sporu
Se/a ministrskega sveta
Proga Bihać—Knin se prične takoj graditi. — »Zbor« dovoljen
Beograd, 8. nov. b. Danes se je sestala seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika vlade dr. Stojadino-vića, ki je trajala od 17. do 20. ure. Poleg ostalih resornih vprašanj so bile sprejete tudi naslednje uredbe: 1. na predlog prometnega ministra pričnejo takoj z deli na železniški trasi Bihač— Knin. Delo je prevzela tvrdka Batignol z znižanimi cenami in znatno povolj-nejšimi pogoji, kakor pa so veljali poprej. Z delom bodo pričeli istočasno z obeh strani, da bi bilo čim -več delav-
stva pri tem zaposlenega. 2. Na predlog finančnega ministra je bila sprejeta uredba o plačilu davčnih zaostankov do leta 1932. Znižanje teh davkov je zelo občutno in bodo davčni obvezanci zamegli davke odplačevati po kvotah do konca februarja 1936. 3. Na predlog finančnega ministra je bila sprejeta uredba o zaščitni carini na seme sladkorne pese. 4. Na predlog notranjega ministra je bilo odobreno delovanje nove politične stranke pod imenom »Zbor«.
Pred volitvami v skupštinske
odbore
Sedanja razdelitev kaže približno: JRZ 141, Jevtič 71, Neodvisni klub 42, Nar. delovni klub 35, neopredeljeni 24
Beograd, 8. novembra b. V teku današnjega dneva je predstavništvo senata in Narodne skupščine obveščeno, da bo prva redna seja skupščine in senata v ponedeljek ob 9. dopoldne z dnevnim redom: Otvoritev narod, skupščine odnosno senata. Sklicanje obeh zbornic in nadaljevanje z rednim parlamentarnim delom je predmet splošne diskusije v vseh parlamentarnih krogih. V parlamentarnem življenju je nastopila posebna živahnost in vsi parlamentarni klubi se intenzivno pripravljajo na sejo. Odbor JRZ, ki mu predseduje Dra-giša Cvetkovič, je sklical za jutri ob 9 plenarno sejo kluba, h kateri so povabljeni tudi nekateri neopredeljeni poslanci, ki so v zadnjih dneh izjavili, da bodo podpirali sedanjo vlado. Med njimi je tudi Marko Kožulj, do-čhn je njegov prijatelj Preka, bivši minister, odločno proti vladi. Za soboto zjutraj in za nedeljo so sklicane tudi plenarne seje ostalih parlamentarnih klubov Jugoslovanskega nacionalnega kluba, Jugoslovanskega neodvisnega kluba in Delovnega narodnega kluba. Na vseh
sejah imenovanih klubov se bo razpravljajo predvsem o političnem položaju in volitvah v stalne parlamentarne odbore. Opozicijski klubi v parlamentu so prišli na svojih razgovorih do zaključka, da postavijo za vse skupščinske odbore enotno listo. Podrobnosti in določitev vseh oseb kandidatov od strani opozicijskih klubov se bodo definitivno izvedle šele na plenarnih sejah. Ker bo tudi poslanski klub JRZ postavil samostojno listo za skupščinske odbore, bodo torej poslanci odločevali samo o dveh listah, številčna moč obeh klubov je že predmet živahnih razprav in izgleda nekako takole: Klub JRZ 141, Jevtičev Jugoslovanski klub 71, Nezavisni klub 42, in Narodni delovni klub 35 poslancev. Ostalih 24 poslancev je neopredeljenih in se sodi, da je polovica teh poslancev pripravljena, da podpira sedanjo vlado. Kako bodo izpadle volitve, je težko uganiti, ker so volitve tajne, možna so presenečenja na obeh straneh. Sodi se, da bodo seji, na kateri bodo volitve v skupščinske odbore, prisostvovali tudi kraljevski namestniki.
Polžtižni utrinki
Rešimo slovensko posest na mesi!
Narodi s prožeto narodno samozavestjo postavljajo na mejah svoje skupne domovine silne in odporne mejnike, ki naj tudi takrat, ko počivajo topovi, odbijajo vsakega vsiljivca, ki bi se hotel na kakršenkoli način vtihotapiti v narodno zajednico samo zato, da služi imperialističnim tendencam prodirajočega soseda. Narava sama je poskrbel zato, da so se na mejah izklesali trdni in neomahljivi narodni stebri, ki so v stalnem boju s sosedi ojeklenili svoje mišice, utrdili svoj narodnostni značaj in ustvarili odpor, ki je tudi številčno najmanjšemu narodu vlil v dušo pogum, da se je z odprtim čelom postavil nasprotniku v bran.
Tudi naš narod se je po dolgih in strahotnih izgubah v zgodovini pričel buditi in ustvarjati na jezikovni periferiji odpor, ki mu morajo tudi današnji solzavi kritiki priznati — če drugega ne — vsaj pogum. Na slovenski zapadni meji je naš živelj pokazal in tudi dokazal v preteklosti, da je bil vreden čuvar svojih jezikovnih mej.
Na severu se nam zaradi strahotnega germanskega pritiska seveda ni godilo dobro. Kljub močnemu odporu naših obmejnih rojakov smo izgubljali ped za pedjo in to vse dotlej, dokler nas odrešilno leto 1918. ni za vedno pripeljalo v mirni pristan velike lastne države. Večina onih, ki jim je dotedaj bila skrb za narod najvišja zapoved, se je umaknila za zapeček. Mladina, ki je doraščala, ni mogla v svojih vzgojiteljih najti več onih skrbnih zavetišč, kjer so se jeklenele mlade duše in se je navduševala mlada predvojna preporodovska generacija. Vse je otopelo. Strankarski boji, povojni duh, materialistična gledanja na svet, zrušeni moralni in etični zakoni, vse to je doprineslo, da za narodno-obrambna dela ni bilo več časa niti pravega smisla. Nasprotno mlade sile, ki so celo pohajale na slovensko univerzo in od katerih bi člo-veh pričakoval največ pozitivnega dela za naxod, so se po veliki večini ogrevale za tuje mednarodne ideje. Pod prapori vseh barv se je zbirala mladina, pri tem pa dopuščala, da so dragocene narodne vrednote propadale.
Vsi oni, ki bi morali narodnostni problem na meji reševati po vseh svojih močeh, so se temu narodu odtujili in celo dezertirali k sovražniku v velikih konjunkturnih skokih po profitu. Ko je ta strahotna psihoza nekoliko popustila, so se pokazale na meji silne vrzeli, ki jih bomo le z največjim trudom in ogromnimi žrtvami zopet lahko zadelali.
Narodnostno vprašanje na meji je tesno povezano z gospodarsko strukturo obmejnih krajev. Gospodarstvo je temelj narodnostnega problema in od tega temelja v prvi vrsti zavisi uspeh vsakršne narodnostne obrambe na meji. Tega se zavedajo prav vsi narodi in zato tudi krepijo narodnostno mejo z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Mi Slovenci tej fundaciji že zaradi majhne številnosti in splošnega siromaštva nismo mogli posvečati posebne pažnje, če bi pa bilo nekoliko dobre volje in če bi v nas samih bilo več narodne zavesti — ali pa, če bi je bilo vsaj toliko, kolikor smo je imeli pred vojno, bi lahko rešili marsikaj,
'fcr» ■ * •	•• •' , » ~t '■»
Zopet doživljamo priliko, Ki nam prav resno grozi, da bi šla mimo nas — v našo izgubo. Velika tvrdka »Merkur« v Celju, ki je last Majdičeve družine in ki je eno največjih slovenskih železarskih podjetij, bo prešlo — kakor se tu govori — v tuje neslovenske roke. Razumljivo je, da celjski narodni krogi s skrbjo in bolečino zasledujejo, kako bo ta milijonski prenos zaključen. žarek upanja prihaja menda iz Maribora, kjer zaskrbljeni narodni ljudje napenjajo vse sile, da bi podjetje ostalo v slovenskih rokah, čast vsega našega naroda in posebno onega na meji nam veleva, da javno apeliramo na odločilne faktorje, naj s svojo vplivno besedo, priznano narodno zavednostjo in ozkimi rodbinskimi zvezami preprečijo, da to slovensko podjetje ne preide v tuje roke! Za tako narodno delo bo narod hvaležen.
Vatikan in italiiansko-abesinska vojna
Rod gornjim naslovom razmotriva »Slovenec« odnose Cerkve do vojne s posebnim ozirom na sedanje italiiansko-abesinsko vojno stanje in tolmači stališče Cerkve med drugim tudi tako-le:
»Tudi je nemogoče, da bi Cerkev vojno kot tako na splošno proklela. Zato Cerkev nima od Kristusa nobenega pooblastila. Vsled tega Cerkev računa z vojno možnostjo v svetu, kakor z drugimi šibami in jo stavlja v isto vrsto s kugami, povodnimi, potresom itd. Za Cerkev je vojna nesreča, velika nesreča, ki prihaja nad človeštvo in za to poimovanje more dobiti dovolj razlogov tudi iz svetega pisma. Tudi v svetem pismu ni vojna na nobenem mestu prin-eipielno obsojena in prepovedana. Tudi biblija gleda na volne kakor na nek zločest pojav, ki pa spada k sedanjemu svetovnemu redu, ali boljše, k neredu, ki ga je povzročil izvirni greh. čisto gotovo je, da Cerkev ne more prepovedati obrambe narodnega življenja proti krivičnim napadom sosedov in obrambe državnih meja pred pohlepnim sovražnikom.«
Kliring
Beograd, 8. novembra. AA. Po poročilu Narodne banke je dne 8. t. m. izplačala po nemškem kliringu poslednja aviza št. 8439 z dne 15. maja t. L, po italijanskem pa št. 75.324 z dne 2. avgusta 1.1.
Osebne vesti
Beograd, 8. novembra b. Premeščeni so Fr. Pajhnar, prof. real. gimnazije v Starem Be-čeju na klasično gimnazijo v Mariboru; Bitenc Mirko, profesor realne gimnazije v Murski Soboti, na realno gimnazijo v Celje; Presker Janko, profesor realne gimnazije v Mariboru, na realno gimnazijo v Celju; Pajhnar Vlasta, profesor realne gimnazije v Starem Bečeju, na realno gimnazijo v Mariboru; dr. Kuščer
Ljudevit j profesor realne ginvrxazii© y lC.x'anju,
na II. realno gimnazijo v Ljubljani; Grošelj Milan, profesor realne gimnazije v Mariboru, na klasično gimnazijo v Ljubljani; Bajuk Hu-gon, profesor realne gimnazije v Otočcu,^ na gimnazijo v Varaždin. Nadalje so premeščeni Hiriti7i Bariča, učiteljica v Slov. Bistrici, v Brežice; Vidmar Draga, učiteljica pri Sv. .Te-derti nad Laškim, na II. deško osnovno šolo v Ljubljani, s tem, da se dodeli na I. deško meščansko šolo v Ljubljani; Rom Viktor, učitelj v Boh. Bistrici, na I. deško osnovno šolo v Ljubljani, s tem, da se dodeli II. deški meščanski šoli v Ljubljani; Pipan Justina, učiteljica v Kočevju je premeščena v Senovo; Vidmar Ferdinand, učitelj pri Sv. Rupertu pri Laškem je premeščen v Tržič; Vrtančic Stanka, učiteljica v Ljubljani je dodeljena v Moste; v Moste je premeščena Pahor Marija, učiteljica na Pristavi pri Šmarjah; Rojc Ana, učiteljica na Rakeku, je premeščena v Litijo. — Premeščena je Meršol Zofija, oficial 9. skupine pri komercialnem oddelku drž. žel. v Beogradu na obči oddelek ministrstva za promet.
Potovanie odličnikov
Beograd, 8. novembra. AA. Z nocojšnjim brzovlakom odpotuje v Zagreb minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič, v Ljubljano pa se odpelje minister brez listnice dr. Miha Krek. Z istim vlakom odpotuje v Zagreb tudi’ predsednik senata dr. Ljubomir Tomašič. Jutri dopoldne se vrne v Beograd s svojega inšpekcijskega^ potovanja pravosodni minister dr. Mile Miškulin.
SG% pooust na železnicah z@ Beograd
Beograd, 8. novembra. AA. Z odlokom prometnega ministra je dovoljena 50%na olajšava izpod normalne vozne cene na državnih železnicah za udeležence kongresa za zaščito otrok, ki bo v Beogradu 23. in 24. t. m. Ugodnost velja od 21. do 26. t. m.
