PRIMORSKI DHEVMIK Plllri!l"10 »”* Loto IX. . Štev. 294 (2604) GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, soboto 12. decembra 1953 Cena 20 lir IttGOSLAVIlA SE NE BO DALA UJETI V PAST Bermudska formula o Trstu le za Jugoslavijo nesprejemljiva formula se glasi: Skliče naj se predhodna konferenca, da se zadovolji Jugoslavij a, nato pa politična konferenca, pred katero bi se izročila uprava v coni A delno Italiji - S tem bi Italija torej dobila to, kar zahteva (Od našega dopisnika) t vlade pa je jugoslovanska jav- Lili jsjc pravice ki iih SOCrR A n 11 c? cinnn. nnst VPnHarlp Vivalp7na oncnn. ... ’ •' Beograd, ii. — s smoc- ,.1° izjavo je predsednik ita-_lanske vlade Pella prizade-j.®1 resen udarec optimizmu, |A Se i« pojavil v zvezi z re-V1i° tržaškega vprašanja italijansko-jugoslovanskem P°razumu o umaknitvi čet in Povečani diplomatski aktivno-: l> je po mišljenju raznih ‘Ozemskih komentatorjev na- Povedala zbližanje nasprotu-\°CIh si stališč. Izjava gospo-* .Pe'Pe> poudarjajo v Beogradu, ]-a^e nepripravljenost »tal:- t . Je na sporazumno zaskega vprašanja. aje °ktob rešitev vprašanja. Vztraja-ha izvedbi sklepa od 8. ta u ’n Poudarjanje, da Je sklep nepreklicen in nespre. Dat 'V’ Pomen' zapirati vsa P ta. ki vodijo k sporazumu. v tub nekonstruktivnim izja-®m predsednika italijanske Zaključek pogajanj 0 obmejnih vprašanjih tood FLRJ in Albanijo Beograd bila 11. Danes so zaključena pogajanja ^mejnih vprašanjih med Ju-* slavijo in Albanijo. Zastopan °beh držav so podpisali Jjjpfozum o obnovitvi poruše-11 obmejnih znakov in spo-t tum o ukrepih za prepreči-0, >n urejevanje morebitnih , 'bajnih incidentov na jugo-s. v'ansko-albanski meji. Isto-»sn° je bu podpisan tudi °tokol o izdelavi pravilnika . skupno izkoriščanje vode * dveh obmejnih krajih in Vračanje živine, ki bi mo-'bi šla čez meje. 0 odnosih N FLRJ in Japonsko Beograd, n. — « obstajajo i ~ nost vendarle hvaležna gospodu Pelli za njegovo iskreno priznanje, da je predlog zahodnih držav od 13. novembra vseboval vse italijanske zahteve, s tem je gospod Pella ne samo potrdil pristranost ZDA, Velike Britanije in Francije, temveč tudi pojasnil, zakaj je Jugoslavija od- uživajo Italijani v coni B a to nc samo na papirju kot jih uživajo Slovenci pod Italijo, temveč stvarne pravice. Naj se v Italiji zaradi tega ne čudijo, poudarjajo bila ta predlog. Vsekakor je j Beogradu, dosedanja italijan-zanimivo. kako bodo ocenili i ska politika je naučila bal-izjavo predsednika italijanske; kanske narode, zlasti pa še vlade na Zahodu, kjer se, kot j Jugoslovane opreznosti. Mar-trdijo, trudijo, da bi našli for-j šal Tito je izjavil da je Ju-mulo, ki bi omogočila sesta- j goslavija pripravljena odpo-nek petorice. Zdi se, da njih j vedati se mestu Trstu toda ta izjava ne bo presenetila, i če ga Italija želi dobiti v roke kot ni presenetila nikogar v j pred konferenco, na kateri bi Jugoslaviji, in oni se na vse se v stvari šele razpravljalo mogoče načine trudijo, kako bi po ovinkih pripeljali Italijo do zaželenega cilja. To potrjujejo tudi govorice, ki se širijo v inozemskih krogih v Beogradu. Po teh govoricah so zahodni državniki našli sicer na Bermudih novo formulo, ki jo je mogoče povzeti v naslednjem; da se skliče predhodna konferenca; s tem naj bi se zadovoljila Jugoslavija, ki predlaga pripravljalno konferenco Zatem pa politična konferenca, pred katero bi se izročila uprava cone A delno Italiji. Res prava salomon- ska rešitev. Jugoslavija bo dobila pripravljalno konferenco, na kateri bi določili sicer tudi politično konferenco, pred ! katero bi Ilaliia dobila to, kar zahteva. Jasno je, da se Jugoslavija i ne bo dala nikdar ujeti na j še tako spretno nastavljeno j past. Uradni krogi v Beogra- j du o tem sicer diskretno mol- .0 njegovi usodi, morajo zavezniki predhodno zagotoviti popolno enakopravnost Slo-1 žaškega 'vprašanja, vencem v Trstu, Italija pa se I mora uradno odpovedati zahtevam nad cono B. O ostalih stvareh pa bi se razpravljalo na konferenci. Da niso mogoče v Rimu tako pametni, da mislijo, da so v Beogradu tako neumni, da bodo šli na konferenco, na kateri bi se razpravljalo samo o razdelitvi cone B med Jugoslavijo in Italijo. Pust je sicer še daleč, toda takšna šala bi ne bila umestna niti za politični pustni torek, ugotavljajo v Beogradu. Državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler je sprejel na ločenem obisku turškega veleposlanika v Beogradu^ Agaha Aksela, zatem pa grškega veleposlanika Rirosa Kapetanidesa. Razgovarjali so se o najnovejšem razvoju tr- B. B. Priprave na konferenco štirih med sestankom atlantskega pakta Adenauer se bo v Parizu raztovarjal z Dullesoin in £denom - itfačrt za podaljšanje veljavnosti atlantskega pakta - Sovjetsko snubljenje Francije PARIZ, 11. — Danes opoldne je^ prispel v Pariz zahod-nonemški kancler Konrad A-denauer, ki se bo udeležil zasedanja odbora ministrov evropskega sveta, obenem pa — in to verjetno v prvi vrsti — izkoristil prisotnost številnih evropskih političnih osebnosti za razgovore pred berlinsko konferenco štirih zunanjih ministrov. Adenauerja spremljajo državni podtajnik v zunanjem ministrstvu prof. Walter Hallstein in drugi funkcionarji bonnskega zunanjega ministrstva. Ker bosta v soboto ali nedeljo prispela v Pariz tudi Eden in Dulles (v ponedeljek se v francoski prestolnici začne zasedanje atlantskega sveta), napovedujejo, da se bo Adenauer, verjetno že v nedeljo, sestal tudi z njima. Sploh sodijo, da bo pariški sestanek atlantskega sveta važen bolj zaradi tega, ker mu nega reda. Menijo, da bodo zunanji ministri ob tej priložnosti izpopolnili delo odbora izvedencev, ki stalno zaseda v Parizu in ki je bil te dni okrepljen z nekaterimi atlantskega pakta. Po izjavah nekega francoskega uradnega predstavnika je bil ta načrt na Bermudih že predložen zahodnim zaveznikom. Danes se je vrnil v Pariz višjimi predstavniki, in mu francoski ministrski predsed tudi po možnosti dali nove smernice. Bivanje zahodno-nemškega kanclerja v Parizu dobiva v tem okviru vse večji pomen. Medtem poroča agencija «U-nited Press», da bo Bidault v ponedeljek predložil atlantskemu svetu francoski načrt, ki predvideva podaljšanje veljavnosti atlantskega pakta od prvotnih dvajset let na petdeset let (kolikor velja pogodba o evropski vojski) in okrepitev povezave med atlantskim paktom in evropsko obrambno skupnostjo, Franco, ska vlada stremi pri tem predvsem za tem. da ratifikacija pariške pogodbe o evropski vojski ne bi oslabila položaja bodo prisostvovali zunanji mi-, Francije kot ((svetovne* vele-nistri treh zahodnih velesil, sile v atlantskem svetu ali v kot zaradi formalnega dnev-I najvišjih vojaških hierarhijah Stavka javnih uslužbencev v Italiji kljub pritisku in grožnjam vlade Skoraj popolna udeležba v stavki, razen v ministrstvih in drugih centralnih organih - Za boren