Leto LXX
Naročnina otHjno 18 Lir, za inozem-sivo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 50 Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.650 ta naročnino in 10.349 za in.erat«. Podružnica!
Novo me« t o.
Štev. 217 a
V Ljubljani, v torek, 22. septembra I942-XX
Prezzo — Cena L 0.80
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega In tujega | izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.	|
Izhaja T.ak dan c|utra| razea p oaadelfka la dneva po praznika. Urednlitvo la npraval Kopltar|eva 6, L|obl)«na. c
■prava«
Redazlooe, Amminlstrazloaai Kopitarjeva 6, Lubiana. Telelon 4001—4005.
Abbooamentt: Me.« 18 Lir«; Estero, meta A) Ur«, hdmone domanlca, anno 34 Lir«, fc»t«ro 50 Lit«. C. C. fj Lubiana 10.650 par gli abbo-namen tli 10 349 p« 1« tn.cTEloni. Filial a I Novo meata.
Concessionaria etclnslva per la pubblicita dl provenienza italiana ed estera: Unione Pobbliciti Italiana S. A, Milana
Vojno poročilo št. 847
Delovanje Osnega letalstva
štiri angleška letala sestreljena
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Včeraj je Osno letalstvo z uspehom nadaljevalo rnzganjanjc in obstreljevanje sovražnih oklepnih sredstev v zaledju egiptovskega bojišča: številni avtomobili so bili zažgani.
Nemški lovci so v zračnih dvobojih sestrelili štiri nasprotne stroje.
Angleška letala so bombardirala T obru k.
Izstrelki strojnic i/, sovražnih letal in nekaj bomb nn nekaj naseljenih središč v pokrajini Agrigento ni povzročilo nobene žrtve.
Mesti Terek in Vladimirovskij zavzeti
Poulični boji v Stalingradu — Napad na ostanke razbitega konvoja pri Arhangeisku
Hitlerjev glavni stan, 21. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Potem, ko je bilo premagano težavno in z minami posejano ozemlje ob reki Terek, sta bili v naskoku zavzeti važni mesti Terek ia Vladimirovskij, ki ju je nasprotnik žilavo branil.
V posameznih mestnih delih Stalingrada, ki ga skuša sovražnik z dovažanjein novih sil obupno držati, še potekajo srditi poulični boji. Ponovni razbremenilni napadi proti važni postojanki severno od mesta so pogubno propadli.
Svetovna javnost o italijanskem vdoru v Gibraltar
Berlin, 2t. sept. AS. Berlinski tisk z največjim poudarkom objavlja poročila o novem drznem podvigu italijanskih napadalnih podjetij v Gibraltarju. Pod večstolpnimi naslovi objavljajo italijansko vojno poročilo o podrobnostih tega nastopa. »Viilkischer Beobachter« je prinesel na prvi strani v štirih stolpcih obširno poročilo in kratke preglede prejšnjih nastopov tega tujnega orožja italijanske mornarice, ki se ga sovražnik izredno boji. Z drznostjo in čudovito hrabrostjo je italijanskim posadkam ponovno uspel prodor v zelo močno utrjeno angleško trdnjavo, s čimer so italijanski mornarji zapisali nadaljno stran bleščeče slave v zgodovini italijanske vojne mornarice. S svojo čudovito drznostjo so zadali izredno hud udarec angleškemu ugledu in ponovno dokazali, da ne obstoja legenda o nemogočem vdoru v Gibraltar, v tisti Gibraltar, kjer so bile angleške ladje ali v angleški službi se nahajajoče ladje do nedavnega na varnem. Prejšnji vdori napadalnih sredstev italijanske mornarice proti Malti in Aleksandriji so ostali nepozabni, ker se hrabrost italijanskih posadk ni samo prikazala v pravi luči pred svetom, temveč tudi zato, ker so bili Angleži globoko zn
kriti svoje nemočne in obupne jeze. Tudi ta novi nastop italijanskih napadalnih sredstev je vzbudil globok vtis. Sovražnik je bil hudo zadet ne samo zaradi izgube že tako zdesetka-noga ladjevja, temveč tudi zaradi količin blaga, ki je bilo s temi ladjami potopljeno.
Madrid, 2t. sept. AS. Iz Algesirasa poročajo. da se oblasti v Gibraltarju boje novih presenečenj in je zato trdnjava stalno v alarmu. Letalstvo in mornarica sta kar naprej na ogledih. Zadnjo noč jo bilo slišati iz ožine veliko eksplozijo, ki je izhajala od globinskih bomb, ki so jih spuščali v morje angleški lovci. V vojaško pristanišče je prispela neka severnoameriška podmornica, ki je bila poškodovana na krnu in na vijakih ter jo bo treba popraviti.
Carigrad, 21. sept. AS. Novi nastop napadalnih sredstev italijanske mornarice je naredil globok vtis na turški tisk. I.ist »Beyogluc našteva, da je tradicija italijanske mornarice izvajati take nastope z lahkimi sredstvi in neustrašenimi možmi ter se spominja, kako so napadalna sredstva italijanske mornarice napadala v prejšnji svetovni vojni. Nato našteva podobne nastope v sedanji vojni v zalivu Suda, " "' " '----J-?:! '- že dvakrat nn Gibr-
deti tam. kjer so se smatrali za najbolj varne j nn Malti, v Aleksandriji in ter so izgubili vajeti iz rok in niso mogli pri- oltarju.
Milanski dar vojakom
Milan, 31. septembra. AS. Vlak s 50.000 darili, ki jih je ljudstvo zbralo za vojake na vzhodnem bojišču, pač dokazuje ljubezen in hvaležnost Milančanov do bojevnikov. Odpeljal ie sinoči iz Milana in so bile pri tei priliki prirejene navdušene manifestacije vere v Duceja in zmago. Štirideset vaeonov tega vlaka ie bilo ovitih v trakove zastav v napisi Vladarju. l)u-ceju, kopenski vojski, letalstvu in mornarici.
Tajnika fašistične stranke so sprejeli na železniški postaji prefekt. zvezni tainik. vrhovni poveljnik državne obrambe ter zastopniki vseh civilnih in vojaških oblasti ter veljaki prvega fašija. Navzoč je bil tudi predsednik Narodnega društva bojevnikov, Amilcare Rossi. odlikovanec ž zlato kolajno. Strankin tainik ic najprej pregledal močno skupino bojevnikov, medtem ko so se zastopniki fašizma in milanskih borcev strnili okrog njega ter navdušeno vzklikali Duceiu.
Eksc. Vidussoni se ie najprej razgovarjal z zveznim tajnikom, županom, predsedniki Pokra-
jinskih zvez vojnih invalidov in bojevnikov ter z Borsaniiem, odlikovancem z zlato kolajno, ki so spremljali mestne zastopnike, nato pa se ie prijazno ustavil pri skupini mater v vojni padlih vojakov ter iih tolažil. Matere so mu odgovorile z navdušenimi izrazi vere. Minister, tainik fašistične stranke, se ic nato podal v okrepčevalnico za vojake in ie pri tej priliki spet dal povod za navdušene manifestacije. Kratko bivanje strankinega tajnika na kolodvoru je potekalo ob neprestanih navdušenih vzklikih ljudstva, med katerim se ie minister zadržal ter se z njim prisrčno razgovarjal. Ko ie Eksc. Vidussoni stopil ob zvokih godbe, ki je zaigrala italijansko himno ter »Giovinczzo«, na vlak, ki se ie začel pomikali, ic navdušenje ljudstva in Črnih srajc, zbranih na peronu, ki je bil ves v zastavicah in napisih »EvvivaU, prikipclo do vrhunca. Slišali so se neprestani vzkliki Duceiu, vojski in fašistični Italiji. Vzklik »Vinceremo!« se ie razlegcl kot voščilo mesta Milana hrabrim vojakom italijanskega ekspe-dicijskcga zbora v Rusiji.
Lepa slovesnost v ¥atikanu
Vatikansko mesto, 21. sept. AS: Za proslavo 20. obletnice ustanovitve »Katoliške družine« in v počastitev škofovskega jubileja Pija XII. je italijanska Katoliška akcija mož podarila papežu 20.000 predmetov, namenjenih misijonoin in revnim cenkvam. Darove so večinoma l/.de-ilali rokodelci in so bili razjiostavl jem v avli, v kateri podeljuje paipc/. blagoshjv. P;n tej slovesnosti so bili navzoči predsedniki Katoliške akcije in škofijski cerkveni zastopniki, Osrednji svet Katoliške akcije s predsednikom kardinalom Piazza. članom kardinalske komisije za KA in beneškim patriarhom. Sveti oče, ki je bi sprejet z velikim navdušenjem, si je ogledal velikodušne darove ter je izrazil svoje zadoščenje predsedniku Zveze. Pij XII. se je nato zahvalil vsem prisotnim in odsotnim za nov dokaz sinovske vdanosti ter je ob tej priložnosti dal nekaj navodil, ki naj navdajajo katoličane zlasti v teli časih, ko se govori o novem redil na —M—o—n—rna^p™ ———n
Bolgarska zunanja trgovina je visoko aktivna
Sofija, 21. sept. AS: Po uradni statistiki je razvidno, da je bolgarska zunanja trgovina v prvem polletju letošnjega leta dosegla tolikšen razvoj kakor še nikoli. Izvoz je dosegel vrednost 5 miljard in 402 milijona levov, uvoz pa 5 miljard in 221 milijonov levov. Eno leto prej je ob istem času dosegel bolgarski uvoz vrednost 2 miljard 500 milijonov in približno toliko izvoz. Letos je bolgarska zunanja trgovina za ISI milijonov levov aktivna, lani pa je bila pasivna za 676 milijonov. Srečen razvoj bolgarske zunanje trgovine, so omogočili vedno te- j snejši odnosi z državami Osi in trojne zveze, j Ta razvoj ima zelo ugodne posledice na celotno bolgarsko življenje.
Požar v Sofiji
Snfiia, 21. septembra. AS: V arhivu bolgarske narodne banke je izbruhnil danes zjutraj požar, Gasilci so se takoj podali na delo. vendar ie bilo gašenje težavno, ker v Sofiji že nekaj dni primanjkuje vode.
svetu, za katerega uresničenje mora vsak po svojih močeh sodelovati. Državniki delajo za socialno dobrobit, Cerkev dela za razširitev kraljestva božjega, državljani, vdani Cerkvi in ljubeči domovino, morajo podpirati versko in civilno družbo. Nato je osvetlil tlelo, ki naj ga katoliški možje razvijajo v družini, v svojem poklicu, umetnosti in javnem življenju s krščanskim duhom in z varovanjem načel krščanske morale. Na koncu je podelil apostolski blagoslov.	'
Pri S a r a t o v u je letalstvo zažgalo pristanišče petrolejskih ladij na Volgi.
Severozahodno od V o r o n e ž a so zopet spodleteli sovražni napadi.
Tudi jugozahodno od I I ni e n s k e g a in južno od Ladoškega jezera so bili s iV/kimi krvavimi izgubami razbiti ponovni so-vjetski napadi /. osredotočenim ognjem vseh vrst orožja. Na L a d o S k e m jezeru je letalstvo potopilo eno tovorno ladjo, neko nadaljno ladjo in eno stružno ladjo pa je zažgalo.
Nemška bojna lelala so včeraj v zalivu D v i n e pri Arhangeisku kljub težkemu vremenskemu položaju napadla ostanke angle-žko-ameriške velik- spremljave. Tri trgovske ladje so bile večkrat zadete.
V	Severni Afriki so skupine nemškega lctahtva napadle sovražne sile na bojišču pri El Alameinu in nn jugozahodnem področju. V letalskih bojih so bili sestreljeni 4 angleški lo\ci.
Med !). in 20. septembrom je izgubilo anEle-ško letalstvo lJffl letal, od tega Iti nad Sredozemljem in v Severni Afriki. V istem ča»u je bilo v boju proti Angliji zgubljenih 22 lastnih letal.
V	bojih pri S t a I i n c r a d u je neka p n-morjanska zahodno pruska motorizirana pehotna divizija v uspešni obrambi pred močnimi sovražnikovimi razbremenilnimi napadi v enem dnevu uničila 12!) sovjetskih tankov.
Berlin, 21. sept. AS. Nemško vrhovno poveljstvo poroča danes zjutraj, da jo bil napad nemškega letalstva na sovražno ladijsko skupino v Severnem morju prava pomorska bilka, kajti nemško letalstvo in nemško brodovje sta po polnem sodelovanju istočasno napadla z vsemi svojimi silami. Do tega sodelovanja je prišlo že takrat, ko je sovražna ladijska skupina nameravala zapustiti pristanišče, kjer sc je pripravljala /a pot. Taktične priprave so zahtevale veliko hladnokrvnost in popolno sodelovanje med poveljniki in posadkami, lo jo pokazal tudi izid bitke, ki v resnici ne bi mogel biti ugodnejši.
Nemško vrhovno poveljstvo nato tudi sj>o-roča, da se boji na vzhodnem bojišču uspešno nadaljujejo. Nu liojiščii |iri Tereku *o naredile nemško čete nov prodor v utrjeno sovražno razporeditev. Na odseku pri Stalingradu so Nemci zavojevali nove postojanke. Nemško letalstvo je silovito bombardiralo nasprotne postojanke in sovražne železniške zveze in je naredilo veliko škodo. Številne sovražne baterije so bile prisiljene k molku in sovjetske čete so bile razpršene na važnih zbirališčih. Sovražnik je obnovil svoje napade jiri Voronežu, pa je bil odbit in je imel resne izgube v tankih in gradivu. Jugozahodno od Orla so bili prav tako odbiti močni sovjetski napadi. Na severnem odseku vzhodnega bojišča co Nemci I v nekem krajevnem napadu zavojevali več so-J vružnih utrjenih postojank.
Mo je bil potopljen angleški konvoj
Berlin, 21. sepl. AS. Glede uničenja velikega angleškega konvoja v Severnem morju, o čemer javlja danes izredno poročilo, se doznavajo na-blcdnjo jKKlrobnosli:
Konvoj, ki so ga nemška bojna letala in podmornico uničile |k> šestih dneh neprestane hude borbe, je bil največji konvoj, ki je kdaj poizkušal prodreti v holjševiško pristanišče. Plul je ob pasu ledu južno od Spitzbergov, zaščiten z močnim spremstvom ladij. Kljub spremstvu je nemškim letalom od 13. do 18. septembra uspelo vdreti v obrambno za|K>ro in zadeti cilje. Posebno uspešni so bili napadi, ki so bili izvedeni 13. septembra. Čeprav jih je ovirala gosta megla, so nemška letala križarila ves dan nad sovražnikom in potopila od zore do večera za 01.000 ton trgovinskega hrodovja. Močna protiletalska obramba z bojnih ladij nasprotnika in intervencija sovražnih lovcev nista nič izdali v primeri s strahovitim nemškim napadom. Dve angleški letali sta bili sestreljeni.
Tudi naslednjega dne so se napadi nadaljevali, čeprav so se vremenske prilike še poslabšale. Napadalne ladje so skušale posamič zbežali proti severu, da bi utekle uničenju. Popoldne dne
14. septembra je zletel v zrak velik tovorni parnik z m nn ie i jo. Zadele so ga bombe, dve drugi trgovinski ladji sta bili istočasno tako hudo zadeti, da sta se močno nagnili in se nato potopili.
Tako jo bilo do 1,3. septembra potopljenih 1"> ladij s skupno 119.000 tonami. Ostanek konvoja so nemška bojna lelala zopet napadla 18. se|v tembra, preden je mogel doseči namembno pristanišče in potopljenih je bilo 8 nadaljnih trgovinskih ladij s skupno 60.000 tonami.
Bern, 21. septembra. AS. Švicarski listi dajejo velik poudarek nemškemu poročilu o delnem uničenju angleške spremljave v Ledenem morju, iz katere je bilo potopljenih 38 trgovskih ladij, in poudarjajo, da se te velikansko izguhp zavezniškega ladjevja pridružujejo že oznanjenim v leni tednu, ko je bilo v Atlantskem morju potopljenih 19 parnikov iz nekega drugega ameriškega konvoja. Samo ti dve izgubi sta veljali sovražnika 392.000 ton ladjevja — pripominjajo današnji jutranji Švicarski listi — kar pomnožuje mesečni uspeli nemškega glavnega slana povprečno na 800.000 (on in bodo Nemci v seplemhru verjetno potopili nad 1 milijon ton. Pripominja se, da bo lo število toliko oličutnejše v trenutku, ko bi Anglosasi morali nujno pomagati Rusiji.
► 11
Italijanski industrijci v Sofiji
Sofija. 21. septembra. AS: Italijanski indu-strijci, ki se mudijo v Sofiji, so bili danes zjutraj sprejeti pri predsedniku vlade 1'ilovu. ki se je z njimi dolgo prisrčno razgovarjal ter se zanimal za uspehe italijanske industrije. Nato je bilo na sedežu trgovinske zbornice zborvu-n je, ki so se ga udeležili tudi glavni predstavniki bolgarske industrije.
Promet med Italijo in NDH
Zagreb, 21. sept. AS: Finančno ministrstvo je objavilo odredbo o sporazumu med Kraljevino Italijo in neodvisno državo Hrvatsko o postopku za prevoz narodnega in nacionaliziranega blaga skozi mesti Spalato in Fiume.
