MARIBORSKI JUTRA UrefinlBtvo tn oprava: Maribor, Gosposka ni. Tl, teL S440 hi 24S5 / Ljubljana, Knafljeva ni. 5, tol. 8132, S12S, 8124, 8135 In 3126. / Izhaja razen nedelje hi praznikov vsak dan tn stane mesečno dostavljen na dom 12 Din, prejeman v upravi ali po poSti 1« Din. I Oglasi po ceniku. / Oglase sprejemata tudi uprava »Jutra« in »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. / Poštni čekovni račun St 11.409. / Posamezna Stov. 1 Din. Tujsko • prometni paviljon v štUju kvalitativno močnejše ljudi, kakor pa so v Jevtičevem klubu iu bo nas klub bolj sposoben za uspeSno borbo, kakor pa Jevtičev klub, v čegar vrstah so še vedno dr. Dragu-tin Kojič, Velja Popovič, Ili ja Mhajlovič in dr. Jevremovič. Zaradi tega bomo osnovali svoj lastni zemljoradniški klub, čim se bodo zbrali naši tovariSi v Beogradu. Kmetje proti Spomenik Velikemu kralju v Parizu Pariz, 27. julija. AA. Letos bodo v Parizu postavili Iri nove spomenike. Najvažnejši in največji med njimi bo spomenik blagopokoj-nemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju. Spomenik bo stal pred euim glavnih vhodov^ v boulonjski gozd in sicer na vzvišenem kraju, tam kjer je nekoč stala utrdba. Zavzemal bo prostor 25 kvadratnih niel rov. Na južni strani spomenika bodo zasadili drevje, ki mu bo obenem tvorilo ozadje iu bo vezalo hkratu spomenik z boulonjskim gozdom. Svečano odkritje spomenika bo oktobra t. 1. verjetno na obletnico tragičnega marsejskega dogodka. Spomenik je izdelal slavni kipar Ma^ime Real de Sarthe. Spomenik poveličuje hkratu spomin na kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja. Kralj Peter s simbolično kretnjo izroča svojemu sinu meč, s katerim se je boril leta 1870 za Francijo. Drugi spomenik bodo postavili maršalu Fayollu, tretjega pi skladatelju Saint-Saensu. »IH« V St. liju je bil zgrajen lep avtomobilski in tajsko-prometni paviljon, ld bo slovesno otvorjen v nedeljo 4. avgusta Poslanik dr. drsa odpotoval v Prago Beograd, 27. julija. AA. Izredni poslanik in poblaščeni minister češkoslovaške republike na našem dvoru dr. Girsa je takoj po izročitvi akredicijskih pisem Nj. kr. Vis. knezu namestniku odpotoval z Bleda po uradnih poslih .v Prago. Poslan iške posle v Beogradu bo /a njegove odsotnosti odpravljal odpravnik poslov pri poslaništvu dr. Pisa. Poslanik dr. Girsa se vrne v Beograd tik pred sestankom stalnega 3veta držav Male antante.. Nemška propaganda Oje iln Nemcev, veliko In vseaploSno ogorčenje. Rudimpa&tamski listi so ob-jaivffi ostre članke, v katerih zahtevajo, da se taka propaganda enkrat za vselej neha, ker ni mogoče verjeti, da bi se vdala brez vednosti ali cek> prod volji tistih, ki vodijo aedanjo Nemžijo. listi ugotovljajo ee^o, da stavi Nemčija, svojim propagandistom na raaspolago sama denarna sredstva za kritje stroškov. Zaradi tega apelirajo na tradicionalno Prijateljstvo med Neme! In Madžari in zahtevajo prepoved, da Ul se kdorkoli smel dotikati >nedotatijfc-vega madžarskega ozemlja.« Nas samo veseli, da so se sedaj Madžari pričeli zgražati nad »slo&n-skimi aspiracijami« tujcev na madžarska ozemlja, kajti doslej smo doživljati ravno nasprotno, de m Madžari tisti, ki so propagirali take ■»■loflimliiri aspiracije,« saj je ves njhov revizionizem zgajen na takih zžagminiih teme Ijdih. Glede Nemcev in njihovega neprestanega bledastega oznanjanja nemfikega značaja severnega dela slovenskega ozemlja, bo pa treba odgovoriti posebej. Ako smatrajo nemški šovinisti In imperialisti, da imajo kakršnokoli pravico do našega ozemlja, ki je tisoč-let je naše in narodno bolj asfe, In kompaktno kakor marsikatero drago ozemlje v Evropi, potem naj se ne ču- Nemške verske organizacije smejo nastopati samo pri cerkvenih svečanostih Berlin, ‘27. julija. AA. V zvezi z okrožnico lovanje na čisto I cerkveno in versko polje, pruskega in državnega notranjega ministra, Tem organizacijam je prepovedano hoditi v poslano vsem deželnim vladam, da je pre- sprevodih, postavljati šotore na javnih kra- povedana vsem verskim organizacijam noša jih, nastopiti pred javnostjo s svojimi god- tiniforme v javnosti, je namestnik nadzor- bami. javno nastopati z zastavami, znaki in nika pruske državne tajne policije kot po- drugimi društvenimi znamenji. Ta odredba veljnik politične policije za ostale dežele iz- ne velja edino za udeležbo pri cerkvenih sedal odredbo, da morajo vse verske in ver- stankih. romanjih in cerkvenih proslavah ter gke mladinske odganizacije omejiti svoje de- za pogrebe. Muslimani zahtevajo revizijo štipendij Banjaluka 27. julija, n. Muslimanski študenti in intelektualci so poslali prometnemu ministru dr. Spahu vlogo, v kateri zahtevajo revizijo štipendij, ki jih je Jevtičev režim razdelil med visokošolce za študije v inozemstvu. Skupno je bilo razdeljenih 300 štipendij, niti ene pa niso dobili muslimanski študentje, čeprav jih je bilo zelo mnogo, ki so zanje prosili in so imeli tudi najboljše