Voina. PRELOM MED NEMČIJO IN KITAJSKO. Kitajska je prekinila diplomatične zveze z Nemčijo, ker so v kitajskih krogih smatiaii za popolnoma nezadostno nemško izjavo, ki je sicer obljubila, da se bo po možnosti varovala kitajska last, vendar se pa podmorska vojna ne bo omilila. Nemškemu poslaniku so bili izročeni potni listi in »Times« prerokuje, da bo prekinjcnju sledilo popolno pridruženje Kitajske ententi. Takoj po prelomu je kitajska vlada zaplenila v Šangaju 30 nernških ladij s skupno 35.000 tonami. PRIPRAVE ZEDINJENIH DR2AV ZA VOJNO. Razmerje med Ameriko in Nemčijo se ni spremenilo. Wilson še ni prišel delj, neao da je prekinil diplomatiške zveze z Nemčijo, pač pa se splošno poroča, da se pripravlja Amerika na vojno na vseh koncih in krajih. Tako poročajo listi, da je ameriški mornarski minister Daniel sklical komisijo strokovnjakov, da se posvetujejo zaradi zgradbe močnega brodovja lovcev na podmorske čolne. Ladje naj bodo 25 do 30 m dolge in bodo vozile s hitrostjo 25 vozlov. Mnenja so, da je mogoče zgraditi 30 do 40 takih ladjic na teden. V vojne namene se je zglasilo že 20.000 ameriških zdravnikov. Dalje se zatrjuje, da imajo Zedinjene države že 1000 ladij po 4000 ton za obrambo obali. Listi izjavljajo, da bo prišlo do spopada med Nemčijo in Ameriko na morju brez vojne napovedi. * WILSON OBORO2UJE TRGOVSKE LADJE. Ameriški listi poročajo, da je predsednik Wilson izročil poslanikom tujih držav posebno noto, v kateri sporoča, da so Zedinjene države sklenile, oborožiti trgovske ladje, ki vozijo v zaprtem okolišu, s stražami, da jih zavarujejo proti napadom. Listi pišejo, da bodo v kratkem zapustile prve oborožene trgovske ladje pod ameriško zastavo New York. POOSTRENA PODMORSKA VOJNA. Korespondenčni urad poroča, da je bilo meseca februarja izgubljenih skupaj 368 trgovskih ladij s 781.500 tonami vsled vojnih odredb centralnih držav. Od teh je 292 sovražnih ladij s 644.000 tonami. Od nevtralnih ladij so jih 61 potopili podmorski čolni, torej 16:5% vseh ladij meseca februarja nasproti 29% nevrtalnih izgub povprek v zadnjih štirih mesecih. PROTI PODMORSKIM COLNOM. Kakor poročajo francoski listi, zahteva francoska vlada kredit 2,000.000 fr. za premije pri vjetju ali dognani potopitvi nemških podmorskih čolnov. ANGLEŽI ZAVZELI BAGDAD. Dne 11. marca je zasedla angleška azijska armada glavno mesto rodovitne Mezopotamije, Bagdad. — Bagdad je starodavno in jako znamenito azijsko mesto. Mohatnedanci ga nazivljajo s častnim priimkom »Dar as-SaIam«-mesto zveličanja. Bagdad je glavno mesto turško-azijskega vialeta istega imena in leži na obeh straneh reke Tigris. Oba dela vežejo dolgi mostovi. Prebivalci, nad 200.000 po številu, pripadajo najrazličnejšim azijskim narodom, so Kurdi, Arabci, Osmali, Izraeliti, Armenci, Sirci, Nestorianci, mnogoštevilni Perzijanci itd. V mestu se steka jako razvita trgovina iz Avstralije in Perzije. Vso trgovino imajo v rokah Perzijanci, ki jih podpira v tem turška vlada. Ulice so ozke in slabo tlakovane. lzmed poslopij so najznamenitejša: napol že razrušena Citadella Karavanserai, palača generalnega guvernerja in angleški konzulat. Mnogo se je storilo za ole^-vo in procvit mesta, ko je bil guverner Midhat paša 1868 do 1872. Za časa abasidskih kalitov je bil Bagdad sedež visoke kulture, izobrazbe in učenosti. Toda visoko šolo, ki jo je bil ustanovil Mostansir, je že zdavnaj podrta. V mesto prihaja vsako leto na tisoče in tisoče Mohamedancev iz Indije in iz drugih sosednih in daljnih krajev, da obiščejo in počaste grobove in svetinje svojih svetnikov, ki so pokopani v mestu in v okolici. Bagdad je tudi zgodovinsko imenitno mesto. Sezidal ga je kalii Almanzov 763, v 9. stoletju ga je povzdignil do velikega blišča in slave kalif Harun al-Rašid, ki ga slave pravljice iz tisoč in ene noči. 1258 se je polastil mesta Džingis-Chanov vnuk, Hulagu, ki je ukazal vladajočega kalifa usmrtiti in uničil kalifat. Hulagulove naslednike je pregnal Timur in se 1393 polastil mesta. V začetku 16. stoletja se je polastil Bagdada perzijski šah Ismael iz rodu Sofi in odslej so se vršili neprestani boji med Perzijci in Turki za posest tega znamenitega mesta. Po dolgotrajnem obleganju je osvojil mesto 1638 sultan Murad IV. Perzijski šah Nadir se je zaman trudil v 18. stoletju, da bi iztrgal mesto iz turške oblasti. Angležem se je posrečilo sedaj, da so po dolgotrajnih in hudih bojih in občutnih porazih osvojili mesto, upajmo, saino začasno. Z RAZNIH BOJIŠC. Na evropskih bojiščih je položaj v obče nespremenjen. Vrše se zadnje priprave za napovedano pomladansko ofenzivo. Kje in kdo jo začne, kdo ve? Z azijskih