Poštnina platana v gotovini.
Štev. 11.	V Ljubljani, dne 20. aprila 1923.	V. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40"— Polletna naročnina . . . . „ 20'— četrtletna naročnina. . . . „ 10-— Za inozemstvo je dodati poštnino. —■ Oglasi po ceniku. -
Uredništvo: Ljubljana, pokrajinska uprava oddel. za soc. politiko. Rokopisov ne vrača, ako se uc priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Oiieiiia Zrna javili oamtii. In vjotoientev za Slovulli.
Vabilo
na
teiMl letni oččnl zbor
ki bo v nedeljo, 13. maja 1.1. ob 10. url dopoldne v sejni dvorani
mestnega magistrata v Ljubljani.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in pregledovalca računov.
2.	Odobrcnj'e oziroma zavrnitev poročil ad 1.
3.	Razrešnica staremu odboru.
4.	Izprcmembe pravil.
5.	Volitev predsednika, dveh podpredsednikov in dveh računskih pregledovalcev z namestnikoma.
6.	Razsojevanje glede pritožb zoper širši odbor.
7.	Slučajnosti.
Predloge, o katerih naj se sklepa, je prijaviti pistneozve-zinemu odboru n a j k e s n e j e 8 dni pred občnim zborom, t. j. do 6. maja 1923. Občnemu zboru more prisostvovati vsak organizirani javni nameščenec; voliti, glasovati oziroma razprave udeleževati pa se smejo po svojih delegatih samo
Dr. Rebernik:
Epidemijologija.*
Kratka razprava o pobijanju kužnih bolezni ob priliki otvoritve bakterijološke stanice v Celju.
Velikanski napredek tehnike v zadnjem stoletju pripomogel je tudi medicini do velikih uspehov. Tehnika nam je ustvarila moderne mikroskope, s pomočjo katerih sedaj zasledujemo tajinstva mikroorganizmov. Prvi, ki je strogo znanstveno nam pokazal živo prirodo mikroorganizmov, je bil slavni francoski učenjak Louis Pasteur. Iz njegovih proučavani mikroorganizmov je nastala nova veda — veda o mikrobih ali bakteriologija. Po njegovih metodah proučavanja smo spoznali, da je en del mikroorganizmov človeštvu koristen, drugi pa sovražen, ker povzroča kužne bolezni.
Od te dobe naprej nam kužne bolezni niso več od čarovnikov načarane, niso nam več šiba božja, ki je zahtevala na tisoče in tisoče človeških žrtev, tudi ne posledica izpuhteva-nja močvirjev in smrdljivih plinov, ali pa povzročene po konstelaciji zvezd in planetov, kakor je učila srednjeveška medicina .ampak
* Iz »Nove Dobe«.
tiste organizacije, ki so članarino v redu plačale.
Za sklepčnost je potrebna navzočnost najmanj 60 odposlancev z glasovalno pravico. Ako občni zbor ob napovedanem času ni sklepčen, se otvori pol ure ppzneje občni zbor z istim dnevnim redom in je sklepčen ne glede na število navzočih. Sklepa se v vseh točkah z večino glasov. (Čl. 11. pravil.)
V Ljubljani, 20. aprila 1923.
Maks Lilleg,	Joža Bekš,
t. č. predsednik.	t. č. tajnik.
Pred tehtno odločitvijo?
Akcijski odbor združenih javnih nameščencev in železničarjev je imel 12. aprila važen sestanek, ki je bil sijajno obiskan. Na tem sestanku se je razpravljalo o nadaljnih korakih, ki jih moramo napraviti, ako nočemo živi v grob. Prišli smo tako daleč—- to se je ugotovilo na tem sestanku — da ni drugega izhoda kakor stavka, čeprav še tako kratka.' Javni nameščenci so se odločili, da gredo v boj za obstanek do skrajno dopustne meje, ker vse njihove prošnje, resolucije, resne besede nc zaležejo nič več. Gospodje ministri niso imeli pred volitvami časa, da bi resno razpravljali o našem stanju, morda ga bodo našli sedaj, ko smo primorani, da sežemo po skrajnem sredstvu.
po zaslugi različnih učenjakov ppznamo sedaj povzročitelje večjega dela kužnih bolezni v obliki mikroorganizmov. Poznamo pa tudi njih lastnosti in razširjanje in z uspešnim orožjem smo tem sovražnikom človeštva napovedali boj.
Veda pa, ki nam daje natančne načrte, zgrajene na široki podlagi bakterijologije in serologije, splošne in socijalne higijene, za boj proti mikroorganizmom, je Epademijolo-gija.
Glavni postulat epidemijologije je, da uničujemo povzročitelje kužnih bolezni povsod tam, kjer so za nas dosegljivi in z vsemi razpoložljivimi sredstvi zabranimo, da ne prehajajo od okuženga na neokuženega zdravega človeka. Doseglive pa so nam kužne kali v trenutku, ko zapuščajo okuženi organizem, to je v izločkih okuženega, ki so pljunki, sline, kožne luskinje, blato in seč.