šolske kvalifikacije. Minister naj doseže, da se popravi krivica, ki sta jo rrpislimanom prizadela Jevtičev režim, ker je to v najvišjem kulturnem interesu ju-goslovenskih muslimanov. Radikalna zajednica Avgusta bo počilo Addis-Abeba, 27. julija. Italijansko diplomatsko zastopstvo v Abesinijl je pozvalo Grke, ki so pod zaščito Italije, da za-puste Abesinijo najpozneje do 4. avgusta t. I. Iz tega sklepajo, da se Italija z vso resnostjo pripravlja na izbruh sovražano-sti. Novi transfr srti Napoli, 27. julija, AA. V vzhodno Afriko je odplul parnik »Donite BLa.ncam.ano«. N« njem je 180 oficirjev, 1900 vojakov, 600 strokovnih delavcev to velike množine vojnega ma-teri|aJla. Na pobi bo parnik prevzel v Messiini še nekatere voja&ke enote, tako da bo odpeljal v vzhodno Afriko vsega 200 oficirjev in 3000 vojakov. Neresnične vesti o spremembi kurza jugoslovenske zunanje politike Beograd, 27. julija. AA. »Berliner Tage- I Bolgarijo in Romunijo zlasti glede na haJbs-blatt« od 10. t. m. je priobčii'1 članek, kjer buršiko vprašanje. tndt, da se jugoslovanska zunanja politika , Uradno najenerglčneje demantirajo te ve-blstveno izpremeni v zvezi z obiskom Nj. stl, ki jim Je namen zbegati javnost In pou- Vls. kneza - namestnika Pavla v Bukarešti darjajo, da bo ostala Jugoslavija v zunanji ter da bo Jugoslavija zapustila Malo antan- politiki zvesta svojim zaveznikom. Cilji Juto in Balkansko zvezo, nakar naj bi se usta- goslovenske zunanje politike bodo ostali no vila nova grupacija med Jugoslavijo, isti kakor doslej. PM'n,"“ pl*e*“ * *oto" Maribor, sobota, 17. julija 1935. St. 168 “■ r?.u*ita!IBBIIi,,a:atl'11 'il1!!—Ulil a utrnili r"1 Po Mariboru sem in tja Poklonitev Maribora svojemu osvoboditelju Narodno la vodni Maribor Je ponovno dokazal, kako visoko ceni in Se spoštuje odrešitelja dravske prestolnice generala Maistra, katerega obletnico smrti je dostojno počastil. Ob % na 7 se je zbralo ob grobu velikega pokojnika mnogo narodno zavednega »bčinstva, ki se je z ganljivo komemoracijo še enkrat poklonilo generalu in pesniku jneralu Rudolfu Maistru. Proslave obletnice Maistrove aiprti so se poleg generalove vdove in njenih sinov Hrvoja in Boruta udeležila vsa mariborska društva in njihovi zastopniki. Tako smo med udeležena proslave ob generalovem grobu opažali zastopnika Zveze Maistrovih borcev g. prof. dr. Dolarja, zastopnika vojske, zastopnika mariborske mestne občine g. ravnatelja Rodovška, šefa mariborske mestne policije g. Radoševiča, narodnega poslanca g. dr. Jančiča, zastopnika CMD g. dr. Lašiča, nadalje tudi zastopnika Nanosa g. Kralja in zastopnika mariborskega avtokluba ter Združenja trgovcev g. Pinte rja. Na komemoraciji sta bili zastopan »Judi JS po g. dr. Ropoteu in mornarska sekcija po g. Jugu. Slovesnost spominske prosla- ve na grobu osvoboditelja Maribora je povzdignila tudi tukajšnja gasilska Seta v uniformah. Grobna tišina je nastala ob pokojnikovi gomili, ko je spregovoril predsednik ZMB prof. dr. Dolar, ki je v ganljivih besedah orisal velikega pokojnika, katerega obletnico smrti je proslavil ves zavedni Maribor, kot vojaka, pesnika in kot človeka. Skoraj vsa množica je zaplakala, ko je govornik povdarjal, kako se je pokojni general Maister ves žrtvoval za našo lepo domovino. Ko je velikega borca za svobodo priklenila bolezen v postelj in ni mogel več kot vojak nastopati za domovino, je Maister prijel za pero in z njimi poveličeval oboževane Slovenske gorice ter navduševal svoje rojake in bivše borce, da čuvajo vsaj te mejnike, katere jim je naklonila usoda. Govoru g. dr. Dolarja je sledil trikratni »Slava«, nakar so zapeli združeni pevski zbori pod vodstvom pevovodje g. Albina Horvata v srce segajočo žalostinko »Oj Doberdob«. Nato se je množica v skominu na velikega osvoboditelja Maribora razšla. Borba delavstva za obstanek Stavka tekstilnih delavcev v Maribora—- 300 delavcev je ustavilo delo v tekstilni tovarni Hosner in drag Maribor, 26. julija. V tukajšnji tekstilni tovarni Rosner in drug je stopilo celokupno delavstvo že pred enim tednom v mezdno gibanje. Omenjena tovarna jo namreč delavstvu znižala mezde in se je delavstvo temu odločno uprlo. Po Narodni strokovni zvezi, kjer je delavstvo organizirano, so se pričela voditi pogajanja, ki jim je prisostvoval tudi zastopnik Delavske zbornice g. Vladimir Kravos iz Ljubljane. Delavstvo je podjetju predložilo spomenico, v kateri se zahteva vpostavitev prejš- njih mezd, obenem pa tudi sklenitev kolektivne pogodbe. Pogajanja so bila otežkočena, ker je Sef tovarne g. Rosner odsoten in ga je nadome-stoval ravnatelj g. Hostnik, ki je izjavil, da se ne smatra merodajnega za katerakoli razpravljanja. Delavstvo- ki je bilo zadnje dni zaradi tega razburjeno, je na nocojšnjem sestanku sklenilo soglasno, da stopi jutri v soboto, 27. t. m. v generalno stavko. Stavkalo bo okoli 800 delavcev in delavk. imeti maj mastne j še dohodke, se dosledno