Sovjeti zahtevajo drugo bojišče
Stockholm, 21. sept. AS: V sovjetskih listih je pred dvema dnevoma izšel članek ruskega pisatelja Llircnlnirga, ki zahteva drugo bojišče v
Italijanski bersaglieri motociklisti na kratkem počitku med pohodom v bližini ruske fronte
Evropi. Ehrenburg piše, da je ru5ko ljudstvo razočarano nad pasivnostjo zaveznikov. Za ugoden iz.lck bitke na \olgi Iu bila mnogo izdatnejša ipošiljatev vsaj 50 zavezniških divizij v Francijo, kakor pa vse dobave vojnega gradiva, ki so ga zavezniki od začetka vojne pa do danes pošiljali Sovjetski Zvezi. Pisatelj dodaja, da si delajo zavezniki zelo nevarne utvare o nekih težavah, ki naj bi jih imeli Nemci pozimi. Pozabljajo, da je zima v Kavkazu razmeroma ugodna in da so se Nemci po izkušnjah iz prejšnje zime gotovo pripravili za neugoden zimski čas. Ta članek pa ni edini, ki na sovjetski strani nujno zahteva sprožitev drugega Ivo-jišča. Sovjetski tisk vsak dan o tem vedno bolj grozeče piše.
Angleško-boljševiška špionaža na Švedskem
Berlin, 21. sept. AS: V zvezi s stalnimi terorističnimi in špionažnimi dejanji na švedskem piše »Bčirsen Zeitung«, tla so ta dejanja znamenje, kako tudi tu nevtralna država vedno ltolj postaja centrala za špionažno angleško-boljše-viško agitacijo. I.ist pripominja, da je boljševizem na švedskem našel novo polje svojega delovanja in zaključuje, da je to seveda vzbudilo posebno zanimanje v državah, ki meje nn švedsko, dočim tudi na nemški strani |xi/oriio zasledujejo razvoj dogodkov na tem odseku.
Bolezen kralja Faruka
Ankara. 21. septembra. AS: Pnrnčiln o nenadni bolezni kralja Faruka je vzbudilo mnogo komentarjev, v katerih se ne izključuje, da gre za bolezen, ki je posledica angleških političnih metod, ki so bile že večkrat izvajane v tej vojni. Med drugim se pripominja, da kralj Fartik ni po volji Angležem in da niti ie angleški poslanik vsilil za ministrskega predsednika Nalias pašo ler m ii grozil, da ga bo odvedel na Ciper, če bo ta predlog odklonil.
Švedski protest v Londonu
Stockholm, 21. sept. AS. Švedsko zunanje ministrstvo jc vložilo pri angleški vladi formalni protest proti kršitvi švedske nevtralnosti s strani angleških letal, ki so položila mine tudi v švedske obalne vode ter povzročila izgubo ene švedske ladje zu pobiranje min.
Stockholm, 21. sept. AS. Včeraj se je v oere-sundskih vodah potopila švedska ladja za pobiranje min, ko jc čistila mine. ki so jih prejšnjo noč spustila angleška letala v ožino Oere-siinn. Trije mornarji so inii ranjeni. Civilni promet med Dansko in Žvcdsko preko te ožine je začasno ukinjen.
Odlikovanje žrtve komunističnega terorja
Ljubljana, 20. sept. s. Brigadni general Ettore
de Blasio je objavil junaško zadržanje podnared-nika 49. bataljona Črnih srajc Boscola Antona, ki je padel kot žrtev komunističnega divjaštva. Predlagan je za posmrtno odlikovanje za vojaško hrabrost z naslednjo utemeljitvijo:
Ko so ga uporniki 26. maja ujeli v borbi na koti 289 pri Belem brdu, je odločno odbil, da bi zapel »Rdeča zastava«, čeprav so ga z dobrika-njem in grožnjami k temu pozivali. Ko so komunisti odredili njegovo ustrelitev in ga pozvali, naj po komunistično pozdravi in vzklikne »Živel Stari«, je odgovoril s krikom »Pozdrav Ducejul«
Predstava Dopolavora ob 150 letnici Rossinijevega rojstva
Ob priliki 150letnice rojstva velikega mojstra Gioacchina Kossinija bo pokrajinski Dopolavoro priredil predstavo za svoje organizirance in tovariše. Vstopnice se lahko rezervirajo pri ravnateljstvu Ivrdk in uradov in pri tajništvu Pokrajinskega Dopolavoru, Tabor 13. V vednost javnosti prinašamo cene vstopnicam: balkonski in parterni sedeži 2.50 lire, galerijski in stojišča 1 liro.
Vrstni red sedežev ni zaznamovan. Balkonski sedeži IkxIo dani tistim skupinam gledalcev, ki posedujejo najmanj štiri vstopnice
Predstava bo — kakor objavlja posebna objava — ob 17, due 27. septembra v opernem gledališču.
Glasilo Zveze borbenih fašijev v Ljubljani
Ljubljana, 21. septembra
10. septembra je izšla prva številka glasila Zveze borbenih fašijev v Ljubljani pod naslovom »Plima linea« — Prva črta.
List, ki je prvi italijanski list v |*>krajini, objavlja na naslovni strani Ducejevo sliko z njegovim lastnoročnim posvetilom in podpisom. Glasi sc: »Zveza v Ljubljani je v prvi črti.« Zadnji dve besedi iz Ducejevega posvetila sta v povečanem rokopisu vzeti tudi za glavo lista.
Na levi in desni osrednje Ducejeve slike sta posvetili Tajnika Stranke in Ministra za ljudsko kulturo Pozdrav Tajnika Stranke Alda Vidussoni-ja se glasi:
»Želim, da bi Črne srajce v Ljubljani sprejele moj tovariškj pozdrav skupno z vzpodbudo za vedno boljše delo v službi Revolucije.
Živeti v »prvi črti« je maloštevilnim dovoljena prednost in zaradi toga naj ima vsaka akcija vtis najbolj izrazitega sloga resnobnosti in neizprosnosti našega fašističnega življenja.
Živel Duce!«
Posvetilo ministra za ljudsko kulturo Aleksandra Pavolinija pa želi:
»Nastala v odločilnem trenutku za svetovno zgodovino se »Prva črta« namerja deliti delavni trud fašističnega novinarstva in mu stopiti oh stran z vero in umnostjo v svojem poslanstvu tolmača novega reda, ki ea bo Zmaga dala iz detno-plutokratitne in holjševiško - židovske hegemonije rešenim narodom
Za bodočnost »Prve črte«, udarne izvidnice Mtissolinijevske misli in fašistične akcije ua borbenem ozemlju, izražam svoje najbolj tovariške želje.«
V nadaljnjih člankih je obdelana potreba in namen glasila v službi revolucije Črnih srajc. Na vseh šestih straneh, ki so bogato ilustrirane s slikami z bojišč in slikami o delavnosti ljubljanskega fašija, je mnogo zanimivih člankov in poročil o delu Zvezo in njeni organizaciji v pokrajini. Odgovorni direktor glasila, ki ga tiska »Merkur«, je Luigi Pietrantonio.
Jesenske slike z ribniškega polja in ličkanje koruze
In zopet jo tu jesen v vsej svoji pestrosti barv, lepoti in radodarnosti. Prav ta letni čas nagradi ljudi, ki so razumeli klic rodne grude in ji ostali zvesti. Nagradi jih za njihov trud in prizadevanje.
Vozovi, škripajoči pod težo pridelkov se po vseh poljskih kolovozih počasi premikajo in bližajo vasi. Človek ima občutek kakor bi gledal mravlje, hiteče proli mravljišču. Vse hiti po določeni poli; nihče jih ne priganja in vendar se vsem tako mudi. Krompir je že pospravljen s polja; proso je oineto in se suši na rjuhah in dirah; v kozolcih se suši fižol; obiralci sadja ne vedo, katero jablano ali hruško naj bi prej rešili teže sadov, ki pripogibajo vejo ...
Na vrsti jo koruza
Topli dnevi zadnjih tednov so mnogo pripomogli k zoreju in napol suha koruzna slama skrivnostno šelesti v vetru. Z žetvijo so že pričeli, kajti na nekatere njive bodo vsejali pšenico ali ječmen, zato jo treba nekoliko pohiteti, sicer bi ozimina ne bila dovolj velika do tedaj, ko začne zmrzovati in preneha rasti. Vonj sveže zorane zemlje napolni človeku pljuča iu brez vsako zle misl skoro zavida kmetu, ko ga vidi, kako mirno in dostojanstveno stopa za plugom in obrača brazdo za brazdo ter pripravlja njivo za setev ozimiue.
Pa vrnimo se h koruzi, temu za nas važnemu sadežu, ki vsebuje poleg tolšč in sladkorja tudi škrob, celulozo, ogljikove hidrate in razne rudninske soli, potrebne človeškemu organizmu za njegovo rast in samoohranitev. Kljub temu, da vsebuje tako dragocene snovi, žgejo ponekod iz nje alkoholne pijače. Pri nas ravnajo z njo bolj spoštljivo. Na mizo pride v obliki močnika z mlekom ali žgancev, zabeljenih z ocvirki in z dodatkom kislega zelja; posebno pozimi, ko koljejo prašiče, je to kaj okusna jed. Doinač koruzni kruh so že neštetokrat poizkusile peči mestne gospodinje, a niso dosegle zaželjenega uspeha. To je skrivnost kmečkih mater...
Ko dozori koruza, je že prava, ne samo astronomska jesen. Od Goteniškega snežnika sem je že čutiti hladen val, ki povzroča izmenjavanje zračnih plasti nad poljem med Veliko in Malo goro in jesenske vetrove, ki trgajo listje z dreves ter ga odnašajo daleč naokrog.
Pri žetvi pomagajo ženskam tudi moški. S srpi ali pa
ukrivljenimi noži — »foučki«
imenovanimi, spodrezujejo trdo koruzno slamo, katera omahuje pod bremenom storžev. Včasih sta na eni slami po dva ali celo trije »štokk in takih so žanjci in žanjice posebno veseli. Kaj lepo je videti s koruzo naložen voz. Od daleč izgleda kot jež. Vsa zunanjost je en sam ogromen »muhounk*. Na vrtu pred skednjem se voz ustavi. Živino izprežejo in pričnejo z »oblomava-njem«. Vsa družina se loti tega dela. Sedeč na lojtrnici vzame vsako koruzo posebej v roko in z levico odlomi štok. Stoke sproti mečejo na pripravljen ročni vožiček, največkrat »lujtrna kulras, koruznico pa si vsak naklada v naročje in jo sproti veže v snope, s povresli iz prosene slame. Stoke vozijo v hišo ali vežo na kup, s slamo pa napolnijo okna v kozolcu, da čez zimo ne gnijejo late, ki bi sicer ostale prazne ter izpostavljene dežju in snegu. Kup štokov merijo po vozovih (namreč koliko voz koruze so oblomili). Sosedje kar tekmujejo med seboj, kdo bo v enem večeru oličkal« več voz. Slačenje koruze imenujejo pri nas
»ličkanje«
Štajerci pravijo >kožuhanje«, nazadnje vam najlažje povem, da je to preprosto trganje listov i »ličkanja«), katero pokriva zrnje. Na vsakem štoku se pusti po dva do štiri, da jih je mogoče zvezali skupaj.
Po večerji sedejo vsi domači in včasih še kak gost, na nizke stolčke okrog kupa in pričnejo z ličkanjem. Nekaterim bolj ugaja sedeti »po turško« na kupu ličkanja. Če je večja družina, je kaj živahno v hiši in kup se hitro spodmika; na uro ne gleda nihče.
Od začetka vsi ličkajo in se pomenkujejo med seboj. Včasih tudi katero »rjačejo« in če ob takih večerih stopiš venkaj pod zvezdnato nebo, boš v svežini jesenske noči slišal od vseli strani zvoke pesmi ličkarjev. Ličkanje mečejo poleg sebe na tla: kadar se ga nabere velik kup, natlačijo z njim oprtne koše, ki jih v ta namen pripravijo pred vrata. Oličkane štoke mečejo v kot. kamor sedejo navadno starejši, preudarnejši člani družine in prično z vezanjem. Vežejo po dva, tri in tudi več štokov skupaj. Vezanje je prijeten posel, če so Stoki lepo oličkani. _Stric Gregor nas je takole učil: »Usak' štorič'k ja rajna ne kraiku odlom t, laske potrgat in usakm' štok' p'st't sainu tttlku listu ku ja prou!« Listje namreč ni pri vseh stokih enako. Lepo vrela koruza ima štoke pokrite z močnim in
trdim ličkanjem, ki se zelo čvrsto drži storža; dočim je treba s slabše zrelo koruzo ravnati pre-vidneje, sicer se odtrga vse list jo in najlepši štok mora romati namesto v kot na kup, — v košaro za ohtrgance.
Na otroke bi bil skoro pozabil; oni tudi pridno pomagajo. Ko pride njihova ura, jim začnejo lesti oči skupaj. Tedaj jih skušnjo Starejši ohraniti budne z »rdečki in tigri« (Rdeče imajo rdeče, tigri pa rumeno in sivo zrnje). Kadar tak junak najde rdečka, se mu kar zasvetijo oči, zaspan ni več in pridno lička naprej, da bo našel deset rdečkov-. Rad se spominjam tistih večerov. ko je tudi zn me veljalo pravilo: kadar boš našel deset rdečkov, boš šel lahko spat! Kadar še to ni zaleglo, so se oglasili mati: »Kdor ne bo do zadnjega ličkal. ne bo dobil povance«. Oni so namreč po končanem ličkanju prinesli
vsakemu dobršen kos še tople potice. (Odkrito vam povem, da bi
za tak kos potice tudi danes bedel
in ličkal čeprav čez polnoč.)
Kadar so ženske zvečer kurile pod kotlom, v katerem so kuhale krmo za svinje, smo pridno pekli mlečne štoke. Iz zrnja so se, nad žerjavico, delale krasne pogačice (»prhaivke« smo jim rekli). Topel in pečen štok se je kaj prilegel in »mladi ličkarji« smo z enim udarcem pobili kar dve muhi: starejši so bili zadovoljni » štoki, nas je popustil spanec in še ličkat nam ni bilo treba tisti čas. Temu ni bila vzrok lenoba, pač pa je motna svetloba petrolejk kaj slabo razsvetljevala vežo, (tedaj še nismo bili tako »nobek kot danes, da bi nam svetila elektrika) ličkanje je tako prijetno uspavajoče šumelo, da si ni mogel človek prav nič pomagati in neopažeuo kdaj se je znašel v kraljestvu Banj.
To otroško slabost so izkoristili in jo še Izkoriščajo starejši. Spečemu narišejo na lice
brke s črno korttzuo snetjo.
Včasih katerega posebno počastijo na ta način, da iz koruznih laskov zvijejo brke in mu jih s trakovi privežejo pod nos. Ko se korenjak prebudi, — z brkami — se mu smejejo tako od srca, da vse mine zaspanec. Kazalec se kmalu pomakne na polnoč in tedaj je kup že Čisto majhen, vedno večji pa je kup zvezane koruze.
Pri takem delu presodijo po teden dni. Starejši ljudje vedo povedati, da so tedaj, ko so bili oni še mladi, oličkali vso koruzo v enem večeru. Ni se ukvarjala z ličkanjem sama družina, pač pa so povabili sosede, predvsem fante in dekleta. To vam je bil v hiši tak živžav, kot povsod, kjer se zbere mladina. Danes tega ni veči Vsaka družina opravi to skoraj mimogrede in njena pridnost se pokaže naslednje jutro v obliki novih kit.
Včasih so uporabljali za »obešanje« koruze leskove in draboutne trte. V zvijanju trt so bili nekateri pravi mojstri. Pozneje so uvideli, da je praktičnejša debla železna žica. Na drogove, pritrjene pod kapom in podprte s pokončnimi »zodmi«, privežejo trte, oz. žico, okrog katere ovijajo zvezane štoke. Če je dobra letina, je hiša vsaj na dveh straneh obdana s takimi kitami, v katerih se suši koruza.
Po končanem ličkanju sledi
ruženje
Vsak večer smanejo po eno kito in to traja do božiča. Kadar zapade sneg, oblegajo kite cele jate senic in vrabcev, da si z zrnjem, katerega s težkim trudom izrujejo iz toka, potešijo glad.
Prijetno je sedeti pri peči ob mentrgi ali merniku in ružiti z »ružavniki«. Zrnje zravnajo na toplo peč, da se popolnoma posuši. Z njim napolnijo vreče in kadar gospodinja utegne, vzame rešeto v roke in prične z »obravnavanjema. To je neke vrste sortiranje zrnja. Drobno zrnje porabijo za pitačje prašičev, ostalo znesejo v kaščo in napolnijo z njim »košto«. To je takozvana »zlata jama1?, v katero se stekajo s trudom in znojem pridelani sadovi polja — kmetov »vsakdanji kruh«.