S primernim ravnanjem z omenjenimi izločki uničimo vse kužne kali, v nasprotnem slučaju pa pridejo na prosto, v cestni jarek ali gnojišče, kjer jih ni več mogoče zasledovati. V splošnem se kužne kali izven organizma nc razmnožujejo in za nekoliko časa poginejo, vendar pa ohranijo za ta čas moč ka-litvc. To zadostuje, da pridejo s posušenimi in razdrobljenimi izločki v zrak, po pralni vo-
Za politične barantije imajo gospodje toliko časa na razpolago, da bi zadoščalo samo tretjina tega časa za to, da bi dobro rešili naše vprašanje. Za pogajanja z gospodom Radičem imajo na razpolago vse polno odposlancev, za nas niso imeli še nikdar nobenega. Hočejo imeti kaos v upravi, hočejo imeti okolo 200.000 nezadovoljnih in razdraženih ljudi v državi, hočejo imeti celo armado oslabljenih otrok — naj imajo še štrajk.
Akcijski odbor naj ne pozabi, da je Slovenija le majhen del naše države in da bi bila samostojna akcija nameščencev v Sloveniji že vnaprej ponesrečena. Le če se nam pridružijo še ostali deli naše države, sinemo upati na dober uspeh. Zagrebški »Naš Glas« je še pred kratkim opozarjal na to, da nastopajmo v bodoče enotno in skupno.
Prav tako kakor nas davi naš bedni ma-terijelni položaj, nas ponižuje tudi naš moralni položaj. Partizanstvo mora iz državne uprave za vsako ceno, javni nameščenec ne sme biti izročen nobeni slučajno vladajoči stranki, njegovo politično prepričanje ne sme odločevati o njegovi eksistenci. Tudi na to naj ne piozabi akcijski odbor v svojih zahtevah. Ali morajo ravno javni nameščenci trobiti vsi v en politični rog? Zakaj si smejo vsi drugi stanovi in sloji svobodno izbirati politične stranke, v katerih se hočejo udejstvovati kot svobodni državljani, samo mi ne, samo mi bi morali danes za Petrom, ju-
di okuženega telesnega in posteljnega perila in v studenec ali potok, po zamazani nečisti roki na jedila, nazadnje, da se prenesejo od zamazanih tal in okuženih stvari na roke in od tod v usta neokuženih oseb.
Torej okuženi človek je izvor vseh nevarnosti in zahteva vso našo pozornost v boju proti kužnim boleznim. Izrecno povdarjam »okuženi človek« in pa »bolan človek«. Pojma namreč si nista enaka, ker le en del okuženih zboli ali je še bolan. Vsi okuženi pa, vse eno, če so, ali da so bili bolani, se morajo smatrati za izvor infekcije in treba njih okoliš zavarovati pred njimi. To razliko med okuženimi in bolnimi je treba napraviti, ker danes vemo, da ne zbolijo vsi ljudje, ki so faktično okuženi, ampak da ostane en del vsled dobre telesne konstitucije popolnoma zdrav. Ti ljudje vsebujejo v svojih izločkih več ali manj dolgo kužne kali in so na ta način zdravi nositelji povzročiteljev kužnih bolezni.
Drugi del okuženih zboli, a vendar je bolezen tako lahka in se od navadne slike dotične bolezni tako razlikuje, da celo dobri zdravniki brez bakterijološke preiskave ne morejo staviti sigurne diagnoze.
Končno pa izločevanje kužnih kali ne preneha takoj z ozdravljenjem, ampak dosti-
tri za Pavlom? Energično se otresimo enkrat za vselej »državnega« jerobstva in iz-vojujmo, žalostno, da se moramo še boriti za to — svobodo svojega političnega prepričanja. Nismo ne otroci ne bebci, da bi morali dobivati navodila za svoje politično mišljenje.
Akcijskemu odboru je poverjena težka in važna naloga, da s premišljenim delom reši stotisoče ljudi pogina. Uverjeni smo, da se zaveda odbor v pplni meri svoje velikanske odgovornosti in da trezno premisli vsak korak, ki ga nasvetuje javnim nameščencem. Ako ni našel akcijski odbor nobenega drugega izhoda kakor že prej omenjenega, tedaj mu moramo v polni meri zaupati in slediti njegovim sklepom. Vprašanje, ali bodo tudi vsi izvršili njegove sklepe, ali ne bo tega ali onega še v zadnjem trenutku premagal egoistični strah, niti ne stavimo v prepričanju, da je vsakdo izmed nas že tako uver-jten o nujni potrebi skrajnega sredstva. Trkali smo, a se nam ni odprlo, prosili smo kruha, dobil smo kamenja, bili smo ponižni in smo bili še bolj ponižani. Vsa blaga sredstva so odrekla. Krivda ni naši strani, ako ne moremo več sklepati rok in prositi; ako se bodo krčile roke v pesti, pade krivda na delodajalca, ki je trd in neizprosen.