izogibati nacionalnim krogom in nacionalni družbi ter igrati malone povsod vodilno vlogo, zavzemati vodilna mesta m govoriti doma nemški, hoditi na lov in streljati pse. In še druge take zadevščine. Prihodnjič še kaj... — Mariborski škorpijon. —. Sedaj je zdrava. Glede na notico, objavljeno te dni pod noslovom «Ko®t v grlu«, pripominjamo, da so v tukajšnji boimiširict po Izvršen-Si rentgenoloških preiskavah izvlekli And Fonovi iz požiralnika kost, kd je precej globoko tičala v njem, tako da je vsaka nevarnost odstranjena. —m Sokol Maribor III ponovil v soboto 27. judiija zvečer ob 8. uri v krčev tinski šoli veseloigro »Bakel«, kd je pri prvi vprteo-riitvd občinstvu zelo ugajala. — Vstopnina kot navadno. Izvolite posetiti zabavno Igro vat, ki ste prvič toast alt! Zdravo! —on Poziv vsem udeležencem kolonije dečkov JadranaAce straže v Mariboru. Kolonija potuje dne 2. augiusita t. 1. z vlakom ki odhaja ta Maribora obl7.68 in pride v soboto dne J. avgusta ob >/»6 v Bakar. Vsi udeleženci naj ee Zberejo ob 17 uri na gHovmem kolodvoru kjer naj se javijo g. Aleksandru PetrovtSu. Deček, ki je dobil kot dobitek na tomlbodi letovanje v domu Jadranske straže, naj ee takoj javi v pisarni. Veri udeleženci naj imajo s seboj vse predpisane stvari. •— Ant Rud. Lega tov entbetnl trgovski tečaj v Mariboru. Vpisovanje vsak dan od 10. do 12. mre samo v šolski pisarni, Vrazova uHioa 4. &oMd programi brezplačno. GRAJSKI KINO Danes sobota svečana filma premiera vele- Drobiž iz mesta in okolice —m. Vojni minister general Živkovtč v Mariboru. Včeraj popoldne »e je pripeljal v Maribor vojni minister general P. Živkovi č. Ogledal M je tukajšnje vojašnice in se proti večeru odpel jel nazaj proti Rogaški Slatini. »DIJAŠKI DOM« V PTUJU internat 74» učence realne gimnazije In meščanske šole. Dijaški dom Ima prostora za 90 gojencev ln nudi gojencem za zmerno plačo prehrano, stanovanje, vzgojo, strogo nadzorstvo ln pomoč pri uče- nju. Sprejemne pogoje in vse in- formacije daje Vodstvo »Dijaškega doma v Ptuju. 7247 —m. Za mariborski spomenik blago pokojnemu viteikemu kralju Aleksandru I. Uedl-nitelju so darovali: Narodna odbrana Slatina Radenci 80 Din, Olepševalno društvo Makole 75, krajevni šolski odbor Črešnjevec 50, Prosvetno društvo «Zarja» Rogoza-Hoče 75, Strelska družina Vuhred 50, Društvo za tujski promet Spodnja Polskava 50, Cirii-Metodova družba Kapela 50, Čebelarska podružnica Makole 50, Strelska družina Sveti Jurij ob Pesnici 50, podružnica CMD Svečina 54, dr. žand. upokojenci Maribor 100, gimnazijsko podporno društvo Maribor 50, Proti tuberkulozna liga Marenberg 80, Tam-buraško društvo Sv. Anton "0, Čitalnica ln glasbeno društvo Ljutomer 50, podružnica CMD Pragersko 50, NaTodna odbrana Negova 100, Podporno društvo za revne učence Maribor 50, gasilska četa Sotina 56.50, žandarmerijska Staniča Sv. Trojica 52, poštni urad Sv. Pavel pri Preboldu 100, oddelek finančne kontrole Gornji Cmurek 100, poštni urad TVbonje 63.50, občina Gorišnica 83, poštni urad Marija Snežna 100, poštni urad Martjanci 100, narodna šola Sv. Križ 100 in narodna šok Stara cesta 87 Din. — m Zndušnica za generala Maistra. V stolnici je danes opravil škof dr. Tomažič ob asistenci kanonikov dr. Mitra in dr. Žagarja zadušnica za pokojnim generalom Maistrom. V cerkvi so bili navzoči predstavniki javnega življenja, vdova gospa Maistrova t obema sinovoma, Majstrovi borci in mnogo drugega občinstva, ki je docela napolnilo prostrano stolnico. —m. Bog daj srečo! Te dni »o se v Mariboru poročili: Viktor Žagar, ofickl kontrole dohodkov generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, in Julijana Tementova, hišna posestnica v Mariboru; Ivan Brunner, mehamik, in Marija CSmgleirjeva, modistinja; Friderik Luhn, trgovec, in Roz« Nadliško-va, hčerka ključavničarskega mojstra; Ivan Martiinušič, trgovec, m Viktorija Wirtova, hča trgovca, oba iz Ljutomera; Stefan Koma, posestnik, in Notburga Ambroževa, posestnica iz Jarenine; Valter Devetak, ključavničar, in Otiliija Jugova, fotografinja. —m. Kaj je v Mariboru mogoče ... Mnoge reči so mogoče: Biti tuji državljan ta Casanova 20. stoletja* v glavni vlog Maks Baar, šampion med bokasrji, PrLmo Camera njegov tekmec. Plim je v nemškem jeziku. Pride »Nana* vaLefllm, po romanu Emila Zola. Globoko znižane cene! Dijaški dom v Ptuju »prejme gojence realne »tamarije in mešlčaneko šole v Ptuju. Za »meroo plačo nudi prehrano, stanovanje ln pomoč prta učenju .Pedagoglftno vodstvo je v trohah znanega vagojBitelja g. prof. Vodnik«, Pogoje za sprejem daje vodstvo Dijaškega. doma v Ptuju. (Glej oglas v iraseratnem delu lista!) m— češky k hib, Maribor. Danes 27. t. m. ee pripelje v Maribor čel. konzul v Ljubljani gospod tari. J. Bevčlilk z gospo soprogo, da se pred svoJBrn povratkom v domovino poslovi od nas, Jugi. čisl. Lige In oetaMh evo Jih prijateljev ta znancev. Gospodu konzulu priredimo drevli ob 20. v dvorani hotela »Orel« poslovilni večer ter vabimo svoje rojake, da s polnoštevilno udeležbo izkažejo gospodu koorialta svojo hvaležnost za vse, kar Je tekam svojega službovanja v Ljubljani dobrega za nas in za našo damo-vdno storil. Odbor. —m. Večerni promenadni koncert bo drevi, v soboto 27. t m. od 20 JO do 212. ure v mestnem parku. Igrala bo vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. Svobode. —m. Mestno poglavarstvo Maribor sporoča, da ima odslej naprej socialno-polktiand oddelek mestnega poglavarstva novo telefonsko številko, ta sioer 27-54. —m. Na banovinski ta sadjarski Soli v Mariboru bo v torek 30. t m. ob 9. dopoldne slovesen zaključek šolskega leta. Kmetovalci ta prijatelji zavoda vljudno vabi jetri I —«n Najprej piščanci, potem konec. Posestnik Franc Vezjak je imel dragocenega lovskega psa, ki pa je imel to grdo navado, da si je rad privoščil domačo perad. Tako je pes pred dnevi pojedel nekemu delavcu piščanca ta domačega zajca. Delavec je bil jezen, da je paa ubil ta ga vrgel v PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vreti zjutraj na prazen želodec čašo prirod ne F P8VIZ JOSGf OlfG grenčice Registrirano od ministrstva za soc. politiko ln nar. zdravje 8. br. 1&486 od 28. V. »86. MARIJ SKALAN ROMAN Sida Silaneva Tla dva sta dolgo molčala. Sida je vznemirjena čakala na obljubljeni ji razgovor, zdravnik je pa izbiral besede, ki naj bi izrazile tisto, kar ji je hotel razodeti. Naposled je pa spregovori čisto brez načrta: »Nikoli si nisem mislil, da se bom kdaj znašel ob vaši strani v tako romantičnem okolju in tako čarobni uri. Po teh dneh, ko ste mi odtegnili svoje prijateljstvo, si o takem novem srečanju še sanjati nisem uipal.« »In vendar ste tudi te dni doživljali tako romantiko noči, četudi malo drugje in — menda sami.« »Kako veste to?« »Da ste jezdili ponoči okoli?« »Da.« »To so mi povedali rdeči nageljni na mojem oknu ...« »Torej ste ugeniii?« »Od koga drugega naj bi bili?« »Zares ne bi mogli biti od koga drugega?« »Mislim, da ne«. »Sida ...« »Razveselili so me.« »In kaj so vam povedali?« »Da je gospod dr. Frangež ponočnjak, morda somnambulist ..,« »In nič drugega? Vam niso povedali, da so siznbdl krvavečega srca, kj sgne v samoti od hrepenenja po nekom, ki ga je ranil?« Sida je molčala. »Vam niso povedali, da ste me priklenili nase s tisoč vezmi že tisti trenutek, ko sta se prvič srečali poti najinega življenja?« »Ste o tem tako trdno prepričani?« »Sem.« »Malo presmela vera.« »Nikakor. In hotel bi vedeti samo eno; me ljubite tudi vi ... vsaj malo?« Pognal je svojega konja tik njenega in ujel njeno mehko, trepečočo roko. »Vsaj maJo ...« je ponovil. »Ne vem ...« Ta odgovor je dahnila bofj sebi kakor njemu. »Nisem tako trdno prepričana, kakor vi.« »Zadostuje mi že rahlo prepričanje. Sida ...« Ovil ji je roko okoli pasu in jo pritisnil k sebi. Konja sta obstala. Sida se je brez odpora naslonila nanj in čutila v tistem trenutku njegove ustnice na svojih. Car tople poletne, z mesečino oblite noči, ko so se tam doli od Drave dvigale nad gozdovi rahle bde meglice, in poezija njegovih tako občuteno izrečenih besed sta jo najela v svoj opojni vrtinec in omamila do brez-volja.. Dovolila mu je, da jo je objemal in poljubi ial in mu na njegova vedno nova vprašanja niti ni odgovarjala. Kako tudi. V njej ni bilo nobenih misH več, bilo je le eno samo sladko, omamno občutje, ki se mu je vdano prepustila vsa. »Halo—o—o ...« se je oglasila daleč spredaj Danica. Njen Mic se je razbil v zatekle gozdne odmeve, ki so krožili po svetli noči kakor glasovi z neznanega sveta. »Halo—o—o ...« Sida se je sunkoma osvobodila zdravnikovega objema, spodbodla konja in zdrevefta po mračni poti za prijateljico. Zdravnik jo je na svojem vrancu komaj dohajal: »Sida, sladka Sida ...« Sida ni odgovorila. »Pazi na jarke!« Drevda je dalje. »De eno samo besedo še ...« NI se oglasila. Dohitel jo je Sele tam, kjer se je gozd umaiknil pašniku, M se je v lahnem loku spuščali proti dolini Jasntce. Jezdila je že vštric s prijateljico. »Poraženi«, je zmagoslavno vddlk-nfla Danica. »Poražen, kako, zakaj?« je boječe vprašal zdravnik. »Sida je hitrejša«. Zdravniku je odleglo: »Vsak poraz je podlaga dragi zma-gi«. Danica je zvedavo pogledala doktorja ln nato Sido. Prijateljica je bila tiha in zmedena. Dravinjo- Posestnik ga je zaradi tega ovadil orožnikom, ki so delavca prijavili državnemu tožilcu. —tn. Nevarna mrcina. Ko je včeraj popoldne hoteda obiskati 561etna Helena Žumer jeva iz Peker neko znanko v Zgornjem Radvanju, jo je na cesti napadel neki pes, jo podrl na tla ta jo večkrat vgrianil v levo noga Na klice Žumerjeve »o takoj prihiteli ljudje, Iti so le e težavo ukrotili psa, ki je kakor besen grizel okrog sebe. Ker Žumer-jeva ni mogla sama nadaljevati poti in ker je močno krvavela, so poklicali mariborske reševalce, ki so jo prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. —m. Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo bo na mestnem poglavarstvu od 1. do 20. avgusta, in sicer vsak dam od 10. do lil. dopoldne. Obvezani so vsi vajenci ta vse vajenke, ki še nimajo 18 let adi še nimajo odpustnice obrtnonadal jev«! n e šole. Za vpis je potrebno zadnje izpričevalo in običajna vpisnina. Nepravočasno priglasitev bo treba opravičiti. —m. Nasilni nočni rokomavhi. K posestnici Heleni Uri na Kočnem pri Pragerskem so preteklo noč okrog polnoči prišli neznani moški, ki so pred hišo razgrajali ter zahtevah, naj jim odpre. Na prigovarjanje posestnice, naj se odstranijo, so še bolj tulili ter pričeli s kamni bombardirati hišo ter so razfotii vse šipe. Neki kamen je priletel tudi v sobo, kjer so spali otroci, vendar pa nd k sreči nikogar zadel. Po končanem svojem «delu» so napadalci zopet izginili v temno noč. Za nasilneži sedaj poizvedujejo orožniki. —m »Hermea«. Enodetmi trngoveki tečaj Slovenskega trgovskega društva v Mariboru vpisuje vsak dam od 10.—11. uro. Krimskega trg 1. Zahtevajte prospekte! Sprejemajo ee tudi pismene prijave. m— V gostilni Krempl v Radvanju vrtni koncert. Avenija je pripravljena Včeraj so začeti na naši mariborski aveniji na Aleksandrovi cesti postavljati nove kandelabre, ki bodo dali temu mestnemu delu potezo velikomestnega sprehajališča. Novi kandelabri so masivnejši od sedanjih ta Imajo na vrhu tri svetiljke. So iz sive litine in Izdelani na Muti. Vsak kandelaber stane 1000 din. in tehta 300 kg. Vseh kan-delabrov bo vzdolž avenije devet, doslej jih je bilo sedem. Prejšnji kandelabri pridejo v nadaljevanje avenije od Prešernove do Cankarjeve ulice. Asfaltiranje je zaključeno, trije lični paviljoni so okusno urejeni in oddani ter se interesenti vselijo vanje te dni. Avenija je za slavnostne dni Mariborskega tedna pripravljena ... I Na dvoriščih prejšnje Goetzove pivovarne so že vozovi, naloženi z vrtiljaškimi in drugimi sorodnimi tingl - tanglskimi sestavnimi deli, na veseličnem prostoru je že napeljana elektrika, iz šolskih prostorov v Razlagovi ulici prihajajo odmevi, ki dajejo slutiti, da so na delu pridne roke, da vse kar najlepše pripravijo in uredijo za številne razstave Marib. tedna. Maribor je v pričakovanju slavnostnih dni Marib. tedna. <2? travami „&ad*an** v Maribora vsako soboto In nedeljo zvečer acowe€oi%. Jutri na Kozjak! Jutri v nedeljo 28. t. m.„ bo slavnostna otvoritev vodovoda pri Sv. Dnhu na Ostrem vrhu! Mariborčani in prijatelji obmejnih planin iz Dravske doline odhajamo z jutranjim vlakom do Fale ali Sv. Lovrenca na Pohorju. Od tam jo udarimo do gostilne Sturm, odkoder nas bo novo markirana »Robnikova pot« privedla najlepše k Sv. Duhu, kjer bo okrog 9. pozdrav vseh došlih goetov. Nato bo maša s procesijo. Ob 10. ■*> sreski načelnik g. dr. Ivan Senekovič otvo-ril hidrant obnovljene vodne naprave, nato bo ogled Robnikovega »hudička«, končno pa bo vzidanje spominske plošče pri rezervoarju. Do odhoda po večernem vlaku bo prostovoljno planinsko rajanje, ogledovanje državne meje, kamna, na katerem je sedel sv. Duh v obliki golobčka, občudovanje razgleda od Triglava do Semmeringa in tja do daljnje panonske ravnine . . . Dobrodošli, prijatelji obmejnih planin! IV. „Mariborski teden 3« “11. avgusta 1935 Revija nacijonalne produkcije. Tekstilna razstava, splošna industrijska, velika obrtna, vinska, vrtnarska, fotoamater- ska. nr 'ndna. indstlčna itd. Velika razstava slovenske umetnosti. 3.—i. VIII. mednarodni plesni turnir in IH. drž. razstava čistokrvnih nsov. 0.—11. VTTT. nirT-r,!-,- j- skakalne tekme na Mariborskem otoku. 50% popust na železnicah od 1.—15. VIII. 1935. Kaj morajo vedeti obiskovalci Mariborskega tedna? Da se bo vršil Mariborski teden v času od 3. do 11. avgusta t..l. Da velja za poset »Mariborskega tedna« dovoljena polovična voznina, in sicer od 1. do 11. avgusta za dopotovanje in od 3. do 15. avgusta za povratek. Da morajo Izven mariborski posetnifci kupiti na odhodni postaji ali pri »Butnita« poleg direktne vozne karte še rumeno železniško legitimacijo K-13 Da voznih kart ee smejo oddati, ker vedja na podlaga žigosane železniške legitimacije za brezplačen povratek Da vsak zunanji obiskovalec, ki želi ostati več dni v Mariboru in večkrat poeetrtti ; Mariborski teden lahko v slučaju da je za vozno karto plačal Din 15.— do ' 26.— ozirom do Din 60.