čudaški učenjak iz stare Ljubljane
Pred 150 leti je v Ljubljani živel in deloval kot profesor drugega humanističnega razreda, to je — najvišjega razreda tedanje gimnazije — jezikoslovec Abraham Jakob Penzel, učeni posebnež, ki ni samo zaradi svojih čudaških muh in domislic zavzemal posebno mesto v znanstvenih krogih tedanje kranjske prestolnice, ampak je bil tudi znan kot nepoboljšljivi alkoholik. Penzel je bil eden izmed številnih varovancev barona Žige Cojza, ki je povsod brž priskočil na pomoč, kjer koli je menil, da je odkril kako resno literarno stremljenje. Povabil je Penzla k sebi na hrano in mu je bil tudi sicer vedno na razpolago, suj je 1'enzlu denarja zmeraj primanjkovalo.
Da je pa Cojz povabil Penzla k sebi na hrano, je pa imelo še drugačen vzrok, kakor je Kopitar omenil v svojem življenjepisu Upal je namreč v svoji veliki obzirnosti spričo napak svojih bližnjih, da bo Penzlovo nezmernost v pitju do neke mere s tem izravnal, da je pri vsakem kosilu dal postaviti predenj polno steklenico močnega triestinskega vina, ki naj bi mu bilo v korist nekako tako, kakor vpliva cepivo z bacili kot zdravilo zoper koze. ln njegova dobra stara mati, ki je zmeraj želela, da bi se kdo izpreobrnil, je storila še svoje, da bi »hudemu« profesorju to čudno zdravljenje čim bolj omilila. A vsa ta prizadevanja so bila povsem brezuspešna.
Nekega dne je baron Cojz poslal Penzla po vodi. po Ljubljanici navzgor, na Ig, da bi ondi posnel rimske napise. Pa mu je dal za na pot tudi glede na pitje svoje opomine in nauke in ga je hkrati prosil, da naj se nikar ne vrne k njemu še isti dan, če meni, da njegovi opomini niso nič zalegli.
Da je bila ta previdnost povsem umestna, se je kaj kmalu izkazalo. Penzel, ki ga niso le v iškem župnišču z vso slovansko gostoljubnostjo sprejeli, marveč si je tudi na vožnji tja in nazaj privoščil dobršen del tekočega hrašna, je od veselja zaradi mnogih nabranih rimskih napisov pozabil na prošn jo svojega mecena, in se je požari!, izstopivši iz barke pri Cojzovi palači, da bi čimprej vse sporočil Cojzu. Zal pa je bil na tem svojem obisku tako pijan, da je telebnil na tla, čim je stopil na gladki parket baronove sobe. Cojz, ki ga je hudo mučilo trganje in se mu je tudi studilo videti tak prizor, je bil jako vznejevol jen. Dal je odnesti pijanega profesorja in oba prijatelja odslej nista več videla drug drugesra.
Ta odtujitev je bila za Penzla seveda hud udarec. Saj mu je zdaj do nadaljnega manjkala dobrotljiva roka, ki mu je bila doslej v toliko nadlogah v pomoč. Tako je moral Penzel med svojim bivanjem v Krakovu, ko je bil spet enkrat v hudih denarnih stiskah, zastaviti neki dragoceni rokopis in sicer prevod rimskega zgodovinarja Dio Kasija, čigar 80 zvezkov obsegajoče delo je eno najvažnejših virov za poslednjo dobo republike in zn prva stoletja dobe cesarjev (do 229 po Kr. r.) Da bi mu omogočil izdajo, je Cojz takrat rešil rokopis za 300 goldinarjev. Penzel se je kasneje oddolžil s tem. da je njemu posvetil delo, ki je izšlo v tisku šele po onem sporu med njima. To je bila taka poteza hvaležnosti, ki jo je'Cojz tudi znal upoštevati, in ki je mnogo pripomogla, da se je omilila napetost med njima.
Ta »profesor umetnosti pesnikovanja« (poetike) je nekoč sam zajalial Pegaza. Med dru-aim je opeval madnmo Schantroc.il, ravnateljico neke igralske skupine, ki je gostovala v Ljubljani spomladi I. 1798. in hkrati tudi nje-
nega moža, ravnatelja I
uri.ja
Selinnt roehn, in
še druge več ali mani važne člane te skupine. Neki sufler te potujoče igralske družbe. Ivan Tietz, ki je tudi pisateljeval, pripoveduje v
svoji spominski knjižici »Poslovilne bagatelc«, ki jo je izdal o priliki gostovanja ravnateljstva Schantroch v Ljubljani in ki so v njej tudi tisti pesniški Penzlovi izlivi, celo to, da jc na tem gostovanju ljubljanski profesor Penzel dvakrat nastopil kot igralec. To je bilo 24. maja 1. 1789 v igri »Igralci« in 20. junija v veseloigri »Ženske muhe in moška slabost«.
Čez 20 let nato srečamo Penzla še enkrat kot pesnika. »Priviligiran list iz Jene« (Privili-gierte Jenaische Zeitung«) z dne 1. julija 1818 vsebuje srednje vredne stihe v latinskem in nemškem jeziku s podpisom: »Abraham Jakob Penzel, lektor angleškega jezika«. Tu se torej ta tako spremenljivi mož pojavi v novi poklicni preobleki. Sicer ie pa v tej številki tega lista, ki ga dobiš v Univerzitetni knjižnici v Ljubljani, tudi lastnoročno Penzlovo posvetilo velikemu slovenskemu jezikosloven Kopitarju, ki je bil takrat skriptor dunajske dvorne knjižnice. Da je Kopitar v svojem »Življenjepisu« tega muhastega profesorja precej okrcal, ni prav nič škodovalo spoštovanju, ki ga je Penzel gojil do mojstra slovanske jezikovne vede. To je pač dokaz, kako je bil ta čudaški učenjak dobrohotnega in širokogrudnega značaja, ki mu brez dvoma ni manjkalo drugega, ko obvladanje samega sebe, pa bi bil ustvaril marsi-kako veliko delo.
J. G. Seume, pisatelj »Sprehoda v Siraku-ze« (ki ga je na tem sprehodu zanesla pot tudi v kranjsko prestolnico) je v svojem potopisu, ki so ga ljudje takrat mnogo čitali, posvetil »profesorju poetike« iz Ljubljane, s katerim se je bil sešel v času svojega bivanja v Triesteju, jako živo podobo njegovega značaja. »Tu sem dobil,« piše Seume, »jezikoslovca Abrahama Penzla, ki v Triesteju poučuje nemščino za Italijane in italijanščino za Nemce. Dogodivščine tega čudaškega človeka bi nudile jako poučno, prijetno in zabavno čtivo, če bi bile dobro opisane. Iz Lipskega v Halle, na Poljsko, s Poljskega na Dunaj, z Dunaja v Ljubljano, iz Ljubljane v Trieste — kolovrati okoli in je povsod v genialnih zvezah. Nesrečna ljubezen do vina mu je marsikdaj prekrižala pot in ga slednjič prisilila, da je opustil svojo službo v Ljubljani, kjer je bil na gimnaziji profesor poetike. Zaradi svojih mnogovrstnih, zapletenih doživetij si je pridobil nekakšno baročno du-rovitost družabništva, s čimer ti ta človek vzbudi zanimanje.
Po obvladanju premnogih preizkušenj in udarcev usode, smo se obrnili v Trieste, je dejal med razgovorom, šegavo oponašajoč latinskega pesnika, — da nas tu kot Winckelmanna, pobere sam vrag.«
\Vinckelmann! Ta je bil pač jedro razgovora, ki sta ga v Triesteju ta dva obravnavala. Soj se je tu zgodilo, da je ta veliki raziskovalec grške antike, svetovnoslavni avtor »Zgodovine staroveške umetnosti«, nekaj desetletij žrtev ogabnega zločina. Neki bandit, ki se mu je skominalo po dragocenih zbirkah kovancev, ki jih je bil učenjak prinesel iz Italije in ki jih je v otroški Zaupljivosti razkazoval okoli, ga je bil v nekem triestinskem gostišču umoril z ho-dnlom. Seveda sta se oba ta dva ljubitelja lepote odpravila, da bi poiskala Winckelmannov grob. A zaman! Nihče ni ničesar vedel o poslednjem počivališču slavnega genija.
Iz Seumejevih zapiskov tudi lahko sklepamo, da se je bil glas o Penzlovi ljubezni do alkohola raznesel daleč po Evropi. Spričo večnega romanja po svetu, ki ga je k temu primo-rnla njegova čudaška narava, se seveda ne smemo čuditi, da so se že po raznih kra jih Evrope sprijaznili z lastnostmi učenega posebneža iz Ljubljane.
Priznana športna društva
Zaupnik C. 0. N. I.-ja poroča: Glede na »o, da so redno predložila listine, so priznana naslednja društva:
A)	Zveza ribiških društev;
B)	Ribiško društvo v Ljubljani;
C)	Športni klub »Zabjak«
Predsedniki zgoraj imenovanih društev bodo dobili obvestila na dom.
Navodila za razsojanje o kršitvah davčnih zakonov
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo naredbo:
Člen 1. Pravica, razsojati na prvi stopnji o prestopkih po črkah a), b) in c) X. poglavja carinskega zakona 7 dne 23. februarja 1899 in poznejših sprememb, o tihotapstvih monopolnih premetov po zakonu bivše jugoslovanske države o državnih monopolih z dne 5. decembra 1081 in o prestopkih po členu 21. uredbe M. s. 21 z du«1 21 januarja 1937 o zatiranju tihotapstva z umetnimi sladili, so podeljuje ravnateljstvu carinske služIle pokrajine, ki ie podrejeno Visokemu ko-misariatu, in sicer ne glede na višino zneska, do katerega naj se izrečejo kazni.
Člen '2. Če bi storjene kršitve bile kaznivo dejanje, ki se preganja kazensko, pošlje ravnateljstvo carinske službe, potem ko je ukrenilo upravne kazenske odredbe v svoji pristojnosti, spise pristojnemu kazenskemu oblastvu v nadaljnje postopanje.
Člen 3. Zoper odločbo ravnateljstva carinske službe je dopustna pritožba na Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino v 15 (petnajstih) dneh od dne odločbe, izdane v zakoniti obliki.
Razpust občinske uprave v št. Jerneju
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja smatrajoč za potrebno, da je treba razpustiti redno upravo občine v St. Jernerju in v zvezi s tem imenovati izrednega komisarja glede na določbe čl. 3. Kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX:
Čl. 1. Razpusti se redna uprava občine St. Jernej.
Čl. 2. Za izrednega komisarja omenjene občine se imenuje fašist Giorgio Janovitc.
Okrajni komisar v Novem mestu naj izvrši to naredbo.
Ljubljana, 15. setpembra 1942-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli.
Vabilo občinskim tajnikom
Občinski tajniki, ki so službovali na ozemlju
bivšo dravske banovine in želijo biti nameščeni kot tajniki v kaki občini ljubljanske pokrajine, se vabijo, da se med uradnimi urami, od 10 do 12. zglasijo pri Visokem Komisariatu, II nadstr., 6oba št. 111, do vključno 30. t. m.
S seboj naj prinesejo svojo osebne in službene dokumente.
GOSPODARSTVO
Nova filmska družba v Belgradu je bila ustanovljena z imenom Union. Ima namen skrbeti za prodajo madžarskih filmov.
Banke v Ukrajini. Trenutno dela v Ukrajini žo 17 bank z nad 200 podružnicami. Najvažnejša je med njimi osrednja banka v Rovnu.
Iz hrvatskega gospodarstva
Zugrcbški velesejem, ki jc bil odprt dne 5. septembra in zaključen dne 14. septembra letos, je zelo ugodno izpadel. Bilo je na njem nad 300.000 obiskovalcev. Tudi poslovni uspehi so bili znatni. Kot znano jc bilo na velesejmu tudi veliko število italijanskih razstavljalcev.
Hrvatska trgovinska agencija v Lvonu. Za območje nezasedene Francije je Hrvatska ustanovila trgovinsko agenturo v Lyonu.
Promet poštnih paketov Hrvatska—Turčija je zopet obnovljen. Mesečno dajejo turška oblastvo dovoljenje za odpošiljatev enega paketa za 5 kg na osebo.
Hrvntsko-rotnunskn trgovina. Te dni je bila sklenjena trgovinska pogodba med Hrvatsko in Romunijo. Določen je tudi klirinški tečaj za 100 kun 300 lejev. Hrvatska bo izvažala v Romunijo magnozit. ferosilicij in železno rudo, dočim bo Romunija izvažala nafto in njene proizvode.
Nove delniške družbe na Hrvatskem, V teku 15 mesecev obsto ja Neodvisne hrvatske države t. j. do 1. avgusta, je bilo na Hrvatskem ustanovljenih 47 novih industrij, od tega sta pripadali dve tretjini novim delniškim družbam. Največ je kmetijskih družb s 23%, nndfli° tekstilnih s 26% in kemičnih z 9%.
Ali že veste
... da je Schmeling sam izjavil, da ne bo več tekmoval in da se je za vse čase poslovil od četverokotne boksarske arene?
... da je na Danskem neka 18 letna gospodična prolasvila 10 letnico svojega uspešnega športnega udejstvovanja? Gre za znano prsno plavačico Inge Sorensen, ki je začela svojo športno kariero že v drugem razredu ljudske šole, ko ji je bilo šele 8 let.
... da so preiskali v Parizu slušatelje trgovske visoke šole in ugotovili, da je med 380 akademiki 207 telesno krepkih, 72 normalno razvitih, 67 slabotnih, 34 pa telesno zaostalih ali bo-lehnih? Pri 124 slušateljih so zdravniki ugotovili, da so se po rednih gimnastičnih vajah okrepili in da so pridobili na teži.
... da se je bivši boksarski svetovni prvak Primo Carnera povrnil med aktivne tekmovalce in da je odpravil svojega nasprotnika v 3 minutah in 5 sekundah, čeprav je bilo predvideno, da bi naj trajala borba pol ure? To pa se seveda ni zgodilo v boksu, temveč v prosti rokoborbi. Primo Carnera jn postal rokoborec.
... da je mnogo obetajoči francoski prvak v toku na 400 m Christian Dolleans po poklicu mesarski mojster?
... da so naleteli pri arheoloških izkopavanjih v Olvmpiji nn lepo urejen (davnini bazen? Poleg bazena za plavanje so našli tudi udobno urejeno slačilnico in kadi za sedeče kopeli.
... rla so imeli v Nemčiji že pred 50 leti poseben priročnik zn telesno vzgojo? O športnem dresu igralcev nogometa n. pr. čitamo v tem priročniku naslednje: »Kolena so lahko ne-oblečena, golili meč pa ne moremo trpeti, ker so nedostojne.«
... do pričakujejo Švedi od svojega kralja tekačev Gundarju Haegga, da bo še letos postavil nič manj kakor 7 svetovnih rekordov? Pri tem jia vseknkor ne cre zn mnenje strokovnjakov, temveč za laike, ki jim nikoli ni zadosti senzacij.
Nepopisna beda in $trah®!$ dobrepoljske kotline
Partizani so hoteli ljudi odtrgati najprej od Cerkve, nato jih potisniti v največjo bedo, da bodo zreli zanje.
Bojazljivski zločinci pa so želi le nezaupanje in ogorčenje ljudstva
Poročali smo že, s kakšnim početjem je bila ustanovljena »svobodna« partizanska republika v dobrepoljski kotlini in s kakšnimi zločini se je utrjevala v mesecu juniju. Tudi o prepovedi prehajanja iz ene vasi v drugo, ki je prišla kot kazen zaradi »izdajanja«, smo že poročali. Prav je pa, če osvetlimo še skriti razlog, ki )e tudi soodločal, da je bila ta prepoved izdana.
Ljudi so hoteli odtrgati od Cerkve
Poleg uničevanja vsega gospodarstva naj bi bilo v prvi vrsti prizadeto versko življenje. Ljudje naj bi bili odtrgani od cerkve, kjer je prebivalstvo dobilo še edino tolažbo in vzpodbudo. Prav zadnjo nedeljo pred to prepovedjo je bila namreč v farni cerkvi pridiga, pri kateri je pridigar sporočil ljudem, naj se vsak večer v vsaki vasi zberejo vaščani v podružnici ali pa ob vaški kapelici in molijo rožni venec, da tako potolažijo božjo jezo in izprosijo blagoslov za sebe. In res, ljudje so se tako oklenili molitve, saj jim je edina ostala, da so po vseh vaseh na večer vsi hodili h kapelicam. Vse ljudstvo, mlado in staro, je klečalo in glasno molilo rožni venec, litanije in druge molitve. Zlasti so molili za izpreobrnjenje onih, ki pehajo ljudstvo v nesrečo. Prve večere so bili partizani, ki so prišli ta »cirkus« gledat, celo tako bedasti, da so mislili, da ljudje molijo za njihovo zmago. Zato se je nekajkrat zgodilo, da so kot častna straža asistirali tem molitvam. Seveda so se naveličali kaj hitro. Ljudje so namreč ob taki I asistenci imeli še večjo korajžo in zato so straže * morale stati v pozoru več kakor uro. Na žalost so hitro zasumili pravi namen molitev in jih začeli kritizirati, nato pa so jih z vso silo začeli preprečevati.