Samosto-ne doklade na min. družb, davek
Beograd, 8. novembra. AA. Finančno ministrstvo je izdalo uredbo o odmeri samostojne doklade na minimalni družbeni davek. Po členu 15 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih od 18. februarja 1934 se vzame za osnovo odmere samoupravnih doklad 50 % minimalnega davka. Zakonodajalec ni hotel dati nikakih omejitev te odredbe in je zato hotel, da bi bil podvržen samoupravni obdavčitvi vsak odmerjeni minimalni davek, tako tisti, ki se odmeri, in sicer iz razloga, ker osnovni davek skupno z dopolnilnim znaša manj od minimalnega, kakor oni, ki se odmeri zaradi pomanjkanja davčne osnove ali kakor začasna zadolžitev po členu 80 zakona o neposrednih davkih. Tako se ima ravnati samo pri odmeri samoupravnih doklad za leto 1934 in naslednje leto, za vsa prejšnja leta pa ostanejo v veljavi prejšnje določbe.
Dnevnice za eksekutorje
Beograd, 8. novembra. AA. Z odlokom finančnega ministra je dovoljeno, da se začasnim davčnim eksekutorjem, kadar vrše eksekutivno izterjavanje, priznajo in izplačajo samo dnevnice po 20 Din na dan na račun dohodkov od eksekutivnih tro-škov in prodaje uradnih obrazcev. Odškodnina na račun kilometraže se ukine.
Ju30lc.uaMcS«i izumitelj
Julii Totfosfć
Beograd, 8. novembra, AA. Julija Todo-siča, ki je dobil na letošnji radijski razstavi za svoj »supersprejemni« prvo nagrado, pozna naša športna javnost z boksarskega odra. Med športnim občinstvom je znan pod imenom jugoslovanski Camera. Zanimivo je, da kaže poleg boksarskih vrlin tudi iznaiditeljske sposobnosti, tako da je dobil prvo nagrado za svoj radijski aparat. Julij Todosie je zaposlen v ministrstvu pošte. Svoj aparat je zgradil popolnoma sam. Le najnujnejše dele so dobavile tvornice.
Letošnja letina
Beograd, 8. novembra, b. Po poročilih in podatkih, ki jih je dobilo kmetijsko ministrstvo o letošnji žetvi, izgleda letošnja letina sledeče: pšenice je bilo posejane na površini 2,210.219 ha ,največ v Dunavski banovini na površini 891.878 ha in najmanj v Primorski banovini na površini 419 ha. V Dunavski banovini so pridelali pšenice 8,240.343 g. Ječmena je bilo posejanega največ v Vardarski banovini, kjer so ga pridelali 824.000 q. Rži je bilo največ v Vrbaski banovini, kjer se je pridelalo 746.000 q, ovsa je bilo posejanega največ v Vrbaski banovini, pridelalo se ga je pa največ v Savski banovini, in sicer 680.000 q, dočim ga je bilo v Vrbaski banovini 435.000 q. Koruze je pridelane največ v Dunavski banovini, in sicer okrog 11 milijonov q. Na druge banovine odpade koruze: v Savski banovini
4,800.000	q, v Moravski banovini 2,500.000 q, Drinska banovina 1,505.000 q, Vrbaska banovina 1,380.000 q, Dravska banovina 530.000 q in Moravska banovina 200.000 q. Dejansko je pšenična, letina v vsej državi za 5% boljša od lanske, ržena pa za 2%. Pridelek ječmena, ovsa in koruze se je znatno znižal. Samo koruze smo pridelali okrog 20% manj kakor lansko leto. Samo Dunavska banovina je lani pridelala toliko, kakor znaša letošnja produkcija koruze v vsej državi. Vzrok temu nazadovanju je velika suša, ki je letos vladala v teh krajih.
Pančevski most bo otvorjen v nedeljo
Beograd, 8. novembra b. Slovesna otvori-tev novega mostu preko Donave, ki bo vezal cestno in železniško progo Beograd Pančevo, bo v nedeljo 10. t. m. dopoldne. Otvoritvi novega mostu, ki se imenuje most kralja Petra II., bo prisotvoval tudi knez-namestnik Pavle, ki bo lastnoročno pretrgal trak preko mostu.
Odobrena pravila bolniškega podpornega društva
Beograd, 8. novembra. A A. Zastopnik ministra za socialno politiko in narodno zdravje, minister za telesno vzgojo prebivalstva Mirko Komnenovič je odobril pravila zasebne bolniške blagajne Merkur v Zagrebu, ki jih je iz-
dalo ravnateljstvo SUZORa na seji 17. marca 1934. Ista pravila bolniške blagajne beograjske trgovske mladine in ljubljanskega bolniškega podpornega društva je odobril že prejšnji minister za socialno politiko in narodno zdravje. Tako imajo zdaj vse zasebne bolniške blagajne ista pravila.
Poljska odlikovanje naših častnikov
Beograd, 8. novembra. AA. Njegova ekscelenca predsednik poljske republike Mo-scicki je odlikoval te-le častnike naše vojske: generalštabnega brigadnega generala Petra Aračiča, načelnika poročevalskega oddelka glavnega generalnega štaba z redom Poloniae restitute 2. stopnje; pehotnega polkovnika Milutina Kovačeviča, službujočega v poročevalskem oddelku glavnega generalnega štaba z redom Poloniae restitute 3. stopnje; artilerijskega kapetana prvega razreda za generalštabne posle Milana Prosena, službujočega v glavnem generalnem štabu z redom Poloniae restitute; pehotnega kapetana 2. razreda Milivoja Jankoviča, bivšega pribočnika načelnika poročevalskega oddelka glavnega generalnega štaba z redom Poloniae restitute 5. stopnje: artiljerijskega kapetana 2. razreda Boška Todoroviča, službujočega v glavnem generalnem štabu z redom Poloniae restitute 5. stopnje.
Nov naslov na*eoa konzula v New*Yorku
Beograd, 8. novembra. AA. Generalni konzulat kraljevine Jugoslavije v Newyorku se je preselil in je od 15. novembra njegov naslov: Royal Yougoslav Consulat General, Squib Bulding 745, Fifth Avenue, Newyork City, USA.
Zadnie vetti
Boji okoli Makale še trajajo
Berlin, 8. novembra. AA. DNB poroča iz Addis-Abebe: Po poročilih s severnega bojišča boji okoli Makale še zmerom trajajo. Računajo s tem, da bodo čez pet dni mogle poseči v boje pri Makali tudi čete rasa Kase. — Z južnega bojišča ni nikakih poročil. Sodijo, da se tam razvijajo večji boji
Prvi đel italijanskega okupacijskega načrta izpolnjen
Asmara, 8. nov. AA. Posebni vojaški poročevalec Havasa javlja: Prvi del italijanskega okupacijskega načrta je z zavzetjem Makale malone izpolnjen. Ko bo zavzete postojanke utrdila, bo začela italijanska vojska prodirati proti Akangi. Obenem bo armadni zbor generala Maravigne začel prodirati proti krajem okrog canskega jezera ob reki Takače, da bi na ta način italijansko bojno črto skrajšal.
Utrli so si dostop v Harar
Rim, 8. novembra. AA. Havas poroča: Tu so prejeli vest, da so italijanske čete zavzele Gorahaj. Smatrajo, da so si Italijani s tem novim uspehom dokončno utrli do-
op v Harar. — O zavzetju Gorahaja na-glašajo italijanski vojaški krogi, da je to mesto važno strateško križišče, ki obvladuje vse karavanske poti proti Hararju. S tem uspehom so si Italijani izvojevali dostop v kraje, z obilno vodo in z raznovrstnim prirodnim bogastvom. V teh krajih bodo mogle italijanske čete brez vsakih ovir zbrati močne sile in mnogo hitreje pripraviti nadaljno prodiranje. Podrobnosti o zavzetju Gorahaja še niso znane. Trde pa, da je mesti branilo več tisoč Abesincev.
Huda izguba
Addis-Abeba, 8. nov. AA. Havas poroča iz Hararja, da je abesinska vojska izgubila enega svojih najbolj viteških poveljnikov in sicer dedžasmača Ageverka. poveljnika Dagabura. Podlegel je ranam, ki jih je dobil med strahovitim letalskim napadom Italijanov na to mesto. Italijanski letalci so vrgli na Dagabur nad tisoč bomb.
Komunisti glasovali z vladnimi strankami
Praga, 8. novembra. AA. CTK poroča:	i
Narodna skupščina je sprejela poročilo zunanjega ministra dr. Beneša o zunanii 00-litiki. Komunisti so prvič v zgodovini češkoslovaškega parlamenta glasovali z vladnimi strankami. Za poročilo so nadalje glasovali krščanski socialisti, češkoslovaški narodnjaki in poslanci nacionalne unije Kramara in Stribernvja. Madžarski poslanci niso glasovali. Proti noročilu dr. Beneša so glasovali samo poslanci sudetsko-nemške stranke Henleina.
Abesinija proži roko Bogu
Addis-Abeba, 8. novembra. AA. Veliko svečenikov je iz prestolice odpotovalo na fronto. Vsi so odeti v tradicionalna oblačila, to je v dolgo belo platneno srajco s črno kapo in belim turbanom. Odšli so brez orožja. Po vseh vaseh, skozi katere so doslej potovali, so jih čakale množice ljudstva, ljudje so se vrgli na zemljo in ležali z obrazom proti tlom nepremično, dokler sprevod duhovnikov ni zapustil vsakega posameznega kraja-Vsa Abesinija slepo verjame geslu, ki so ga izrekli duhovniki: Abesinija proži roko Bogu. Svečeniki tudi med potjo dan za dnem darujejo posebne službe božje in molijo za zmago abesinskega orožja ter nezavisno®“ deleže. Dejansko igra duhovščina velik® vlogo v socialnem in političnem življenj11 vse Abesinije
Mati naiveiiega sina slovenskega naroda ie umrla
Mati moli
Kar si, nebo mi dalo, sem sprejela, gojila s svojega srca krvjo in negovala
in srečna sem, da narodu na Tvoj ukaz sem dala
odsvit lepote, ki se od Tebe v meni je razcvela.
Za vse, kar kdaj bilo je bolečin, mi sveti zdaj zavest, da moj otrok je naroda slovenskega — največji sin.
I. Albreht.
S sočutjem smo sprejeli vest, da so se iztekle ure življenja materi največjega sodobnega slovenskega pesnika Otona Župančiča, gospe Ani Župančičevi.
Pred nekaj leti ji je smrt pokosila moža, ki mu je bila vse življenje verna družica. Odtlej je bilo življenje blage pokojnice posvečeno samo družinam njenih sinov. Z ljubeznijo je spremljala razvoj svojih vnukov in vnukinj in uspehi mladega rodu so lepšali večerno zarjo njenega življenja.
Ob mrtvaškem odru slovenske matere, ki nam je dala tako velikega sina, se v globokem sočutju tudi mi sklanjamo pred misterijem smrti. Blaga pokojnica si je postavila spomenik, ki ga zob časa ne bo mogel porušiti. Dokler bo zvenela kje slovenska beseda, bo ž njo živelo Župančičevo ime, ob njem pa topla slika njegove matere.
Naj bo pokojni po vseh življenjskih bojih in težavah blag počitek v večnem snu, vsi njeni pa naj bodo uverjeni, da toplo so-čuvstvujemo ž njimi!
Slika kaže ogrinjalo iz nojevih peres, katerega je južno-ameriška vlada darovala za poročno darilo lady Alice Scott, ki se je v sredo omožila z vojvodo Gloucesterskim, najmlajšim sinom angleškega kralja
Vesti iz Italije
Politični tajnik v Gorici je sprejel fašistične hierarhe
V sredo zvečer je pokrajinski tajnik sklical k sebi direktorij in fašistične inšpektorje in ž njimi razmotrival položaj v deželi. Glavni predmet razgovorov je bilo skrivanje živil in sklenjeno je bilo, da se bodo nadzorovale ne samo cene živil in potrebščin, ki so obsežene v maksimalnem ceniku, ampak tudi druge potrebščine, ki spadajo v potrošnjo širokih ljudskih slojev, tako tudi stanovanjska oprava in razna oprema. Na sestanku se je ugotovilo, da se je prebivalstvo na Goriškem odzvalo svojim dolžnostim in da je pripravljeno prestati tudi najtršo preizkušnjo z ozirom na ženevske sankcije. Na drugi strani se neizprosno bojkotira uvoz blaga iz sankcio-ni,stičnih držav. Pohvaljena je bila akcija fašističnih žen. ki si je nadela nalogo, da se gospodinjsko in družinsko življenje vrne v meje preprostosti, treznosti in varčnosti. V naslednjih tednih bo po deželi polno zborovanj. Ob koncu je imel še direktorij sam svojo sejo brez inšpektorjev in je na hjej razmotrival politični položaj v raznih delih pokrajine in sklenil povsod ojačiti fašistično akcijo.