nadomestek železni-škega prometa je skrbelo vojaštvo - Nepričakovan preobrat v diskusiji o amnestiji v poslanski zbornici: 1. člen zavrnjen če Dobro obveščeni krogi pa • ih uslužbencev Po poročilih sodijo, da se bo Jugoslavija 1................... • ■" (Od našega dopisnika) j razčistila vprašanja, koliko je RIM. 11. — Danes je bila! pravzaprav v Italiji državnih po vsej Italiji stavka držav- brez pogojev, oziroma z obo- | sindikalnih organizacij se je j stavke udeležila ogromna ve-' čina javnih uslužbencev; ; večjem obsegu so se stavko- .... zelo dobri po- ti™ Za jadalinji razvoj od-"osov med Jugoslavijo ih Ja-Ponsko zlasti glede krepitve ^edsebojnih gospodarskih sti-*°v», je izjavil danes japon-G poslanik v Beogradu Sa-®®o Hiroši dopisniku Jugo-«ressa na vprašanje, kaj misli možnosti razširitve sodelovanja med obema državama, ."slanik Hiroši je v razgovoru Poudaril, da sta japonsko kdstvo »n vlada hvaležni Ju-j°slaviji za njeno podporo pri Prejemu Japonske v medna-dno sodišče in v mednarod-i. organizacijo za kmetijstvo Prehrano — FAO. jestranskimi pogoji. Ce zahte j va Italija pred konferenco iz- < j polnitev določenih pogojev, te- kaz' pojavili samo tam. kjer Mislim, daj bo tudi Jugoslavija po- 3* pritisk vlade najobčutnejši. stavila ustrezajoče pogoje ]v ministrstvih in ponekod v ... ii. Južni Italiji, m tam. kjer je Kdor pozna doslednost i v javni upravi največ faši-jucoslovanske zunanje |>0- i Stičnih elementov. Neofašistič. j. i ii • Ina -sindikalna organizacija mike. skrb za --- ,..a -sindikalna ______________ njene ha- j cjsNAL se namreč stavke ni EONdoN, 1 ). — Zakladno L^trstvo javija. da bo Ve-Ni«t ®ritanija poslala tri mi-n-;.re in tri visoke funkcio-ti e*-’ 111 i'*1 bo vodil (inanč-^ minister Buttler. na finanč-slr„ "Onferenco držav Britan-skupnosti, eionalne manjšine v ino-j udeležila. zemstvu. mora vedeti, da' Drugačne — vedno pa sa-. .. . .j . ;mo delne - podatke objavlja- Jugoslavija nc bo nikdar ]j0 vladni propagandni organi, ki vedo med drugim povedati, da je od 37.326 uslužbencev rimskih ministrstev stavkalo le 3.301 oseba, ali 8.84 odst. V ministrskih organih je bila najvišja udeležba v stavki v državnem podtajništvu za pomoč povratnikom in partizanom, kjer je dosegla 30 odst. Po vladnih podatkih se je pristala na izročitev Slovencev v mestu Trstu pod upravo Italije brez zagotovitve popolne enakopravnosti Slovencev z Italijani; da bo zahtevala, da se predhodno ukinejo v ...... .. , ■ ------ -- ua-VAiJ, ,11 n trstu vsi diskriminacijski stavke udeležilo bb.2 odst. že- ta organizacija večino. uslužbencev. Poročilo sindikalne organizacije CGIL, ki je bilo izdano danes zvečer, navaja, da niha pri železničarjih udeležba pri stavki med 95 odst. in 100 odst., pri poštarjih ter telefonskem in brzojavnem o-sebju med 85 in 98 odst. Zelo visok odstotek stavkajočih je bil tudi v ustanovah in tovarnah ministrstva za državno obrambo, v podjetjih državnega monopola in drugod. Med osebjem krajevnih ustanov in zdravstvenih ustanov je bila udeležba v stavki sko-ro popolna v tistih službah, kjer je bila odrejena Različen je bil odstotek udeležbe v stavki pri ministrstvih, v obrobnih državnih uradih ter med učitelji in profesorji. Poročilo krščansko-socialne sindikalne organizacije CISL pa poudarja, da je stavka najbolj uspela v tistih provincah (zlasti ponekod v Lombardiji in Benečiji), kjer ima in nedemokratični zakoni, ki postavljajo Slovence v Irstu na neenakopraven položaj z Italijani. Slovenci v Trstu morajo do lezničarjev, pri tem pa navajajo za skupno število železničarjev 162.300, kar je vsaj za 20.000 manj od števila, ki ga običajno omenjajo. Na drugi strani pa je res, da še nobena statistika ni do konca dvakratni razgovor Bohlena ^Zunanjim ministrom SZ Molotovom Ponedeljek in včeraj je ameriški poslanik opozoril Molo na „resen in važen predlog predsednika Eisenhowerja' ^ashingtonu pričakujejo z zanimanjem uraden sovjetski odgovor — Ameriški Bo ‘anik. v Moskvi Charles bij 'e Potrdil, da je do- ga. navodila od svoje vlade, lje' opozori sovjetske vodite-Sent, rc.sn°st in važnost Ei-Črin^onjovega govora v i n'h narodih. Dodal je, Priijt nalogo izpolnil ob flj 1 ob'?k:l zunanjemu mi-t, ,ru Molotovu v ponedeljek, ''itn' pred Eisenhowerje- brui,:iGovorom- Bohlen ni dal p?’n Pojasnil. Ž^Mavnik ameriškega di-dii departmaja jr potr- l°tov ^ob'en izročil Mo- 8a „u Pfepis Eisenhotverjeve- Sovora «ej»aiasn'l t°. da se je Bohlen V Molotovom dvakrat: be&deljok in danes. V po--Mqi0V3 je poslanik opozoril basj“ ,°va. da bo Eisenhovver nji dan podal v glavni ni <peio dim, da mora sodišče spoznati vse obtožence za krive obtoženih dejanj«, je po enournem govoru zaključil mr. Ellison. Pred tožilcem in sicer v jutranjem delu razprave so spregovorili v obrambo svojih varovancev zadnji trije odvetniki in sicer Uglessich, Poilluccl in Morgera, ki so seveda zahtevali oprostitev Mar. cella Cusme, Giuseppa Gra-ziosa, Pietra Pagliara in Ser-gia Levija. Ce izvzamemo odv. Roilucclja, ki je hotel v svojem govoru pohvaliti odv. Pagninlja, češ «da je imel v preteklosti čast biti prvi meščan Trsta«, misleč seveda na mesto «podestata». imenovanega (in ne izvoljenega!) od nacističnih okupacijskih oblasti), ni nihče povedal nič novega ali zanimivega. Njihova naloga je bila v glavnem dokazati, da demonstracij, vsaj organiziranih, ni bilo in da so vsi obtoženci po nedolžnem obtoženi. Lepo spričevalo obtoženim je dal odv. Poillucci z izjavo, da «se samo bedakj in njim podobni puste aretirati, medtem ko resnični izzivači in hujskači pravočasno zbeže z namenom, da se zopet povrnejo v ofenzivo«. Za to izjavo se lahko odvetniku samo zahvalimo, kajti to je prva in morda e-dlna resnica izrečena s strani obrambe pred sodiščem: prav to taktiko so uporabili organizatorji novembrskih izgredov in medtem ko so mleč-nozobi dijaki (ki naj bi bili tore; bedaki) in njim podobni zašli v past, so hujskučl razpeli peruti In odšli na drugo mesto, kjer so načeli nove izgrede. Razsodba, in sicer ugotovitev krivde ali nedolžnosti kakor zahteva procedura na zavezniških sodiščih, bo izrečena v torek popoldne. Naslednjega dne bodo zagovorniki ponovno spregovorili, tokrat samo za znižanje kazni, nakar bo predsednik, verjetno po nekaj dneh proučitve, izrekel končno obsodbo. Po končani razpravi proti 22 obtožencem se je sodišče, tokrat za določevanje narokov, ponovno sestalo, da bi presodilo izjave narednika Armana v zvezi z obtožbo proti šestim osebam, ki so jih aretirali v zadnjem času in katere je policija obtožila sodelovanja pri demonstraciji 6. novembra, napada na policijski avto in na sedež Fronte za neodvisnost. Na podlagi fotografskih posnetkov kakor tudi po izjavah do sedaj aretiranih oseb, so preiskovalne oblasti aretirale 21. novembra Gastona Pregla, 26. istega meseca Nerea Chic-ca, 30. novembra Antonia A-scalona in Vittoria