Ljudstvo joka: »O Bog, zakaj greš od nas!«	»
Po izdani prepovedi o prehajanju iz vasi v vasi ljudje seveda niso mogli več ob nedeljah v cerkev k maši. Zato so pa menjaje se molili ves dan po vaseh. Na prav svojski način pa se je posrečilo opraviti kljub prepovedi tudi pobožnost prvega petka v mesecu juliju. Spovedi ni bilo, ker ljudje niso smeli k njej. Zato pa so vsi duhovniki brez vsakih dovoljenj in kljub prepovedi odšli s ciboriji in obiskali vas za vasjo. Povsod so najprej spovedali ljudi, nato jih pa obhajali. Bili so to nepopisni prizori. Cela vas se je zbrala s svečami v rokah ob prvi hiši in vsi so spremili nato duhovnika do srede vasi, kjer so naredili oltar. Dokler niso bili vsi spovedani, je cela vas vztrajala v molitvi pred Najsvetejšim. Molitve je spremljala sveta pesem. To jc trajalo v vsaki vasi po več ur, toda s solzami v očeh je ljudstvo klečalo okrog zasilnega oltarčka in molilo. Ko je bilo po obhajilu vse končano, so prav tako v procesiji s svečami v rokah spremili povsod duhovna do konca vasi. Ko je duhovnik na koncu vasi blagoslovil ljudstvo z Najsvetejšim, so se mnogi oglašali in glasno klicali: »O Bog, zakaj greš od nas!« Človek, ki je vse to gledal, teh prizorov ne bo nikdar pozabil. In tako se je zgodilo, da je bilo prav v tem mesecu neprimerno več ljudi pri teh pobožnostih kakor sicer. — Samo v vasi Kompolje in Podgora partizani na noben način niso duhovnikov pustili in bi brezpogojno streljali nanje, če bi hoteli priti v vas. Kljub temu se je vtihotapil v vsako od teh zastraženih vasi po en duhovnik, pri katerem so ljudje opravili spoved. Partizani so za to zvedeli in njihova komanda je sklenila da jih bo treba kaznovati.
Sedež partizanske »vlade«
Zakaj je bil partizanski komandi izraz verskega življenja v »republiki« tak trn v očeh, bo razumljivo takoj. V tej dolini so bili namreč največji predstavniki OF, tako politični kakor tudi vojaški. V Tisovcu, pozneje pa v Mali gori, je imel namreč svoj tabor ves izvršilni odbor OF. Tu se e večkrat mudil predsednik Baebler, zunanji minister dr. Brilej, prosvetni minister Kocbek, dalje so bili v tem okolju Dermastija, že ome-nieni Pfeiler, sloviti pesnik Tone Čokan in Brejc Jože, kakor tudi štabni intendant Golob (iz Ljubljane). Vsi ti veliki gospodje — tovariši — so bili visoko nad ostalimi partizani. Zlasti politični komisarji so bili strašni sadisti, saj ni čudno, bili so večinoma sami španski revolucionarji. Med
njimi se je najbolj odlikoval Tone špan, politični komisar dolenjskega odreda. (Pravo ime Tone Nose, doma iz Kompolj). Z ljudstvom ta vrhnja plast partizanov ni prišla mnogo v stik. Le Kocbek je imel po šolah nekaj mitingov, kjer je učil otroke, da moramo veliki dom Slovenije očistiti navlake izdajalcev in podobnega, kakor očistimo domačo hišo za praznike ščurkov, prahu in nesnage. Na teh sestankih so se otroci morali učiti peti partizanske pesmi, učile so jih razne ljubljanske goske, ki so tudi prišle h gospodom tovarišem. Tako so peli zlasti ono, ki pravi, da nas ne more rešiti ne kralj, ne cesar, ne Bog, rešitev bo delo naših rok. Pesmi je sestavil po večini znani prepesnevalec Rob, s partizanskim imenom Bor, ki je že padel.
Zaplemba koles — streljanje trgovcev
Partizani so mislili tudi na razne možnosti bega. Tako so se na lepem spomnili, da je najboljše, če se oskrbijo s prevoznimi sredstvi in so zato, da bi si jih preskrbeli, začele hoditi partizanske patrole po hišah in so odpeljale vsa kolesa. Izbirali so seveda samo dobra. Ta kolesa so potem uničevali po slabih gozdnih poteh, ko so se igrali kurirje. Tudi za »pravično« razdelitev dobrin so skrbeli še v naprej. Kljub strogim preiskavam pri trgovcih se je tem vendar le posrečilo Se kakšno malenkost skriti. Partizani so napravili preiskavo pri treh trgovcih: Mustar Štefanu in Babiču Francetu iz Kompolj ter pri Nosetu v Strugah. Pri prvem so menda našli nekaj neprijavljenih cikorij, ki bi bile morale biti prijavljene, pri drugem nekaj bencina, kaj pri tretjem, ni znano. Brez ceremonij so ustrelili vse tri. Iz istih razlogov so ustrelili tudi trgovca Puglja Načeta na Zvirči in Pogorelca Edvarda v Podtaboru. Dolina je kar zastokala ..,
Če koga »povoha Matilda« ...
Kakor so bili partizani junaški v pobijanju nedolžnih ljudi, prav tako so bili brezobzirni do vseh zapeljancev, ki so se jim pridružili. Vodstvo se ni menilo za svoje podrejene, ki so bili silno slabo oboroženi. Ko so prihajali v Dobrepolje, je komaj vsak drugi imel puško. Cel bataljon, to jc približno 250 mož, je premogel en sam napol pokvarjen puškomitraljez. Municije jim je vedno primanjkovalo. Pobirali so izstreljene naboje in so jih na novo polnili v neki delavnici v Starem logu. Za krogle so porabili ukradene železne palice betonskega železja. Te so nasekali na majhne konce in jih obdelovali v obliki krogel. Zaradi vsega tega je bila morila med njimi mizerna. Poleg tega je moštvo na dan dobilo komaj enkrat jesti, večkrat nič; ubogi zapeljanci so morali skrbeti sami zase, kakor so vedeli in znali. Strašno so sovražili politične komisarje, ki so bili pravi divjaki in za vsak prestopek in godrnjanje kaznovali s smrtjo. Take žrtve so bile na dnevnem redu. Največkrat sc je zgodilo, da je kak partizan pregloboko pogledal v kozarec in zato ni imel jezika na vajetih. Za plačilo ga je takoj »»povohala Matilda«, to je bil strokovni izraz za streljanje. Mnogo govorjenja je bilo o velikanski moči partizanske armade, a vsi so bili lažnjivi in niso niti najmanj odgovarjali resnici.
Junaški so bili
le napram — neoboroženim
Da ne bo kdo mislil, da so partizani bili res junaki, bodi povedano, da je vsa dolina imela partizanski beg za barometer: kadar jo partizani popihajo, je prav gotovo, da bo čez nekaj časa prišla italijanska vojska. In zares, komaj je en sam italijanski vojak pomolil glavo izza kakšnega vogla, je že vse bežalo iz zased. Očividec, ki je sam videl tak primer, pripoveduje: »Takole je bilo: partizanski komandir je pripeljal 35 mož v zasede. Razporedil jih je na pokopališču in po vasi Videm. Kar na lepem se prikaže sedem italijanskih vojakov, ki gredo po cesti proti vasi. Bili so še daleč — približno pol ure. Tedaj nenadoma prileti iz zasede neki partizan in javi komandirju — krvniku iz španske revolucije, doma iz Beltin-cev v Prekmurju, da se bližajo italijanski vojaki. Komandir ga strašno nahruli in reče, da ga bo takoj ustrelil, če se ne vrne takoj na položaj.
Malo za tem pa skoči komandir sam na kolo in reče drugim, da gre pregledal, kako se drže fantje na drugih zasedah. V resnici pa je na vso moč bežal in se je ustavil šele v tri četrt ure od-daljni vasi Zagorica. Nahruljeni partizan pa se je usedel na cerkvene stopnice ob pokopališču in javkal: »O, zakaj nisem raje ostal doma.« Kmalu nato se je pogovorila vsa četa in se tudi spustila v divji beg. Niti en strel ni padel.
Kakor povsod, so hoteli tudi tu udariti najprej po duhovščini
Povedali smo že, da je partizansko vodstvo imelo duhovščino zelo v želodcu. Da ni padla nobena smrtna žrtev, je hil morda vzrok v tem, ker je bil komandant partizanov menda sošolec od enega izmed duhovnikov v dolini. Ker pa je napetost vedno bolj naraščala, se je zgodilo nekaj, česar ljudstvo ni pričakovalo. Prvi udarec je namreč zadel partizanskega komandanta. Komandanta in komisarja v Dobrepoljah so oba odstavili in ju povišali za komandanta in komisarja dolenjskega odreda. Tako sta morala zapustiti svoje mesto. Novi komandant — neki trboveljski rudar — kakor tudi komisar — neki mariborski igralec — sta bila prava divjaka. Takoj ob nastopu sta sklicala na Vidmu sestanek ljudstva. -»Kakor na morišče, tako prihajate seinl< je vpil komisar. »In namesto da hi b pesmijo in vriskom prišli na naše sestanke in neprestano skrbeli le za to, kako bi nam pomagali, se držite kakor mile jere. Vem, da je bilo tu doslej neko podtalno rovarjenje, ki so ga vodili dobrepoljski vrhovi, toda sedaj jim je odklenkalo! Ta gnoj jo treba takoj spraviti s svetalc Prizadeti so takoj spoznali, koliko je ura. Kaplanija je dobila stražo, domače barabe so pomagale. Pri glavnih vralih je stražil &truhelj Albert, zaradi nemarnosti odstavljeni komandant vaške za-ščite. Pa je bil menda res nevaren, saj se je vsa va* smejala, ko je drugi dan zvedela, da se mu je kaplan čez noč izmuznil in izginil.
Komunistična revolucija žre lastne otroke
Razburjenje med partizani je bilo nepopisno. Cela četa je pretaknila dolino, da najde farškega zločinca, dva dni je trajala gonja, toda zaman. Nato so vdrli v kaplanovo stanovanje, kjer so vse pokradli. Našli so fotografijo, ki so jo razmnožili in razposlali vsem četam, tla si ogledajo zločinca. Stanovanje so nato zabili in zapečatili. Čez vrala pa so napisali: »Zaplenjeno — smrtna kazen, kdor hoče vdreti.t Takoj nato 6e jo začel proces proti komandantu odreda Črtomiru Mraku, češ da je on kriv, da je kaplan pobegnil, ker ga ni dal pravočasno streljati. Mrak je videl, kam pes taco moli, da bo namreč gotovo tudi njega »povohala Matilda«. Zato je z nekaj tovariši neznano kam pobegnil. Tudi za njim je bila izdana tiralica in je bila izrečena smrtna obsodba.
»Zato, ker je dolina proti nam, jo bomo uničili«
Takoj po tem neuspehu so partizani zastražili vise ostale duhovnike v dolini, da jim ne bi ušli. Vendar je to trajalo le dva dni, zakaj 9. julija se je približala dolini edinica italijanske vojske. Kot so Nisi pričakovali, se je tudi res zgodilo. Tudi to pot ni bilo slišati partizanskega streljanja, saj so jo vsi junaški partizani hitro popihali v zgornjo dolino. Vsa dolina je bila v velikem pričakovanju, da je prišla ura obračuna za partizanske strahote. Ni treba namreč posebej poudarjati, da so vodilni domači komunisti vsi prav tako pobegnili s partizani. V vaseh je ostalo le nekaj prikritih somišljenikov, ki pa so jih vojaške oblasti hitro odpravile na varnejše mesto, kjer si bodo lahko ohladili svojo navdušenje. Takoj ko se je začela približevati vojska ,pa so partizani drugi zgornji konec doline mobilizirali. Pobrali so moške od 18. do 40. leta, zopet so videli, da je vse ljudstvo proti njim, najbolj pa jih je grizlo dejstvo, ko so mogli opazovati, kako je ljudstvo v spodnjem delu sprejelo italijanske vojake. Prisilni mobiliziranci v zgornjem delu doline so morali noč in dan kopati jarke in postavljati barikade. Partizani so jim povedali v obraz: »Prav zato, ker je vsa ta dolina tako enodušno nastopila proti nam, se od tod ne bomo umakniLi zlepa. Hočemo, da bodo tukaj boji, zato da bo vsa
Gospodarstvo Evropsko kmetijstvo
Mednarodni kmetijski zavod v Rimu je na* pravil zanimivo statistično preglednico, po kateri je bila v letih 1934-1938 evropska proizvodnja in potrošnja kmetijskih pridelkov naslednja: Evropa brez Rusije ima 4.1% vse površine na svetu in 18.6% vsega prebivalstva na svetu. Njena kmetijska proizvodnja je znašala •^Oh';, vse svetovne proizvodnje, potrošnja pa 36 8% A ečjo proizvodnjo kot potrošnjo imajo vse ostale celine na svetu. V vsej Ameriki (severni. srednji in južni) ne pridelajo toliko kot Evropa sama brez Rusije. Tudi ameriška potrošnja je manjša kot evropska.
Dejstvo, da odpade 29.6% vse svetovne kmetijske proizvodnje in "tt.3% vse potrošnje kmetijskih proizvodov, dokazuje, kako važna jo evropska celina in da jo je nemogoče izključiti iz svetovnega gospodarstva in da je ne moro izločiti ameriška celina.
Petdesetletnica italijanskih kmetijskih konsor-
cijev. Te dni poteče 50 let. odkar je bila ustanovljena zveza italijanskih kmetijskih konsorcijev, ki izvršuje skupne nabave in prodajo za italijansko kmetijstvo.
Zamena bivših jugoslovanskih papirjev v Nemčiji. V uradnem listu v Berlinu je izšel odlok li-nančnega ministra Nemčijo z dne 6. septembra, po katerem bodo dobili lastniki bivših jugoslovanskih državnih papirjev nemške blagajniške zapiske po 3.5%. Predpogoj je. da so te papirjo prijavili in ob svojem času izročili. Nanaša se na vse osebe, ki so imele dne 1 decembra lani svojo bivališče v Nemčiji, vključno protektorat, v Alza-ci ji, Loreni, Luksenihurgu in na Spodnjem Štajerskem. Koroškem in Kranjskem. Bivše državne obveznice so morale hiti dne 15. aprila 1941 dokazano v posesti oseb, ki prosijo za zamenjavo. Odredba finančnega ministra ureja tudi tečaj in sploh vse, kar jo v zvezi s prevzemom.
Oddaja državnih papirjev v Srbiji. Da bi se izvedel sjiorazum o razdelitvi bivšega držav« nega dolga, poživljajo srbske oblasti vse lastnike bivših jugoslovanskih državnih papirjev, ki so imeli dne I. decembra 1941 svoj stan v sedanji Srbiji in ki so bili dne 13 aprila 1'>4t lastniki državnih papirjev, da naj te svoje papirje izroče najkasneje do 13. oktobra letos v Belgradu pri Poštni hranilnici, na deželi pa pri podružnicah Drž. hipotekarne banke ali davčnih upravah.
Hranilne vloge v protektoratu. Pri hranilnicah na češkem in Moravskem so v prvi polovici t. I. narasle vloge na knjižice in tekoče račune za 2 na 19 milijard kron. Do septembra se jo višina vlog i>ovečala še na 20 milijard kron.
Živo srebro v Španiji. Kot znano, ima Španija enega največjih rudnikov Živega srebra na svetu To je Ahnaden. I>ani je znašala proizvodnja v tem rudniku 40.000 steklenic, \vaka 35.5 kg. 706 steklenic je bilo prodanih v Španiji, 39.989 pa v inozemstvu. Na zalogi imajo še 6.000 steklenic. Razvoj rudnika kaže tudi dejstvo, da je v zadnjih treh letih dal rudnik državi 158.8 milij. pezetov davkov, t. j približno ravno toliko kot skupno v letih 1925-1938.
Ameriški driavni dolg je znašal konec septembra lotos 80.6 milijarde dolarjev, dočim jo znašal konec septembra lanskega leta 57.9 milijarde dolarjev.
Industrijski razvoj Dan«ke. V preteklem letu je bilo na Danskem ustanovljenih 116 novih industrijskih družb z glavnico 26 milij. danskih kron. 33 družb pa je j>oveČalo svojo glavnico za 64 mil. lir. V začetku leta je na Danskem obstojalo nad 700 delniških industrijskih družb z glavnico nad 2 milijardi kron
dolina uničena. In res, še iz drugih krajev so prihajali partizani, tako da jih je bilo vsega skupaj v zgornji dolini 500 do 70(1. Ker italijanska vojska iz zasedenega dela doline ni napadala, so jo boleli prisiliti, da bi s težkim orožjem odgovorila na zasedene vasi. Dve noči so neprestano zahrbtno napadali vojaške patrole samo zato, da bi izzvali proti-udarec, ki naj bi zadel prokleto farško ljudstvo, ki se jim je vedno in povsod na skrivaj upiralo. Tudi poveljstvo vojske je zvedelo za pekleuoki načrt partizanov in mu zato ni nasedlo.
Kmalu pa je prišls oborožena sila, ki je s strahovitim udarom uničila zločinsko republiko, ki je prinesla toliko gorja nad nedolžno ljudstvo. Poročilo o teh dogodkih pa je dal begunec, ki mu je uspelo zbežali iz tega pekla.