Očetje frančiškani na Sv. Gori. Na dan obletnice zmage je oče don Endrizzi, predstojnik samostana na Sv. Gori, naslovil na Soriškega prefekta pismo, v katerem se fa-sistovski vladi zahvaljuje za obnovitev svetišča. Postavljen na svete meje domovine, mašuje ta dan za vse tiste, ki so dali svoje življenje za to, da bo domovina lepa, moč-na in velika. Obenem zagotavlja prefekta, pa bo samostan tudi nadalje z vnemo 'P brez pridržka izpolnjeval direktive, ki lih bo fašistična vlada v sedanji dobi smatrala za potrebno, da jih izda za to, da se Pomaga našim vrlim bratom-bojevnikom. da se čim prej uresniči popolna zmaga hajpravičnejše in svete stvari Italije in ta zrnaga ne more izostati.
Kazenske razprave na goriškem tribunalu. V prvi polovici meseca novembra so razpisane naslednje kazenske razprave: za dan 8. t. m. proti Antonu Piščancu radi Prestopka po čl. 449. kaz. zak.; proti Josipu Goljevščku radi grdega ravnanja; proti Katarini Obid, Frančiški Lapanja, Ivani Morevčič, Frančiški Krelič, Josipu Srneću, Avgustu Verčonu, Julijani Sostičič, Stanislavu Pajšiču, Luciji Lupežič in Andreju Peternelju radi tihotapstva. 12. novembra bo razprava proti Angelu Furlani ju radi Prestopka po čl. 81. k. z.; Leopoldu Simo-hettiju in Tereziji Pavšič radi kršitve zakona o napravi j an ju alkoholnih pijač; Josipu Šinkovcu radi obrekovanja; proti Josipu Pirihu. Alojziju Brezavščku, Katarini Janežič, Justini Jele in Ivanu Vončini radi tihotapstva. Dne 15. novembra bodo kazenske razprave proti Francetu Sorti radi po-kiga; proti Ivanu Prezlju in Mariji Kumar radi tihotapstva, Josipu Volku radi ponarejanja opojnih pijač, Justini Felc radi neupravičene posesti orožja, Štefanu Raspetu, Antonu Vogriču, Francetu Benčini, Josipu jSkertu, Francetu Erženu, Lovrencu Božiču, rvanu Božiču, Mariji Mlakar, Luciji Orehek, Petru Pagonu in Mariji Gruden radi tiho-Lapstva.
,,	v Smatih pri Kobaridu. Gorelo je v
hm a tih pri Mariji vdovi Bajt hiš. št. 41, in sicer je nastal požar na seniku. Razen poslopja je zgorelo tudi kakih 30 kvintalov ena, m nesaj vozov in poljskega orodja Pod klamco. Skoda znaša približno 5.000 ir. Kako je požar nastal, se ne ve. Zdi se Pa, da so zazgali po neprevidnosti otroci, -1 so si pod klamco kurili s suhim listjem, lastnica ni zavarovana.
Plemenski biki in merjasci. Razpisana je ‘abava žlahtnih bikov temne planinske ' megavske pasme in žlahtne nemške pas-merjascev po znižani ceni. Popust zna-? 15—30°/(i, ker je ministrstvo za poljedelstvo in gozdove dalo v ta namen posebna sredstva na razpolago. Naročajo se ^jemenski biki in merjasci potom katedre 0 konca tega leta.
dafrije kvintali teže na enem prstu. Jor-Vidmar z Vrdele, ki je zaposlen v trža-Igi mdjedeinici sv. Marka, je vzdigaval že-blagajno, težko tri kvintale. Težka, bj °r je bila, mu je padla na tla. Ker je kain0gel Pravočasno izpustiti, mu je bla-s $vr^. zme<-kala ali bolje rečeno odsekala 0hm robom prstanec leve roke.
Med paonirii živlieniske šole
Od Maribora do Sv. Lovrenca. — Gospodarsko suženjstvo našega
naroda
Radeče, v novembru.
Ni še dolgo, odkar sem se mudil v Mariboru ter na poti do Sv. Lovrenca na Pohorju. Imel sem priliko opazovati življenje, ustroj narodne šole v Sv. Lovrencu in druge zanimivosti.
Dolina, ki se vije ob Dravi, je nad vse zanimiva in romantična. Svojevrstna in pestra je priroda te doline s Kozjakom in Pohorjem.
Obiskal sem narodno šolo v trgu Sv. Lovrenca na Pohorju, ki jo vodi tov. Stanko Lavrič, moj nekdanji učitelj v Ljubljani. Zanimalo me je, kako tamošnji narodni učitelji utirajo pota nove življenske šole, kjer poučujejo v smislu strnjenega pouka, ki ga predvideva 5 44 Zakona o narodnih šolah. Pouk na tej šoli upošteva vsa glavna pedagoška načela, ki jih zahteva struktura duševnosti mladostnika, proučena z izsledki moderne pedagoške vede. Vsestransko oblikovanje otroške duše temelji na privzgojeni, samonikli aktivnosti učencev, kjer se otrok »izživlja na tleh domačiie ter tako spoznava prirodno in človeško življenje v njega prirodni povezanosti. V ta namen jim nudi izseke (komplekse ali so-jeme) iz življenja domačije, ki nudijo v svoji celotnosti njeno živo sliko. Ti izseki s svojo bogato in stvarno, kakor tudi celotno nravstveno in vzgojno vsebina se nahajajo v središču vzgojnega dela. šola bo v resnici dosegla svoj smoter, če bo usposobila s tem poukom mladino, da bo s pomočjo take vzgoje tudi v življenju nadaljevala delo za svojo izobrazbo.
Vsekakor je šola na odlični višini po zaslugi tamošnjega učiteljstva ter služi za zgled poleg narodne šole na Studencih pri Mariboru, kateri mentor je priznani učitelj Ernest Vrane, vsemu ostalemu šolstvu. Ti dve šoli kažeta veliko učiteljsko izobrazbo. Učiteljstvo posveča svoj prosti čas moderni pedagoški znanosti v korist svoje strokovne naobrazbe in učeče se mladine.
*
Sv. Lovrenc na Pohorju je cvetoč trg z ličnimi hišami in gostilnami ter je priljubljeno letovišče Mariborčanov ter pride v poštev morda kot zdravilišče za bolne na živcih, ker ima kraj precejšnjo nadmorsko višino (483 m nad morjem). V zimskem času je nebroj pripravnih smučarskih terenov za začetnike, kakor za izvežbane smu-
čarje. Sv. Lovrenc je skoraj uro hoda oddaljen od postaje in ima veliko zanimivosti. Ob poti leži priljubljena cerkvica Matere božje, kamor prihajajo vsako leto številni romarji.
Kot tujca me je zanimalo življenje tamošnjih ljudi, ki so zaposleni po tovarnah. Po izjavah poznavalcev razmer je skoraj vsa industrija v rokah Nemcev (95%), ki še vedno zaposlujejo svoje ljudi in jih pod krinko »nenadomestljivega« strokovnega znanja ščitijo, med tem ko so naši ljudje brezposelni ali pa vršijo opravilo podrejenega značaja. Podoba je, da je ta del naše ožje domovine še vedno gospo-, darsko zasužnjen, ker ljudjem ni bila dana možnost, da bi sami znali uživati dobrine na svoji zemlji. Velika je še odvisnost od tujcev, kar ti povedo dvojezični napisi, ki so jih postavili Nemci. Med starejšimi še vedno prevladuje mnenje, da je nemški jezik gosposki, zato se ga kaj radi poslužu-jejo in se pri tem ne zavedajo, da je to zločin nad materinščino. Moram pa tudi reči, da je mladina spričo šolske vzgoje narodno popolnoma zavedna, kar priča o velikem nacionalnem delu tamošnjega učiteljstva, in zasluži v tem pogledu vse priznanje.
Po industriji še vedno dvigajo glave »nenadomestljivi« strokovnjaki, ki te sprejmejo sicer zelo ljubeznivo, toda — v nemškem jeziku. Kdaj bo tega konec? človek ima občutek, da žive tu ljudje še vedno v stari Avstriji in ni v tem pogledu nobene razlike med preteklostjo in sedanjostjo, kar silno kvarno vpliva v nacionalnem pogledu na doraščajočo mladino. Ali res nujno potrebujemo »nenadomestljive« tujce, da nas izkoriščajo in nam »večajo« obzorje naše duševnosti. Ne in zopet ne! Pri nas živi veliko brezposelnih strokovnjakov bodisi tehnikov ali inženirjev, ki bi radi poprijeli za svoje delo, če bi našli delodajalca. Zdi se mi nujno potrebno, da bi glede tega morali napraviti red. Ali res ne premoremo v naši svobodni domovini sile. ki bi pognala te »nenadomestljive« tujce v naročje njene rodne matere m prisilile delodajalce, da sorejemajo izključno samo naše ljudi v službo. S tem bi naše oblasti hitro pobile dobršen del brezposelnosti našega delavstva kakor tudi inteligenta.	R. B.
MSÜllfiiS ob enotnih cenali Kn 4*50
i rauireja na vsof, prostorih
Danes ob 14. uri, v nedeljo ob 10.30 in zadnjikrat v ponedeljek ob 14.15
ljubezen v snegu
Zimskošportna veseloigra bele opojnosti!
Kino Slocfo
Ljubljanski Dvor Telefon 2730
Privlačni filmi v Slogi in Unionu
Ljubitelji filma in kinematografa lahko zopet občudujejo Paulo Wessely v prekrasnem filmu »Tako je končala ljubezen ..
Po »Maškaradi«, kjer je naša publika prvič spoznala znamenito igralko Pavlo Wessely, je postala ta umetnica tudi pri nas znamenita, priljubljena. Film »Tako je končala ljubezen« je drugi film slovite igralke, film izredne lepote, ki po mnenju objektivne kritike nadkriljuje prvega. Partner Paule Wessely je naš dobri znanec Willy Forst, režiser znamenitega filma pa Karl Hartl.
Film »Tako je končala ljubezen« je i sporedu v kinu Union še danes in jutri.
Za mladino, pa tudi za odrasle se bo kinu Union predvajala kot matineja pi srčna mladinska pravljica Janko in Metk Ta pravljica, na katero opozarjamo zla; starše, ki hočejo svoji deci nuditi vesel; se bo predvajal danes ob 14. uri, jutri i 10.30 dop. in v ponedeljek ob 14.15. Cene : ta mladinski matinejski film so znižane znašajo le 4'50 Din na poljubnih mestih.
Kino Sloga se je opredelil topot spet i zabavo m veselo razvedrilo. Predvajal 1 danes premiero razkošne Ufine opere »Osreči me«. Ta film, v katerem srečan celo vrsto znamenitih filmskih igralce zvezdnikov in komikov, kakor n. pr. El
Elster, Haralda Paulsena, Adelo Sandrock, R. Romanovskega in R. A. Robertsa, je izredno zabavne vsebine, poln silnega tempa, sladkih arij in melodij. Prekrasne so tudi baletne točke, v katerih sodeluje nad 200 najlepših baletk.
Kot matinejo predvaja kino Sloga krasen zimskošporten film, veseloigro iz kraljestva bele opojnosti »Ljubezen v snegu«. Posnetki lepe zimske narave, duhoviti humor, melodijozni šlagerji in izvrstni igralci tega filma učinkujejo na slehernega gledalca tako silno, da mu bo ta spored ostal neizbrisno v spominu. Tudi v kinu Slogi so enotne matinejske cene Din 4’50 na poljubnem mestu in predstave danes ob 14. uri, jutri ob 10.30 dop. ter v ponedeljek ob 14.15 uri.
Končno preureiena kolodvorska pošta
Ljubljana, 8. novembra.
še po vaseh skoraj ni pošte, ki bi bila tako borna, kakor je bila kolodvorska pošta v Ljubljani. Po vojni so jo preselili iz glavnega kolodvorskega poslopja v baraki ali boljšemu skednju podobno svetilničarijo, kjer je bilo v temni sobi za stranke prostora le devet kvadratnih metrov. Ali tedaj so bili ob Masa-rykovi^ cesti še travniki in tudi Miklošičeva cesta še ni segala do nje, Bežigrada kot jired-mestja pa sploh še ni bilo. Za kolodvorom ob Tyrsevi cesti in okrog kolodvora je zraslo pravo novo mesto, ki je dobilo že tudi svojo župnijo, za pošto sta pa kolodvor in vsa velika in živahna njegova okolica imela le to smrdljivo luknjo.