Semerara, 3. decembra Cesara Lofana in končno 8. t. m. Sergia Som-mo. Vsi so več ali manj priznali, tako je namreč izjavil narednik, da so sodelovali bodisi pri enem ali drugem ali pri obeh dogodkih: Somma; Asca-lone in Chicco so obtoženi, da so sodelovali pri obeh dogodkih, Pregel samo pri uničenju policijskega avtomobila, Semeraro pa pri napadu na sedež Fronte za neodvisnost. Lofana so tudi obtožili istega, vendar je med preiskavo dokazal, da ni sodeloval pri omenjenih dogodkih. Ugotovili pa so, da je sodeloval pri demonstracijah 4. in 5, novembra in mora glede morebitne prijave sodišču odločiti sodnik. Zato je predlagal, da se ga izpusti na začasno svobodo, medtem ko je za ostale predlagal, da se jih pošlje za 7 dni, to je do konca preiskave, ponovno v zapor. Omeniti moramo, da je A-scalone, ki je solastnik nekega podjetja v našem mestu, doma iz Lecce in ima sedaj samo začasno bivališeč v Trstu. V obrambo slednjega je spregovoril odv, Jacuzzi, ki je prosil sodišče, da bi ga izpustili, ker je pač trgovec in podjetje trpi zaradi njegove odsotnosti, na začasno svobodo, za kar bi bil pripravljen sprejeti kakršne koli pogoje. Ker se je narednik temu uprl, je sodnik mr, Ellison odbil odvetnikovo prošnjo. Potem ko je naprosil narednika, da bi čimprej končal preiskavo, za kar mu je določil datum, je sklenil izpustiti Lofana na začasno svobodo, ostale pa odposlati do srede ponovno v zapor, kjer bodo ostali na razpolago policijskim preiskovalnim organom. šole razen klasičnega liceja «Petrarca» in tehnične šole «Da Vinci«, v katerih je bil v nekaj razredih pouk. Delalo pa je osebje višjega šolskega nadzorništva. Osebje bolnišnic se je vzdržalo dela samo za eno uro, in sicer od 13. do 14. Redno pa je delala tudi v tem času rešilna postaja. Uslužbenci bolnišnic bi morali stavkati ves dan, kakor je sklenila njihova sindikalna zveza, včlanjena v Enotnih sindikatih. Ker pa je sindikat, včlanjen v Delavski zbornici, predlagal samo enourno stavko, so morali končno tudi vsi ostali uslužbenci sprejeti ta sklep. Popolnoma strnjeno so stavkali uslužbenci občine, pokrajine in občinske podporne u-stanove. Ves dan je stavkala tudi bolniška blagajna uslužbencev krajevnih ustanov. Samo v ubožnici v Ul. Pascoli so delili hrano tamkajšnjim oskrbovancem. Stavkali pa niso uslužbenci cestne ustanove, civilnega tehničnega urada, superintendan-ce za umetnost ter mnogi uslužbenci finančne inten-dance. V celoti je stavka imela lep uspeh, zlasti če pomislimo, da je šlo za državne uslužbence, pri katerih često ni mnogo razvita sindikalna zavest. Pri tem moramo tudi upoštevati, da je en sindikat državnih uslužbencev pozval svoje člane, naj gredo redno na delo ter jih pri tem opominjal tudi na njihove «nacionalne» dolžnosti. Z veliko udeležbo pri stavki so tudi državni uslužbenci in uslužbenci krajevnih ustanov odločno protestirali proti zakonu o pooblastilih, ki bi jim prepovedal stavkanje ter jih popolnoma izročil na milost in nemilost italijanski vladi, Državni u-službenci pa so tudi jasno povedali, da se ne odpovedo zahtevi po izboljšanju prejemkov in boljši klasifikaciji. Včerajšnja stavka je tudi potrdila, da je za večino državnih uslužbencev danes glavno vprašanje njihovo težko gmotno stanje ter da se ne bodo odrekli svoji pravični borbi, čeprav jih skušajo, zlasti tu v Trstu, od te borbe odtegniti z razpihovanjem šovinistične mržnje. Ali je plebiscit v vsakem primeru demokratično sredstvo? Ker so se za italijanskimi socialisti oprijeli zahteve po plebiscitu vsi iredentisti od Pelle do Vidalija, nas mora zanimati vprašanje ali je tak plebiscit zares tudi demokratičen. Socialistična internacionala je v našem primeru plebiscit odklonila, ker je njena komisija za proučevanje tržaškega vprašanja ugotovila, da bi na zunanji videz demokratični plebiscit sankcioniral najhujše nasilje dvajsetega stoletja v Evropi O pravilnosti takega stališčd se bomo prepričali tudi ob branju članka «Zanimivosti iz plebiscita o pripadnosti Beneške Slovenije)). Ta članek je skupaj z mnogimi drugimi napravil «Jadranski koledars za leto 1954 zelo zanimiv in aktualen. Zato je povpraševa_ nje po njem letos nepričakovano veliko in obstaja nevarnost, da ga prepočasni interesenti ne bodo več dobili. Dedek Mraz v Skednju Ta teden se je sestal odbor »Novoletne jelke« IV. okraja in razpravljal o letošnji prireditvi. Člani so sklenili, da bodo letos organizirali otroško prireditev, na kateri bodo nastopali dedek Mraz, Pavliha in druge osebnosti iz otroškega življenja, tako da bodo malčki kar najbolj zadovoljni. srti Q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 12. decembra 1953 ob 20.30 uri gostovanje na KONTOVELU s Cankarjevo farso v> d&tUti Jutri 13. decembra 1953 ob 17.30 uri v VELIKEM REPNU KONCERT s sodelovanjem mladinskega zbora iz Velikega Repna, moškega zbora iz Sv. Križa in tržaškega vokalnega kvinteta. Vljudno vabljeni! Impero. 16.00: «Odkar si moja«, M. Lanza. , Italia. 16.00: «Soprog po sinji *• Taylor, L. Parks. Viale. 16.00: «Ziveli bodo«, H. gart, J. Allvson. „ Kino ob morju. 16.00: ((SovriP1 ca«, E. Cegani. o Massimo. 16.00: «Divja strast*, Moderno. 16.00: »Modelke razK ja«, K. Grayson, F. Keel. -SavOna. 15.00: «Oprosti ml». Vallone, A. Lualdi. Vittorio Ven C. Heston. Danes seja obč. sveta repentaborske občine Danes popoldne ob 14. uri bo na županstvu na Colu prva seja občinskega sveta repentaborske občine v rednem jesenskem zasedanju. Seja je javna. Kdo potvarja... Agnelettova ((Demokracija« je po desetih dneh objavila poročilo o tiskovni konferenci indipendentistov, na kateri je govoril tudi gospod Agneletto. ((Demokracija« pravi med drugim, da je bila konferenca «Primorskemu dnevniku» trn v peli ter da jc poročilo o Agnelettovih besedah potvoril, čeprav naj bi se «vpra-šalec z Agnelcttovim odgovorom zadovoljil)). V resnici pa je potvorila stvar ravno «Demokracija», ker ji je bilo nerodno, da je gospoda Agneletta Za njeaov protijugoslovanski izbruh pohvalil celo dopisnik uGazzette del Popolo« iz Turina z besedami: ttSono grato al signor Agnelletto per gueste belle e Uobili parole« Da je bilo vprašanje «vprašalca» našega lista Agnellettu nerodno, priča tudi dejstvo, da je dopustil, da je nanj najprej odgovarjal odvetnik Stocca, nato šele on sam. Kar se avprašal-can tiče, je pri našem listu navada, da o tiskovnih konferencah poroča pač tisti dopisnik, ki se jih udeleži, ker res ne vemo, zakaj naj bi na take konference pošiljali a-nalfabete Ce pa dopisnik na konferenci rti polemiziral, tedaj to pač ne pomeni, da se je z odgovorom dr. Agnellet-t a zadovoljil. Leaderju SDZ je bilo seveda hudo žal, da je moral umakniti svojo trditev n nacionalnem zatiranju Italijanov t> coni B, s čimer se je bil takoj prikupil italijanskim šovinistom. Redna letna skupščina zveze prosvetnih delavcev ERS Vodilni odbor zveze prosvetnih delavcev sklicuje redno letno skupščino, ki bo v nedeljo 13. decembra 1953 ob 9. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15 s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Poročila. 3. Diskusija k poročilom 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Absolutorij. 6. Predlogi. 7. Resolucija. 8. Valitve. 9. Razno. Skupščina je za vse člane obvezna. Zastrupitev s hrano v aluminijasti nosodi Pravijo, da ni priporočljivo puščati hrano v aluminijasti posodi, ker da se pokvari, Te. ga nista morda vedeli, ali nista verjeli 54-letna čistilka Pierina Roi vdova Gon in njena 35-letna sorodnica Rozalija Šušteršič, poročena Mi-lanovič. ki stanujeta skupno v Nabrežini postaja št, 67. Predvčerajšnjim ob 18. uri sta si skuhali testeninte in meso ter spravili hrano v a. luminijasto posodo, da bi jo naslednji dan vzeli za kosilo, ker delata pri gradnji neke stavbe v Ul. Franca v Trstu. Ko pa sta včeraj opoldne zaužili hrano sta se počutili zelo slabo. Poklicali so rešilni avto. ki ju je peljal v glavno bolnišnico. Pevski zbor prosvetnega društva v Barkovljah pod vodstvom Milana P e r t o t a priredi v petek 18. t. m. ob 21. uri v dvorani Avditorija KONCERT umetnih in starih tržaških narodnih pesmi Zenski zbor nastopa ob tej priliki v okoliških narodnih nošah Vstopnice po 150, 100 lir ter po 50 lir za dijake dobite od srede 16. t. m. dalje v Ul. Roma 15/11. Prosimo vas, da sporočite vašim prijateljem in znancem. SOBOTA, 12. decembra 1>53' Jl«OSLOVAS»K* C O A TU »TA 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00, 13. 1 19.00 in 23.30. „„ 7.10 Jutranja glasba: 7.30 r gled tiska: 14.15 Šport donra . po svetu: 17.30 Narodne pesm* v južnih krajev; 18.00 P°rocL,r(o hrvaščini; 18.15 Skladbe za.n»> in klavir- sodelujeta Jelica RADIO JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA priredi v torek 15. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Ljajj-skega gledališča v Koprn javni radijski koncert znanih opernih sirij in komorne glasbe. Sodelujejo prvaki IJublJ*?' ske Opere sopranistka Vil®" Bukovčeva, tenorist Lipušček, basist Ladko rošec, violinist Karlo HnP* ter pianist Marijan Lipov*'/ Koncert bo prenašala ran r ska postaja. Dve nezgodi na delu Tudi včeraj sta se pripetili dve nesreči na delu, toda k sreči brez hujših pcsiedlc. Ob 17.15 so sprejeli v glavno bolnišnico 27-letnega težaka Giordana Bissija, iz Ul. Rota št. 12, Qb sprejemu v bolnišnico je Bissi izjavil, da se mu je spodrsnilo, ko je s svojimi tovariši prenašal v livarni ILVA velik kos železa. Pri nerodnem padcu si je zlomil desno nogo in se bo moral zdraviti mesec dni. Ob isti uri pa je delodajalec pripeljal v bolnišnico 19-letnega mizarja Antona Buzzlia iz Ulice Settefontane št 18, ki je zaposlen v mizarski delavnici Grezar v Ul. Alfieri 18. Fantu je med delom stružnica iztrgala noht na levi roki in bo ozdravel v dobrem tednu Les so kradli Podjetje CID je včeraj javilo policiji, da so neznanci večkrat kradli les v skladišču lesa, ki ga ima omenjeno podjetje v novem pristanišču. Omenjeno podjetje je javilo, da so neznanci odnesli 12 kub metrov desk v skupni vrednosti 237.000 lir. Policija vodi preiskavo. IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO DANES IN JUTRI VOLITVE novega zbora proizvajalcev Družbeni plan koprskega okraja za 1. 1954 obsega obnovo rudnika v Sečovljah, gradnjo velike hladilnice za zelenjavo, novi mlekarski obrat, gradnjo 6 ribiških ladij itd. Danes in v nedeljo bodo v koprskem okraju volitve novega zbora proizvajalcev, ki bo zamenjal starega kateremu je mandantna doba, ki traja eno leto potekla. Priprave za volitve trajajo že dober mesec dni in so močno razgibale življenje v delovnih kolektivih. Ti so na številnih sestankih obravnavali gospodarske probleme, ki jih bo moral reševati novi zbor ter izbirali kandidate. Med prvimi nalogami, ki čakajo novi zbor, je sprejetje proračuna družbenega plana okraja za leto 1954 V tem letu je precejšnji gospodarski razmah na osnovi lanskih u-spehov. Med temi je zlasti obnova rudnika črnega premoga v Sečovljah ki bo s svojo proizvodnjo kril lokalne potrebe, večino premoga pa bodo Izvažali v inozem- stvo, z ustvarjenimi devizami bo ostalo gospodarstvo lahko nabavilo potrebne stroje in opremo. V gradnji je tudi ie nova tovarna pohištva pri Kopru. Nadalje je predvidena modernizacija ribje industrije, da bodo njeni izdelki sposobni konkurirati -na inozemskih trgih, na-dulje tovarna ključavnic in tovarna vijakov. V navedenih podjetjih bo našlo zaposlitev novih 600 delavcev, V načrtu je še gradnja 6 ribiških ladij, v kmetijstvu pa melioracija, velika hladilnica za zelenjavo in druge prehrambene artikle. novi mlekarski obrat kakor tudi obnova velikih kompleksov vinogradov, sadovnjakov ter raznih drugih del. O tem bo moral odločiti zbor proizvajalcev ko bodo uvrščali v gospodarski načrt okraje, po njihovi važnosti. Novi zbor proizvajalcev do nnel 45 člu-nov, to je 19 več ent lanski. Od tega bo imela skupina kmetijstva 15, skupina industrije pa 30 odbornikov. Od-borniška mesta posameznih skupin so določili na osnovi družbenih prispevkov gospodarskih panog. Tako bo v industrijski skupini, ki bo let,os ustvarila 1,700 milijonov bruto produkta prišel na vsakih 17Q delavcev po en odbornik, skupina kmetijstva, ki bo ustvarila letos 900 milijonov bruto produkta pa bo prišel odbornik na vsakih 530 kmetov in zadružnikov. Kandidatje so bili letos zelo skrbno izbrani ker so se kolektivi temeljito seznanili z nalogami zbora proizvajalcev, ki bo imel odločilno vlogo pri vodenju gospodarstva okraja in razdeljevanju viškov dohodkov, ki jih delovni kolektivi ustvarjajo. Od 115 predlaganih kandidatov je 42 delavcev, 29 kmetov ter 44 uslužbencev od katerih pa je 22 upravnikov gospodarskih podjetij in zadrug. Razmerje med kandidati ni povsem zadovoljivo, saj je prvenstveni namen zbora proizvajalcev, da ',o v njem tisti, ki neposredno proizvajajo, to je delavci in kmetje in zadružniki. Sicer pa je kandidatov trikrat vee kot bo odbornikov. Volivci bodo v soboto in nedeljo oddali glas tistim od katerih pričakujejo, da bodo najbolje zastopali interese skupnosti. Os vobodilna fronta Občni zbor SHPZ v Trsfu SHPZ y Trstu javlja vsem včlanjenim prosvetnim društvom .in včlanjenim ustanovam, da bo VII. redni občni zbor dne 20. decembra 1953 ob 8.30 v Simon Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15/11. Ljudska prosvota SOLA GLASBENE MATICE vabi starše, da vpišejo svoje otroke v šolski mladinski pevski zbor, ki ima vaje vsak četrtek ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani Utica Roma 15, II. V tem zboru imajo otroci priložnost, da se naučijo lepe slovenske umetne in narodne pesmi. Zbor vodi priznani pevovodja prof. Karel Boštjančič. Razna obvestita TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB e L. KOŠIR« Jutri 