— kupi dražjo le- ' gfttimacijo, ki mu omogoča žel,jemo število ■ olbiekov in da posluje za zunanje obiskovalce stanovanjski urad Mariborskega tedna noč to dan ves čas trajanja Mariborskega tedna pni vseh vlaldh na novem peronu glavnega kolodvora. Kaj so pravili Ljubljančani o svoji modni reviji. Gotovo je, da bo modna revija na letošnjem VI. Mariborskem tednu naj-privlačnejša novost za vsakega obiskovalca. Ta prireditev pa ima poleg zabavnega pomena tudi zelo velik gospodarski pomen, saj je namen revije, da se v modi osamosvojimo, ker je dejstvo, da moremo brez škode izhajati brez tuje navlake. Da vsaj nekoliko prikažemo sliko, ki se nam bo nudila za časa Mariborskega tedna, naj navedemo nekaj stavkov ljubljanskega reporterja, ki hočeš nočeš opisuje modno revijo o samih superlativih. »Privlačnost modne revije postaja iz dneva v dan večja, tako da je dvorana že mnogo pretesna. Na reviji vidimo vse vrste damskih oblek; popotne, promenadne, jutranje, velike in male večerne obleke, krasno izdelane vrtne obleke iz organdija, odlično izdelane kopalne in dnevne pletene obleke, krasne klobuke, torbice, rokavice, čevlje, vse domače delo, a bi marsikdo utegnil trditi, da je prišlo vse s posebnim vlakom iz Pariza ali Dunaja. Da pa ta uspeh, ki je viden že takoj prvi dan, nič ne peša, temveč je od dne do dne večji, gre vse priznanje con-ferencieuru, g. Mirku Jelačinu. S petjem in z recitacijo, z dobro zloženimi reklamami verzi, z živim dovtipom, pa tudi z malce grenko ironijo zabava in poučuje lepotnih in še raznovrstnih užitkov željne gledalce, mlade ln stare obeh spolov.« Tako o ljubljanski modni reviji. Prepričani pa smo in prav nič ne dvomimo, da bodo imeli tudi naši reporterji ista mnenja o modni reviji na Mariborskem tednu, ki ne bo prav nič zaostajala za ljubljansko. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! A skat in poier h Kaj je obema največii užitek? o iokolada »Aha....« je vzkliknila in se zvonko nasmejala. »Jezdimo torej v nove zmage; toliko je Se pred nami bojišč!« Pognala je konja, Sida in Frangež sta jezdila za njo. Nekaj časa so vsi trije molčati, potem je pa dejala Danica: »Današnji dan je bil lep. In pota romantike. Kakor rojstni dan nečesa pomembnega, čeprav ne vem česa. Ruše so vedno polne inspiracij. In povrhu še »Divji lovec«. Najrajše bi zavriskala. »Kakor rojstni dan nečesa pomembnega, čeprav ne vem česa...« je ponovila Sida v sebi. »Ne vem česa... Ljubezni ati prevare? Solnca ati teme? Sreče ati bolečin?« A na vsa ta tako žgoča vprašanja si ni vedela odgovora, čutfla je, da bi morala hiti srečna, še več, blažena, saj je okusila prvi čar mlade ljubezni, pa vendar ni bila. Kako vse drugače si je predstavljala poprej te trenobke. »Saj spleti nisem več Sida SRanova«, si je dejala. »Mar nisem očetova? Se je nenadoma preselila varne težka duša pokojne matere? Kje je tista prejšnja uravnan«* ta vedrina? Tista ravna pot, ld sem jo hodila? Sem si morda le domišljala, da sem, kar nisem? Zakaj je naenkrat v meni toliko kaosa in nekth čudnih temnih senc, kakor v tej t&i noči, v tej skrivnostni samoti?« Pod zadnjim ovinkom se je pokazala med drevjem od Jasnici z mesečino ob-Eta Silamovina. P m osna stanovanjska in industrijska poslopja ao se šopirila sedaj še bolj ponosno kakor čez dan. Med njimi so pa ležale fantastične sence kakor črne pošasti, ki preže na nekoga, da planejo nanj in ga ugono-be. Ko se je dr. Frangež poslovil, je Sidi tesno stisnil roko in ji jo vroče poljubil. Ona ga je pa pobožala po liou in čtejalla komaj slišno: »Na svidenje!« »Na svidenje jutri, moja najdražja! Sanjaj o nocojšnjem večeru in o rdečih nageljnih!« »Nu?« je rekla Danica Sidi, ko sta bili sami. Sta se pogovorila?« »Da»«. »Tl je razkril ljubezen«. »Je«. »In ti?« Ne vem«. »Kaj si mu odgovorila?« »Ničesar«. \ »Smešno«. »Da, sama čutim, da je smešno. Ljubim go, to sedaj dobro vem, in vendar me ta ljubezen ne navdaja s tisto sladko vedrino, kakor bi me morala«. »To je posledica ženskih teorij najine generacije, ako se zares zaljubi. Tedaj izgubi tla pod nogami, kar j voj ih čustev ne more uskladiti s svojimi teoretičnimi zamislimi. Hvala Bogu, do mene take globine še niso zajele v svoje metode. Plavam na površini.« Štev. I DNEVNE VESTI Poirdlla za plačevanje šolnine. Državni vpokojenel, kakor tudi aktivni državni uslužbenci, ki potrebujejo potrdila o višini neposrednih davkov pri vpisu svojih otrok v Sole zaradi pravilne odmere šolnine, naj vlože prošnje za izdajo predmetnih potrdil čim prej pri pristojnih uradih, da jih jim bodo mogli izdati pravočasno. V zadnjih dneh začetkom šolskega leta pride običajno toliko vlog, da se delo ne more izvršiti v redu. Prodaja mineralnih vod v trgovinah. Svoječasno smo poročali, da je ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje izdalo odlok, po katerem bi se morale zaloge »Franc Jožefove« vode, ki se nahajajo v trgovinah, razprodati do konca leta 1935, in da bi smele od 1. januarja 1936 prodajali omenjeno vodo samo še lekar. Na predstav-ko Zbornice za TOI v Ljubljani je ministr-je z odlokom S. št. 17486 od 9. julija 1936 svoj prejšnji odlok izpremenilo v tem smislu, da se sme omenjena voda, kakor tudi vse druge zdravilne vode, prodajati svobodno v vseh trgovinah po dosedanjih običajih, razen vod, ki vsebujejo arsen. stvo za socijalno politiko in narodno zdrav- Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. in 9% zvečer Na večji film vseh časov 1TLANTIC Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. _ Delo dobe. Borza dela v Ljubljani •prejme takoj prodajalca sladoleda, tkalskega mostra, pekovskega vajenca, raz-našalca kruha, brivskega pomočnika, hlapca, ključavničarja orodniičarja, kovftnotp tiskarja. — Vseučiliškl profesor dr. Jan Lunjak, ki smo včeraj o njem poročali, da je v nedeljo v Pragi—Dejvicah umrl, nd bil ruski begunec. Bil je že pred vojno kot vseučiliški profesor v Rusiji vpokojon in kot vpokojenec je bival nekaj let v Gradcu. Mislil je, da bo dobival te Rusije pokojnino tudi po revoluciji, kar se pa seveda ni zgodilo in tako je bil prisiljen zopet prijeti za delo na univerzi. _ Promocija. Danes je bil promoviran na graški univerza za doktorja vsega zdravilstva g. Dušan Kunej, sin znanega banovinskega zdravnika dr. Franja Kuneja iz &t. Petra pod Svetimi goTami. Čestitamo! Pravilnik o lovu. Ministrstvo za šum« hi rudnike je poslalo notranjemu mdmiatr-stvu v pregled in odobritev pravilnik o lovu, ki zelo zanima nafie lovce, zlasti v savski in dravski banovand. Pravilnik stopi v veljavo 1. avgusta. — V grobnici Jelačlc^ev. oropane tri krste 2e včeraj smo poročali, da je bilo vlomljeno v. rodbinsko grobnico Jela6i6ev v Novih Dvorih pri Zagrebu. Hijene v človeški podobi so oropale tri krste, ter ukradle nakit z rok in zlate zobe iz ust mrličev. Po- sebna komisija je pregledala šest krst, da ugotovi, katere so bile oropane. Krste so potem znova zalotali in položili nazaj v grobnico. Najbrž bodo grobnico zazidali, da bodo imeli mrtvi Jelačiči mir. — Bomba raztrgala dečka- V Starem selu pri Petrinji se je pripetila včeraj strašna nesreča. 121etni Dragotin Abramovič se je igral za hišo in naenkrat je zadonela močna detonacija. Domači so hiteli za hišo, kjer so našli nesrečnega dečka raztrganega v mlaki krvi. Bil je ves v ranah, mozga-ni so ležali naokrog, iz trebuha so mu visela čreva. Domači niso vedeli kaj se je zgodilo, šele ko so našli v bližini kose bombe jim je postalo jasno, da je malega Dragotina raztrgala bomba. Ne ve se pa, kako je prišel do nje. Žena s sekiro ubila moža. Na Sken- droviču pri Subotici se je odigrala včeraj zjutraj pretresljiva rodbinska tragedija. Vidosava Todorova je s sekiro ubila svojega moža Miljutina, progovnega čuvaja. Po zločinu je odšla k sosedu in mu povedala kaj je storila. Zaslišana je izpovedala, da je bila omožena 16 let, da pa v zakonu ni bila srečna, ker je bil mož pijanec in je imel druge- Zato sta se sprla in stepla. — Vreme. Vremenski napoved pravi, da bo spremenljivo vreme, večinoma ohlačno Včeraj je znašala najvišja temperatura v Zaigrebu 33, v Skopil ju ln Splitu 32, v Beogradu in Sarajevu 31, v Ljubljani 30, v Mariboru 29, v Rogašiki Slatini 26. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 7v-zdigniti značaj slovesnosti, naj v svrho določitve sporeda prijavijo svojo udeležbo na naslov: Turist, klub Skala, podr. Jesenice. Železniška nesreča v Ptuju Ptuj, 27. julija. Pri uvozu osebnega vlaka je snoči padel iz vlaka 49 leteli vlakovodja Franc Arčan, doma iz Maribora. Fadec je bil tako nesrečen, da je Arčan obležali mrtev. Truplo so prepeljali v mrtvašnico ter obvestili o nesreči železniško direk-" cijo v Ljubljani in pokojnikove svojce. Danes je prišla na kraj noreče kom.slje, da ugotovi kaX 6 VaAc PriJatelle ln VaSo prot ek tor Je; ') Vaše sovražnlKe. zahrbt- nostl. krivično obdolžltvc itd.: 8. Potovanja, sprememb« bivališča: 9. Zadeve v rodbini; 10. Vse, kar želite zvedeti o loterijskih zadevah. Citiramo nekaj izmed tlsočev zahvalnlc, katere prejema ta sijajni znanstvenik lz vseh krajev sveta. tOo-spa Irma 8chwarz lz Ljubljane; se zahvaljuje najprl-srčneje. ker Je v njenih najtežjih flnancljalnlh neprl-Ukah poslušala njegov nasvet. Igrala v loteriji to zadela 150.000 Din.« Pišite brez odloga, pošljite Se danes Vaš rokopis ln rojstni datum ter 30 Din kot honorar za Važo psiho, analizo In horoskop natančno ln Btalno adreeo; Grafološki bureau — CELJE POSTNI PREDAL 106 STROJEPISNI POUK za časa počitnic po desetprstnem sistemu za začetnike ln izvežbance. Večerni tečaji, oddelki od 6 do %8. ln od do 9. ure zvečer. — Šolnina znižana in stane učna ura sa&o Din 2.-. — Pouk se prične dne 5. avgusta. Vpisovanje 1., 2. in 3. avgusta od 0. do %8. ure zvečer. — Christofov učni zavod, Domobranska cesta št. 15. 