Osem dolgih let se je upravnik Ljubljane 2, kakor se kolodvorska pošta prav za prav ime-nuje, g. Fran Cof zavzemal za boljše prostore in prosil ter drezal na vseh straneh, vendar bi pa še vedno ne bilo nič, če bi ne bil železniški direktor g. Cugmus dal potrebnih prostorov in če bi se ne bil pomočnik ministra g. Dobrosav Rata jec sam osebno prepričal, da je taka luknja za kolodvorsko pošto stolnega mesta Ljubljane pravi škandal. Sam je ob svojem obisku meseca marca uvidel in takoj
KINO UNION
TELEFON ŠTEV. 22>21
Danes ob 16., 19'15 in 21'15 uri Film, ki je ganil vso publiko
MojeUiiliiljuliei...
Prelestna melodija iz veličastne dobe, delitve Evrope, ko vkljub napoleonskim zamislim ljudje niso bili nič manj človeški kot mi,
Paula Wessely, princesa Marija Lulza; Gustaf Griindgeus, knez Metternich ; Willy Forst, vojvoda Modenski; trna Morena, cesarica Jozefina
Predprodaja vslopnio od 11—12.30 in od 15. ure dalje.
Mokra preizkušnja za avtomobiliste, ki so morali prebresti širok potok na veliki športni prireditvi avtomobilistov v Brandenburgu, katere se je udeležilo 700 vozačev
tudi odobril za preureditev potrebni prav malenkostni kredit.
Samo 40.000 Din je bilo treba, da bomo od ponedeljka dalje imeli prav lepo in prostorno kolodvorsko pošto ob na novo in prav čedno zgrajenem kolodvorskem izhodu, v sicer starem in skromnem poslopju, kjer je bila pošta tudi dosedaj. Novi poslovni prostor je velik in ves v oknih, da je v njem tudi svetlo, kakor na nobeni drugi ljubljanski pošti, zlasti je pa prostor za stranke nad trikrat večji od prejšnjega. Namesto grde lesene pregrade loči stranke od uradništva redka, a močna belo pobarvana železna mreža, ki prav nič ne ovira pogleda niti glasu. Zazidana vrata in okna na zadnji strani so prav smotreno in tudi dekorativno porabljena za vzidane zaprte omare, da ves prostor ni zastavljen in je res higieničen, zračen in svetel, da tako modernega in čednega poštnega lokala nimamo v vsej Ljubljani. A tudi sedanji preurejeni prostori bodo zadostovali le toliko časa, dokler ne dobimo že skrajno potrebne nove stavbe, ko se sem preselijo še oni oddelki, ki so sedaj še na glavni pošti, kar prav znatno ovira nagel poštni promet glavnega mesta banovine.
Lož
Sestanek gostilničarjev in trgovcev. V ponedeljek 4. t. m. je sklicala gostilničarska zadruga za loški okraj na Zliškopolico v gostilno Franceta Modica sestanek gostilničarjev in trgovcev z namenom, da se razgovore o raznih perečih davčnih zadevah. Dveurno poljudno predavanje o davkih je imel naš narodni poslanec g. Stanko Lenarčič, ki je tudi načelnik združenja trgovcev. Udeležba je bila zadovoljiva ter so bili na-vzočni s pojasnili g. poslanca vsestransko zadovoljni. Mnenje vseh je bilo, da so taki sestanki zelo koristni in nujno potrebni. G. poslancu se za izčrpno pojasnilo s tem zahvaljujemo.
Narodno gledališče
Začetek ob 20. uri
9. nov., sobota: Kako zabogatiš. Premiera. Red C.
Opera
9. nov., sobota: Gorenjski slavček. Pred začetkom predstave igra orkester Jenkovo uverturo »Kosovo«. O Jenku govori prof. Adamič. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol.
šentjakobsko gledališče
Začetek ob 20.15 uri.
Sobota 9. nov.: škandal pri Bartlettovih. (Vzorni soprog). Premiera.
Radio
Sobota, 9. novembra,
Ljubljana: 12.00: Reproducirana glasba. — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Reproducirana glasba. — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Radijski orkester. —	18.40:	Zunanjepolitična
vprašanj#, (poroča dr. Al. Kuhar). — 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: Harmonikarji igrajo in pojo (pod vodstvom profesorja Rančigaja). -20.45: Resni spevi in koroške narodne. — 21.30: Bolgarske narodne pesmi (g. Ivanov iz Sofije). — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Koncert radijskega orkestra.
Dnevni dogodki
X Nacionalna ura:. Ob 19.30 bo predaval skladatelj Peter Krstić: Davorin Jenko, o priliki stoletnice njegovega rojstva. Prenos iz Beograda.
X Dar. K notici pod tem naslovom dostavljamo, da sta znesek 500 Din za revne akademike ljubljanske univerze darovala doktor Miroslav Ploj, podpredsednik senata, in Oton Ploj, notar v. p. v Mariboru.
X Poroka. V nedeljo 3. t. m. se je poročil naš tovariš Matevž Bohinc, tajnik Društva kmetskih fantov in deklet na Skaručni, s tovarišico Reziko Jerasovo. Obilo sreče!
X Javen Martinov večer radijske postaje. Vesel Martinov večer, ki» ga ima na sporedu Radiofonska oddajna postaja v nedeljo, dne 10. t. m. ob 20.15 uri, bo dostopen tudi za javnost. Vršil se bo v Trgovskem domu v Gregorčičevi ulici. Sodelovali bodo: Radijski orkester, kmečki trio, kvartet »Hmtadra«, pevski kvartet »Fantje na vasi«, gospod Danilo Bučar, in kot Conferencier gospod Viktor Pirnat, ki bo slikal šege, običaje in življenje naših Dolenjcev na Martinovo nedeljo. Vstopnice se bodo dobile v predprodaji isti večer od 19. ure dalje pred dvorano v Trgovskem domu, sedeži po 6 Din in stojišča po 3 Din. Ker bo pričetek točen in bi vsako prepozno dohajanje v dvorano motilo oddajo, se bodo vrata v dvorano ob 8.12 uri brezopogojno zaprla, tako da bo zamudnikom vstop nemogoč.
Liubliana
DNEVNA PRATIKA
Sobota, 9. novembra. Katoličani: Božidar. Pravoslavni: 27. oktobra, Mč. Nestor.
DEŽURNE LEKARNE Dr. Kmet, Tyrševa cesta 41, Trnkoczy ded., Mestni trg 4, Ustar, šelenburgova ulica 7.
*
*	V Šentjakobskem gledališču uprizore v soboto 9. t. m. ob 20.15 duhovito Hopewoodovo veseloigro »Skandal pri Bartlettovih« (Vzorni soprog). Igra je zelo zabavna, vsebuje polno besedne in situacijske komike. Užaljena gospa Wheelerjeva (Baranova) in užaljeni g. Bart-lett (Petrovčič) hočeta iz maščevanja vrniti svojemu soprogu (Hanžiču) oziroma soprogi (Klavorovi) milo za drago. Pri tej osveti pa zaideta v kočljive situacije in neprijetnosti, katerim slede razburljivi prizori in končno skandal v ugledni Bartlettovi rodbini. I. in II. dejanje se vrši v salonu, III. v spalnici Bartlettovih. Mladini neprimerno. Igra je dosegla na vseh svetovnih odrih ogromen uspeh. Ker je za predstavo veliko zanimanje, naj kupi občinstvo vstopnice že v predprodaji.
*	Slovo generala A. M. Pekiča. Danes ob 9. se z brzovlakom odpelje iz Ljubljane dosedanji komandant artiljerije dravske, divizije brig. art. general g. A. M. Pekič, ki je v teku treh in pol leta svojega službovanja v Ljubljani pridobil mnogo spoštovanja in prijateljstva y vseh krogih prebivalstva. Priljubljen je bil posebno med našimi jahači, saj je dve leti kot predsednik z navdušnjem vodil kolo Kolo jahačev in vozačev. Njegova gospa soproga je s svojo starejšo hčerko z vnemo sodelovala pri pododboru Kneginje Zorke in v ženski sekciji JS. Družina se je naučila tudi našega jezika, saj so tri hčerke obiskovale srednjo šolo, sin Jarko je pa hodil še v osnovno šolo. — Kolo jahačev in vozačev je odhajajočemu predsedniku priredilo prisrčen poslovilni večer, prav tako so se pa tudi oficirji, na lepem večeru poslovili od svojega predstojnika. Gospod general se je v Ljubljani s svojo družino popolnoma udomačil in zagotavlja, da je ne bo pozabil nikdar, gotovo pa bo njegova družina prihajala na počitnice v naše lepe kraje. Na novem službenem mestu v Sarajevu, kjer bo zavzel položaj komandanta artiljerije druge armije, želimo generalu gosp. Pekiču največ uspeha in zadovoljnosti 1
der so ga pa morali prepeljati v bolnišnico. — Popoldne je tramvaj pred nunsko cerkvijo zadel 81 let staro dninarico Terezijo Dacar, da je dobila na glavi prav nevarne rane. Prepeljali so jo takoj v bolnišnico, kjer ji skušajo rešiti življenje. — Tudi na Marijinem trgu Maloželezniška družba zavarovana pri dveh ljubljanskih zavarovalnicah, ki so se obe še pred prevratom uveljavile kot podružnice dveh velikih inozemskih zavarovalnic, si take ekscese drugače silno krotkega tramvaja lahko privošči, ker ne velja mnogo. Kako je z odškodninami za poškodbe, invalidnost in celo smrt, bo treba končno vendar natanko pregledati, ker je baje silno težko priti sploh do kake odškodnine, saj je vendar skoraj vedno kriv ponesrečenec. — Skrajni čas je pa tudi že, da se ljudje po mestu nauče hoditi, ker je tramvaj preveč učinkovit instruktor.
Jiivele, ure, zlatnine
in srebrnine — naj večja zaloga in najcenejše pri juvelirju
I0S. EiEilE, Ljuiiijana, Mestni trg štev. 17
*	Grozna najdba na Gallusovem nabrežju. Pri kopanju kanala na Gallusovem nabrežju so mestni delavci našli tudi kup kosti. Takoj je bilo vse Gallusovo nabrežje in Stari trg v največjem razburjenju, ker je vsa soseska slutila najstrahotnejšo senzacijo in umore. Poklicani zdravnik je kot anatom ugotovil, da je največja kost dolga le 20 cm in da so kosti iz različnih dob, skratka da iz senzacije ne bo nič, ker gre menda za staro smetišče.
*	Žene! Matere! 11. novembra bo 17 let, kar je končala svetovna vojna. Teh 17 let nam še ni prineslo miru, še ni zacelilo rane. Žene in matere, pa tudi možje in očetje, pridite vsi na manifestacijo za mir v ponedeljek 11. novembra ob 20. uri v dvorano mestnega magistrata. — Jugoslovanska ženska zveza, sekcija za Dravsko banovino.
*	Tradicionalno •»Martinovanje« šentpeter-skih CM podružnic je danes ob 20. uri v restavraciji glavnega kolodvora. Na dnevnem redu bo srečelov, licitacija goske, godba in prosta zabava. Vsi rodoljubni Ljubljančani so vljudno vabljeni na ta Martinov večer. Vstopi nine ni.
*	O »Rasah in pokrajini v Jugoslaviji« bo govoril priv. doc. dr. B. Škerlj danes pod okriljem Prirodoslovnega društva. Predavatelj bo ob skioptičnih slikah pokazal rasne tipe, ki se nahajajo pri nas in bo potem obrazložil pomen pokrajine za razvrstitev ras po naši domovini. Predavanje bo v dvorani Mineraloškega instituta na univerzi. Vstopnine ni, v kritje stroškov so pa prostovoljni prispevki dobrodošli. člani in prijatelji društva so vabljeni. Začetek predavanja ob 18. uri.
I
Else Elster
Ursula Grabley
_ Richard Romanovsky
Albert «Jeven	*■
Harald Paulsen
Adele Sandrock
■■	R. Artur Roberts
in nad 200 girlsov v razkošni reviji, opereti humorja, veseloigri mladostnega tempa, smeha in zabave
Osreči me!
Danes premiera! Nihče ne sme zamuditi
tega sporeda ob 16', 19'15 ln 21T5 uri
KINO SLOGA
Ljubljanski Dvor
Telefon 2730
Maribor
Avtomobile in motorna kolesa
sprejmem v garažo z vso oskrbo proli nizkemu mesečnemu pavšalu.