13. t. m. bo od 9. do 12. ure sestanek za zamenjavo znamk vseh držav. Odbor obvešča vse člane, ki se zadnjih sestankov niso udeležili, da se pripravlja medčlanska razstava, ki bo prve dni meseca februarja 1954. Vsi člani, ki bodo razstavljali bodo Prejeli nagrado; podrobne informacije na vsakem sestanku. »NOVOLETNA JELKA« IV. OKRAJ Seja odbora za »Novoletno jelko« IV. okraja bo v ponedeljek ob 20. uri. ( CLEi)ALlŽČE~VERDI) Danes zvečer ob 20.30 (po tej uri vstop v dvorano ne bo dovoljen) prva predstava Giordanove opere «Andrea Chenier« za red «A» v vseh prostorih. Opero dirigira Molinarl - Pra-deili, v glavnih vlogah pa nastopajo Mario FUlppesrhl, Pili Mar-torel, Carlo Tagliabue, Bruna Ronchinl, Aurora Cattelani, Ugo Nevelli. Zbor Je pripravil Adolf Fanfani, koreografijo Sonja Mar-molja, režijo Luzzatto. Danes zjutraj se začne prodaja prostih izvenabonmajsklh vstopnic za galerije. Jutri ob 16. uri za red «D» v vseh prostorih zadnla predstava Blochove opere »Macbeth«. Danes zjutraj se začne za to predstavo prodaja vstopnic za parter in balkone. tot - Portograndijeva iz Trst slepi pianist Gabrijel Devei«« Gorice: 18.33 Zabavna In P‘. j. glasba; 21.00 Radijski rnsn»H' [*. Stone «Sla po življenju«: j1; ^00 brano cvetje domače grede, * v Postojna: 23.00 Zadnia noroc" -Italijanščini; 23.10 Glasba za ko noč. T B S T II. 306,1 m ali 980 KC-sefc ^ 11.30 Lahki orkestri: h’-1« _ vsakega nekaj; 13.00 Sram® *na tet in pevski duet: 13,30 glasba; 14.00 Čajkovski: ««e: ra 1812; 14.20 Razne jazz 15.00 Promenadni koncert; ^. Pestra operna glasba: 1Sc,nveii-daja za najmlajše; 16.30 onp j; ski motivi; 17.00 Plesna ?“ca«. 17.30 Koncert pianista Maria ;z cina; 17.50 Canteloube: jj- Auvergne; 18.15 Scherzi pricci; 18.45 Ciganske arijčj -Jfe. Pogovor z ženo: 19.15 PriiJ%o5 ne melodije; 20.00 Šport, ot. Krek: Koncert za violino. ‘.»j.oO kester; 20.45 Lahke melodij® ^ 30 Malo za šalo - malo zares■ "jno-Pestra glasba; 22.00 Operem .^j, tivi; 22.30 Chopin: Les S/ig-jnj. balet; 22.42 Ples za konec TK.KT I. .jjj 11.30 Simfonična glasba; ,jjj; Melodičen orkester G. L® pgft1 13.25 Operna glasba; 14-00 .-aba: brez besed; 18.00 Plesna at 21.00 V Bellini: »Norma«, v 4 dejanjih. ZVEZA ,,rgV PROSVETNIH DELAVCA ^ Zveza prosvetnih delavccLg ;n redi v enem izmed dni njerjruffl’ 30. dec. 1953 poučni izlet Dij8-z gledališko predstavo v ni. Na ta izlet vabi vse sl® -0 do šolnike. Prijave se sprejemaj ul. 20. decembra na sedežu Roma 15. , MOTOKLUB SKEDENJ, organizira 25. in 26. j^hljan? motociklističen Izlet v LJuwmejn' in na Bled. Odhod čez oD1. ir* blok pri Fernetičih ob 8. scd'*, 25. t, m. Vpisovanje na i0 14. vsak dan od 18. do 20. U‘e JeI«Ie decembra, Izleta se lahku /e dn' člani vseh motoklubov c0J'eta Informacije se dobe na, ppf SMUČARSKI TEČAJ ^ 0j Planinsko društvo org^ulj4 StN1’ 28. t. m. do 6. januarja 1 se-carski tečaj. Vsa pojasnil";,!’®*1 dežu društva v Ul. Ma ^ urc. 13, II, vsak dan med 18. 11 Rossetti. 16.30: «Ta|nt sokrivec«, J. Mc Crea, B. Hale. Excelsior. 15.30: «Jetnik Zende«, S, Granger, D. Kerr. Nazioaale. 16.00: »Zakonska postelja«, R. Harrison, L. Palmer. Filodrammatico. 16.00: »Ena onih« Toto, Fabrlzl, De Fllippo. Mladoletnim prepovedano. Arcobaleno. 15.30: «Gusar», L. Hayward, P. Medina. Astra Rojan. 16,30: ((Ognjena skala«, L. Ayres, M. Maxwell. Auditorium. 16.00: »Operacija Z«, R, Mitchum, A. Blyth. Graftacielo. 16.00: «Sprehod», R Rascel, V. Cortese. Aiabarda. 16.00: »Vrnitev Don Camilla«, Fernandel, G. Cervi. Arlstoo. 16.00: «Beli pekel«, S. Granger, W. Corey. Aurora. 18.00: »Pesmi, pesmi«, S. Pampanini, A. Sordi. Armonta. 15.00; »Sijajna šala«, G. Grant, G. Rogers. Garibaldi. 15.30: »Banditi Poker Fiata« A Baxter. D. Robertson. Ideale. 16/00: »Tragična aaraban-da», S. Granger. PD «VOJKA SML^A, in ((PINKO TOMAj^, 25.. 26. in 27. decembra *■ *• LJUBLJANO (obisk Opere *n Ura vkljUČI0 Vpisovanje do v* * v m. ». •«*> ih. 17. t. od 17. do 19. ure prijaznosti pri Expres», Ul. F. Seve TRGOVCI, OBRTNI^1 , in GOSTILNI^ Novoletna števiik® »PRIMOR S K11 D N E V N I K A 10 bo imela večji o ^r0-višjo naklado, z.a .jjete simo, da nam I b0-svoje novoletne v0^il» žične oglase ter { m najkasneje do 4—~ ^ foiefo* Lahko tudi samo nirate na ste . UPraVdnevnik88 ((Primorskega d»ev. Za bozjC'm siiuesirouanjji _* kONCERti’ NOVOLETNE PROSLAVE, PLESI. KV KLORNI IN BALETNI VEČERI- i ,,Adria* informacije in rezerviranje pri turistični p|elefon 29243-Express» - Trst, Ul. Fabio Kevero 5-d primorski dnevnik — 3 - 12. deuomh»e UrtC SLOVENSKA OBALA MED TRSTOM IN ITALIJO Medtem ko je Timav, ime sloveče kraške reke, ki pri “ ivanu izvira, ter se tam že Po nekaj sto metrih izliva ''.morje, po nespornih dogna-“im tudi italijanskih filologov, keltskega, t. j. predrim-s|£ega izvora. «w3v ta °^ala je pravljični at i * ?e Vide, simbolnega utelešenja hrepenenja stoven-j5eSa obalnega človeka po “tor ju, širini m lepoti prekomorskih daljin. Tu je na-J??*je Aškerčevih «Jadran- ®kih biserov«, tod lebdi poe-'cni duh Nabrežinca Iga "fudna, sonce in žareče bar-*e tega Brega in njegovega •J°Piorskega življenja so napihovale slikarsko ustvarja- le Križana Alberta Sirka. Odtod so dobivali poetično “jspiracijo o morju skoro vsi , iskovalci slovenske poezi-v vezani ali nevezani be-;edi, v glasu ali liku. Can-ar in Zupančič, Bevk in Jo-j* Pahor, Remec in Cigler, “fehar in Saša Santel, da e govorimo o vseh drugih. Predvsem pa je to svet slo-enskega Kraševca, kmeta, ki je s kulijevsko vztrajnostjo Preoblikoval ta svet teh s kr-•Vimi žulji zgradil zidove Pastnov« od morja pa do ro-a Kraške planote in je v oletjih zadržal peščico zem-Je, 2a žlahtni obmorski pri-eiek. Tod je gradil svoja bi-Jelišča iz trdega kraškega amna ter mu vtisnil svoje-?? umetniškega duha; tod je , Vel svoje materialno ;n du-v°vno življenje slovenski člo-hn ter tu ustvarjal kot nji-.Dv najvišji in najrazličnejši ra2 — slovensko besedo ter njo poimenoval vsak pre-el te obale, ki ga je oplodil svojim delom. In ponavljam: drugih imen kot slovenska, Posebno vseh malih in drob-predelov tega trdega kra-, ®sa nabrežja Ako je vmes it kako tuje, morda tudi . ahjansko je to ostalo od tu-e-Sa fevdalnega gospodarja izkoriščevalca njegovega moja. boba poitalijančevanja je italijanskih imen na ,tahjanskem zemljevidu te o-°ale, so bila v glavnem napisna in skrpucana z znojem u°kratov raznih rimskih in jaških uradov po italijan-Sl okupaciji po letu 1915. No-'6mbra 1915 je bila poverje-uSocieta di Geografia« Jpeografsko društvo) v Rimu jPioga, da začne delati italijansko nomenklaturo za sionska krajevna imena v Ju-iski krajini v vidu bodoče s°e'‘P.acije. Po italijanski za-v. bi Primorske je izdala juussolinijeva vlada dne 29 f ca 5i923 kr. odlok št. 800, 1p„Je °dPravil slovenska kradli im,Ta ter uvedel Hajnška (tista, ki jih je sko- m jih je še imel skovati menovani rimski zavod). Le ’2 Praktičnih razlogov in da fin !Zogne težavam, so se dopustila še slovenska imena, *e v oklepaju in na dru-m mestu. ie danes so pod anglofonsko ZVU cone A urad-j in edino veljavna samo j* italijanska imena, spake-stana po imenovanem faši- 1 !Cnem dekretu. Se pred pol se je zgodil primer, ki f vzbudil pri nas precej hru-tpa'da je poslal sam gen. Win-rton. poveljnik angloameri-jf/h čet in ZVU, policijske dj- v Nabrežinščino, da so »kiluanili dvojezični sloven- d italijanski napis krajevne-imena slovenskega obul- naena v italijanščino: Bar. v Barcola, Grljan v Kontovel v Conto-Križ v Santa Cro-v Prosecco, Na-—ar.