Mirno pričakujemo nadaljnih odločitev akcijskega odbora in mirno bomo izpolnili njegove sklepe. Če bomo šli tudi še sedaj »brez upa zmage« v boj, potem nam ne preostane drugega, kakor da sklenemo račune. Upanje na zmago nas mora navdajati, solidarnost mora biti sedaj popolna, disciplinirani moramo biti vsi od prvega dov zadnjega.
Joža Bekš:
Reorganizacija Osrednje Zveze.
Pa bo morda zopet odjeknilo v nekaterih or-ganizaciah, ki so obrnile hrbet Osrednji Zvezi samo iz oportunističnih razlogov ali pa radi tega, ker hočejo strmoglaviti njeno predsedstvo za vsako ceno —! In zopet bo morda moj prijatelj gosp. Rojec zavihal rokav in nepoklicanemu vzgojevalcu pripravil zasluženo lekcijo v hvaležnih predalih svojega lajbžurnala »Napreja«. —
In ni izključeno, da bo gosp. Držaj porabil priliko ob prvi prihodnji seji »razširjenega« akcijskega odbora ali pa na kakršnemkoli javnem protestnem shodu ter dal duška opravičeni ogorčenosti nad drznim pritlikavcem, ki se upa kljub popolnoma uspeli narkozi še vedno oglasiti izza plota s ponižnim medklicem: »Ni res!«
Gosp. Benedičič, oprostite in prizanesite! Resnično vam povem, pa pokesam
krat izločuje klinično ozdravljeni v zopetni posesti popolnega zdravja velikanske množine kužnih kali. Nekateri izmed teh rekonvalescentov več tednov, mesecev ali celo let ter postanejo takozvani trajni izločevale! kužnih kali, brez najmanjšega motenja lastnega zdravja.
Samo ob sebi je umevno, da so taki inficirani — to so rekonvalescenti, zdravi nositelji kužnih kali, lahko in atipično bolni in trajni izločevale! kužnih kali za njih okoliš večje nevarnosti kot težko bolni, katerih bolezen že sama na sebi navaja k previdnosti. Ker na ta način okuženih ničesar ne ovira v njih kretanju, je umevno, da ravno ti lahko prenašajo kužne kali v daljavo, ter povzročajo nove epidemije v prej neokuženih krajih.
1 rajni izločevale! so torej, ki bolezneske kali v kugeprostem času vzdržujejo v svojem telesu. To velja posebno za legar, grižo, davi-co, otrpelost tilnika in kolero. Naloga epide-mijologije pri teh boleznih je jasna. Treba poiskati trajne izločevalce in jih z vsemi sedaj znanimi sredstvi razkužiti.
se svojih grehov, če je odveza sploh še mogoča. Za prihodnji občni zbor O. Z. bom v imenu svoje organizacije predlagal izpre-membo zvezinih pravil. S premišljenim predlogom se bom oglasil, samo da zopet zado-bim milost in odpuščanje. Pozabimo, kar je bilo!
Da se v O. Z. vzpostavi zopet prijetna domačnost, bo treba Zvezina pravila preurediti nekako v tem-le smislu:
1.	Interesi nižjih uslužbencev naj so predsedstvu in vsem delegatom alfa in omega njihovega udejstvovanja. (Največ, kar morejo delegati uradniških kategorij zahtevati, naj bo popolno izenačenje vseh službenih prejemkov ali z drugo besedo izenačenje prejemkov vseh činovnih razredov s prejemki pomožnega sluge. Izenačenje pa naj se po možnosti ne izvrši navzdol, marveč navzgor, tako da pomožni sluga ne bo zaostajal za sedanjo plačo velikega župana.)
2.	Stanovsko glasilo naj se oddaja brezplačno, če ne vsem, pa vsaj članom nekaterih strokovnih organizacij. Brezpogojno pa mora biti vsak čas na razpolago vsem Rejčevim etc. člankom, ki morajo sicer vsled' svoje aktualnosti iskati gostoljubnosti pri političnih dnevnikih.
3.	O. Z., ki v njej že davnaj sede eminentno politični funkcijonarji, naj zavzame , odločno strankarsko stališče. Politična opre- j delitev je pridržana posebnemu odseku, ki | naj se nazivlje s kratico BeDRo. Usoda predsedstva bodi odvisna od sklepov tega odseka, ki reprezentira O. Z. tudi na zunaj.
4.	Posebno pozornost bo posvečati načinu predlaganja in glasovanja v širšem odboru O. Z. Predlog, ki zanj glasuje en delegat nižjih uslužbencev, je smatrati za soglasno sprejetega. Nasprotno pade vsak predlog, ki temu delegatu ni simpatičen, pa če se v znak protesta postavijo delegati uradniških kategorij unisono na glavo.
Sploh naj bo rnajoriteta, kadar je to po mnenju enega nižjega uslužbenca potrebno,' minoriteta in minoriteta rnajoriteta, kadar zahteva interes nižjih uslužbencev, ki bodi predsedstvu in vsem delegatom O. Z. alfa in omega njihovega udejstvovanja itd. itd.