Garaže in mehaniüna delavnica
Ivan Kopat, Ljubljana
Frankoptnska 11 (tovarna Jugosteyr), telefon itev. 27-75
*	Tudi Šentpeter dobi spomenik. Odkar je mojster Plečnik Hrvatski trg pri šentpeterski cerkvi izpremenil v prijazen park, se šele vidi, kako je ta trg potreben tudi kakega arhitektonskega ali plastičnega okrasa. Na drugi strani ceste je pa pod cerkvijo svetega Petra stisnjen in skoraj skrit krasen spomenik vojnim žrtvam šentperterske župnije, ki so ga napravili po načrtih inž. arhitekta Vladimirja Šubica. Prav hvalevredna je torej ideja šent-peterske skupine bojevnikov, ki so sklenili ta spomenik postaviti na sredo parka. Ker bi pa sedanji spomenik ne deloval zadosti, ker je preveč nizek, je inž. arh. VI. Skubic stvar pregledal in na sredo spomenika napravil še kakih 4 m visok steber. Vrh stebra sedi državni orel na interesantno oblikovanem kapitelu, steber sam je pa okrašen z meči. Kakor bo zadeva zaradi prestavitve spomenika na gradbenem uradu rešena, dobi torej tudi šentpeterski okraj prav čeden spomenik.
*	Tramvaj je menda zdivjal, ker zadnje dni podira ljudi, kakor keglje. Pred dnevi se tej tramvajski nervoznosti in zamišljenosti nismo čudili, saj se je pred sejo na magistratu, ko je Maloželezniška družba polagala svoj sijajni račun, podrl v enem dnevu dve osebi* a včeraj jih je pa podiral morda zaradi vescPa, ker se je obračun za sedaj še tako nepričakovano srečno iztekel. Dopoldne je na Masarykovi cesti mestni delavec Janežič Anton škropil cesto. Tramvaj je pridirjal in mu prerezal cev, njega je pa s tako silo vrgel ob tla, da je Janežič obležal z zlomljeno desno roko in še drugimi ranami, zvito pa ima tudi nogo. Težko poškodovani mož je še sam šel domov, od kor
A Narodno gledališče. Sobota, 9. novembra ob 20. uri: »Poljska kri.« Prvič. Gostuje Josip Povhe. — Nedelja, 10. novembra ob 20. uri: »Beneška noč.«
A Onim, ki potujejo v Nemčijo. Potnike v Nemčijo ponovno opozarjamo, da si lahko naročijo ' registermarke za potovanje v Nemčijo po nizkih cenah 4 do 5 dni pred potovanjem pri »Putniku« v Mariboru ali Celju. Predložiti je treba potni list in davčno potrdilo. Najvišji dovoljeni znesek je 700 registermark.
A Brezposelnost. Koncem oktobra je bilo pri pri mariborski Borzi dela zabeleženih 903 brezposelnih delovnih moči, in sicer 743 moških in 220 žensk. V istem mesecu je Borza dela izplačala 20.189 dinarjev brezposelnih podpor.
A Napad iz teme. Preteklo noč je še nejzsle-den storilec napadel na cesti pri Sv. Marjeti ob Pesnici 30-letnega delavca Konrada Dajčmana in ga z železnim drogom udaril po glavi, da mu je počila lobanja. Težko poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
A Ribji trg. Na običajnem petkovem ribjem trgu so bile cene ribam naslednje: belice 8 do 9 dinarjev kilogram, barboni 24 do 28, lokarde 20 do 24, sardele 12 do 14, sardine 10 do 12, očade 13, menule 10 Din kg.
A Odmevi gledališke demonstracije. V zvezi z nedavnimi dogodki v gledališču nas Umetni-niški klub prosi, da objavimo naslednje: Umetniški klub v Mariboru obsoja dejanje g. Maksa Furijana, ker iz protesta zaradi odklonitve povišanja plače v nedeljo 3. t. m. ni nastopil pri predstavi »Tartuffe«, navzlic svoji službeni obveznosti, radi česar so posledice, ki jih je izvajal g. upravnik dr. Brenčič povsem umljive. Občinstvo naj upošteva, da so nedavni dogodki v gledališču tudi v zvezi s težkim gmotnim stanjem, v katerem se nahaja gledališče, radi česar je odklanjati gledališču škodljive jnci-dente posameznikov. Zato je kulturna dolžnost mariborskega slovenstva, da posveča gledališču več podpore. Umetniški klub priporoča upravi Narodnega gledališča v Mariboru, - da
g. Maksa Furijana zopet sprejme v službo, ker ,e storil omenjeno dejanje v živčni razrvanosti.
A Važno za vojaške obveznike. Vsi v Maribor pristojni vojaški obvezniki, ki so izgubili svojo vojaško izkaznico (ispravo), se pozivajo, da se nemudoma prijavijo mestnemu vojaškemu uradu, Sloiiiškov trg li, ki jim bo izposloval novo. Vojaška oblast bo vsakogar, ki se ga zaloti, da nima vojaške izkaznice, najstrožje kaznovala. Prijave se sprejemajo samo do 1. decembra 1935.
A Nesreča pri delu. Včeraj zjutraj se je težko ponesrečil 32-letni v tovarni Doktor in drug zaposleni železostrugar Vlado Seifert. Pri delu se mu je kos železa zaril v obraz pod levim očesom. Prepeljali so ga v bolnišnico.
A Nezgode in napadi. Včeraj je neki kolesar povozil na Pobreški cesti 9-letno Marijo Lovrenčičevo, ki je zadobila težke poškodbe po vsem telesu. — Drugi kolesar pa je na Kralja Petra trgu podrl na tla brivsko vajenko Vilmo Horvatovo. Zadobila je poškodbe na nogi. — Pri Sv. Martinu na Pohorju je nesrečno naključje hotelo, da je 73-letna prevžitkarica Ana Povorškova padla in si zlomila levo roko. — Včeraj zjutraj je neznanec z nožem napadel 26-letnega delavca Ivana Uršiča na cesti v Št. H j ter mu prizadejal na glavi zevajočo rano. Vsi se zdravijo v mariborski bolnišnici.
A Majhna rana — težko zastrupljenje. Nedavno je napadalec prizadejal 19-letnemu posestniškemu sinu Alfredu Zorcu pri Sv. Rupertu v Slov. goricah lahko poškodbo na glavi. Mala rana pa se mu je pričela te dni gnojiti, nastopil je nevaren prisad in morali so ga prepeljati v tukajšnjo bolnico.
A Harmonikarji Rdečega križa že drugič v Gradec. Kakor smo poročali, so bili mariborski mali harmonikarji Podmladka Rdečega križa pod vodstvom g. Šušteršiča 19. pr. m. v Gradcu, kjer so triumfalno uspeli. Vsa graška javnost in tamkajšnji jugoslovanski konzulat so ta edinstveni zbor harmonikarjev ponovno povabili v svojo sredo. Tako bodo danes popoldne z »Rdečim Francljem« odpotovali v Gradec, kjer bodo zvečer pod pokroviteljstvom našega konzulata priredili v največji graški dvorani »Stephaniesaal« svečani koncert. Naslednjega dne. v nedeljo popoldne pa bodo priredili matinejo za vse graške in okoliške šole. Prepričani smo, da bodo naši mali umetniki Rdečega križa tudi tokrat nad vse lepo uspeli in pokazali v tujini jugoslovansko pesem, nošo in plese.
A Prijeti dihurji. Kakor smo poročali, so neznanci ukradli z drvečega voza trgovki s perutnino Rozaliji Gorčenko, ki je bila namenjena v Maribor, kurnik z 12 purani. Istega dne je na enak način izginil trgovcu Mirku Pernatu kur-nik, v katerem je bilo 12 piščancev. Otroci so te dni v gozdu pri Teznu našli nahrbtnik z zaklanimi purani. Na podlagi tega so aretirali 34-letnega brezposelnega zidarja Vinka V. in 34-letnega delavca Rudolfa K., ki sta tavino priznala. Oba sta bila ovadena mariborskemu di-ž. tožilstvu.
A Velika prireditev v Unionu. I. godbeno društvo tekstilnih delavcev v Mariboru priredi v soboto 9. novembra v vseh prostorih dvorane Union »Martinovanje« z raznimi zabavnimi točkami. Začetek ob 20. uri, vstopnina 5 Din, za člane 3 Din.
A 250 glav zelja je te dni neznani tat ukradel gostilničarki Mariii Lorberjev!, stanujoči na Tržaški cesti 6. Oškodovana je za 300 dinarjev. Tatu so že na sledu.
A Pijanega okradla. Snoči je žena poštnega uslužbenca Antonija P. bila v družbi svojih znancev in vojnega invalida Franca Dominka v neki gostilni na Tržaški cesti. Ko se je invalid že opijanil in za mizo zadremal, je Antonija segla v žep Dominkovega suknjiča in mu izmaknila 400 dinarjev, nato pa odšla iz gostilne.
A Gratski kino. Danes najnovejši film Grete Garbo »Pisani pajčolan«. Nov triumf nesmrtne, oboževane švedske umetnice. »Pisani pajčolan«, velefilm v nemškem jeziku, je doživljaj, ki ga mora vsakdo doživeti. — Danes ob 14. uri in v nedeljo ob 11. uri dopoldne po globoko znižanih cenali senzacijonalen cowboyski film z divjega zapada »Prst usode«. Glavni junak Keyn Meyn-rad in njegov konj.
A Kino Union. Danes najpopularnejša opereta »Ptičar«, pravi ljudski komad Karla Zel-lerja. Film poln zabave, smeha, ljubezni, glasbe, netia in plesa. Glavne vloge: Lil Dagover, Wolf Albaeh-Retty in Marija Andergast.
Cel*«
H Iz policijske torbe. Rojen v Gradcu, pristojen v Zagreb, se je v petek popoldne nahajal v neki kavarni v Celju 37 letni Viktor P. Slučajno mu je bila na mizi ležeča 900 Din vredna kitara, last čevljarskega pomočnika Bidermana, tako všeč, da jo je izmaknil in pobrisal na Kralja Petra cesto, kjer pa ga je pograbil stražnik. Viktor P. se na policiji izgovarja, da je pri tatvini bil pijan, sicer bi tega ne napravil, a kljub temu bo izročen sodišču. — Isti dan pa je nekdo zlatarju Ochsu Franco v Gosposki ulici odpeljal skoro novo 1600 Din vredno kolo z evid. št. 2-120094-3.
■	Martinovanje. Celjska »Soča« bo imela drevi ob 20 v Narodnem domu družaben večer. Dobiček je namenjen najbednejšim brez strehe in kruha.
■	Na srezkem in okrožnem sodišču bodo uradne ure vsak delavnik, počenši z 11. novembrom od 8 do 14 uri neprekinjeno.
■	Celjsko gledališče. 15. t. m. bo otvoritvena predstava ljubljanske drame: »Bratomor na Metavi«. Avtor tega najnovejšega dela je ravnatelj ljubljanske drame Pavel Golia. Interesenti naj pohitijo s prijavami za abonma.
■	Ljudska univerza prične s svojimi red-
nimi predavanji v ponedeljek 11. t. m. ob 20 v risalnici deške meščanske šole. Kot prvi bo predaval prof. dr. Breznik iz Ljubljane . o temi:	Po švicarskih Alpah. Predavanje bo
spremljalo nad 100 skioptičnih slik.
■	Naš nogomet. Jutri na podsavezni dan bodo na Glaziji dve prijateljski tekmi ob 13.30 med SK Olimp in. SK Jugoslavija, ob 15 pa SK Celje in- SK Atletik. Pr.vo bo sodil s. s. Rajmprecht, drugo pa s. s. Veble.
Ptui
Živinski semenj v Ptuju. Na živlnsm se- I menj, ki se je vršil v torek 5. t. m. za govejo živino, v sredo 6. t. m. pa svinjski semenj je bilo prignanih 1161 glav, in sicer 151 vol, 405 krav, 17 bikov, 48 juncev, 83 telice, 12 telet, 33 konji, 150 kobil, 11 žrebet ter 251 prašič. Od tega je bilo prodanih 37 volov od Din 2—2-25, 78 krav po Din 1-20—3, 3 biki po Din 1-75—2-50, 10 juncev od Din 2—2-25, 42 telic od Din 2-65—3-75, 1 tele po Din 4, j za kg žive teže; 26 konj in kobil po Din 250 : —3800, od katerih sta bili 2 prodani v Av- j strijo, 11 žrebet od Din 300—1300 za koinad | ter 76 prašičev, katerim je bila cena od 6— i 12 tednov starih Din 50—100 za komad, pr-šutarjem Din 4-50—5’50, debelim Din 5—6, | plemenitim živalim pa Din 4—4-50. Prodanih je bilo skupno 276 živali, kar je glede na ve- i lik dogon živine zelo malo. Pripomniti je tre- I ba, da bi bil dovoz prašičev še znatno večji, toda v tukajšnjem srezu v zadnjem času zelo ! razsaja svinjska kug-a, zato je dovoz prašičev j na semenj iz več občin zabranjen.