- v Aurisina, Sesljan v Vftri na' Devin v Duino, Sti-bo rrf. San Giovanni di Dui-' t'mav v Timao. ^*°v©nskH leilin-Mku imuna slove!?ač'edn)em navajam vsa baše u tedinska imena te Zanu °bale, povzeta iz beležk, živ, ^ b y zadnjih letih po Večifi.^frioi naiili domačinov, 9q jet starejših (med 50 in Starti * k?r i'h mlajši rod Ue . opuščanja poljedelstva ^j vna več toliko kot nek-bai' cbtPenoma sem se rav-živ6m "jjučno 'e po našem bitiip- ljudskem viru, zakore-Zetniiiei? m stoletij v tej kutherlf ne hi zmanjšal do-)a»l , arne vrednosti nava-lo bilt,rno*n*m očitkom, da bi ske aij JPorda le še zgodovin-blDtvp* terarne oznake iz že batiA- Pieteklostl kot si to fa. Prizadevajo italijan- ski rodomorilci iz Trsta in Italije. Ker toponomastični material še ni bil objavljen, niti seveda jezikoslovno obdelan, bom zaradi točnosti navajal vsako ime v fonetičnem zapisu po krajevni izgovarjavi ter domnevno literarno obliko (zadnji bo seveda pripadla odločilna beseda filologom na podlagi etimološko-historič-nih raziskovanj). Zaradi dokumentarne vrednosti in zaradi možnosti primerjave bom navajal tudi italijanske skovanke, kjer obstajajo, kar je seveda redek primer. Za italijanska imena sem uporabljal italijanski vojaški zemljevid (dstituto geografico mi-litare« v merilu 1:25.000, naj-točnejši, meni dosegljiv, izrisan leta 1926 (z uporabo avstrijskih narisov), ter preverjen leta 1937. Naj orišem najprej točno, na debelo že prej začrtano mejo naše obale s podrobno označbo grebenskih točk z vsemi našimi imeni, ki jih ne bom več ponovil v nadaljnjih izvajanjih. Naj začnemo ob morju med Barkovljami in Trstom ter sledimo grebenu Trstenika približno na meji med Barkovljami in Greto skozi Ko-šičevec (KoŠičeuc) na Ščuk, griček nad cesto, a še pod železniško progo, griček z drugim imenom Stare šance, ki je nekdaj dobro služila našim ribičem v orientacijo na morju; odtod je sledila dalje po grebenu na Novo šanco, kjer danes stoji «svetilr,ik zmage«, kjer pravijo tudi na kratko Pri šarici; vrh Kostanjevega sledi greben na Tr-stenik (it. prej M. Terstenico, sedaj na M. Radio) s 173 m nad morskg višine, skozi vas istega imena ter skozi Gornji Trstenik pO grebenu skozi Borovce (U Boroucih) na vrh Selivca - Seliuc (it Poggio-reale), prvi vrh Kraške planote s 397 m nad Opčinami, zahodno nad Obeliskom odnosno Openskim vrhom kot Openci imenujejo to sedlo s cesto v Trst. Od tu teče meja po razvlečenem hrbtu skozi Prvi žleb, Drugi žleb čez vrh Gorke (M Gurca) s 371 m čez Trinajsto portido, čez vrh Griže (M. Grisa), tudi Parkljev hrib imenovane, s 335 m, čez stene Rebri-Rjebr na sedelce Jubileja, na griček Kontovela z 252 m pri cerkvi, nekoliko više čez Grad, Zegen (Zjegn) in Dolenje vasi (Dulenja vas) čez Goli vrh z 254 m, ob robu Brajd (Brajda) Ilovice (Ilou-ca) ter Sončnih ograd, čez Eavlji vrh (Pauli vrh) it. M. S. Paulo, 274 m, po grebenu Sv. Primoža (S. S. Primo) z 297 m, čez Stražo in Goričico (Goričca) ter. Kopišče . pri Križu Od tu gre skozi Hra-stiče ’ (Hrstiči) mimo Kala (Na Kalu) Jepljene (Pr Jep-Ijeni), preko razvlečenega grebena Babce (M. Baliza), 222 m, čez Crnikavec (Cr-nikve), čez Brežčice-Brščice (M. Berciza) z 200 m nad Nabrežino. Od tu teče grebenska ertn proti zahodu po vrhu Iver (Na Iverah) preko sedla Vrh tik nad razglediščem Oljščice (Uoljšca) po grebenu na sedlce Stari vrh, na Sestrenski vrh, čez Hrib (tudi Princov Hrib, last devinskih princev Turn in Ta-xisov, ali Torre e Tasso kot se sedaj imenujejo, s 43 m, po grebenu Sesljanskega hriba, 98 m, Stražni hrib s 54 m, severnozahodno od Ses-ljana na Frščak (286 m?), na pobočju Grmade čez sedlce pri Kohišču na Mali Skrnjak (menda Dosso Petrinja), 199 m, čez sedlce z njivo Pečina na Veliki Skrnjak (297 m) ter nato čez sedlo Ravne (Rau-ne) s cesto iz Stivana v Medjo vas, čez Hrbec (145 m) in Golo ogrado (137 m?) nad Kaludrovico (Kaludrou-ca) (110 m?), čez Vrh Gaug (Dosso Giulio). — (Vsi ti dDossi« okrog Grmade so ime. na nadeta med prvo svetovno vojno, v borbah italijanske vojske v letih od 1915 do 1917 po teh gričih, ki jih niso nikdar uspeli prekoračiti v smeri proti Trstu), s 114 m od koder gre po umetni meji naravnost k Moščeni-škemu potoku (najzahodnejši rokav Timava, ki izvira pri Moščenicah, že na sedaj italijanskem teritoriju) in po tem k morju, Naravna meja pa gre zahodno po brdih južno od Doberdoba, slovenske vasi, znane iz prve svetovne vojne, na vrh Golca-Gouc, kot imenujejo naši ljudje (it. Roc-ca) grič z razvalino gradu nad Tržičem (Monfalconom). llarkovlle Začnimo na vzhodu s predelom okrog Barkovelj. To je edini predel, ki je imel že iz dobe pred italijansko okupacijo nekaj italijanskih družin, ki jih pa lahko naštejemo na prstih. Zaradi dokumentarnosti jih navajam vse po imenu, ker je iz njih poklicev razviden način njih naselitve; 1. Cesari, lastnik kopališča Excelsior, 2. fevdalna posestnica grofica Marenzi, ki ima še vilo v vasi, 3 Contes-sa Nugent, s francoskim imenom, ki se pa menda čuti Italijanko — 4 Reis je bil Nemec, aasi sc drži za zelo zagrizenega Italijana, — 5. Mreule et Bcarpa sta bila trgovca v Trstu, tu sta imela le stanovanjsko hišo oz. vilo, — 6. Margoni, trgovec z vinom v Trstu, je imel tu tudi le stanovanjsko hišo, — 7. slaščičar Paulin se Jo priselil iz Gorice, vendar se je držal za Italijana, — 8. pek Gatti, — 9. gostilničar Fave-ri se je priselil iz Vidma ter postal in ostal zagrizen fašist, — 10, posestni^ drugega kopališča ie bil tudi Italijan, a se kmalu izselil, 11. vrvar Perit* (tudi ta puro aangue italianoi) iz Trsta je imel tu stanovanjsko hišo Drugih Italijanov tu ni bilo stalno naseljenih do lela 1918, in tudj niso imeli tu ne svojih hiš ne svojih podjetij. Cez poletje so sicer sem prihajali poedini Italijani kot letoviščarji, iz Vidma, Benetk, a so na jesen spet odleteli. Sele mnogo pozneje, med okupacijo, so se začeli stalno naseljevati, pridobivati si službe v Trstu, a šele mnogo pozneje so si začeli tudi graditi hiše in vile.. V Barkovljah ne omenjam italijanskih nazivov ulic, ki jih nadeva tržaški, doslej vedno šovinistični občinski odbor po imenih italijanskih političnih in kulturnih delavcih, in tudi to itak šele po italijanski zasedbi, — imena, ki nimajo nikake vezi z življenjem