KULTURNI OBZORNIK
Otvoritev umetniške razstave Tineta Gorjupa
V nedeljo 20. t. m. ob 11 dopoldne je v Jakopičevem paviljonu odprl svojo prvo kolektivno razstavo v Ljubljani akademski slikar Tine Gorjup, znan umetnostnemu občinstvu že iz prejšnjih razstav, predvsem pa v provinci, kjer se je zelo lepo uveljavil. Mnogo občinstva se je zbralo v hramu naše umetnosti, da se udeleži otvoritve. Poleg zastopnika Visokega komisarja tiskovnega atašeja dr. Attilia de Cecca so se udeležili tudi predstavniki umetniškega življenja — tako predsednik Narodne galerije dr. Windischer, predsednik kulturnega odseka mestne občine ljubljanske dr. Pretnar ter večina slovenskih umetnikov poleg drugih kulturnih delavcev in ljubiteljev umetnosti. Razstavo je otvoril v imenu Društva slovenskih likovnih umetnikov predsednik akad. slikar prof. Saša Šantel, ki je ob tej priliki lepo predstavil mladega samostojno nastopajočega umetnika z naslednjimi besedami:
Zopet me je doletela tovariška dolžnost, da spregovorim nekaj besed ob otvoritvi razstave člana DSLU akad. slikarja Tineta Gorjupa.
Slovenci smo po številu relativno majhen narod in imena naših kulturnih delavcev nam po večini niso tuja, tem manje, če se kateri izmed njih povzdigne preko povprečne ravni. Tako nam tudi ime Tineta Gorjupa ni novo, saj ga poznamo iz raznih skupnih razstav DSLU in Lade posebno iz njegove nove razstave, ki jo je priredil skupno z gdč, Remčevo in gospo Lavrinovo. Gorenjce pa je predlanskim presenetil z lepo samostalno razstavo v Kranju, ki je pomenila zanj vsestranski uspeh. Pričujoča razstava je njegova prva samostojna prireditev v Ljubljani.
Tine Gorjup je še mlad, a ustvarjalna sila, ki tiči v njem, ga sili k neprestanemu delu. S tem delom je opozoril na se in na svojo umetnost že široke kroge umetnost ljubeče publike in sedanja razstava bo brezdvomno pomnožila zanimanje za njegovo umetnost,
Kakor večina naše mlajše generacije je našel tudi Gorjup ivojo končno umetnostno izobrazbo
v zagrebški akademiji, kamor je prišel po dobri pripravi, ki mu jo je nudila takratna umetnostna šola Probude v Ljubljani, posebno pa umetnostno-pedagoška navodila profesorja Mirka Šubica V Zagrebu mu je bil glavni mentor Ljuba Babič A ime profesorja ne zadostuje, če hočemo razumeM, zakaj si je izbral umetnik določeno pot. Vsakdo ki je imel priložnost opazovati razvoj nastajajočega umetnika ve, koliko vpliva nanj, razen fo-lanja prirojena specialna darovitost, družinska tradicija, občevanje s tovariši, umetnostne razstave, ki jih vidi v svoji razvojni dobi in še marsikatero okolnost, ki je ne moremo zasledovati ker sega v najnotranjejše občutje bodočega slikarja. Re-zultanta, ki se končno izcimi iz vsega tega, se pojavi šele v delu zrelega umetnika in se stopnjuje v individualnost, ki lahko pomeni nove ' ....... ..........- —
poti, nova razkritja. Ce pa profesorjev vpliv popolnoma obvlada učenca in napravi iz njega zgolj posnemovalca, kaže to brez dvoma na pomanjkanje samostojnih sposobnosti ter postane za poznejšega ustvarjalca lahko usodepolna. Profesorjev vpliv pa je neizmerne važnosti, kjer se omejuje na vcepitev strokovnega znanja.
Ce se po tem splošnem pogledu vračamo na Tineta Gorjupa, smemo trditi, da mu je bila šola zlasti važna in potrebna zato, da si je z njo pridobil ono sirokovno podlago, ki mu omogoča, da z neoporečno sigurnostjo suka svoj čopič. Vse drugo tiči v njem že iz predakademskih časov; šola v Zagrebu m še posebno ogledovanje razstav v Italiji in v Franciji so mu pa pokazale končno smer.
Tine Gorjup je naturalist, t. j. je proučevalec narave in v njej najde vedno dovolj hvaležnega
gradiva za svoja dela. V naravi pa išče predvsem lepoto: lepoto motiva, njegove kompozicije in barvitosti. Lepoto išče tudi v posamezni potezi ču-piča, izogibajoč se pri vsem delu prisiljene originalnosti, ki skuša vzbujati pozornost z zunanjimi efekti.
Gorjupa zato ne bodo šteli med avangardiste sodobnega slikarstva, dokler bo naglašanje takih zunanjih posebnoti igralo kakršno koli vlogo pri ocenjevalcih umetnosti. Zdi se, da mu tudi ni na tem ležeče ter da se zaveda večjega pomena onega ocenjevanja, ki ga tvori kolektiv cele generacije občinstva in ki je doslej vedno končno odločal objektivno kakovost umetnikovega dela — kakor o muziki, literaturi in gledišču, tako brez dvoma v glasbi, literaturi in gledališču, tako brez dvoma tudi v likovni umetnosti.
Ime Tine Gorjup ne predstavlja zato posebnega in novega programa. A vendar nas njegove slike vedno privlačujejo in vedno bolj zanimajo. V njih vidimo delo resnobnega in ambicioznega slikarja redkih sodobnosti v podajanju onega lepotnega bistva podobe, krajin in cvetja, ki gledalca prepričuje in osvojuje.
Pri vsem tem smemo trditi, da je Gorjupova umetnost v toliko sodobna in moderna, v kolikor si je znala priboriti nova pozitivna dognanja slikarstva zadnjih desetletij. Da bi pa postal pri tem zgolj eklektik, zato je njegova prirojena potenca premočna. To je tudi vzrok, da izpričujejo Gorjupove slike svojo individualnost, ki je seveda v skladu s prirojeno umerjenostjo njegovega značaja.
Naj bi aktivni in pasivni gledalci gledali to zbirko slik z onim neoskrunjenim zanimanjem in z ono radostjo, s katero so bile ustvarjene. To je želja, ki jo izrekam spoštovanemu tovarišu Tinetu Gorjupu, ko proglašam otvoritev njegove prve kolektivne razstave v Ljubljani.«
Tako je bila odprta zanimiva razstava, ki bo v teh prvih jesenskih dneh vabila sprehajalce Tivolija in ljubitelje umetnosti v svoj hram. Razstavil je umetnik 69 del, oljnatih slik, predstavljajoči predvsem motive iz pokrajin, tihožit|a, pa tudi portrete. Predvsem ti zadnji so zelo številni in uspeli ter kažejo Gorjupa kot izvrstnega portre-tista, h čemur ga usposablja že njegov realizem. Prepričani smo, da bo razstava privabila mnogo gledalcev, kakor jo tudi zasluži. Strokovno sodbo o njegovi umetnosti pa bomo še prinesli.
te §tCPVJL£&
Koledar
Torek, 22. setpembrai Tomaž Vilanovski, škof; Mavrici), mučenec; Digna, devica in mučenica; Emcran, škof in mučenec."
Sreda 23. setpembra: Linus, papež in mučenec; Tekla, devica in mučenica; Ksantipa, sveta žena; Sozij, mučenec; Poliksena, sveta žena.
Novi grobovi
+ V Ljubljani jc v ponedeljek. 21. seipiem-bra v 78. letu življenja mirno v Gospodu zaspal g. Anton j a k a c, oče akad. slikarja g. Božidarja Jakca. Pogreb bo v torek, 22. septembra ob 3 popoldne z Zn.l, kapelica sv. Andreja. k .Sv. Križu. Naj v miru počival Gospodu finu naše iskreno sožaljel
Prodaja plemenske živine
Po nalogu Kmetijskega oddelka Visokega komisariata obveščamo vse kmetovalce, da bo v torek dopoldne od 9 do 12. v klavnici v Ljuhlnn.i, predaja plemenskih krav in prešičev po ugodnih ceuuii.
HASHGČNEK8M JlfiŠE KN3S&E"
??
=
m
iu
Naročn ke nn 1. polletje naše knjižne zbirke obveščamo, da bo izšla IL knjiga znamenitega Budakovega romana „Ogniišče" zadnje dni v septembru. Naročniki na drugo polletje naše zbirke ki so ob-egala 4 knjige: Kociper: Goričanec, Sa vaueschi: Paganini - Chopin, Dickens: Dorritova najinlaiša I-11 prejmejo prvo knjigo (Goričanec) v četrtek 24. sep embra 1942. „ N A S A. KNJIGA"
LJUDSKA KNJIGARNA
v Ljubljani — Pred škofijo 5

Hll||#
r — Zavod sv. Stanislava. Učenci, kateri se žele Vpisati v škofijsko gimnazijo, ne da bi stanovali v zavodu, naj čimprej vlože prošnjo pri vodstvu zavoda sv. Stanislava, Bleiwcisova 52 a.
—	Sprejemni izpit za I. gimn. razred IhkIo 'delale učenke, ki so vložile prošnjo na L ien>ki realni gimnaziji, v petek. 25 septembra in v soboto, 26. septembra, in sicer v Lichtenturnovcm zavodu, ne v umobolnici, kakor je bilo prvotno določeno. Začetek vsakikrat ob 8. Učenke naj prineso s seboj pisalno in risalno orodje razen papirja. — Ravnateljstvo.
—	Privatna dvorazredna trgovska šola Zbornice za trgovino in industrijo, Gregorčičeva ulica
št. 27 (Trgovski dom, poleg Visokega komisariata), vpisuje vsak dan dopoldne.
—	Prvi dan leseni. V ponedeljek je bil prvi dan jeseni. Dan sv. Matevža, apostola. V vremenskih rekih naših očancev ima sv Matevž tudi svoj pomen. Kakršno je vreme na Matevža, takšno jc potem do Lukeža. Ponedeljek zjutraj je bilo megleno. V soboto je bil prav vroč dan, temperaturni maksimum je bil +24.3" C, za nekaj stopinj nižji je bil v nedeljo. Nedeljski iutranji minimum je bil -1 12 4" C, skoraj toliko tudi v ponedeljek. V nedeljo je začel barometer padati V nedeljo popoldne je bil kratek, dobre 3 minute trajajoč lokalen naliv. Padlo je do 0.2 mm dežja. Deževalo je le nad mestom, ko je bilo v okolici popolnoma jasno in sončno. Kakor snw že omenili, jc bil v ponedeljek prvi jesenski dan po koledarju. Astronomska jesen se začne 23. t. m ob 17. 17 minut v znamenju tehtnicc, ki vlada od 23. septembra do 23. oktobra.
—	Dva dobra soseda. Na zapadli periferiji Ljubljane, kjer se vrste lepe, moderno zidane vile z vsem komfortom. Dva soseda sta na vrtu vzgojila lepe hruške raznih plemenitih vrst, ki so jima letos izredno dobro obrodile. In soseda sta jih dan za dan od ranega jutra do poznega večera opazovala, ogledovala in jih prav po sadjarsko negovala. Prijel je čas zoritve. Hruške so bile zrele. Sosed Janko jih je začel vsak večer preštevati, toda zjutraj se jc njih število vidno krčilo. »Zlomek, kaj je to?« je premišljeval in Janko se jc odločil, da bo stal na straži tudi celo noč. Skril se je v vrtno uto. Čakal je in čakal. Zjutraj okoli 5 je že hotel zapustiti uto in oditi v posteljo. Se malo je postal. Ne zastonj. Opazil jc človeka, kako je prišel z dvema košaricama in začel nrav po strokovniaško hruške obirati Nabral jih je polni koširi in lepo smuknil čez plot. Bil je sosed Nande. Janko ga je lepo pobožal in mu odnesel hruške. Nande je baje hruške prodajal nekemu branjevcu in se pobahal, da jih ima veliko zalogo. Prej sta si bila Janko in Nande dobra soseda, sedaj sc ne pogledata.
—	Brcskvina drevesa moramo škropiti Ljubljana in njena najbližja okolira sta hreskvinim nasadom zelo malo nakloniena in redko katero leto pridela sadjar nekaj okusnih breskev. Tako lelo je bilo letošnje. Vse drugače jo po vinorodnih predelih, kakor na Dolenjskem in v Beli Krajini, kjer breskve prav dobro uspevajo in lo kar sredi vinskih trt. Tam so breskve tudi najmanj škodljive. ker so zasajene navadno daleč od krompirjevih njiv. Breskev je namreč edino drevo, na katerega lubju prezlmi krompirjeva tiš do pomladi, ko se zopet naseli na krompirju in pogosto uniči cele nasade. Kdor pa hoče imeti breskve na svojem vrtu, temu je njegova dolžnost, da jih temeljilo škropi in sicer žn sedaj, v jeseni, tako da uniči vse uši. Tudi sredi zime, oh kakem lepem dnevu, jo dolžnost sadjarja, da škropi svoje drevje.
<£ju&žjana
Nabavljalna zadruga mestnih uslužbencev
Mestnemu prebivalstvu je la skoraj še nova nabavljalna zadruga prav malo znana, zato so pa tem bolj zadovoljni z njo mestni uslužbenci, ker jih res naglo in redno zalaga z rucionira-nimi 111 najraznovrstnejšimi drugimi živili ter so v njeni trgovini dobili celo dosti lepe domače zelenjave, ko jo jc primanjkovalo na živilskem trgu. Zato je zadruga zelo naglo premagala vse pomisleke v uslužbenskih vrstali in sc je članstvo prav naglo večalo ter jc doseglo že 551 zadružnikov s 1550 deleži.
Doslej jc nabavljalna zadruga mestnih uslužbencev imela po dobroti mestne uprave zasilne prostore na dvorišču magistratnega poslopja. Ii prostori so bili seveda kmalu pre-majhni in županstvo je takoj upoštevalo tesno- ' bo prostorov ter je z namenom, da pomaga mestnemu uslužbenstvu, takoj dovolilo zadrugi velike in lepe prostore v pritličju mestne hiše v Prečni ulici št. 2. Vsi visoki, zračni ter dosti prostorni prostori so v pritličju hiše, velika prodajalna ima pa svoja okna na ulico.
Komaj se je nabavljalna zadruga mestnih uslužbencev z magistrata preselila v svoje nove prostore, jo je v soboto popoldne že obiskal podžupan comm. dr. Salvator Tranchida z generalnim tajnikom Franom Jančigajem.
Ko sta si gosta v spremstvu predsednika zadruge višjega komisarja Andreja Grassellija ter podpredsednika in vodje trgovine Lojzeta Koželja ogledala veliko trgovino in štiri prostore za skladišče, so ju v zadružni pisarni pozdravili vsi odborniki in v njihovem imenu je predsednik Grasselli izrekel županstvu zahvalo za zares veliko pomoč in skrb, ki jo z vso naklonjenostjo vedno izkazuje zadrugi in s tem vsemu mestnemu uslužbenstvu.
Podžupan comm. dr. Tranchida se je prijazno branil velike hvale, češ da l)o županstvo še nadalje z velikim veseljem podpiralo vsa prizadevanja zadruge in mestnega uslužbcn-stva, saj je obojestranska zadovol.jnost najboljše jamstvo za uspešno delo mestne uprave v prid prebivalstva vse ljubjanske občine.
1 Za simfonični koncert, ki bo v proslavo 150 letnice rojstva enega najpomembnejših italijanskih opernih skladateljev Gioachina Rossinija, se je začela danes na dnevni blagajni v operi predprodaja vstopnic. Občinstvo opozarjamo, da bo ta koncert v opernem gledališču v petek, dne 25. t. m., ob pol 7 zveče.-. Nastopil bo popolni veliki orkester v naši najboljši zasedbi pod vodstvom dirigenta Draga Marija Sijanca,
1 Prvi intimni koncert letošnje koncertne sezone bo v ponedeljek, dne 28. t. m. ob pol 7 zvečer v mali filkarmonični dvorani. Nastopili bosta priznani naši pianistki Bizjak-Valjalo Marta in Silva Hrašovec ter izvajali koncertni spored na dveh klavirjih. Obe umetnici sta izvedli pod okriljem Gl. Matice že več podobnih koncertov v minulih sezonah in so bili vedno deležni splošnega priznanja. Spored bomo objavili te dni. Predprodaja vstopnic od srede dalje v knjigarni Glasbene Mptice.
1 Vpisovanje za II dekliško ljudsko šolo (licej) bo v zavodu Notre Dame na Marmontovi cesti št. 23 in sicer: za nove učenke za I. razred 28 in 29. septembra, za vse ostale razrede in olroški vrtec pa 80. septembra, vsakokrat od 8 do 12. Zdravniški pregled novovpisanih učenk bo 29. sept. ob pol 12. — 30. sept. je vpisovanje tudi v otroški vrtec pri ss. frančiškankah na Miriti.
1 Vpisovanje na strokovni obrtni nadaljevalni šoli za mehanske in tehnične obrti v Ljubljani. —
redno ob sredah in četrtkih, In abonmaja red A t in red B, za isto število predstav v operi in dra- » mi, vendar na nedoločen dan. Razpisan je še specialni stalni abonma red torek za 20 dramskih
predstav, ki se bodo vprizaiju.e redno ob torkih Ugodnost abonmaja predstavljajo predvsem znatni popusti, ki jih uživajo stalni posestniki gledaliških predstav. V razmerju z dnevnimi cenami uživa abo-nent 20 odstotkov popusta, državni in samoupravni uradnik pa doseže celo 30 odstotkov popusta. Uprava gledališča vabi k mnogoštevilnemu odzivu in prijavam za abonma, ki tvori stalen kader po-setnikov naših umetniških zavodov.