Kino. Tukajšnji zvočni kino bo predvajal v soboto 9. t. m. ob 20 in v nedeljo 10. t. m. ob pol 19 in pol 21 zvočni film »Carlo Ca-velli». V glavni vlogi nastopa Rudolf Foerster. Za dodatek pa bo Merkurjev tednik.
Jadranski dan. Krajevni odbor Jadranske straže v Ptuju vabi svoje člane in vse občinstvo, da se udeleži proslave, katero priredi ob priliki jadranskega dne, t. j. v soboto 9. t. m. v prosvetni dvorani Mladike ob 18 uri. Na programu so govori, recitacije in petje-
Kino Union_________ Tel. 22-21
Danes ob 14. uri Jutri ob 10.30 Pravljična mladinska matineja
JANKO IN METKA
Pozor otroci: gozd, strahovi, čarovnica, sladkorni grad
In: Vsi sedeži samo po Din 4'50
Smrtna kosa. 6. t. m. je umrl v javni bol- [ niči v Ptuju za dolgotrajno zavratno boleznijo komaj 28 letni Muren Josip, geometer, stanujoč v Ptuju. Pokojnik se je rodil v Gorici. Za časa svetovne vojne je pribežal s starši v naše kraje. Kot geometer je služboval več let v Srbiji, v začetku tega leta pa je bil premeščen v Radovljico, kjer pa mu je zaradi dolgotrajne bolezni prestala državna služba ter se je moral z ženo in otrokom preseliti k svoji materi v Ptuj. Naj počiva v miru, žalujočim sožalje!
Sprememba pri pobiranju uvoznine. Glede na spremembe pri pobiranju uvoznine na železniški postaji v Ptuju je mestno poglavarstvo odredilo sledeče: Občinsko uvoznino na blago, ki se izroča na kolodvorskem skladišču, pobira občinski nastavljenec pri novi občinski tehtnici v bližini kolodvorskega skladišča. — Za brzovozno blago pa se bodo strankam ra' čuni dostavljali na dom. Za vse ostal«»- blago (prtljago in ekspresno blago) se pobira ob-činska uvoznina v prostorih blagajne za osebni promet. Opozarja se, da podlega občinski uvoznini tudi ročna prtljaga, v kolikor ni v smislu tozadevnega pravilnika izvzeta. Kontrolo nad ročno prtljago vrši poseben nameščenec občine pri izhodu iz železniške postaje. Končno se občinstvo opozarja, da podlega občinski uvoznini vse blago, ki dospe na katerikoli način v mesto, kolikor ni izrecno oproščeno. Stranke same so dolžne uvoz blaga takoj prijaviti pri mestni blagajni ter plačati predpisano uvoznino, kjer jih sicer zadene razmeroma visoka kazen.
Krani
Predavanje na Ljudski univerzi v sobot0 9. t. m. odpade. To predavanje dr. Vilfana bo po možnosti pozneje. Prihodnje predavanje bo v nedeljo 17. t. m. Predaval bo g. dr. Munda o temi »Odprava plodu», in to s pravnega stališča.
Ljubljanski harmonikarji nas bodo obiskali prihodnjo nedeljo 17. t. m., ko bodo priredili v Narodnem domu dva koncerta, ob 10 za mladino, ob 11 pa za odrasle. .
Kino »Narodni dom« predvaja v soboto in nedeljo 9. in 10. t. m. krasno ljubezensko dramo »Prebujene strasti«. Ta film je nagrajen z zlatim odlikovanjem za filmsko umetnost v Milanu 1933.
Zidani most
V soboto 9. novembra ob 8. uri bo izredni občni zbor učiteljskega društva za srez Laško. Zborovanje bo v Zidanem mostu s sledečim dnevnim redom: 1. Zanimivo predavanje 2. zapisnik, 3. stanovske zadeve, 4. dopisi, 5. obravnava uredbe, 6. učiteljska tiskarna, 7. slučajnosti, 8. izredni občni zbor: Volitev častnega razsodišča. Zaradi važnosti naj se zbora vsi udeleže.
Velik potniški promet je bil za praznike na Zidanem mostu. Vsi vlaki so bili prenatrpani, zaradi česar so imeli precejšnje zamude. Preteklo nedeljo je bil ogromen naval potnikov zlasti pri večernih vlakih-Mnogo potnikov je moralo stati dolgo časa do Ljubljane, Maribora ali Zagreba, želeti bi bilo, da bi železniška uprava priklopila vsakemu vlaku toliko vagonov, da bi lahk° vsi potniki sedeli med vožnjo. Pri nedelj' skih voznih olajšavah je osebni promet najmanj petkrat večji!
Trebnie
Hišne posestnike opozarjamo, da poteče za prijavo zgradarine 16. t. m. Prijave vloži pri občini.	v	. u.
Prenapolnjena šola. Včeraj je bil v etan 00 činski pisarni otvorjen nov razred, ker je s° prenapolnjena. Po tej zasilni ureditvi pouk D . šoli ne bo trpel — in je e tem za silo odpre Ijeno še za nekaj časa vprašanje gradnje n šole.	___<
Čitajte in razširjajte
'ZušnarodaA
I
Gospodarstvo
Gospodarski utrinki iz Prlekiie
„Dvignite cene našim pridelkom..
vati, da bi lahko dostojno oblekli sebe in svojo številno družino ter plačali davke in ostale obvezosti.
Za enkrat je kupčija z vinom skoroda domala ustavljena, kar je pripisovati, da se mošt še ni popolnoma očistil, deloma pa špekulaciji trgovcev, ki čakajo spričo obilne letine na delni padec cen. V naše kraje prihajajo posamezni gostilničarji, ki napravljajo kupčijo za lastne kleti in plačujejo kaj različno od 2 Din navzgor do 5 Din, posebna vina pa še dražje. Teh trgovcev pa ni veliko, zato čakajo vina še dalje v zidanicah, kar še bolj povzroča gospodarsko stisko. Klopotci pa ropočejo: »Liter za dva, liter za dva...!«
Zima je pred durmi, šoloobvezna mladina nima prepotrebne obleke in obutve. Starši ne morejo kupiti svojim otrokom najpotrebnejših stvari za šolo, dokler ne prodajo svojega vina. Kje naj dobe denar, ko nimajo niti za sol. Vedno je ista pesem: »Samo da bi prodali vino?« Denarja ni od nikoder. Kako naj plača naš kmet davek, če pa nima najnujnejšega za življenje! Res obupno je njegovo stanje. Vse-kako bi bilo potrebno, da bi naše oblasti zainteresirale veletrgovce in druge interesente za naše vino. Spontano gre glas od ust do ust: »Dvignite cene našim pridelkom, pripeljite kupce za vino, pa bomo radi poravnali svoje obveznosti!« Naš človek rad plača davek, ker se zaveda, da v tem tiči tudi njegov obstoj,_ pri sedanjem stanju pa mu je popolnoma izključeno. Pripeljite mu kupca, da bo kupil vino povprečno po 4 Din, potem bo tudi on poravnal svoje dolgove.
Ko je stiska skoro na vrhuncu, nas obiskujejo poleg tega še druge nadloge. Deževno in mrzlo vreme je prineslo v naše kraje nalezljivo bolezen davico, ki se je razširila že daleč naokoli. Mnogo hiš je že kontumaciranih. Pričakovati je, da se bo šola na Humu zaprla vsak čas, kajti zavratna bolezen si je izbrala že dve žrtvi. Delavcu Magašu Jožefu sta v razdobju treh dni umrla oba otroka, ki sta ucenca narodne šole na Humu pri Ormožu
M. M.'
Jeruzalem, 8. novembra.
V Prlekiji imamo obilo vinskih goric, tod prebiva zdrav rod, ki ima mnogo posebnosti in zanimivosti. Po kupčijah z vinom je znan daleč naokoli preko mej Jugoslavije. Glavna rastlinska kultura je vinska trta, ki preživlja v pretežni meri tukajšnje prebivalstvo.
Naši vinogradniki preživljajo težke čase. Letošnja vinska letina je bila zelo obilna, dasi je bila mesec dni pred trgatvijo toča, ki je napravila zlasti v vinogradih okoli Jeruzalema precejšnjo škodo. V splošnem je bila letina zadovoljiva tako po kakovosti, kakor po množini vina. Kljub temu pa preživlja naš viničar težko dobo.
Letošnja letina je skoroda odlična, vsekakor boljša od lanske in to po kvantiteti, vendar bo borba za obstoj še mnogo večja, ako se cene vinu ne bodo izboljšale, odnosno ako se kupčija z vinom ne bo poživila. Semkaj prihajajo razni trgovci, ki plačujejo vino po zelo nizkih cenah. Marsikateri viničar je moral prodati svoj pridelek takoj izpod stiskalnice po zelo nizki ceni, ker ni mogel čakati ugodnejše prodaje. K temu ga je silila silna denarna stiska, zlasti nabava najnujnejših življenjskih potrebščin kot je sol, petrolej, vžigalice itd. Naše vinogradništvo sploh zelo trpi, ker ga ubija konkurenca cenejših, četudi kvalitetno slabejših dalmatinskih, banaških in sremskih vin. Za enkrat ni nobenega izgleda. Svetovnoznana jeruzalemčan in ljutomerčan nimata prodajnega trga. Obdelovanje vinske trte je tekom leta veliko dražje, kot je na jugu, zato naša vina ne morejo za isto ceno. Naši vinordni kraji tonejo leto za letom v večjo bedo in stisko. Nekdaj smo prodajali presežke svojih vin avstrijskim, češkim in celo nemškim trgovcem, ki so »zaarali« vina, ko je še rastlo kot grozd na trti. Danes teh trgov-cev ni yeč. Upravičeno se kaže nezadovoljstvo naših viničarjev, ki so v potu svojega obraza delali vse dneve v najbolj žgočem solncu ter upali, da se gospodarsko dvignejo, sedaj pa so jih prilike temeljito razočarale. Svojega vina ne morejo prodati tako, kakor bi bilo pričako-
Tekme za prvenstvo ČOS na orodju. V soboto 16. t. m. bodo v Tyrševem domu v Pragi tekme za prvenstvo članov v prostovoljnih vajah na drogu, bradlji, krogih, na konju na šir z ročaji, v preskokih čez konja vzdolž in v prostih vajah. Teh tekem se bodo udeležili seveda predvsem tekmovalci, ki se pripravljajo za olimpijado v Berlinu. — Umestno bi bilo, da bi tudi načel-ništvo SSKJ čim preje razpisalo take tekme, da nas čas ne prehiti.
ČOS podari češkoslovaški vojski letalo. ČOS je sklenila, da podari češkoslovaški vojski letalo. Letalo bo imelo napis ČOS in bo imelo sokolski znak, uvrščeno pa bo med bombna letala. Svečana predaja letala bo v nedeljo 10. t. m. v navzočnosti vsega praškega Sokolstva, vojske in prebivalstva in celotne letalske brigade. Letalo bo predal vojnemu ministru Machniku starosta ČOS br. dr. Stanislav Bukovsky.
= Sport sss
Kasaški derby in še kaj ...
V nedeljo smo poročali, da so nagrade za jug. kasaški derby baje nakazane. Danes še lahko javimo, da je iste pristojno ministrstvo po »Centrali jugoslovanskih kasaških društev« izplačalo. Letos je bila zopet muropoljskim kmečkim konjerejcem sreča mila, da so si vse prve nagrade v derbiju priborili oni.
K temu dejstvu moramo pripomniti, da si v začetku, ko se je ta dirka počela tudi v Jugoslaviji, ni noben naš kmečki dirkač upal konkurirati v njej. Zadnja leta pa opažamo, da pri tej preizkušnji štiriletnih
konjev, muropoljski kmečki konji, ki tudi delajo na polju, ne da bi se rabili izključno za dirke, vedno bolj napredujejo. No in parkrat so tudi kot letos odnesli prvenstvo.
če bo g, urednik dal prostora, se bomo o muropoljski reji amerikancev in o dirkah sploh še večkrat pomenili, ker Slovenija radi omalovaževanja te lepe športne panoge v našem tisku ni bogve kako podučena. Konjereja bi po pravici zaslužila večjo pažnjo. Zakaj pa se o drugih večkrat nepomembnih športih izgublja cele stolpiče in strani besed!