te zemlje, torej so za nas brezpomembna. V Barkovljah so ledinska imena povečini po izvoru stari hišni vzdevki (privržki, kot jih imenujejo Kraševci), ki se nanašajo na skupino hiš, na naselje, zgrajeno pač v obližju izvirne domačije, kjer so pa lastniki povečini že zdavnaj z drugačnimi rodbinskimi imeni; Pr Cijakih, Gornji in Dolnji Cijaki (danes se tod vsi pišejo Starec), Markoči ali Pr Markoči (lastniki sami Pipani), Pr Detetu (Martelanci), Pr Bruzih (so še lastniki Brusi in Scheimerji, slovenski potomci priseljenih Nemcev), Pr Briščkih (večina Brlšči-kov), Pr Kuncih (Martelanci in Starci), pr Pirčevih (danes le Pertoti), Pr Puževih (Cu-bam in Pertoti), Friči (Starci), Pancčrovec (menda po nekem Italijanu Panzera, ki so po njem tržaški šovinistični mestni očetje imenovali ulico; via dei Panzera. — danes so tu povečini pertoti), Rajhovec (Pertoti), Judovec (2ivci in Martelanci), Spekla, tovec (Martelanci, Pertoti), Pr Mekhzkah, V Kontovcu (U Kčntoucu — tu je bil lastnik neki «conte», grof iz Cedasa,, menda ie sedanjih conte di Cedasamare), Pr Tetlčih, B6-škovi, _ Pr Zajcih. Kralji, Pr Štempiharjih, Coroti, Kome-ščina, Pr Knapovih, Pr Ra kčsi. Pr Pogorelci, Brandovo, Pr Strikarjih, Pr Hrvatici, Pr Rijavih, Pr Fillpoti, Pr Janezki, Pr Kalifi, Gašpereti, Gandrlči, Tončaji, Pri pšhor-ji ali Pr Pahorci, Pr Man-drj61i,_ Tinjanovo, Malšnovec, Pr Čokih, Pečenkovec, Reje-vec, Grdaševo, Pelinovec, U’-kavec, Cičkovo, Pr Slovenci, Pr Ladi, Pr Križnik, Pr Pčnd. ljah, Pr Cikih, Pr Mosllčih, Mlači ali Pr Mlačih, Tčncar-ji, Franklovo. ZORKO JELINČIČ (Nadaljevanje sledi) Civilna poroka v Ricmanjih 2e od časov Cirila in Metoda je bila navada, da se je narodom po hrvaških ravninah in vzdolž slovanskih obrežij Jadrana daleč na sever do Svatoplukove-ga gradu, koder sta brata potovala, govorilo pri katoliških obredih v staroslovanskem jeziku. Tii jezik je bil kajpada ljudstvu mnogo bližji kot pa povsem SOLA BOLNIŠNICI V Winfordu pri Bristolu je šola, ki ima stalno 95 do 100 učenev od 2 do 16 let Vsi so pohabljeni in prihajajo iz šol vseh vrst. Otroke poučujejo v bolniških sobah «Učim se geometrije« mi je zakričal deček, ki je ležal na postelji. Bil je v mavcu in ležal v zelo neprijetnem položaju ter se mi režal. «Morali ste se naučiti mnogo o kotih in o smeri izstrelka, če igrate nogomet. Ali ste tedaj gledali, gospodična, kako igrajo nogomet v Arzenalu?« To vprašanje otroka je dalo povod vrsti razgovorov med otroškimi bolniki bližnjih postelj. Cula so se vprašanja. ((Gospodična, ali imate kake programe o nogometnih tekmah? Ali ste tedaj govorili s Finneyem? Katero moštvo je igralo, ko ste vi gledali tekmo?« Sele, ko sem jim priznala, da je moje znanje o Arzenalu precej omejeno, so vprašanja prenehala. V bolniško sobo je vstopil učitelj s knjigam; in nekim zapletenim strojem na mizi, ki je bila na kolescih. Vsi bolni dečki so ga pozdravili z «dobro jutro, gospod učitelj«. Vsi, ki so mogli, so se dvignili in so vsedli na postelj ter pripravili knjige in svinčnike. Tisti pa, ki so vstali iz postelje, so šli na sredo sobe k mizi. Zavladala je splošna tišina, čeravno sta bolniški sestri nadaljevali s svojim delom. Ta šola je bila v ortopedski bolnišnici v Winfordu. Čeprav šola v bolnišnici ni lahka stvar je v Winfordu imela prav lepe uspehe, Win-fordska bolnišnica ima 152 m nadmorske višine, na gričih izven Bristola, Ustanovili so jo že leta 1876 v Cliftonu in sprejeli štiri pohabljene otroke, Zaželi so skrbeti za pouk teh otrok. Iz tega malega začetka se je razvijala šola, kot tudi bolnišnica. Bolnišnica se je potem preselila iz Cliftona v Bristol in nato na sedanji sedež izven Bristola. Leta 1928 je šolo uradno priznalo ministrstvo za prosveto in jo vpisalo v seznam posebnih šol. Sedaj je to neodvisna šola, ki jo upravljajo ravnatelji pod neposrednim nadzorstvom prosvetnega ministrstva. V šoli je vedno od 95> do 1Q0 učencev, od 2 do 16 let Vsi so pohabljeni in prihajajo iz šol vseh vrst. Otroke poučujejo v bolniških sobah in sicer majhne v eni sobi, deklice v drugi in deč- I še, ki so razdeljeni v odde-i lek mlajših in starejših, v tretji. Ko pride otrok, ki je za šolo v bolnišnico, pošlje njegova šola gospodu Morganu, ravnatelju šole v Winfordu, spričevalo o sposobnosti in značaju otroka. Ro sprejemu mora otrok, čim je mogoče, položiti izDit, toda ta izpit služi samo kot vodilo učiteljem. Učitelji v bolniških šolah vedo, da lahko celo otrok z nadpovprečno nadarjenostjo slabo uspe pri izpitu, ker je zaradi bolezni tako dolgo izostal iz šole. Zato često uporabljajo pri izpitih slike, kjer ni treba ne čitanja in ne pisanja. Učitelj, ki hoče uspešno poučevati v bolniški šoli, mora imeti poseben pogum, potrpežljivost in vztrajnost. Potrebno je tudi popolno sodelovanje zdravniškega in po-strežniškega osebja, Jasno je tudi najbolj slučajnemu opazovalcu, da se vse to v polni meri izpolnjuje v Windfor-ski bolnici. Zdravnik razdeli bolnike za šolsko delo v skupine Otrok ne sme nič delati, če mu tega ne dovoli zdravnik. Noben otrok ne sme na primer sodelovati pri lutkovnem gledališču ali ne more, če je vstal iz postelje in lahko hodi, iti nikamor brez zdravnikovega dovoljenja. Pouk na tej šoli se ne vrši tako, da bi samo zaposlil ali zabaval pohabljene otroke. Poučujejo vse navadne šolske predmete. Ko učenci dosežejo primerno starost lahko napravijo izpit za srednjo šolo. Sola je dobro opremljena z učbeniki. Ima kino z malo zalogo filmov, premične kuhinje, delovne klopi za poučevanje strojarstva in mizarstva itd. Večino pripomočkov je za lastne učence napravila gdč. Rudge, ki poučuje najmlajše bolnike. Vsaka lekcija katere koli vrste tvori popolno enoto, tako da lahko novi učenci — katerih je vedno nekaj — sle. dijo pouku. Ker je često nemogoče uporabljati tablo, ker so v razredu nekateri učenci, ki ležijo z obrazom navzdol, ali pa so obrnjeni v drugo smer, poučujejo otroke posamezno ali pa v skupinah. Zato so mnogi, ki so bili počasni, ali, ki so zaostali, preden so prišli v šolo, hitro napredovali. Ko otroci vstanejo in hodijo, začenjajo takoj ogledovati in spoznavati vse, kar jim pride pred oči, Tako vidijo na primer vodovodno pipo, jo dvignejo in pregledujejo, kako je sestavljena. Končno obiščejo mestne vodovodne naprave. Prisostvujejo koncernom, kinematografskim predstavam, predavanjem itd. Otrokom se je šola v bolnišnici zelo priljubila. V začetku so nekateri presenečeni, ko jo vidijo, in so nekaj ur žalostni. Toda to hitro mine. V njihovem življenju, v katerem se dogajajo tako čudne- in včasih tako mučne stvari in ki se tako zelo razlikujejo od domačega življenja, jim je šola krepka vez z zunanjim, normalnim življenjem. Zdravniki priznavajo, da stalen, reden pouk in veselo šolsko ozračje ogromno pomagajo tudi v zdravstvenem oziru, Gotovo pa je, da ti otroci ne morejo izostati iz šole. Neki otrok mi je dejal: »Odkar sem tukaj, sem samo dva dni izostal«. Nato je pogledal na stensko uro in dejal: «Točno čez U minut bo eno leto, odkar sem tukaj!