1 Razpis abonmaja. Občinstvo opozarjamo na ra/pis gledališkega abonmaja za sezono 1942-t<)45. Prijave sprejemajo vsak dan v veži dramskega gledališča. Abonma obsega 20 dramskih ter 18 opernih oziroma operetnih del, skupno 38. Spored za obe gledališči vsebuje dela klasikov in modernih avtorjev.
1 Lepa kvaterna nedelja. Kakor prva, angelska, je bila tudi druga, kvaterna nedelja v septembru lepa in sončna. Jutranja megla ni motila ljudi. Kmalu je zasijalo sonce, ki se je poslavljalo od poletja, kajti v ponedeljek je že nastopila — jesen. Mnogi vneti kopalci in kopalke 00 zasedli svoje prostore ob Ljubljanici, tako tudi v mestnem kopališču že zgodaj dopoldne in so se tam utabo-rili kar do poznega popoldneva. Vladalo je povsod ob Ljubljanici pravcato kopalsko veselic. Lepo vreme je okoli 2 popoldne prekinil nad Ljubljano dobre 3 minute trajajoči naliv. Nad mesto je priplul v višini kakih 1000 m črn oblak, ki je zlil goste curke dežja na mesto. Dež je lepo pomočil ulice in mestne ceste, da je zginil prah ter je škropljenje opravil naliv mesto mestnih delavcev. Mnogi kmetie so hiteli spravljat še zadnjo otavo pod streho. Vozili so jo z barjanskih travnikov lepo suho domov. Po nekaterih travnikih so začeli kositi tudi otavič.
I Baletni večer« obsega tri dele: Choninia-no, Dolinanvjcvo skladbo: »Pieretin pajčofan in Borodinove »Polovske plese«. Koreograf in režiser: ing. P. Golovjn. Solisti: Bravničarjeva, Japljeva, Remškarjeva, Golovin. Kiirbos k. g. in Pogačar. Načrti za kostume v >I'ierctinem pajčolanuc Jela Vilfanova.
1 Ponedeljkov trg. Druga leta je o ponedeljkih vladalo na živilskem trgu nekako mrtvilo, ko je bil dovoz nekc!iko manjši in so se navadno gospodinje ob sobotah založile za prihodnji teden. Ponedeljki pa prinašajo sedaj posebno živahnost na trg. Navadno prihajajo večje pošiljke sadja in drugih življenjskih potrebščin prav za ponedeljek na trg. Ta ponedeljek, 21. t. m. je bil živilski trg spet dobro založen z zeleno papriko, ki jo je bilo nad 6000 kg. Ogromno je na trgu raznega grozdja. V soboto popoldne so z glavnega tovornega kolodvora vozili velikanske vozove grozdja, zaboj pri zaboju. Ker je obilo grozdja, so cene tudi nekoliko nižje. Prišla jc tudi večja pošiljka malancan, ki so po 6 lir kg. Tudi nekaj poznih melon je bilo na prodaj po 3 lire kg. Na izbiro je bilo v ponedeljek tudi večje število domačih zelinatih glav.
I Dario Niccodeml: »Učiteljica«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Ivan Gruden. Osebe: Grof Filip Blagaj — VI. Skrbinšek, Jakob Gr-din, posestnik — Pavle Kovič, Janez Klopčič, šolski sluga — Kosič. Vohnn, policijski svetnik — Gorinšek, Marija Svetina, učiteljica — Kraljeva,, šolnika ravnateljica — Starčeva, Liza, učiteljica — Gorinškova. Režiser: Jože Kovič.
V.,
Naznanila
Ledina bo: za prvi razred v sredo, dne 23. septembra 1942 od 9—11 dopoldne v šoli na Grabnu, Cojzova cesta; za drugi in tretji razred v četrtek, dne 24. septembra ob istih urah. Učenci naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in učno pogodbo.
I Glasbena akademija in srednja g'.asfc?ra šola.
Popravni izpiti bodo 24. in 25. septembra. Razpored je nabit na objavni deski zavoda.
1 Vpisovanje v učiteljsko in v enoletno gospodinjsko šolo dr. Kreka bo od 21. do 28. septembra vsako dopoldne.
1 Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. bo redno vsak dan od 9. do 12. in od 3. do 6. ure popoldne v pisarni ravnateljstva do pričetka pouka dne 7. oktobra. Podrobna pojasnila in prospekti so interesentom brezplačno na razpolago.
1 Živilske nakaznice za oktober so uslužbenci mestnega preskrbovalnega urada pričeli raz-našati včerajšnji ponedeljek. Začeli so z ulicami z začetno črko A ter bodo |>o abecedi razdeljevali. da nazadnje pridejo na vrsto ulice in ceste z začetnico Ž. Zato nnj imajo stranke pripravljen denar in tudi glave živilskih nakaznic zn avgust, ne pa za september. Da. ne bo zamud pri raznašanju, naj ljudje čakajo doma, prav tako pa naj ne puščajo vročevalcev po nepotrebnem čakati. Posebno stanovalce po vilah prosimo, naj upoštevajo, rla jih je težko priklicati, ker so vrata zaklenjena ter zvonci večkrat ne delujejo. Dostavljalci nimajo časa, da bi čakali ali jh> večkrat iskali stranke, temveč morajo karte vrniti uradu ter bodo morale stranke same priti ponje v mestni preskrbovalni urad šele po preteku 5 dni, odkar so bili raznašalci v tisti ulici. Ta mesec so priložene tudi nakaznice za krompir. Tudi za vsako nakaznico za krompir je treba takoj odšteti 30 stotjnk kot 7a vsako drugo živilsko nakaznico razen za nar-kaznico za sladkorni dodatek, ki velja samo 10 stotink. Znova iprosimo, naj ljudje imajo pripravljen denar in glave avgustovih živilskih nakaznic, zlasti naj pa upoštevajo, kako mnogo dela je z raznašanjem tako ogromnega števila živilskih nakaznic ter naj zato pomagajo s tem, da bodo doma, nikakor naj pa dela ne ovirajo.
1 Hitite s prijavo kurival Mestni uslužbenci že pobirajo prijave za kurivo, vendar pa pobiranje zelo ovirajo zamudniki, ki še niso izpolnili formularjev ter jih še niso oddali hišnemu gospodarju ali hišniku. Ker je pa treba čimprej zbrati vse podatke, da se lahko prične z dodelitvami kuriva strankam, opozarja mestni preskrbovalni urad, da so dobili mestni uslužbenci nalog, naj nikamor ne hodijo po dvakrat po prijave ter naj ne čakajo nanje, temveč naj vzamejo samo one, ki so že pripravljene pri hišnem gospodarju ali hišniku. Stranke naj si same pripišejo vse posledice, če ne bodo o pravem času oddale prijav, koliko imajo in koliko še potrebujejo kuriva.
1 Trgovce in peke opominja mestni preskrbovalni urad, naj z nakazili, ki so jih dobili do
9.	septembra, brez odlašanja takoj pridejo po blago. Vse blago, nakazano z nakazili do tega datuma, bo zapadlo, če ne pridejo ponj do četrtka 24. t. m.
1 Novi interesenti za gledališki abonma v sezoni 1942-43 se sprejemajo od torka, 22 t, m, od
10.	ure dalje. Lanskim abonentom so njihovi sedeži rezervirani še do ponedeljka 21. t. m. do 5. ure popoldne. Prijave sprejema uprava gledališč v veži dramskega gledališča vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Razpisani so: premier-ski abonma, ki dobi vse premiere v operi in drami, dva stalna abonmaja red sreda in četrtek, ki dobita po 20 dramskih in 18 opernih odnosno
, operetnih predstav v sezoni in imata predstave
Iz Hrvaške
Odpiranje delavskih domov v NDH. Urad za podržavljeno premoženje v hratskem finančnem ministrstvu je dal Hrvatski delavski zvezi v najem za 99 let več podržavljenih hiš in poslopij v raznih hrvatskih mestih in krajih, v katerih bo sedij omenjena delavska zveza odprla delavske domovs.
Udejstvovanje ustaške mladine v NDH mi d letošnjimi počitnicami. Vodstvo hrvatske ustaš! e mladine je za svoje članstvo imelo v letošnjih dijaških počitnicah več skupnih mladinskih taborišč, v katerih je bila ustaška mladina pod stalnim strokovnim vodstvom in nadzorstvom. V taboriščih je bila ustaška mladina od ljudskih pa do visokih šol, Za najmlajše člane ustaške mladine jc bilo skupno taborišče ob Savi, v bližini Zagreba. Mladina se je v njem udejstvovala v razn h športnih prireditvah, po svojih močeh je pa pomagala tudi ljudem pri delu na polju. Taboriš/"-a so bila tudi za ustaško delavsko mladino. Za mošl.e člane te organizacije je bilo tako taborišče v Stu-bičkih toplicah, za ženske pa v Samoboru. Srednješolska mladina je prebila počitnice deloma v taborišču v Krapinskih toplicah, deloma pa skupno z nemško Hitlerjevo in slovaško Hlinkovo mladino v taborišču v Ozlju. Tekom počitnic je imela ustaška mladina tudi več športnih nastopov. Tako plavalne tekme v Bjelovarju in lahkoatletsko prireditev v Zagrebu.
Strokovno šolstvo za delavski stan r NDH. Vodstvo hrvatske delavske organizacije namerava v kratkem odpreti v Zagrebu več delavskih strokovnih šol, v katerih bodo delavci dobivali spo-polnitev v svojih strokah v prostem času.
Predavanje nemškega znanstvenika v Zagrebu. Na zagrebški tehniki jc imel te dni pred zbranimi hrvatskimi pravniki in gospodastveniki predavanje dunajski vseučiliški profesor dr. Wurdin-gcr. V predavanju je obravnaval snov: »Stališče in naloge gospodarskih skupin, kartelov in konccr-nov v nemškem gospodarskem in obrtnem pravu.«
Iz Srbije
Kopališča zn belgrajsko mladino. Kljub številnim kopališčem na Savi in Donavi Belgriid dosedaj ni imel še nobenega pravega kopališča za šolsko mladino. To vprašanje je letos rešila tudi belgrajska občina na ta način, da je dosedanji veliki bazen v živalskem vrtu preuredila in ga pripravila za kopališče za šolsko mladino do 12. leta starosti in ki že zna plavali. Zaradi vzdrževanja potrebnega reda so bili določeni kopalni jjnevi za fanle ob |>one-deljkili, sredah in petkih, za deklice pa ob torkih, četrtkih in sobotah. Vstopnina je bila določena nu šest dinarjev ter si je mladina tudi lahko ogledovalu vse |)rostore živalskega vrta. Za novo šolsko leto bo pu mestna občina uredila več novih otroških kopališč v bližini Ne-bojšinega stolpa ob Savi, ki bodo povsem moderna in bodo v vsakem oziru ustrezala vsem sodobnim sanitetskim predpisom.
Nov tednik v Bclgradu. Kot glasilo srbskega rodoljubja je pričel pred kratkim izhajati v Belgradu nov tednik »brbski Narod«. Tednik izhaja vsak petek.
GLF.n.VLTSf-E. »rama: Torek. 25. neptembra. ob
17.30: »Učiteljica*. lzveu. Zelo znižano ceno od 10 lir navzdol.
Opera: Sreda, 2.1. neptembra oh 17: »Baletni večer«. Izven. Znižane eene od 15 lir navzdol. — Petek, 25. septembra ob 18.30: »Koralni jev festivali. Izven. — Sobota, 2ii. septembra ob 17: »Sevttjski brivec«. Izven. Nedelja, 27. septembra ob 17: »Seviljski brivece. Izven.
H.VDIO. Torek. !2. septembra: 7.30 Slovenska Glasba — H Napoved časa — 1'oročila v italijanščini — 12.20 Plošče - 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Duet harmonik Malgaj — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Pol oči lo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Lailko glasbo vodi dirigent Galliuo — II Poročilu v italijanščini — 14.15 Koneert Radijskega orkestra, vodi dirigent I). M. fti-janeo — Operetna glasba — 14 45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert soprnnistko Nado Stritarjeve — 17.35 Koncert violinaitke Maric Secclii — 19.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Cperna glasba — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20 20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaško pesmi — 20.45 Svečanosti legionarjev — 21.13 Narodna glasba — Orkester vodi dirigent Zeme — 21.45 A. Nicotera: Pogovor s Slovenci - 21 55 Koncert tria Slnjs-Ilnrger-Lipov-šck — 22.30 Pesmi in napevi — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočn službo Imajo lekarne: dr. Kmet, Bleivvcisova e. 43; mr. Trnkoczy, ded.. Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
" - Iz Gorizije
Smrt zglednega dekleta. V Lomu di Canale je 30. avgusta po daljšem bolehanju vdano v Gospodu zaspala Milka Štrukelj, prednica Marijine družbe. 1'okojnica je bila vzorna mladenka. Pridna in delavna je vestno skrbela za domačo hišo, poleg tega pa skoraj 20 let vneto pomagala pri delu na prosvetnem in verskem polju. Vsi eo jo spoštovali in radi imeli. Na zadnji poti jo je ob asistenci štirih duhovnikov spremljala vsa duhovnija. Ko smo se poslavljali od njenega prezgodnjega groba, je bilo inalokatero oko suho. Vsemogočni naj ho blagi po-kojnici bogat plačnik, mi jo bomo ohranili v svetlem spominu!
Načrti za moderno izgraditev našega mesta. Okrog dveh problemov se v zadnjih letih suče in plete izgraditev in olepšanje našega mesta: ureditev našega glavnega trga (Piazza Vit-toria) in sistematična prezidava ulice Tunisi, nekdanjega judovskega »ghetta«. Obe vprašanji sta bili pred kratkim nn dnevnem redu seje mestnega sosveta iti sta bila sprejeta načrta, ]io katerih naj bi se preureditev izvršila. Načrt za moderno ureditev glavnega trga je izdelal arhitekt prof. Fabiani, načrt za prezidavo »ghotta« in ureditev struge Karna je trn-pravil mestni tehnični urad pod vodstvom nad-inženirja dr. Arturja Glessija. Ta načrt predvideva 25 milijonov stroškov, pomeni za njeno zunanjo obliko pa tudi za njeno urbanistično strukturo velik napredek in dragoceno pridobitev.
Z Gorenjskega
Voditelj upornikov na Gorenjskem ustreljen.
Gorenjski tednik poroča, da je bil ob priliki policijske akcije dne 9. septembra na Jelovci ustreljen Josip Gregorčič z Jesenic, znan pod lažnim imenom Gorenje. Poleg njega je bilo ustreljenih še 32 upornikov, 8 pa ujetih. Gregorčič je bil glavar upornikov, ki so se nahajali na Gorenjskem. Izdajal je povelje za vse gnusne napade in umore nad ženami in možmi; uničena tolpa je v zadnjem času napadla in izropala vasi Kropo, Ribno in Podnart. Gregorčič je tudi zasnoval umor kranjskega živinozdravnika Bedenka.
S Spodnjega štajerskega
Smrten padec s strehe. 61 letni Peter Slrasse-ger iz Št. Jakoba je imel opravka na domači strehi. Ko je hotel splezati s strehe, v mraku ni opazil, . da mu jo nekdo odnesel leslev. Mož je padel s I strehe, si zlomil tilnik ia obležal mrtev.
SKLENE, DA POJDE ISKAT IZGUBLJENI GRAD IN ŽENO. GRE H KRALJU IN MU VSE POVE. ZAČUDEN POSLUŠA KRALJ IN VZAME NJEGOVO MATER K SEBI ZA CAS, DOKLER SE MILORAD NE BI POGRNIL.
38.
KRALJ SPREJME MATER, MILORAD PA VZAME MAČKO IN PSIČKA NA POT. HODI, IIODI, A NE OBUPA IN ROMA CEZ HRIBE IN DEŽELE. TAKO PRIDE DO MORJA.
Stolpi molčanja obvladajo Bombay
Kakor poročajo listi, so v Indiji hudi nemiri, zlasti pa v Uombayu. O tem mestu objavlja >Ber-liner Lokal Anzeiger« tole zanimivo poročilo:
Bombav, ki je močno utrjeno, glavno oporišče angleškega brodovja v Indiji, je hkrati eden najbolj izrazitih kozmopolitičnih mest na svetu in hkrati vrata do bogatije te dežele, ki je skozi nje prišel marsikateri nepovabljeni gost. Mesto je bilo v oblasti Portugalske, dokler ni kot dota Katarine iz Bragance pripadlo njenemu možu, angleškemu kralju Karlu II., ki je prepustil otok Vzhodn6indijski družbi. Ta je ustanovila mesto in je 1. 1700 premestila svoj sedež iz Surala v ta dobro zavarovani kraj, ki se je kmalu povzpel na višek — ne le zaradi razvoja bombažaste industrije, marveč predvsem zaradi ugodnega poštnega prometa z Evropo, ki je postal z odprtjem Sueškega prekopa še bolj ugoden.