Poglejmo samo v druge, manjše države, kako pospešujejo konjerejo. V Budimpešti je na dan, ko se vršijo derby-dirke, pravi narodni praznik. Ali niso na Dunaju vsak teden dirke? In kdo podpira te prireditve? Država pa tudi druge korporacije. Konji, ki gredo na dirke, se vozijo po četrtinski tarifi! In pri nas? Nekateri naši dirkači so hoteli v Ljubljano na dirke. Vožnja v Ljubljano iz Ljutomera za rezerviran vagon s štirimi konji in priborom stane 1300 Din. »Suh« tudi ne moreš iti. Naj se ti primeri, da ne dobiš bogve kaj, pa je malo prevelik riziko za kmeta!
Lani je Romunija kupovala v Avstriji lahke konje za svojo konjenico. Lahko bi kupila te konje pri nas, v zavezniški državi. Toda avstrijski konji so po vedni reklami po časopisju razglašeni za dobre. Tudi na našem Murskem polju imamo dobrega selekcioniranega blaga precej in pri večjem odkupu bi se tudi produkcija zvišala, kar bi bilo zopet občekoristno za nas in državo! Toda kaj hočemo, ko pa malokdo ve za nas! Prosimo torej merodajna oblastva, da to upoštevajo, ker čas je že, da se delo za prospeh konjereje po dolgem odmoru začne!
Stroge odredbe glede taksiranja raiunov
Davčni oddelek finančnega ministrstva je odredil finančnim davčnim upravam in organom finančne kontrole, da v svrho plačevanja taks iz tar. št. 34 taksne tarife na računih, notah, poročilih in podobnih pismih sporazumno izvedejo kontrolo. Odlok zlasti podčrtava, da ta kontrola ne sme imeti videza surovosti in nekulturnosti in da ne sme prekoračiti dovoljenih meja, hkratu mora pa biti ta kontrola učinko-
1 S *n str°ga. *-er ne sme zbujati videza slabosti, temveč mora popolnoma nadzirati obveznosti glede izdajanja računov. V ta namen smejo organi oblasti v svrho osebne kontrole priti v poslovne prostore obve-zancev teh računov in se smejo pri tem obračati tudi do kupcev, ki se takrat slučajno mude v trgovini, da se prepričajo, ali so dobili račun za kupljeno blago.
Dalje odreja okrožnica davčnega oddelka, da je treba za vsak primer neplačila te takse in kršitve omenjene določbe referirati in navesti, kdaj in kakšno kazen so odredili, ne oziraje se na nikogar. Odlok Posebno pripominja, da imajo kontrolni organi paziti na kraje in lokale z večjim in hitrim prometom kakor na javne trge, hotele, gostilne, kavarne, buffete, ljudske kuhinje itd., vendar ne smejo zanemarjati kontrole tudi drugod.
Zato opozarja davčni oddelek finančnega ministrstva prebivalstvo, da svoje obveznosti popolnoma izpolni, da ne bi prišlo do nevšečnega izvajanja sankcij zaradi te določbe. ,
Promet poštne hranilnice
V	oktobru je štednja uspešno napredovala. Pristopilo je 3093 novih vlagateljev, tako da zdaj nalaga pri Poštni hranilnici 353.997 oseb, skupni znesek vlog je pa znašal konec oktobra Din 915,580.048-27.
V	čekovnem prometu je 70 novih računov, tako da jih je zdaj pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah skupaj 25.271 čekovnih računov. Promet po teh računih le znašal oktobra Din 6,423.371.447-87. Od Lega se je izvršilo s prenosom brez upora-nih8^°vin.e 52'76%- Stanje vlog po čekov-1 i-.7 öfi?nih le znašalo konec oktobra Din
Poštni6 hrilu9- -Skupni znesek vl°S P™ dinarjev lniC1 presega 1973 milijonov
Borzna poročila
devize
nov' Amsterdam 2975-64— 2990-24, Berlin 1756-08—1769-95, Bruselj 739-72—744-78, Curih 1424-22—1431-29 Lon-don 215-09—217-15, Newyork 4345-72 do 4382-04, Pariz 288-62—290'o6 Praga 181-12 do 182-22, Trst 355-03-358-n 6
:Änh’ T’ novembra- Beograd 7—, Pariz
2650, London 15-14, Newyork 307-625 ^ruselj 51-9750, Milan 24-9750. Madrid 42 Amsterdam 208-90, Berlin 123-7250, Dunaj j^-eo, Stockholm 78-05. Oslo 76-05, Kopen-5‘agen 67-5750, Praga 12-7250, Varšava i-m?750’ Atene 2-90, Carigrad 2-45, Buka-Aito 2-50, Helsingfors 6-6650, Buenos-*res 0-8350.
VREDNOSTNI PAPIRJI 7r>37«rel?j 8- novembra. 7% in vest. posojilo bosoin Y°jna škoda 350—353, 1% Blerovo-
1UQ 68—69, 8% Blerovo posojilo 76—78,
6% beglücke obveznice 60-50—61-25—59— 62-25, Agrarna priv. banka 227 den., Du-naj-Zagreb 854—864—859, Dunaj-Beograd 868—858, Grčija-Zagreb 30-90—31-60—31-25, Grčija-Beograd 31 pon., Priv. klir London-Zagreb 242-36—243-96—243-16, Priv klir London-Beograd 243-57—241-97, Priv. klir. Madrid-Zagreb 594—604—599, Priv. kliring Madrid-Beograd 590 pon., Trboveljska lip blago, Šećer Osijek 128 blago.
BLAGOVNO TRŽIŠČE
Novi Sad, 8. novembra. Pšenica: Bačka 156—159, Bačka ladja Tiza in Begej 162— 164, Sremska in slavonska 159—161, Bana-ska 156—159. Oves in Ječmen: neizpreme-njen. Rž: ne notira. Koruza: Bačka in sremska 96—98, Banaška 96—97. Moka: Bačka in banaška Og in Ogg 237-50—257-50, St. 2 217-50—237-50, št. 5 197-50—217-50, Št. 6 177-50—197-50, Št. 7 157-50—167-50 št. 8 107-50—112-50. Otrobi in Fižol: neiz-premenjeno. Tendenca slaba Promet srednji.
Sombor, 8. novembra. Borza zaprta.
Kulturo
Iz slovanskega Sokolstva
Porast češkoslovaškega Sokolstva. Statističar ÖOS br. dr. Krovak je objavil v »Vestniku Sokolskem« statistiko češkoslovaškega Sokolstva po stanju 31. decembra 1934. Po tem poročilu je stanje v ČOS sledeče: članstva 385.455 (članov 267.901, članic 117.554), moškega naraščaja 39.599, ženskega 38.334, moške dece 129.922, ženske 153.568. skupno vseh pripadnikov 746.878. Porast vseh oddelkov napram letu 1933. 23.604 ali 3-26 Vo.
Najmočnejše sokolsko društvo v ČOS je Sokol Vinohrady v Pragi, ki šteje 4.232-elanov in članic, 363 naraščajnikov in naraščajmo ter 1.653 oboje dece. Vseh pripadnikov je torej 6.248. To društvo je po svojih pripadnikih močnejše kot so n. pr. naše župe Kranj, Novo mesto in Užice.
Strauss-Korngold: »Beneška noč«
v mariborskem gledališču
Z zvočno in melodiozno Straussovo opereto, ki sta jo V. Korngold in E. Mariška glasbeno in tekstno na novo preuredila, je nase gledališče kaj srečno otvorilo letošnjo glasbeno sezono. Delo je spretno zrežiral senjor nase operete g. j. Povhe in jo postavil na oder v oni režijski zadržanosti, ki odlikuje staro klasično opereto. Dasi bi tu in tam radi slišali kako sodobnejšo šalo in brez vsega prenesli tudi smelejše režijske domislice in še kaj revijalnega direndaja povrhu, smo g. režiserju vendarle hvaležni za njegov okus stare dobre šole, ki nas zajamčeno obvaruje vseh klavernih banalno-f sti, tako priljubljenih v tukajšnji opereti.
Za glasbeni uspeh dela je vzorno.poskrbel g. dirigent g. Lojze Herzog, ki se je ob očarljivih Straussovih zvokih kar miadost-no razgibal. Osvojevalca src in neugnanega ženskarja vojvodo urbinskega je pel in igral g. Belizar Sancin. Njegovemu petju bi želeli zlasti to pot več ognja, njegovi igri več mladostnega temperamenta. Vsa dekliško razposajena, lahkonoga in ognje-- vita je bila gdč. Barbičeva v vlogi ljubke nagajivke Cibolette. Gdč. Udovičeva je to-ki‘at ostajala nekoliko v ozadju, česar pri njenem temperamentu sicer nismo vajeni. Tretja beneška lepotica, senatorka Delaqua, v zasedbi gdč. Rasbergerjeve, je blestela v svoji razkošni opravi. Makaronarja Pappe-codo je igral v dobri maski in z neusiljivim humorjem g. Pavle Kovič. Mnogo dobrohotnega smeha je povzročila senatorska trojica gg. Rasbergerja, Kosiča in Harasto-vica. Glasovno še šibak, toda prikupen v igri je bil brivec Caramello g. Verdenika.
Telefon 2059
Suha drva, premog, karbopakete dobite pri
(. POGAČNIK
Bohoričeva ulica št. 5

Svetli
p^einegr
5600 kalorij: 1 tona kosoven 385Din, 50 kg v vrečah 22 Din; bukova drva, žagana 85 Din knb. meter, cepljena 95 Din, bnfeovo oglje 0‘75 Din kg dostavljeno na dom nudi
A. PUTHICH
Dolenjska cesta št. G
V stranskih vlogah so nastopili: ga. Slava Gorinšek, gdč. Starčeva, ga. Danica Savi-nova in gg. Fr. Blaž, D. Gorinšek in J. Košuta. Plese je dostojno naštudiral g. Hara-stovič. Gledališče je bilo dobro obiskano.
-lj.
Arturo Toscanini
Arturo Toscanini bo na Dunaju štirikrat gostoval in dirigiral slavna operna dela.
Cirilo-Metodski vjesnik
Mesečni glasbeni list za staroslovensko cerkveno glasbo stane letno Din 120‘—, brez priloge Din 36‘—. Uredništvo in uprava sta v Zagrebu, Gunduličeva ulica 24. List je priobčil že nešteto cerkvenih skladb in ima vzorno urejeno književno prilogo.
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 6 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malib oglasih reklamnega značaja stane petitua vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu.
LEPA KMETIJA, obstoječa iz hiše, gospodarskega poslopja, hleva, kozolca, okrog 6 hektarjev obdelane zemlje, vinograda z donosom do 30 hi vina, njive, gozda itd. v krškem srezu se ugodno proda. Plačilo po dogovoru, deloma v gotovini, ostalo s knjižicami. Pojasnila daje Matija Kotar, posestnik, Gorenje Radovlje, pošta Bučka pri Krškem, ali uprava lista »Glas Naroda«.
ŠIVALNI STROJ (Singer), dobro obranjen poceni proda Anica Janhar, Žeje pri Medvodah.
SOSTANOVALCA v lepo,.snažno sobo v centru mesta, z ali brez zajtrka, iščem. Naslov v upravi lista.
500 DINARJEV NAGRADE dam onemu, ki mr preskrbi kakršnokoli stalno službo. Star sem 17 let, močan, priden in pošten. Cen j. ponudbe na upravo »Glasa naroda«- pod »Nujno«.
Preminila nam je naša dobra mati in stara mati
Ana Župančičeva
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 10. t. m. ob 4. viri pop. izpred hiše žalosti na Gosposvetski cesti št. 13 k Svetemu križu.
V Ljubljani, dne 8. novembra 1935.
Oton, Otokar, sinova; Ana, Marija, snahi; Otokar, Mar* ko, Andrej, vnuki; Marica, Sava, Soča, Jasna, vnuke.
Naroiaite ..Glas naroda“!
Ne zanašajmo se na pomoč od drupod!
Denarne krize bo konec, čim bodo domači denarni zavodi mogli zopet
redno dovoljevati posojila in kredite iz novih hranilnih vlog.
MESTNA HRANILNICA LiUBUANSKA
ima takih po 1. jan. 1933 vloženih, brez omejitve izplačljivih vlog že
nad 28 mil. Din,
ki jih obrestuje po 4%, ako so izplačljive dnevno, po 5% pa take, ki so naložene na odpoved
Stanje vseh vlog je 383 mil. Din, rezervnih zakladov pa 14,600.000 Din.
Nove nemške zastave
V četrtek so v Nemčiji prvič razobesili novo nemško vojno zastavo. Naša slika nam kaže zgoraj levo novo državno vojno zastavo in zraven trgovsko zastavo z železnim križem. Spodaj levo je standarda nemških vojnih ladij in desno standarda vojnega ministra
Sovjetski imperij le usmerjen
proti Vzhodu
Profesor havardske univerze Bruce Nop-per piše v ameriškem zborniku »Foreign Affairs« o razvoju sovjetskega imperija proti Vzhodu.