Če stvar natanko premislim, bi pre-osnova zvezinih pravil v tem zmislu morda vendarle potolažila razjarjene duhove. Dala pa bi se med pravila vplesti še tudi marsi-kaka druga pametna določba, ki bi neopo-lečno jamčila za trdno vez med uradniškimi in neuradniškimi organizacijami.
Tako bi na vse zadnje ne bilo napak, da bi že pravila O. Z. obsegala določene smernice o pasivni rezistenci, o štrajku, o obešanju in obglavljanju — zadnje dvoje bi se smelo uveljaviti špecijelno samo za predsednika in tajnika O. Z„ ako bi vlada kakšni zahtevi slovenske O. Z. ne ugodila — da bi raznim posebnim odborom ne bilo treba tratiti dragocenega časa in razmišljati o merah in korakih, ki se zanje, izvzemši nekaj razboritih slovenskih borcev, živ krst ne zmeni. — Resnično, resnično vam povem, Osrednjo Zvezo bo treba na zgoraj opisani način re-oiganizirati, ker šele potem bomo lahko zopet segli drug drugemu v roke in rekli: Clara ■pacta, boni amici!	_______________
Ali se zavedamo položaja?
Po tem, da javni nameščenec tako potrpežljivo prenaša neznosne razmere, v katerih se nahaja, smatram, da se on niti prav ne zaveda več svojega obupnega položaja, ker bi sicer že zdavnej segel po najskrajnejših sredstvih v dosego izboljšanja sedanjega, za izobraženega človeka naravnost sramotnega položaja. Ako pomislimo, da si javni nameščenec v vseh letih vojne in pozneje po prevratu ni mogel nabaviti ne obleke ne perila, ne za sebe in ne za družino da je v
tem času zanosil in raztrgal vse, kar si je nabavil pred vojno, ako prištejemo še to, kar je moral v sedanjih časih prodati od stvari, ki jih vsak izobražen človek neobhodno potrebuje, in ako priračunamo še dolgove, ki jih je bil prisiljen napraviti, da mu ni gladovala družina, pridemo do zaključka, da mu še tako izdatno izboljšanje njegovih prejemkov ne pomaga več. Z gmotnim izboljšanjem dohodkov bo morda državni nameščenec v bodoče lahko hranil sebe in družino, morda, poudarjam morda, še tudi za silo oblačil, ali restavriral se ne bo nikdar več. Tovariši, tak je danes naš položaj, katerega so nam ustvarila naše človekoljubne vlade. Ako primerjamo današnje naše dohodke z današnjimi cenami, vidimo, da služi danes uradnik, ki ima mesečno 6000 K dohodkov, za predvojnih 60 K, reci in beri šestdeset kron. Tako -so se pred vojno plačevali cestni pometači, da ne govorim o onih, ki služijo danes za mesečnih 2400 K, kar znaša predvojnih 24 K, kar je imel vsak boljši hlapec poleg vse oskrbe. Tovariši, ako to ni sramota za državo in za odgovorne činitelje, potem sploh ne vem, kaj je še sramota.
Bliža se sestanek skupščine. Kakor vse kaže, od nje nimamo bog v e česa pričakovati, ako bo sploh prišla do rednega dela, vendar pa je čas, da povzdignemo svoj glas in to res zadnjikrat. Ako bo naš glas tudi sedaj »glas vpijočega v puščavi«, je treba, da se pripravimo za najskrajnejše korake. Kdo nam bo zameril? Nihče! Rad bi poznal vlado, ki bi se v danih razmerah, ko imamo vso javnost na svoji strani, upala uporabiti proti nam »obznano«! Samo eno je, kar me plaši, t. j. nesloga. Kdor opazuje zadnje čase, kako vrže vlada sedaj eni kategoriji par drobtinic, potem zopet drugi itd., lahko sprevidi njen namen. Njen namen je popolnoma jasen. Ona nas hoče razdvojiti! ! ! Reči moram z obžalovanjem, da se ji je to tudi že deloma posrečilo. Naše organizacije mesto da bi se združevale, se cepijo. Na tak način ne bomo dosegli ničesar. Združiti se moramo vsi nameščenci vseh kategorij in vseh strok, se strniti v močno borbeno organizacijo in uspeh nam bo zasiguran. Ako pa mislimo, da je to nemogoče, potem pa se ne jezimo na nikogar več, ampak si potrkajmo na prsa in recimo: »nostra culpa, nostra maxima culpa.«
Vestnik.
Nabavl.’alna zadruga javnih nameščencev in vpokojencev v Ljubljani opozarja vse p. t. zadružnike, da se bo izplačevala v smislu sklepa I. rednega občnega zbora odpadajoča dividenda v času ipočenši s 16. aprilom do vkliučno 31. maja t. 1. od 15. do 18. ure v zadružni pisarni na Vodnikovem trgu št. 5. Izplačl iva dividenda, katere se ne bi dvignilo do označenega roka, zapade po preteku tega roka v smislu o. d. z. v prid rezervnega sklada zadruge. Naproša se člane zadruge, da obvestijo o tem tudi one zadružnike, ki bi iz enega ali drugega vzroka teh vrstic ne dobili na vpogled.