Ljudje vseh plemen, nošo vseh narodov sveta in vseh krajev Indije napolnjujejo ceste, ki nanje celo ob jako vročih dneh pihlja hladen morski velre. Mimo mednarodnega življenja, kakršno se prikazuje v tem, na ozkem prostoru zgnetenem milijonskem mestu že z vrvežem elegantnih avtov, nuja Bambay značilno podobo indijskih velemest z neizmernim razkošjem poleg najhujše bede, ki se razkazuje očito po cestah, katere so edino bivališče marsikaterega domačina. Seveda pa tu beda ni videli tako grozna kot v kakih severnih krajih. Nekak nadih romantike obdaja tu tudi bedo. Globoka vernost ljudstva, ki se izraža v še tako neznatnih prilikah, uvršča celč uboštvo, lakoto in bolezen v neomajno zakonodajo božanstva, ki ureja ves svet.
Povsod srečavaš »svete« krave in bike in opice. Opaziš jih med pisanimi, slikovitimi hišami bazarov, v galerijah prelepih dvorišč in tudi v gneči avtomobilov po cestah. Tako se prepletala evropsko in indijsko življenje drugo z drugim in nujata Bomhayu svojski, posebni obraz.
Tudi v tem mestu je hindustični živelj števil-
nejši kot mohamedanski. S tema dvenu »e druži še tretji, ki ni sicer v nobenem indijskemu mestu tako očitno, namreč kasta parzov, oboževalcev ognja, ki se je v 8. stoletju po Kr. z Zoroastrovim naukom priselila iz Perzije, Ne zaradi svojega števila — saj jih je le 110.000 med milijoni ln-dov — tvorijo važno postojanko v javnem življenju Bombaya in tudi Indije, pač pa zaradi svojega vprav pravljičnega bogastva. Celo angleška vlada se ozira nanje in jih uporablja v svoje posebne namene.
Cel6 strahotni obrisi jastrebov, ptičev parzij-skili pokopališč, ki prežijo na plen na belem zidovju »stolpov molčanju« in na vejah ondotnega drevja, ne morejo zatemniti vedrega ozračja Bom-bava. Na najlepšem delu Bombaya, na Malabar-skem griču, se dvigajo te zgradbe. Njihov strahotni pomen ne odbija le Evropejcev, marveč tudi Indijce. Ker so parzom ogenj, voda in zemlja, sveti elementi, a jo truplo nečisto, no smo priti v stik s temi tremi elementi. Zato iih prepustijo »stolpu molčanja« — jastrebom. Poželjivo strmijo srepečo oči teh roparskih ptičev na bližajoče se pogrebo z belo-ohlečenimi pogrehci, ki so v znak skupnega žalovanja povezani z istobarvnim trakom drug z drugim. Jastrebi iztegujejo s\oje nagnusne vratove, ki z njih visi ohlapna koža niz-dol, in planejo na svoj plen, katerega jim podasta dva belooblofcna moška; nihče ju ne sme slediti. Ta prizor je skrit vsem očem, toda čez nekaj čnsa zapustijo jastrebi stolp z vreščanjem in glasnim plahutanjein — njih strahotna pojedina je končana. Še potem, ko se s tempeljske ograje razgleduješ po morju in po sinji daljini, imaš v ušesih tisto strašno vreščanje jatsrebov.
V razkošnem hotelu Taj Mahal z njegovo, k morju obrnjeno vežo, vrvi orientsko in evropsko življenje sem in tja. Vidiš ladje, ki prihajajo v lil ko in odhajajo iz nje, vidiš v dalji zeleno blesteče se otoke in eden od njih je otok Eletanta, ki slovi pO svojem pravljičnem templju v votlini.
Triumf človeške zmogljivosti
Gundar Haegg je pretekel 5000 m izpod 14 minut!
Gdteborg, 21. sept.
Iz Goteborga na švedskem poročajo, da je pretekel fenomenalni tekač Gundar Haegg 5000 metrov v 13 minutah, 58.2 sek. S tem je ugasnil luč dosedanjemu svetovnemu rekordu Finca Taiste Maekije, čigar ime je do včeraj blestelo na listi svetovnih rekordov na tej progi z znamko 14:08.8 iz I. 1039. Čudovito zdrav in žilav tekač Gundar Haegg nas ni presenetil s tem, da je postavil nov svetovni rekord na progi, na kateri so želi atleti mednarodnega slovesa kakor so Kolemainen, Guillemont, Nurmi, \Vide, Ritola, Salminen in drugi toliko slave. Ko smo preteklo nedeljo poročali o njegovem novem svetovnem rekordu na tri angleške milje (4824 m), smo tudi izjavili vtis, da gre za generalno preizkušnjo hitrosti in zmogljivosti za naskok znamke na 5000 m. Zapisali smo. da ne mine teden, da ne bi slišali za senzacionalne novice o tem najzmogl jivejšem tekaču vseh časov in narodov. Teinu smo v našem listu dodali, da je zelo verjetno, da bo imel Maekijev rekord svojo veljavo samo še en teden...
To, kar nas pri današnji senzacionalni novici posebno preseneča, je čas, ki ga je dosegel Gundar Haegg: 5000 m v 13:58.21 Na podlagi rezultata, ki ga je dosegel pred dobrim tednom v teku na 3 milje smo ugibali, ali bo mogoče doseči visoko znamko, ki jo jc postavil Mački pred tremi leti. Po računih na papirju smo ugotovili, da bi Haegg v srečnem slučaju lahko izenačil Maekijev svetovni rekord, če bi tekel z nezmanjšano hitrostjo še nadaljnih 176 m. Zgodilo pa sc je veliko več kot so mogli pričakovati največji optimisti. Gundar Haegg, visoko raščen fant s kmetov, ki se je pet let krepil s sekiro v gozdu, v prostem času pa se podil po mehkih stezah in nabiral moči za svojo športno bodočnost, je v enem samem poletju razveljavil vsa teoretično razglabljanja o mejah človeške zmogljivosti in dokazal, da je v zdravem človeku še toliko neodkritih sil, da imajo svetovni rekordi, za katere se potegujejo milijoni izšolanih atletov, le trenutno veljavo. Doslej so se vzpenjale rekordne znamke le za drobce sekunde in pičle centimetre. Gundar Haegg pa je porušil včeraj Maekijevo znamko in jo znižal k.lr za 10.6 sekunde. Mimogrede je postavil tudi nov svetovni rekord v teku na 3 angleške milje.
Da dobimo pravo sliko o hitrosti, ki je bila potrebna za tak rekord smo vzeli svinčnik v roke in izračunali, da je tekel s povprečno hitrostjo 16.66 sek na tOO m. To je približno največja hitrost, katero zmorejo in zdržijo na 100 m vsi tisti fantje in možje, ki bi bili užaljeni, če bi jim kdo očital, da so počasni. Haegg pa je zdržal to hitrost na progi, ki je 50 krat daljša! V resnici je za človeštvo brez poseli- I nega pomena, če so ljudje za sekundo hitrejši I ali počasnejši. Za znanstveno presojo skrajnih I
meja človeške zmogljivosti in še prav posebno za oceno zmogljivosti srca, pljuč ter mišičevja pa je dragoceno in bodrilno zvedeti, da je tudi »brat osel« (kakor duhovito imenuje nek slovenski zdravnik človeško telo) bitje, ki prehiti konje in srne, če hoče! Človek torej ni neroden, betežen ali počasen po naravi, temveč zato, ker opušča priložnost za urjenje in utrjevanje.
Gundar Haegg je fenomen. V enem samem poletju je združil s svojim imenom in z imenom svoje domovine vrsto rekordov, katere so postavili s trudom in srečo tekom dolgih let tekači velikih narodov. Sledeča imena bodo letos zbrisana iz tabele atletskih svetovnih rekordov:
1500 m T.ovelock, N. Zelandija 3:47.8, 1 1936.
2000 m San Romani. Amerika 5:16.8, I. 1937.
3000 m Kiilarne, Švedska, 8:09.0. 1. 1940.
5000 m Miiki, Finska. (4:08.8, 1. 1939.
Ob vseh teh progah bo vpisano letos samo njegovo ime in bo dr/alo tako dolgo, dokler se ne bo pojavil hitrejši tekač od Gundarja Haegga. Ali se bo sploh pojavil? Zelo verjetno, saj je Haeggova pojava sama najboljši porok za to. Mimogrede bodi omenjeno, da je postavil letos tudi svetovne rekorde nn manj popularnih progah: na eno, dve, in tri milje. V vsem je dosegel torej letos 7 novih svetovnih rekordov v tekih. Zlata knjiga rezultatov, ki pomenijo skrajne meje človeške zmogljivosti bi letos ostala povsem nespremenjena, če bi Gundar Haegg pred letom, ko so mu dali 10 mesečno prepoved nastopanja, obesil svoj šport na klin. »To sem mislil storiti v prvem hipu. ko me je doletela kazen,« je izjavil, »potem pa sem si
Ruska Ironta: Strokovnjaki italijansko armade r Rusiji čistijo minska polia
mislil, da bi bil to dejansko dvojni poraz. Odločil sem se /n aktivnost, preizkusiti sem se hotel in moje športno udejstvovanje je dobilo jasno začrtan smoter.«
Tekom tedna bomo prav gotovo spet čitali o primerjavi Haegga z Nurmijem. Sta to dva vrhova atletskega športa, vredna drug drugega. Nurmijevo slavo je rodila znana finska žila-vost, združena z natančno preračunanostjo hitrosti in koraka. Nurmi se je poglabljal v tajne tekaških uspehov na samotarski način s štope-rico na roki, Haegga pa so obiskale rojenice in snjenico in ga obdarile z naravno nndarje- | nostjo ali kakor sam pravi, s sproščenostjo, i Nurmi je začel s teki nn umetnih tekališčih, | Haegg pa po gozdnih stezah. Pri prvem žila-vost. združena s 10 letnim trudom in znojem, pri drugem nadarjenost, ki je mati večine velikih storitev. Nurmi jeva zmoeljivost se je zaustavila pri 14:2®.2 — to je bil njetrov svetovni rekord v teku na 5000 m I. 1924., Hneegova pa za enkrat pri I3:5S.2. Nikdo ne more dvomiti o tem. kdo je bil hitrejši, težko pn je ugibati.
I kdo bo ostal v zgodovini športa slavnejši. Ta ugibanja pa prepuščamo čitateljem.
Med mladimi nogometaši
Vlf:Mladika 1:0 (0:0) — 2abjck:Korotan 3:0 (2:0).
Ljubljana, 21. srptpmhra. SK Vič, ki se je pokazal že zadnjič nn plavalnih tekmah, jo povabil ljubljanski nogometni naraščaj k turnirju, s katerim so začeli včeraj na igrišču na Kodeljevom. Odzvali so se štirje klubi: Zabjak, Mladika, Korotan in Vič. V prvi tekmi so se. spogledali podjetni igralci Viča z Mladikar-ji. Precej prizadevanja je bilo na obeli straneh, do odločilnega zadetka v mrežo pa le ni hotelo priti vse do zadnjega. Potem pa so presenetili Vičani, ki so imeli poleg dobrega vratarja tudi uspešnega strelca. Ta je zadel v polno in dosegel zmago v veselje svojih mladih tovarišev. Izid je bil 1:0 za SK Vič
Potem sta prišli na igrišče enajstorici Zahja-ka in Korotana. leralci Zabjeka so dosegli v vsem tri gole, Korotanci pa nobenega in so zaigrali celo 11-metrovko. Tako sta izšla iz včerajšnjega
deln turnirja kot zmagovalca SK Vič in SK Z:ib-jek. ki se bosta borila prihodnjo nedeljo ob 1<i za prvo mesto. Tudi Korotanci in Mladikarji se l>odo spoprijeli med seboj, vendar le v tolažilncm turnirju. Glodalcev je bilo kar precej.
Švedska : Nemčija 3:2 (2:2)
Po lanskem neuspehu, ki ga j.-> doživela nemška nogometna reprezentanca v Stockholmu, je ukrenil državni trener llerberper potrebno, da bi bil letošnji izid mednarodne tekme med Švedi in Nemri na domačih tleh čim boljši. S tem so računali tudi Švedi in so se zavedali težke naloge, ki jih je čakala včeraj v impozanlnem olimpijskem stadionu v Berlinu. Razumljivo, da je bilo med Berlinčani veliko zanimanja za to srečanje. Ohsežife tribune stadiona v Grunevvaldu so se začele polniti že v zgodnjih popoldanskih urah. Med ogromnimi množicami je bilo zlasti veliko vojakov, skupina ranjencev pa je lila tudi tokrat gost državnega športnega vodje von Tschammer-ja. Tudi številna švedska kolonija je pohitela v stadion, da bi bila na strani svojih nogometnih prvakov
Gledalci so vsekakor prišli na svoj račun Tekma je bila nenavadno živahna, oboje moštev pa je dalo od sebe vse najboljše. Več sreče je bilo na strani Švedov, katerih napadalne vrste so so izkazale s tremi zadetki v mrežo, medtem ko so Nemci dosegli le dva gola. V ostalem je bila igra, kakor poročajo, precej izenačena. Na strani Nemcev se je odlikoval Dunajčan Decker, od Svodov pa hvalijo zlasti Karlssona in Mahtenssona. Po vrsti jo bilo to 15. srečanje med obema predstavništvoma. Doslej so zmagali Švedi sedemkrat, Nemci petkrat, dvakrat pa eo igrali neodločeno. Včerajšnja zmaga švedskih nogometašev jo torej osma, odkar igrajo mednarodne nogometne tekme i Nemci.
Še nekaj kratkih
V Milanu l>odo v Četrtek slove-' • Vvorill velike športne igre evropske mlad Tekmovali bodo v lahki atletiki, ki bo obsegala osrednji del sporeda, pomerili pa se bodo tudi v drugih športnih panogah.
Pri kolesarskih dirkah v Salzbtirgn jo vodil do sredino znani prvak HiJrmann, moral pa je zaradi poškodbe odstopiti. Tako je prišel do prvega mesta Dunajčan Gabriel. ki so je nedavno prav dobro olmesel tudi na dirki krog zelenega Pohorja
Nemški nogometaši so igrali včeraj za zimsko pomoč. V vseh mestih so bile zanimive tekme, ki so imele znaten gmotni uspeh.
O svetovnem rekordu Gundarja Ilaegga v teku na 5000 m. o katerem poročamo na drugem mestu obširnejše, smo zvedeli z drugega vira, da je pretekel to progo v 13:52.2. V našem poročilu je zapisano, da je porabil 6 sekund ve! in sicer 13:58.2. Prijatelji ločnih številk bodo morali počakati, da homo zvedeli, kateri od obeh rezultatov l>o imel uradno veljavo svetovnega prvaka.
Igralce tenisa bo zanimalo, da so včeraj končali v Bukarešti teniški lurnir med Nemci in Ru-muni. Izid je bil 4:2 za Rumune.
Ali že veste ?
... da sta bila oba branilca italijanske državne reprezentance Foni in Rava že I. 1936. v olimpijskem moštvu, ki je igralo v Berlinu? Takrat sta bila še visokošolca. sedaj pa sta že oba doktorja: Foni je zdravnik, Rava pa pravnik.
Glovaonl Vergal	6f>
Tone Nevolja
Roman.
Tedaj je boter Alfio znova dejal, da Aleš ra.vna prav, ko jemlje Nunziato, če ima ono malo denarcev.
»Kupili bomo hišo pri nešpljevem drevesu in ded lx> živel z nami,« je dodal Aleš. »Ko se bodo ostali, bodo tudi bivali v njej. In če se bo vrnil Nunziatin oče, bo tudi zanj mesta.«
O Liji niso spregovorili. Toda mislili so nanjo vsi trije, medtem ko so gledali luč, z rokami na kolenih.
Nazadnje je boter Muha vstal, da bi odšel, kajti njegova mula je stresa,la r ovratnikom s kraguljčki, kot da bi tudi ona poznala njo, ki jo je bil boter Alfio srečal na cesti in ki je niso več pričakovali v hiši pri nešpljevem drevesu.