bojišč se poroča, da so zavzeli angleži mesto Bakuba, ki leži 50 km severno od Bagdada in da zasledujejo turško armado v smeri proti Mosulu. NOV VOJAŠKI URAD. Na Dunaju je bil ustanovljen nov vojaški urad, katerega naloga bo primerna organizacija in izraba človeškega rezervoarja, ki je državi na razpolago. Za na~ čelnika tega urada je imenoval cesar bivšega ogrskega domobranskega ministra generalobersta Hazaia. Delokrog novega urada obsega vse agende, ki se tičejo dopolnjevanja moštva in pa nabave konjev za armado. V. VO.INO POSOJILO NA KRANJSKEM. Podpisovanje V. vojnega posojila je imelo na Kranjskem izreden lep uspeh. Podpisala se je vsota 49,655.094 K. Nasproti uspehu pri IV. vojnem posojilu v vsoti 39,874.480 K je bilo 9,780.524 K več podpisanih. SNUJMO VOJAŠKE DOMOVE! Naši vrli vojaki so zapustili domači krov in se na cesarjev klic podali na bojno polje. Kakor vojak v tujini vedno z ljubeznijo misli na svoj dom, tako smo tudi mi v mislih združeni z njimi, in jim želimo svojo ljubezen tudi z dejanji izkazati. Saj stoje v boju naši bratje in sinovi, naši rojaki. Na vseh frontah se snujejo vojaški doinovi, prijazni prostori, v katerih naj vojaki v prostih urah najdejo počitek, udobnosti, prijateljske družbe in zabave. Tak vojaški dom ima svojo knjižnico, slike, postreže vojakom z ierami, godbo, s pisalnimi potrebščinami in, če le mogoče tudi s kantino. Seveda tak vojaški dom ne more vojaku, ki pride iz strelskega jarka, nadomestiti domovine, očetovske hiše, domače vasi in ljubljene družine, pa vendar bo vesel in srečen, če stopi v vojaški dom, v katerem vidi na stenah slike svojih domačih krajev, najde knjige in časnike v materinem jeziku, čuje prepevati domače narodne pesmi in se more prijateljsko razgovarjati s svojimi rojaki. Saj je za marsikaterega vojaka, ki že leta stoji v vojni črti, redka sreča, da more bivati nekaj ur med suhimi in toplimi stenami, da se more vsesti mirno k mizi, se razgovarjati v materinem jeziku, vzeti iz ornare lično knjižico, ali se vsesti k pisalni mizici in s pravim peresom napisati na  lepem belern papirju pismo svoji ženi,  svojim otrokom ali staršem. Take maj hne udobnosti, ki si jih mi doma vsak trenutek lahko privoščimo, so za marsikaterega vojaka nekaj tako redkega, da mu naredimo največje veselje, ako mu jih preskrbimo. Taki vojaški domovi se snujejo na važnih krajih v etapnem prostoru in tudi neposredno za vojno črto. Snovati so se začeli vojaški domovi po želji in naročilu Njegovega Veličanstva. Na Dunaju se je vršilo dne 26. februarja t. 1. sijajno zborovanje v navzočnosti članov Najvišje cesarske hiše, ki je izdalo oklic na prebivalstvo, naj za telesno in duševno okrepilo našim vojakom ustanavlja vojaške domove. Temu plemenitemu namenu se je prebivalstvo naše države z veseljem odzvalo. V Ljubljani se je dne 6. marca 1917 sestal podpisani Slovenski odbor za vojaške domove, ki se obrača do vsega našega prebivalstva, da prispeva k ustanovitvi vojaških domov. Vsakdo, ki ustanovi vojaški dom, bodisi občina, župnija, zasebnik ali šola, ima pravico, da tudi določi vojaški oddelek in da vojaškemu domu ime. Stroški takega doma so 700 do 1000 K, ker velik del oprave oskrbi vojnoponiožni urad na Dunaju. Kranjska dežela se je že izjavila, da ustanovi štiri vojaške domove — naj temu zgledu slede javne korporacije in zasebniki, da dobe naši vrli vojaki čim več dobro urejenih, prijaznih domov. Naj daruje vsak, kolikor more. Namen našega Slovenskega odbora je, da skrbimo za stik naših rojakov z domovino in da povsod, koder se nahajajo slovenski oddelki, preskrbimo, da naši rojaki tudi v tujini dobe kos domovine. Darovi naj se pošiljajo na kranjsko deželno blagajno z označbo »Za vojaške domove«. Slovenski odbor na Kranjskem za vojaške domove: Dr. Anton Bonaventura Jegllč, knez in škof. Dr. Šusteršič. deželni glavar, predsednik. Dr. Ivan Tavčar, župan stolnega mest; Ljubljane, podpredsednik. Dr. Vladislav Pegan, deželni odbornil« tajnik in blagajnik. Odborniki: Anton Belec, načelnik Kmečke županskt zveze. — Anton Cadež, mestni katehet Karel Dermastia, vodja Siov. trgovske šo. le. — Andrej Kalan, prelat in stolni kano, nik. — ivan Knez, predsednik trgovske iil obrtne zbornice. — Ivan Kregar, predsed nik Obrtno- pospeševalnega zavoda. Hl Dr. Evgen Lampe, deželni odbornik. Ces. svetnik Oustav Pirc, ravnatelj c. kr kmetijske družbe. — Karel Pollak, st. predsednik Kranjske deželne banke. — Ivan Saraec, predsednik trgovskega gre mija. — Josip Šiška, stolni kanonik. Ivan Stefe, urednik. — Dr. Karel Triiler deželni odbornik in podžupan ljubljanski — Matija Zamida, ravnatelj dež. uradov