»Društvo drž. upravnih uradnikov zdravstve-n h n skrbstvenih zavodov za Slovenijo «si c na svoji redni letni skupščini dne 8. aprila t. 1. izvolilo sledeči odbor: načelnik: Janko Jerala, upra-vitel’ pri zdr->vstv. odseku; I. podnač.: Aleks Kuharič, upravitelj ipri soc. skrbstvu; II. podnač.: Jožef Stegnar mdzor. upravitelj pri zdrav, ods.; tiimk: Pavle Kržan, upr. oficPal v bolnici v Ljub. ta nikov nam. Lojze Turk, upravite!* 1 ženske bolnice v L ubl ., blagainik Jakob Adamič upr^v^elj Invalid, doma v L:ubl]„ blag. nam. Ivo Metlika, upravPel Invalid, doma v Celju; odbormka: Ivan k’rckoršck, upravitelj bolnice v Celju in Milan Florjančič upr. praktikant v bolnici v Mariboru. Delegat za O Z.: Janko Jerala in Joža Stegnar.
Druš vo n ži h državn h uslužbencev za Sloveni© v Llubljani Društva vseh organizaci drž. in železn nameščencev so sklenila, da na vsak način reši o kritični položaj, v katerem se nahaja
sedaj vsak drž. in želez, nameščenec. Ker je pa to mogoče doseči le potom dobre ter močne organizacije, apeliramo na vsakega posamnega drž. nameščenca, ako še ni član društva, da to takoj stori ter se vpiše v naše društvo, ker edino tako bomo lahko rešili naše bedno stanje. Resno apo-min amo člane, ki še niso plačali članarine, da to takoj uredijo. — Nučič 1. r. t. č. predsednik, Tomažič, 1. r. t. č. tajnik.
Glasilo »Glavnega Saveza državnih činovnika i službenika v Beogradu« »Činovnički Glasnik« proti O.Z. Gosp. finančni minister dr. Sto'adino-vič je dal sporočiti svojemu delegatu za Slovenijo gosp. dr. Karlu Savniku, da nima nikake zveze s »Činovničkim Glasnikom«, niti kakršnegakoli vpliva na način njegove pisave; odgovornost za to da nosi potemtakem izključno (»samo i jedino«) njegova redakcija. (S to stvarjo se bomo ob priliki še podrobneje bavili.)	J. B.
Redovna letna skupščina Udruženja poresklh činovnika sekcija Ljubljana, bo v nedeljo, dne 6. maja ob pol 12. uri v sejni dvorani mestnega magistrata. Dnevni red: a) poročilo upravnega in nadzornega odbora, b) pretres teh poročil, c) raz-rešnica članom starih odborov, d) volitev novih članov v upravni in nadzorni odbor, e) razprava in sklepanje o pismenih predlogih, ki jih mora,io poedini člani predložiti upravnemu odborvi do 26. aprila t. 1. f) sklepanje o pritožbah posamnih članov, ki se mora o predložiti upravnemu odboru do 1. maja t 1. g) slučajnosti. Skupščina bi se sicer morala objaviti v smislu čl. 39 pravi! vsaj 30 dni predno se sestane, vendar pa je bilo to vsled raznih tehničnih težkoč nemogoče. Ker mora sekcija priti z gotovimi predlogi že 13. maja t. 1. pred občni zbor O.Z. in 21. maja t. 1. pred Glavno skupščino Udružerva, ki bo v Zagrebu, ni preosta-jalo drugega, kakor da se redovna letna skupščina ljubljanske sekci e skliče že na dan 6. maja t. 1. Vsi člani ob progi južne železnice, ki se skupščine udeleže, naj pošljejo do 26. t. m. upravi svoje naslove, da jim po možnosti preskrbi polovično vožnjo. — Upravni odbor.
Podaljšan delovni čas v državnih uradih. S 16. aprilom je bil podaljšan delovni čas po uradih in oblastih ministrstva financije po vsej državi, izvzemši Bosno-Hercegovino in Slovenijo in sicer za dobo treh mesecev. Delovni čas je za te urade od 8.—2. in 4. do 6. Savez javnih nameščencev za Hrvatsko ie sklical vsled te odredbe protestni shod, ker so s to uvedbo delovnega časa vsi prizadeti materijelno silno oškodovani, ker bodo morali opustiti tako prepotreben postranski zaslužek.
Čujte! čujte! Zagrebški »Naš Glas« ponati-skuje v svoti 15. številki notico iz »Novosti«, ki izhajajo v Zagrebu. Ta notica se glasi: »Izključitev zagrebškega in Vubljanskega saveza javnih nameščencev. Te dni je prišlo do vrlo ostrega spora med »Glavnim Savezom« v Beogradu in med Savezom javnih nameščencev v Zagrebu ter »Osrednjo Zvezo« v Ljubljani. Spor je obstojal že delj časa in je bil popolnoma internega značaja. Sedaj pa je prišlo do spora zaradi tega, ker sta se pred volitvami za skupščino angažirali zagrebška in l ubljanska Zveza politično in to za stranke g. Radiča in g. Korošca. Glavni Savez v Beogradu pa je mnenja, da je takšno postopanje nezdružljivo s položajem javnih nameščencev, ker morajo biti javni nameščenci državni elementi. Nekateri zato zahtevajo seda;, da se obe Zvezi Izključita tz Glavnega Saveza«. — Ne vemo sicer, če so dobile zagrebške »Novosti« to vest ravno za 1. april, ah Skora’ verjetno je, da jih je kak nagaji-vec dobro potegnil.