Stric Križ pa je že dolgo čakal na Nevoilje, zaradi one hiše pri nešpljevem drevesu ki je nihče ni hotel, kakor da bi bila prokleta in ki mu je ostala na želodcu. Tako da čim je zvedel, da se je vrnil v vas Alfio Muha, oni, ki mu je bil hotel polomiti kosti s palico, ko je bil ljubosumen na Oso, ga je šol prosit, naj posreduje pri Nevoljah, da bi mu omogočil skleniti kupčijo. Ko ca je zdaj srečaval po ulicah, ga je pozdravljal in skušal je tudi, da bi poslal k njemu Oso, da bi govorila z njim o oni zadevi; kdo ve. če bi se istočasno ne spomnila stare ljubezni in bi botru Muhi ne uspelo, da mu sname tisti križ z ramen. Toda ona psica Osa ni hotela več čuti govoriti o botru Alfiu, ne o nikomur, zdaj ko je imela
svojega moža in je bila gospodarica v hiši in 1 bi ne zamenjala strica Križa s sa,mim Viktorjem Fmnuelom ne, niti če bi jo vlekli za lase. '
»Vse nesreče se pripete meni!« je tožil stric Križ in si hodil dajat duška z botrom Alfiem, ter 6e je udarjal po prsih kot pred spovednikom, ker je bil mislil plačati deset lir, da bi mu s palico polomili kosti-
»Ah! Boter Alfio! Če bi vedeli, kakšen propad se je dogodil v moji hiši, da ne spim in ne jem več, samo žolč prelivam in nisem več gospodar niti enega groša svojega imetja, potem ko sem se znojil vse življenje in odtr-goval kruh od ust, da sem ga nabral, novčič za novčičem. Zdaj ga moram videti v rokaJi one kače, ki dela in ruši kot hoče ona! In ne uspe mi. da bi se je rešil, niti potom sodnika ne, ker bi se ne pustila skušati niti od satana! In tako zelo me ima rada, da se je ne bom znebil, preden ne crknem, če Je ne zatisnem oči od obupa!«
»Kar sem ravno pravil tu botru Alfiu.« je nadaljeval stric Križ, ko je videl, da se bliža gospodar Čebula, ki se je potepal po trgu kot mesarski pes, odkar mu je stopila v hišo ona druga osa Rožičevka. »Ne moremo niti obstati doma, da bi se ne razpočili od žolča! Spodili so nas iz hiše, one mrlič! Napravile so kot dihur z zajcem. Žene so ustvarjene na svetu za kazen naših grehov. Rrez njih bi se počutili boljše. Kdo bi bil to dejal, a. gospodar Fortu-nat? Mi, ki smo imeli angelski mir! Poglejte, kako je ustvarjen svet! So ljudje, ki iščejo z lučjo ta onega z zakonom, medtem ko bi se ga hoteli rešiti oni. ki se v njem nahajajo.
Gospodar Fortunat si je nekoliko po-
I drgnil podbradek in nato zinil: >Zakon je kot mišja past: oni, ki so notri, bi hoteli ven, ostali pa hodijo okoli nje, da bi stopili vanjo.«
»Meni se zde, norci! Poglejte dona Silvestra, kaj mu manjka? Vbil pa si je v glavo, da spravi Zuppiddo na tla s svojimi nogami, pravijo. In če botra Venera ne najde boljšega, jo moram pustiti, da pade.«
Gospodar Čcbuln si je rla.lje drgnil podbradek in ni dejal drugega. »Čujte, boter Alfio.« je nadaljeval Leseni Zvon, »dajte mi, da sklenem z Nevol ja,mi ono kupči jo s li i :o, dokler imajo tisti denar, ker vas bom nato obdaril, da vam bom kupil čevlje, za korake, ki jih boste napravili.«
Boter Alfio je zopet govoril Nevoljam. Toda gospodar Tone je zmajeva! z glavo in je dejal ne- »Zdaj nimamo kaj početi s hišo, kajti Mena se ne more več omožiti in od Nevolj ni nobenega! Jaz sem še, ker so nesrečnežem šteti dolgi dnevi. Toda ko bom zatisni! oči, bo Aleš vzel Nunziato in odšel proč iz vasi.«
Tudi on je bil na tem. da lwi odšel. Največ časa je prebil v postelji, kot rak pod kamenčki, lajajoč hujše kot pes: »kaj imam jaz tu opraviti?« je momljal. In zdeilo se mu je. tla krade mineštro. ki so mu jo dajali. Aleš in Mena sta ga zaman skušala prepričati o nasprotnem. Odgovarjal je, da jima krade čas in mineštro in hotel je. da bi mu preštela denar, ki je bil spravljen pod žimnico, in če je videl, da po malem kopni, je godrnjal: »Če bi ne bilo mene, bi vsaj ne trosili toliko. Zdaj nimate tu nič več opraviti in lahko bi odšel.«
Don Ciceio, ki mu je prihajal otipavat žilo, je potrlil, da bi bilo boljše, če bi ga odvedli v bolnišnico, kajti tam. kjer je bil, je razjedal življenje sebi in drugim, brez Baska. Medtem je ubožec opazoval, kaj bodo
reikli ostali, z ugaslimi očmi in bal se je, da bi ga poslali v ubožnico. Aleš ni hotel čuti govoriti o tem, da bi ga poslali v ubožnico in je pravil, da dokler bo kruha, ga l>o za vse. Sicer je pa tudi Mena dejala ne in vodila ga je na sonce, ob lepih dnevih, postavljala se je poleg njega s prcslico, da bi mu pripovedovala pravljice, kot otrokom, in da bi predla, ko ji ni bilo iti v pralnico. Govorila mu je tudi o tem. kaj bodo napravili, ko jim bo naklonjeno nekaj blagoslova, da bi ga potolažila- Pravila mu je, da bodo o svetem Boštjanu kupili telička in da mu bo lahko ona sama oskrbela travo in krmo za zimo. V maiu bi tra prodali z dobičkom; kazala mu ie tudi zatrle niščet, ki jih je bila dala v valienie. in ki so prihajala Čivkat pred njihove noee, na soncc, plahutajoč po cestnem pralni. Z izkupičkom za piščeta bi tudi kupila prašiča, da bi ji ne šie v izgubo lupine indijskih smokev in voda, ki "e služila za kuhanje mineštre in bi koncem eta bilo, kakor da bi stavila denar v hranilnik.
Starec je, držeč roke na palici, pritrjeval z g<lavo in gledal pišfeta. Tako ic bil pazljiv, ubožec, da je celo dejal, da če bi ljudje imeli hišo pri nešpljevem drevesu, bi ga lahko retiili na dvorišču, prešiča. ker bi to bil gotov zaslužek r botrom Nosanom. V hiši pri nešpljevem drevesu je bi! tudi hlev za teleta in lopa za krmo, ter vsaka stvar: spominjal se je tega po malem, iščoč sem in tja z mrtvimi očmi. s pod-bradkom naslonjenim na palico. Nato je nati-lioma vpraševal nečakinjo: »Kaj je dejal don Ciceio o bolnici?« Mena ga je tedaj zmerjala, kot se to deln 7 otroci, in mu odgovarjala: »Zakaj mislite na te stvari?« Molčal je in posluša! j je čisto mirno, kar je govorilo dekle. Toda na-! to jc zopet ponavljal: »Ne pošljite me v bol-' nico, ker nisem na to vajen.«
CM<AI rttf i CL>C
frfl^SMMt

452
Težko je Zalika pričakovala večera. O polnoči, je bilo rečeno, bo nekdo potrkal na njena vrata in ona naj mu odpre. Polna upa iti strahu je čakala v svoji sobi. »Kaj naj storim?« je govorila sama s seboj. Ali naj ga spustim v sobo? Kdo je iu kuj hoče? Toda on govori moj matcriii jezik! Rog ve, kaj mi hoče storiti? (iolovo nič slabega!« Tako je premišljevala iti strahotna čakala.
453
O polnoči potrka res nekdo na vrata. Zalika se strese od samega strahu. Trepeče kakor šiba na vodi. Kaj naj stori? — Nov žarek upa ji zasveti v glavi in — odpre. V sobo vstopi upognjen sivolas mož z dolgo sulico v roki. Zalika sc ga prestraši kot prikazni in sc umakne nazaj. Od samega strahu sc potisne v kotič svoje slabo razsvetljene sobane in čaka najhujšega.
nrrttT
/ * L
^ 4 »i
454
A starček jo milo nagovori v slovenskem jeziku, kolikor ga jc še znal: »Ne boj se, nesrečna žena! Slišal sem sinoči tvojo molitev in spoznal tvoj jezik, ki jc tudi jezik moje domovine. Prišel sem, da te potolažim. Tudi mene tlači dolga sužnost. Z nikomur ne molim skupno rožnega venca, nc hodim k sv. maši in v cerkev, kakor v starili lepih časih. S teboj delim vso tugo in žalost.
Znani dunajski psihiater na izpitu
Ko je hil znani dunajski psihiater VVagner še akademik, mu jo profesor postavljal na izpitu najtežja vprašanja. VVagner je bil za izpit dobro pripravljen ter je na postavljena vprašanja gladko in pravilno odgovarjal. Profesor pa še kljub temu ni bil zadovoljen in je kandidatom na vsa odgovorjena vprašanja postavljal nova. Nazadnje mu je dal še to-le vprašanje: In četudi to nc bi pomoglo, kaj bi ukrenili potem?< NVagnerju je bilo že vsega zadosti ter je izgubil že tudi potrpljenje ter je profesorju hitro odvrnil: Oospod profesor, potem bom pa poklical na zdravniški posvet že Vas!«
Profesor je ob tem odgovoru kandidata obmolknil ter je dal VVagnerju najboljšo occno.
Spomenik prvim Ijudsm
Edini spomenik, ki jo bil dosedaj postavljen našemu praočetu Adamu, prvemu človeku, stoji v ameriškem mestu Baltimoru. Odkrit ..jc bil leta 1000. V Ameriki jc dobila spomenik tudi Eva. Stoji pa daleč vstran od Adamovega, v mestu Fanntcn Iu, v južni Karolini.
LJUBLJANSKI

__rriTMZT^TtMiuii
Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob ne-della* in praznikih ob 10.30,14.30.16.30, in 18.3C
Priskrbite si vstopnice v predprodaji! Svojevrstno, naivne zanimivo in avanturistično J« filmsko voledelo
Zid Siiss
ki je polnilo dvorana kinoeledaiiSč cel" Fvrope. Glavni iirralci K. Marian. II tieoriie. W Kran-s Kristina Soederbanm. Rež.ila Veit llarlan kinu sloua - riL. 2J-31)
Lulsa Ferida in G i no Cer vi v močni ljubavni drami iz zdravniškega življenja
Slovo
Film kreposti in odpivedi
kinu matica - tel. 22-41
Obramba osamljene oaze v Afriki je v vseh podrobnostih prikazana v filmu
Giarabub
V gl. vi. Doris Duranti, Car'o Ninchi, Mario Ferrari in drugi . . .
kinu union . tel. 22-21
Opozorilo zadrugami
Zadruge, katere smo na katerikoli način pozvali na plačilo semenske pšenice in umetnih gnojil, naj nemudoma pošljejo denar, sicer ne bodo pravo-
časno prejele blaga.
Gospodarska zveza
Mali oči asi
Dobe:
Šteparico
sprejmem za stalno. Ko-žčak, Vidovdanska c. 1.
Kuharico
samostojno, varčno, takoj sprejme dvočlanska družina. Hrana in plača d,o-bra. Fonudbe je poslati v upravo »Slovenca« pod »Samostojna kuharica« št. 5159.
Iščem deklo
veščo gospodinjskih del ln ljubiteljico otrok. Naslov v upravi »Slovenca« pod žt. 5158.	b
f§ CfIlittMB §
Za tvrdko Anton Kovačiž
splošno pečarstvo, se vsa naročila sprejemajo v restavraciji »Sestlca« pri blagajnlčarkl. — Prosim stranke, dase poslužujejo tega naslova.	o
Heraklitne plošče
, ima na zalogi Jos. R. PUH, LJubljana, Gradaška ulica 22, telefon 25-13.
Kopalne in pralne banje
po nizki ceni naprodaj pri Jos. Cihiar, podjetje cementnih Izdelkov, Ulel ■vveisova, prej Tjrševa cesta 69.	1
Iščem družino,
ki bt prevzela nekaj cer-kovnlških opravil pri cerkvi blizu LJubljane (izven bloka). Zato bi imela prosto stanovanje In nekaj zemljišča, da bi lahko redila kravo ln prašiča.
Dal 15 al 30 Settembre vengono emesse le nuove serle di
I dei TESORO NOVENNALI 47.« PREMI
Interessi e Premi esenti da ogni Imposta presente e ffutura
PREZZO di cmissione: L. 92 per ogni cento lire di capitale nominale, oltre interessi 4% dal 15 Settembre fino al giorno del versamento.
Le sottoscrizioni possono essere eseguite in contanti o con versamento di Buoni del Tesoro novennali 4% scadenza 15 Febbraio 1943.
Vengono accettate come contante le eedolc ammesse in sottoscrizione.
Per le sottoscrizioni con versamento di Buoni del Tesoro novennali 4% 15 febbraio 1043 i medesimi vengono accettati alla pari e ai sotto-scrittori viene corrisposta la differenza di L. 8 per ogni ccnto lire di capitale nominale, nonchč il ruteo di interessi in ragione di cent 35% in corrispondcnzu della cedola non aneora scaduta che dovru trovarsi unita ai tiloli versati in sottoscrizione.
PREMI: ciascuna serie di L 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo di L 4,800.000 mediante estrazioni semestrali.
Le sottoscrizioni si riccvono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca dTtalia:
Cassa Depositi e Prestiti — Istitufo Nazionalc delle Assicurnzioni — Istituto Nazionale Fascisla della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascistn per 1'Assieurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca dTtalia — Banco di Napoli — Banro di Sicilia — Banca Nazionale del l.avoro
—	istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Sicnna — Bancn Coinmerciule Italiana — Credito Italiauo — Banco di Roma — Federa-zione Nazionnle Fuscista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito por le Cnsse di Risparmio Italiane — Cassa di Kisparmio delle Provincie l.ombarde — Federaz.ione Nazionnle Fascista delle Banclie e Banehicri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'Anierica e dTtalia — Ranča Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Bunca Nazionnle dcITAgricoltura — Banro Popolare di Milano — Banco Santo Spirito — Credito Varesino — Societa italiana per le Strade Ferrnte Mcridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compngnia di Assi-curazioni di Milano — Societa Rcale Mutua Assicurazioni Torino — Kiunione Adrintica di Sicurta — Ln Fondiaria Compngnia di Assicurnzioni Fircnze — Compngnia Finauziarin degli Agenti di Cambio.
Credito Commercinle. Milano — Banca Cattolicn del Veneto — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Bancn Provinciale Lombnrda
—	Banco di Chiavari e della Riviera l.igure — Banca VonwiIIer — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca l.omborda di DL). & CC. — Banco S. Gcminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Bancn Bclinznghi — Societa Italiana,di Credito, Milana Banco Lnriano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale. Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brcscia — Banca Gandcnzio Sclla & C., Biclla — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Bancn Mohilinrc Piemontese — Bancn del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallarntcse — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria;
Banca Mutua Popolare, Bcrgamo — Banca Popolare, Lnino — Banca Cooperativa Popolare, Padovn — Bnncn Mutua Popolare, Verona — Ranča Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intrn — Ranča Popolare di Modcna — Banca Popolare, Crcinona — Banca Mutua Popolare Aretina — Bancn Popolare, Sondrio — Bancn Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Conunercio e lndustria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese;
Tuttc le altre Casse di Risparmio, Banche e Banchicri, e Banche Popolari, iscritte alle Federazioni di Cafegoria, nonclie gli Agenti di Cambio partccipanti alla Compngnia Finanziaria degli Agenti di Cambio.
Od 15. do 30. septembra bodo emitirane nove serije
letnih 47. ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI
Obresti in Premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine
EMISIJSKA CENA: 92 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 4% obresti od 15. septembra do dneva vplačila. Vpisovanje se lahko opravi ali v gotovini ali z vplačilom 9 letnih 4% zakladnih bonov, ki zapadejo 15. februarja 1943.
Sprejeti so kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis.
vsak
Pri vpisu z vplačilom 9 letnih 4% zakladnih bonov 15. februarja 1043, se isti sprejemajo a la pari in vp dh sto lir nominalne glavnice, poleg odgovarjajočih obresti v znesku cent. 35% z ozirorn na še ne zapadli ku
vpisnikom se prizna razlika 8 lir zn pon, ki mora biti priključen bonom, izročenim v vpis.
PREMIJE: Na vsako serijo t milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,500.000 lir, ki se žrebajo vsakih 6 mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca dTtalia:
Banca Popolnre Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Na Santo Spirito — Credito Varesino — Societa Italiana per le Strade Ferrate Mcridionali
Stanovanje
v LJubljani z eno sobo ln kuhinjo (na dolenjski strani) — iščem.
Mlad konj — naprodaj.
Naslov pri upravi »Slovenca« pod st. 5157,
Banca Nazionale dcH'Agricoltnra — Banca Popolare di Milano — Banco Spirito — Credito Varesino — Societa Italiana per le Strade Kerrate Mcridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compngnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Fircnze — Compngnia Finanziaria degli Agenti di Cambio.
Credito Commercinle, Milano — Banca Cattolicn del Veneto — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombnrda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Bancn Vonvviller — Credito Industriale, Vene/.in — Credito Romagnolo — Banca Lombnrda di DD. & CC. — Banco S. Gcminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Bclinznghi — Societn Italiana di Credito. Milano Banco Lnriano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Comincrciale, Reggio Emilia — Bancn Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sclla & C., Biclla — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio. Torino — Banca Mohilinrc Piemontese — Banca del Sud — Bancn Piccolo Credito Savonese — Bancn Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Bancn Milanese di Credito — Bnncn Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria;
Bancn Mutua Popolare, Bcrgamo — Banca Popolare, Lnino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banra Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banco Popolare di Intrn — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Crcmona — Bnncn Mutua Popolare Aretina — Banra Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Coinmercio e lndustria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese;
Vse ostale hranilnice, banke, bančniki in ljudske posojilnice, ki so včlnnjenc v Zvezi lmnčne kategorije, kakor tudi menjalnični agenti, ki so člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio«.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jo2e Kramarii
izdajatelj: inl Jože Sodja
Urednik: Viktor CenCit