2241 . D;JAŠKI DOM V PTUJU internat za učence realne gimnazije in meščanske šole Dijaški dom ima prostora za 90 gojencev in nudi gojencem za zmerno plačo prehrano, stanovanje, vzgojo, strogo nadzorstvoje in p moč pri učenju. — Sprejemne pogoie-nos v finormacije daje vodstvo „Dijaškega doma v Ptuju*. Stanje Vrat.il. vlog blizu 60 milijonov Jin Rezervni sklad nad 10 milijonov Oin Sprejema hrani ne vloge na knjižice In na le n ib, Invalidskih vozičkov, ^ prevoznin trlclkljev, motorjev, sivalnUi strojev. Cenik) tranko. »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4 da koži lepo, naravno enakomerno barvo. NIVEA pospešuje tvorjenje pigmenta, od katerega je odvisna lepa, zdrava, topla barva kože, ki povzroča večjo odpornost in prožnost ŠPEDICIJA UUB L|ANA prevzema OCARINJENJE PREVAŽANJE vseii uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hi-vsakovrstnega olaga bodisi Kuriva, strojev, tro, skrbno ln po najnižji tarifi. Revizijaselitve itd. v Ljubljani in Izven Ljubljane po njej deklariranega blaga In vse Inf or-z vozovi na Konjsko vprego kakor tudi s madje brezplačno. tremi najmodernejšimi avtomobili Telefon Interurban 24-69. Vilharjeva e. SSTelefon Interurban 21-57. Masarykova c. 9. (nasproti nove carinarnice) (nasproti tovornega kolodvora) MALI OGLASI RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR v lastni novi palall na oglu Gosposke - Slovenska ullea Centrala: MARIBOR MaJbolJ varna naloiba denarja, ker Jamil za vloge pri tel hranllnltl Dravska banovina s telim svojim premotenlem in s vso svojo d avino mo Ho - - Hranilnica Izvršuje f/se v denarno stroko spadalole posle t o inoin k u lan * no »SLOV NARODU IMAJO SIGUREN USPEH. n a sp r o t k poile. prej Južnoštajerska hranilnica Podružnica: CELJE vloge ln kn/IHce na tefcoii račun po najugodnejšem obrestovanju Zb »Narodno tiskamo« e Tari Jezeršek. - /ja uprave in inaeratnj dej usta Oton Jhnstoi. — Vsi ? Ljubljani. Stran Ludvik Wolff: 58 BOGINJA DOBROTE ROMAN — Deloma imate prav, toda pozabiti ne smete, da stoje ljudje šele na začetku svojega razvoja. Kdo ve, kaj še bo iz nas. Hanlandu so pa ro jile po glavi že druge misli. Bil je nečuven zločin, da so me pripeljali sem. Odkar sem tu, začenjam dvomiti o sebi. Vstal je in napravil nekaj korakov. Veste, kako dolgo je človek duševno zdrav, gospod doktor? Jaz vam povem: dokler ni prisiljen razmišljati o svojem duševnem stanju. To ni povsem točno, gospod Har- land. Nova misel je šinila Hanlandu v glavo — Ali vas smem nekaj vprašati, gospod doktor? — Prosim. — Koliko ste stari? — Triintrideset let. — Koli/ko imate plače? — Tristo mark, uradno stanovanje z razsvetljavo in kurjavo. — Kaikšne izglede imate? — Tega vam ne morem točno povedati, gospod Harland. če bom imel srečo, postanem nekega dne sanitetni svetnik iij upravitelj sanatorija. Harland je malo pomislil — Če morete, gospod doktor, si mislite, da govori zdaj le z vami duševno zdrav človek. Dam vam ček, ki ga lahko jutri zamenjate v banki za denar. Sto tisoč mark dobite, če me še danes izpustite iz tega doma. Obljubim vam, da bom v enem dnevu zapustil Nemčijo in za ves I svet izginil. Kaj porečete na moj predlog? — Opeharil bi vas za sto tisoč mark, gospod Harland, ker sem trdno prepričan, da boste lahko prav kmalu zapustili naš zavod hrez tako težkih denarnih žrtev. — Tedaj bo že prepozno, doktore. Še danes bi moral biti prost. — Če bi vas danes izpustil, bi vam storil slabo uslugo, gospod Harland. V najkrajšem času bi vas privedli nazaj. S tem bi se pa vaš položaj močno poslabšal, ker bi vas potem držali strožje. Harland se je ozrl nanj, rekoč: Nočem vas več zadrževati, gospod doktor. — Ali lahko storim kaj drugega za vas? je vprašal zdravnik. — Prosim, vzemite nazaj svoje vžigalice, ne potrebujem jih več. Doktor Schollhorn je odšel iz sobe in naročil, naj Harlanda strožje stražijo, ker se boji, da bi utegnil pobegniti. Ko je sestra prinesla večerjo, je našla Harlanda sedečega zamišljeno za mizo. Kje je moj kovčeg? — je vprašal utrujeno. Stopila je na hodnik in poklicala strežnika, ki je kmalu prinesla Harlan-dov kovčeg. Odnesite to, prosim, saj nisem lačen. Sestra je prigovarjala Hairlandiu naj je, pa ni hotel. Končno je odnesla jed. Harland je stopil k oknu in pritisnil vroče čelo na hladno steklo. Park je zastirala gosta tema, na nebu je pa žarel odsev mestnih luči. — Kaj počne zdaj Ingelena ? Kje je ? Ali že ve, kaj se je zgodilo z njim? Kolika sreča bi bila, če bi sede' zdaj z ljubljenim dekletom v skromni kletni krčmi ali pa daleč tam v vili v Švici. V tej najtežih urah svojega življenja ip Harland spoznal, da je svoboda največji zaklad na svetu, človek mora imeti možnosti odločati o sebi. Prostost je važnejša od zraka, svetlobe in kruha. Vsi ljudje bi morali preživeti tri dni svojega življenja v zaporu, potem bi pa razumeli, kaj je prostost. Ves iz sebe je Harland zaplakal kakor otrok. Z vročimi solzami je odplavala vsa njegova energija, strt je bil ves njegov odpor. Ves izmučen in izčrpan se je vmil od okna. Rad bi bil zaspal, da bi si pregnal iz glave mračne misli. Težkih korakov je stopil h kovčegu in ga odprl. Zgoraj je ležala Okaderska Kvanon z razbito glavo. Harland je začutil, kako ga je spreletel mraz, potem je pa obtal v brezzračnem prostoru. Pred Harlandom se je odprlo globoko brezdno. Bogovi so spregovorili, bogovi so odgovorili. Zdaj je že bil tako daleč. „SL AtflJ A“ JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI, Gosposka ulica štev. 12, telefon štev. 2176, 2276 Podružnice: BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, OSIJEK, NOVI SAD IN SPLIT