Zakaj tako skrivnostno? Kakor smo že večkrat omenili v našem listu, so si osnovali naši tovariši, ki so politični iprstašj SLS, svojo strokovno organizacijo. Poudgrjali smo že, da je bila ustanovitev posebne strokovne organizacije javnih nameščencev, ki so v vrstah SLS, povsem nepotrebna in da so ti tovariši »strokovnost« svoje organizacl'e svoječasno prav sjabo utemcl ili. Ute-niel-ili so jo namreč s »katoliškim prepričanjem«, ta ko da bi človek mislil, da se v sedaj obstoječih vsemogočih organizacijah javnih nameščencev kdai razpravlja o tem, kakšnega verskega prepričani je ta ali oni član ali da so sedan'e organf-zaciie zaiprcka komurkoli, da ne bi mogel ude’-stvovati svojega verskega prepričanja. Saj tudi mi nismo zadovol ni z vsem, kar se godi z naših organizacijah, ali zato Še ne izstopamo iz njih in ustanavbamo nove. Če bodo šli :avni nameščenci naše države za tem, da bodo hoteli udejstvovati
v svojih organizacijah svoje verske nazore, potem bomo imeli kmalu pravoslavne, židovske, protestantske, muslimanske, metodistovske in bog zna kakšne še organizacije. Vedno jasnejše postaja, da so hoteli tovariši, pristaši SLS ustanoviti svojo politično organizacijo, a ne strokovno. Kaj pomeni pri velikem številu javnih nameščencev v državi organizacija, ki šteje 251 članov in ki stoji sredi ostalih organizacij, kj so združene v Zveze, Saveze, popolnoma osamljena. Jasno je, da tovariši iz SLS niso niti hoteli da bi se včlanili v kaki Zvezi in da jim ne gre za stanovske interese, ampak da so iskali zaslombo zgolj v svoji močni politični stranki. Hoteli so imeti pripravljen seznam političnih pristašev SLS, ki so v javni službi za primer, da prevzame SLS v Slovetiiji vso oblast. Takšno postopanje se nam ne zdi niti kolegijalno, niti iskreno, Za to trditev služi kot dokaz tudi poročilo, ki ga je prinesel »Slovenec« z dne 15. aprila o občnem zboru »Strokovne zveze javnih nameščencev«. Poročilo o občnem zboru zamolči, vsa imena tovarišev, ki so funkcijonarji te organizacije. Čemu ta skrivnost? Ali se gospodje boje ali se sramujem? Poročilo se glasi: »Organizacija javnih nlameščencev somišljenikov SLS je imela svoj tretji redni občni zbor zdne 7. ‘t. m. ob 20. uri zvečer v spodnjih prostorih Konzumnega društva v LjubVani. Iz poročil funkcijo-narjev posnemamo sledeče: Po pozdravu in poro-ročilu predsednika je podal tajnik statistiko delovanja odbora v preteklem letu. Odbor je imel 19 sej. Pristopilo je od zadmega občnega zbora 89 članov. Od početka organizacije so umrli 4 člani. Včlanjenih m bilo do občnega zbora 251 članov in sicer iz cele Slovenije. Mnogo naših somišljenikov še ni prijavilo pristopa ter jih vabimo, da vpošliejo jim poslane pristopnice. Iz poročila blagajnika je razvidno, da znaša društveno premoženje koncem marca 1923. 5516 kron 68 vin. Po predlogu pregledovalcev računov se ie dal staremu odboru absolutorij in izrekla zahvala za požrtvovalno delo kljub težkočam, ki jih je bilo treba odstraniti. Občni zbor je soglasno sklenil letno članarino povišati na 24 kron. Ob tei priliki prosimo naše člane da vzamejo to na znanje ter razliko med novo im prejšnjo članarino (3 Din.) čim preje vplačam. Pri volitvah je bil sipre'et soglasno predlog, da se zopet izvoli ves stari odbor. Pri slučajnostih je bil sprejet predlog, da naj se vrše na članskih sestankih ob sobotah zvečer tudi redna kratka predavama po raznih v organizacijah včlanjenih strokovnjakih, obenem se je tudi sklenilo, da se z vso vnemo podpira snumča se »Strokovna zveza javnih nameščencev«, katere pri-pripravValnj odbor deluje v prostorih »Jugoslovanske strokovne zveze« v Ljubljani, Stan trg št. 2/1. — Odbor.