V deviške kraje ...
še do nedavnega je svet mislil, pravi pisec, da bo dinamična revolucionarna sila sovjetov udarila proti zapadu in da bodo sovjeti poskušali, da za svojo svetovno revolucijo pridobijo zapadne industrijalizirane države. Zadnjih pet let pa je pokazalo, da se dogaja v sovjetski Rusiji nekaj povsem nasprotnega. Ekspanzija sovjetov ni več usmerjena na zapad, pač pa v notranjost proti vzhodu, v deviške kraje in med azijske narode velike Rusije.
Pomen prve petletke
To ni sprememba v politiki, pač pa samo nujen razvoj. V prvem desetletju vladanja je boljševike preganjal strah, da bo evropska koalicija proti Rusiji organizirala skupni napad in proti tej nevarnosti so se branili z ofenzivo na vseh občutljivih mestih zapadnega imperija. Uspeh prve petletke je pripeljal do spremembe in do izmirjenja, ker je po zaključku prve petletke postala Rusija prvič v zgodovini v toliko industrijalizirana, da je bila lahko v vsem pripravljena za vojaško obrambo in se istočasno osvobodila tradicionalne gospodarske odvisnosti evropskega zapada. Sedaj se je torej Rusija lahko z največjim uspehom posvetila miroljubni zunanji politiki in temeljiti obdelavi svojega notranjega programa. Glavni problem petletke je bila industrijalizacija ruskega vzhoda, pri čemer so se uporabljale ogromne rezerve, ki so bile nagromadene v dosedanjih industrijskih centrih. Na ta način se je industrija dokopala do onih pokrajin, kjer ležijo sirovine v ogromnih količinah, to je v sibirskem prostoru, ki za gospodarski napredek Rusije mnogo obeta. Ta program bo angažiral sile boljševizma za mnogo bodočih desetletij in njegova realizacija bo ustvarila iz Rusije popolno avtarkično gospodarsko celino.
Leninova zamisel
Misel industrijalizacije Vzhoda ni niti nova niti slučajna, že leta 1918, ko je Rusija z mirovno pogodbo v litovskem Brestu bila začasno oropana ukrajinskega bazena premoga in kovin, je Lenin zamislil prodor na Vzhod. V prvem zelo malo premišljenem načrtu so že mislili na eksploatacijo premoga in kovin na Uralu. Vendar so morali boljševik! prva leta svoje oblasti posvetiti gospodarski izgradnji v evropski Rusiji. V načrtu prve petletke je v glavnih potezah naznačena boljša razdelitev produktivnih sil. Ves načrt se je naslanjal v glavnem na premog in kovine v Ukrajini. Že v drugem letu petletke pa se je pokazalo, da te zaloge ne zadoščajo za nameravano zgradnjo. Zaradi tega je leta 1930. na 16. kongresu stranke bilo sklenjeno, da bodo s pospešenim tempom pričeli z delom na drugem bazenu nafte na Vzhodu, v uralsko-kuznjevskem okraju. S tem so se pričela prva raziskovanja na Vzhodu.
Nadčloveški načrti
Je v resnici nekaj nadčloveškega v načrtih, ki so si jih zamislili moskovski fantasti; reke se odvajajo v pustinje, da dajo zemlji potrebno vlago, puste tundre bodo naseljene in prisiljene, da dajo ljudem prirodnih plodov, ki so jim potrebni. Četudi vemo, da boljševik! v nekaterih stvareh pretiravajo in da na vseh poljih ne bodo uspeli, vendar jim moramo priznati, pravi prof. Nopper, da je sovjetska ekspanzija na Vzhod zelo pomembna in to iz raznih razlogov.
Predvsem so to gospodarski motivi: sovjetska industrija se bo pomaknila v bližino bogatih naravnih skladišč, imela bo na razpolago ne samo drugi, pač pa tudi tretji bazen kamenega olja in polno možnosti pospeševanja poljedelstva in izgraditve lahke industrije. Drugo je socialno vprašanje: boljševik! bodo prebivalstvu omogočili notranjo kolonizacijo in jo pomaknili na Vzhod. Tamkaj bodo gradili nove naselbine in nove industrijske centre, šolani ruski delavci se bodo mešali z manjšinskimi ra-
sami. Ob meji skrajnega Vzhoda se bodo nastanili novi kmetje, bivši vojaki z družinami.
Tretji je strategični motiv: zaradi kolonizacije ob mejah sovjetske Rusije, se bo sovjetska moč dokopala bližje Aziji, tako s pomočjo prometa, kakor tudi v opremi vojske, ker bodo vsi izvori bogatstva v neposredni bližini.
Četrti je politični: ko se bo industrija pomaknila na Vzhod in z njo vse ostale gospodarske in prosvetne ter socialne komponente, se bo vsekakor zboljšala gospodarska in kulturna situacija, ne samo azijskih manjšin v sovjetski zvezi, pač pa tudi njihovih bratov z one strani azijske meje.
V teku 15 let se je s sovjetsko Rusijo dogodila ogromna izprememba. Sovjeti so postali jeziček na tehtnici evropskega političnega ravnotežja, ker vzdržujejo z največjo treznostjo danes v Evropi status quo. čas pa bo pokazal, ali gre samo za stabilizacijo prilik ali se kaže na obzorju nova revolucionarna smer.
Zanimivosti s vseh strani
Letalec Kingsford Smitli je 6. t. m. startal na letališču v Londonu za rekordni polet London—Melbourne. Z letalom se je usmeril proti Marseilleu, odkoder namerava poleteti proti Bagdadu.
Agencija Stefani poroča iz Dublina: Ladja za dviganje potopljenih ladij in tovorov je začela pripravljalna dela za dvig tovora prekooceanskega parnika »Lusitanie«, torpediranega v svetovni vojni. Kakor poročajo, se je potapljalcem pred nekaj dnevi po dolgem iskanju vendarle posrečilo priti do ogrodja »Lusitanie« v globini 90 m.
Po trditvah nekih nemških listov namerava britanska letalska družba »Imperial Airwais« uvesti direktno letalsko zvezo London—Addis-Abeba. Letalo, ki bi vzdrževalo ta promet, bi pristajalo tudi v Aleksandriji, Kairu, Port-Saidu in Kartumu. Zdi se, da bi se ta letalska zveza uvedla tedaj, če bi se Italijanom posrečilo presekati železniško zvezo med Addis-Abebo in Džibutijem.
Zrakoplov »Zeppelin«, ki je zaključil za letos svoje polete med Nemčijo in Južno Ameriko, v
zimskih mesecih bo vzdrževal promet med Južno Ameriko in Južno Afriko.
Barthoujeva knjižnica. Danes so prodali drugi del dragocene knjižnice pokojnega zunanjega ministra Louisa Barthouja. Skupno so doslej izkupili okrog šest milijonov frankov. Verlainovo delo »Modrost« so prodali za 140 tisoč frankov. V Barthoujevem izvodu je bilo mnogo avtogramov in beležk znanih literatov.
Finska barka »Lingard«, ki je pri Kate-gattu na morju trenila v švedski parnik »Gerd«. Parnik »Gerd« je šel z vso posadko pod vodo, »Lingard« se je pa precej razmrcvarjena rešila v pristanišče Goten-burg
Zanimiva slika iz abesinskega zaledja, ki kaže pastirsko naselje. — Pred »hišo« sedi gospodarica, katere mož je šel na fronto; desno sedi njena mati, levo je njen otrok. Vsi za vojno sposobni Abesinci so odšli na bojišče, v vaseh so ostale samo žene in
otroci
Vam» BlamCrt
ZBEfHELI

Te skrbi ga je takoj rešil gospod Cowell, ki ga je ta trenutek napovedal sluga. Gospod Cowell je prišel kakor balzamiran, tako je bil gladek, sladak in obziren. Povpraševal je po zdravju gospodične Kid in izrazil željo in upanje, da bo mlada dama, ki je po njegovem pravo čudo v ženskem svetu, kmalu okrevala. Potem je počasi in z veliko obzirnostjo namignil gospodu Larsenu, da je ta nenadni preokret finančno skupino, ki jo ima on čast zastopati, še na novo vzpodbudil k sodelovanju. Razume se, da ob tako dalekosežnom delu gospoda sedaj niti ne stavlja pogojev. Morala bi biti posvečena v zadnje tajne. Za zdaj pa se zadovoljuje s splošnimi pojasnili in je pripravljena vložiti kapital brez ozira na višino, kolikor bi ga bilo pač potreba, da se delo popolnoma dokonča.
Tovarnar Larsen je poslušal Cowellovo govorjenje kakor žalosten otrok prijetno pravljico. Omenil je, da se je inženjer Podumjin podal na potovanje, ker hoče v tišini popolnoma raziskati še neke izsledke, ki mu niso docela jasni.
Gospod Larsen je previdno molčal o demonu, ki ga tudi gospod Cowell doslej še ni omenil niti z besedico. Po dveurnem razgovoru sta bila oba gospoda
tako utrujena, da je tovarnar prosil, naj bi Cowell zaradi pogajanja počakal nekaj dni, da more med tem Larsen še govoriti in se posvetovati z izumiteljem samim. Gospod Cowell je na to pristal z edinim predlogom, da naj namreč tovarnar za ta čas odkloni tudi razgovore z gospo Reedelandovo in z nemškim vojaškim atašejem. Prepričan naj bo, da nobena soudeležba ne more podjetju tako koristiti, kakor angleška. Anglosaška rasa je pač po svoji naturi usmerjena k ustvarjanju, med tem ko je germanska sposobna samo podjarmljenja. Gospod Larsen je na pogoj pristal s pripombo, da bi itak bilo vsako raz-govarjanje z omenjenima dvema preuranjeno, ker še niti sam ne more dati obveznih izjav.
Po Cowellovem odhodu je tovarnar obiskal hčerko, ki je bila ta dan po dolgem času zopet nekoliko bolj sveža. Ko ga je zagledala, ga je takoj spoznala in je skušala celo sesti na postelji. Pravila je, da je imela pravkar čudne sanje. Prišla je k njej Inge, ki pa ni bila Inge. Sploh je bilo tako čudno, da ne more tega niti povedati. Brbrala ji je hlastno o vsem mogočem in končno vzkliknila, da ne bo pokoja, dokler se v bolečini ne prerodi človek.
— To so živci, dete, — jo je miril gospod Larsen — in najboljše bo zate, če sploh ne razmišljaš o tem. Zdaj je minilo in čas bo ozdravil rane, ki jih je zasekal trenutek.
— Nič se ne boj zame, papa, se je trudno nasmehnila Kid, — saj nisem res tako bolna, kakor si vsi skupaj domišljate. To je le mimogrede slabost, ki bo kmalu minila. Potem začneva z Jensom znova. —
— Saj res, zakaj pa Jensa ni nič blizu?
Gospod Larsen je bil v zadregi.
— Prehladil se je tisto noč, pa mora ostati nekaj dni v sobi, je lagal tovarnar, ki je bil vajen s hčerko vselej govoriti tako odkrito, da ga je zdaj brž poznala.
— Zakaj mi nekaj prikrivaš, papa?
— Ničesar ti ne prikrivam, dete.
— Potem naj pride Jens sem, ali pa stopim jaz k njemu.
Larsen je prebledel:
— Samo danes še ne, Kid, saj veš, da ti je prepovedano vsako razburjenje. Daj, ubogaj in ostani mirna. Jutri ali pojutrišnjem prideva z Jensom.
— Cernu tako lažeš, gospod Larsen, se je izza mize oglasil znani zvok. Preden se je Larsen utegnil ozreti, je Kid z izbuljenimi očmi in z razprostrtimi rokami kriknila in omahnila nazaj na posteljo. Pri mizi je stal Demon, ki je s smehom izginil, ko je Larsen v navalu obupne jeze planil proti njemu.
14. poglavje.
V trenutkih, ko je bila Kid sama, je doživljala v sebi valovite spremembe, ki so jo vznemirjale-Obšlo jo je včasih, kakor da je vse, kar se je pravkar zgodilo, že zdavnaj nekoč preživela, in je bolestno nestrpno razmišljala, kdaj in v kakšni obliki naj b* se bilo to zgodilo. Sredi premišljevanja pa se je nenadoma zavedela, kakor da ni več res ona sama. Bilo ji je, kakor da je njeni osebnosti vzeta pristna pod-stat in da živi na neki čisto nepoznani osnovi. Občutja, ki jih doslej ni nikdar poznala, so jo sedal tuintam obvladovala s tako silovitostjo, da jim 3 morala marsikdaj popolnoma podleči.