Črna knjiga ministrstva prosvete. Zagrebški »Naš Glas« poroča sledeče: Ministrstvo prosvete je popisalo vse učitelje in učiteVice, ki so ob času vojne vršili kako občinsko službo — službo blagajnika, poverjenika za prehrano itd. Vsi oni, ki so bili zaposleni v takih službah, se morajo izkazati z izpričevali, da se niso pregrešili proti domovini in naoiionalizmu«. Kdor se ne bo mogel izkazati s takim izipričevalom, »bit če stavljen pod istragu«. — Bol šcga dela menda nimajo v ministrstvu prosvete. Gospodje v tem ministrstvu naj bi se ra!e bolj intenzivno bavili s proračuni za šolstvo, drugače bodo prišli lepega dne sami »pod istragu« zaradi pregreška (proti domovini in naci-jonalizmu.
Za tiskovni sklad »Našega Glasa« so darovali: G. Jos. Jaklič, Studenci pri Mariboru K 80, g. Franjo Magdič, Krško K 40, g. Avgust Mad’be, Ljublana K 30, gg. Fran Rendla, Krško, Jakob Berne, Metlika, Drago Schmüt, Trebn'e, Peter Rihtarič in Josip Slmerl, Šoštanj, Jurij Hudritz, Slov. Bistrica, Adolf Arko in Franjo Jelen, Ljubljana po K 20, gg. Ivan Vidmaier, Ormož Josip Drevenšek, Šoštanj po K 8, ter g. Jožef Jurak, Dol. Lendava K 5.—.
Občni zbor društva zemljiškokniižnh uradnikov In Izprašanih aspirantov v Liubl'ani se je vršil dne 15. t. m. v LjubVani. Po otvoritvi, konstataciji sklepčnosti in pozdravu navzočih, poročal e tovariš predsednik o delovanju društvenega odbora, marveč so temu krive politične razmere in nesloga in nesolidarnost med državnimi nameščenci. Dotaknil se je tudi delovanja Glavnega Saveza v Beogradu ter konštatiral, da dosedanje njegovo delo nikakor ni v skladu s težnjami in zahtevami pri njem včlanenih organizacV, ko’lh stvar je, da store vse, da se razmere razčistijo.
Poročili tajnika in blagajnika se siprejmeti na znanje, ter se na predlog revizorjev podeli blagajniku absolutorij. Na predlog blagajnika se članarina soglasno zviša z ozirom na zvišanje iste pri O. Z. in glede na stroške odpošiljatve delegatov v Beograd, od 1.50 Din. na 3 Din. mesečno in sicer od 1. maja t. 1. — § 6 društvenih pravil se soglasno spremeni v toliko, da so člani društva lahko tudi vpokojenci ter (pisarniški uradniki z drugim pisarniškim izpitom. V §-u 19 se točka č) črta. V odbor za tekoče leto so bili soglasno per aklamationen izvoljeni sledeči tovariši: predsednikom tov. Pogačnik, podpredsed. tov. Stoje, tajnikom tov. Rainer, blagajnikom tov. Primožič, odbornikom tov. Podboj, Petrovčič, Frank, Go-stič, Vakselj, namestnikom tov. Spende, Kuštrin, revizorjem tov. Terstenjak, Škerlavaj, namestnikom teh tov. Robida, Stegnar; zastopnikom zbornih sodišč: za Cehe tov. Zorko, nam. Loške; za Maribor tov. Podlesnik, nam. Humar; za Novo mesto tov. Drašler, nam. Adamič; delegatom O. Z. tov. Stoje, Petrovčič, nam. Pogačnik, Primožič. — Po poročilu tovarišev Stojca in Petrovčiča o delovanju in razmerah pri O. Z. ki naj se reorganizira le na uradniške organizacije, zaključi predsednik občni zbor poživljajoč članstvo k slogi ter želi in upa, da nam letošnje leto prinese gotovo tako zaželjeno pragmatiko in zboljšanje našega gmotnega položaja v splošnem.
čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najbol ši in najcene ši. Glavna zaloga na debelo in drobno, Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. 1.
( CIRIL SITAR
LJUBLJANA
I. Blas
Lilijana-Pod fronto št. 1.
Specijalna Irgoulna najllneje obnloe za dame, gospode In deco.
Modno blago, perilo In potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A Persche
Ljubljana, Pred škofijo 21.
špecerija, Mikanska Dl. 10.
pri oroča se cenj. občinstvu pri nabavi barv za obleko in volno, bencin, Ber-tan zoper stenice, Garantol za vlaganje jajec, gobe za umivan] , Kalodont, krtače vseh vrst, kislina solna in žveplena, muholovke, mrčesnl prašek, naftalin, oblati za peci-a. oglje, tim-nata omela, pralm praški: K-mtent, Persil, Zenska hvala, podnožniki konopneni, leseni n slamnati, salmljak, cvet in sol za elemente, Strobln za snaženje slamnikov, Syndetikon lepilo, sponke za per lo, Panami za pokonča-vanje ščurkov, tepačl, zdravilni vrelec radenski in rogaški grenčica Fran Josip, voščilo za parkete In žganja, konjak, rum.
Manufakturna in modna trgovina
J. Kostevc
Ljubljana, Sv. Petra «. 4
priporoča svojo bogato zalogo za spomladansko sezljo.
Cene solidne, postrežba točna.
Priporoča se papirna trgovina
Ivan Gajšek
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
ki ima po zmernih cenah v zalogi pisarniške, šolske in risalne potrebščine, poslovne in trgovske knjige, bloke itd.
Razmnoževalne priprave.
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles In šivalnih strojev po ceni.
F- Batjel, Ljubljana, Stari trg 28.
Sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in ponikljanje dvokolesa, otroški vozičk šivalni in razni stroji.
„TRIBUNA“
Tovarna dvokoles In otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta L — Zvonarska ulica 1.
■ ■ H le w a ee v ee ■
špecerijska In delikatesna trgovina.
LJUBLJANA,
Šelenburgova ul. 4.
Iv. lax in sin
Ljubljana, Gosposvetska c. 2
šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču Ustanovljena 1. 1867
Vezenje poučuje brezplačno
Posamezni deli koles In šivalnih strojev.
10 letna garancija!
Pisalni stroji »Adler'
Ceniki zastonj tn Iranko.
Kolesa iz prolh tooarn:
Dürkopp, Styria, Wallenrad.
Začasno znižane cene.
Priporoča se
SAT* modna trgovina
A. Sinkovič nasl. K. M
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Modni salon
M. Sedej - Strni!
Ljubljena, Prešernova ul. 3.
Priporoča
slamnike In klobuke. Žalne klobuke
vedno v zalogi.
Popravila se sprejemalo.
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“.
Kdor podpira nas, tega podpirajmo mil
Mia Ant. Krisper
priporoča snojo bogato zalogo vsakovrstnih predmetov iz usnja, potnih torbic, IgraC Itd.
MT Lepota ženske
je kot pomladna cvetoča cvetka in kakor se mora cvetka v bujnem cvetju negovati in varovati raznih vremenskih neprilik i. t. d., tako se mora tudi lep obraz negovati in čuvati, da cvete in se blišči v naravnem čaru, v čaru, ki namah opaja.
mm ........ je najpriljubljenejše mazilo za obraz in telo,
HrBina iLDl aiO^Se napravi obraz nežen in cvetoč, učinek pri
v prvi porabi presega vse pričakovanje,
Poleg kreme Zoraida naj se porablja nenavadno fino dišeče milo Zoraida, one osebe pa, ki imajo zelo občutljivo kožo, naj porabljajo pasta milo Ifigenija.
Kolonjska ooda Louis XIV T„m,Shsr3ch
nicah, je nenavadno fino dišeča tekočina za sveženje obraza in telesa. Posebne vrste je „Ruski Bau de Cologne“ radi svoje finostl in vonja, ki nadomešča vsak parfum. Nadalje priporočam razne vrste mila tvrdk Kielhauser, Calderara & Bankmann, Roger & Gallet, Piver, Berlin itd.
Vsakovrstne brilantine, tekoče in kristalizirane, Amerikanski Hair Petrol za rast las. Bay Rum za izpiranje las, vsakovrstne parfume, samo fine, prvorazredne od prvovrstnih izdelovalcev. Parfumi na dekagrame v vsakem vonju. Steklenice je treba prinesti s seboj. Priporoča se
UHAN - PARFUMERIJA
Ljubljana, Mestni trg 11.
Simon Klimane*
prvovrstni krojaški modni atelje
Ljubljana, Šelenburgova ul. 6.
Solidna in točna postrežba.
popust vsem javnim nameščencem.
Plačilni obroki po dogovoru.
F. M. Schmitt
Ljubljana, pred Škofijo št. 2.
Priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, norlmberškega ter romarskega blaga, dalje igrače, košare, vozičke in pletenine.
Postreiba točna In solidna. Priporoča so
I. ČERNE
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva in tapetništvo.
Modna trgovina
Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg St. 18.
se priporoča.
Najniije solidne cenel
KJurmon
optik-specijalist
Ljubljana,
Šelenburgova ul. 2.
Ljublana, Pred škofijo št. 14.
Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina.
Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna.
Za obilni obisk se priporoča
Tomaž Bizilj.
od 50 Din naprej razprodaja
tvrdka
Henrik Kenda
Ljubljana,
Mestni trg številka 17
Ivan Jelačin, tiljua
Uvoz kolonijalne In špecerijske robe.
Tvrdka ustanovljena leta 1888.
SflBT Solidna in točna postrežba. "W*
^„TBXTILIA“^
trgovska in industrijska delniška družba
LJUBLJANA.	@8^1
Delniški kapital z rezervami Din. 4,000.000 1^829 Telefon 177.	Brzojavi: Textilia.
zobna
hrema
Hajbolja
DIUHDEHT
dobi se poosod.
Perje in puh
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Ustanov. 1900. Delniška glavnica in rezervni zakladi ca K 150,.000 000 cSi Ä.'ÄMVSr’
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vloge najugodneje. Prodaja srečke razredne loterije.
____PODRUŽNICE i Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novi sad, Ptnj» Sarajevo, Split, Trst.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorna urednica Štebi Alojzija. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.