« Civilni pogreto v Ricmanjih mrtva in tuja latinščina. Hrvaški narod je imel na ta način v cerkvi nekoliko različno, historično utemeljeno stališče ter je naravno, da je vztrajal pri svojem jeziku kot simbolu svoje samostojnosti in posebnosti, ki ga razlikuje od drugih narodov in s katerim uveljavlja lastno narodno samobitnost. Ciril in Metod nista niti od daleč slutila, da se bodo iskrene zahvale, ki sta jih tedaj prejempla iz Rima za učenje nove vere od vzhoda, glede na pridobivanje novih narodov za papeško stolico, nekoč sprevrgle v prekletstvo tistih, ki so se hoteli držati onega, kar sta zapustila solunska brata. Odstranjevanje glagolice iz katoliških obredov v južnih slovanskih deželah je pomenilo seganje po narodnih pravicah, in ker so jo nadomeščali z latinščino, z romanskih jezikom, je to pomenilo hkrati neke vrste denacionalizacijo. Toda Rim, pravzaprav papeška stolica se na to ni ozirala: hotela je imeti mrtvo enotnost. in tako so začeli ukinjati zadnje sledove slovanskega bogoslužja na jugu. Leta 1906 ali 07 je izdal Rim encikliko, s katero je dovoljeval glagolico le tam, kjer so isto uporabljali neprekinjeno 50 let. Povsem razumljivo, da je v mnogih cerkvah pod katoliškim latinskim vplivom prišlo do umetnih prekinitev glagolskega obreda. To dovoljenje je pomenilo dejansko prepoved glagolice, kajti skoro ni bilo cerkve, kjer bi se bila glagolica uporabljala neprekinjeno skozi 50 let. Zaradi tega je prišlo do odpora hrvaškega naroda proti poseganju po njegovih narodnih pravicah in celo narodno duhovništvo samo se je začelo zoperstavljati rimskemu nasilju. Toda zaradi močnega pritiska od zgoraj je začelo polagoma popuščati. Samo en duhovnik ni odnehal. Bilo je to v Ricmanjih, lepi vasi nedaleč od Trsta, kjer je dr, Požar, tamkajšnji župnik, iskren Primorec in navdušen prijatelj ljudstva, uveljavljal slovansko bogoslužje že polnih 5 let. Uradni akti tedanjega tržaškega škofa Nagla, zagrizenega germa-nlzatorja, so s prošnjami, svarili in končno z grožnjami kar deževali na dr. Požarja. Ko so dosegli kul-minacijo, se je Nagi odločil za prepoved. A dr. Požar ni popustil, dokler ni bi’, 3. 1. 1903 suspendiran. Požarjev priziv je seveda Rim odbil. Dr. Požar se je izselil iz župnišča in si najel stanovanje v Ricmanjih poleg župnišča. Ljudstvo ga je v vsem podpiralo. Jasno je. da to ni bilo Naglu po volji in je zopet in zopet rotil Požarja, naj se pokori in zapusti Rlcmanje, kjer da je v pohujšanje, čes da se ne drži krščanskih dolžnosti. Požarjev naslednik Kran• čič ni mogel ostati v Ricmanjih. Ves čas je bil izpostavljen popolnemu bojkotu. Nihče ffs2 ni pozdravljal, nikjer ni mogel dobiti niti kruha, gospodinjsko pomočnico so mu pahnili iz prodajalne. Nikjer ni imel miru. Pozno v noč so tolkli vaščani po njegovih vratih, metali kamenje ob vrata in zid, žvižgali in tulili, da je bilo joj. Končno je moral hodit spat in na hrano v bližnji Boršt. Pri verouku v soli mu otroci niso hoteli odgovarjati m niti se pokrižati. V vasi so se naselili orožniki, ki so morali skrbeti za red in varstvo. Cerkev je bila popolnoma zapuščena; noben župnikov opomin in klic ni zalegel, prav tako so bili zaman številni pastirski listi, v katerih je škof svaril ljudi pred razkolom. Ker ni imel nikakega posla več, je župnik prosil za premestitev. Oblast je dala kmalu nato cerkev zapreti in za- {JTTTTTTTTTTTTTTT?TTTnTT!TTTTTTYTTTT5j C Knjiga je najzgovor- ^ t nejša priča, da se na- a jr rod zaveda sebe, da ^ ?! rin /mrn 31 živi, da hoče živeti. tč Oton Župančič 3 e 4 itimiuuuuummuuuiiuutoH pečatiti. Življenje pa je teklo mirno svojo pot. Cvetice so še naprej dišale, krasno istrsko nebo je ostalo še nadalje modro, ljudje so se tudi v novih okoliščinah rodili, se ženili in umirali na isti način kot drugod. Civilne poroke kakor tudi pogrebe je opravljal lokalni župan Ivan Berdon. In nobenega potresa ni bilo vseh S let kolikor je trajal ta unterregnum*. Vas si je zgradila svoj narodni dom s posojilnico, knjižnico in čitalnico ter se je vidno zadovoljivo razvijala. Odlična domača godba tn daleč naokoli sloveči pevski zbor društva «Slavec» sta ob vsaki priložnosti zabavala mrtve in žive. Zemlja se je vrtela v Ricmanjih tudi po teh dogodkih še vedno po svoji stari navadi... EšV Jugoslovanske zaščitne sestre v V. Britaniji Nedavno je prišla na pobudo British Councila na enoletno prakso in študij v britanskih bolnišnicah druga skupina jugoslovanskih zaščitnih sester, tri iz zagrebške univerzitetne medicinske klinike in dve iz ljubljanske šole za zaščitne sestre. Med bivanjem v Veliki Britaniji se bodo članice druge skupine srečale s članicami prve skupine, ki je prišla v Veliko Britanijo že oktobra, po načrtu, ki so ga skupno izdelali britansko ministrstvo za javno zdravstvo in British Council ter jugoslovanski svet za zaščito javnega zdravstva, po lanskoletni predavateljski turneji namestnice načelnice oddelka za zaščitne sestre v britanskem ministrstvu za javno zdravstvo, M.G. Latvsonove, v Jugoslaviji. Površen opazovalec, ki ga pot zanese v Bočen ali kamor koli v Južni Tirol bo prL jetno presenečen. Povsod bo namreč videl ljudi v tirolskih narodnih nošah, opazil bo nemške ali dvojezične napise in njegov prvi vtis je. da je prišel morda v kako nemško kolonijo. In vendar je velik del vsega tega le zunanjs podoba, ki krije mar-sikai drugega. Posebno za nas, tržaške Slovence je to nekaj presenetljivega. Ge pa pogledamo malo globlje, bomo u-gotovill, da so sicer južnoti-rolski Nemci na mnogo boljšem kot mi, da pa grozi tudi njim italijanski imperializem kakor nam Pri nas ne izbira več sredstev, na Južnem Tirolskem pa igra še zavito, prikrito politiko vendar pa je cilj isti; uničiti, odnosno iztrebiti vse, kar ni italijansko. 25. novembra so bile v starem mestu Innsbrucku v Avstriji velike demonstracije. Demonstracijam je predsedoval nekdanji nemški poslanec v rimskem parlamentu in politični begunec ki je moral že leta 1927 zbežati iz Italije v Avstrijo, dr. Reut-Ni-colussi. Na tem zborovanju je bila izglasovana tudi resolucija, ki je bila naslovljena na dunajsko vlado. V tej resoluciji je bilo med drugim rečeno sledeče; ((Tirolski Landeshauptmann je dane* v pokrajinski zbornici orisal in podčrtal sramotno zatiranje, ki mu je zaradi kršitve pariškega sporazuma podvrženo južnotlrol-sko ljudstvo. Prebivalstvo Innsbrucka se zahvaljuje Lan. deshauptmannu za njegovo odločno stališče Naše ljud-i stvo ne namerava ostati mir- no ob borbi za življenje, ki jo vodijo njegovi bratje v Poadižju in ob Izarku ampak bo poseglo z vsemi dopustnimi sredstvi v borbo za njihovo obrambo. Ljudstvo predvsem odloča, da hoče podpreti pravico, ki je bila že toliko krat potlačena, pravico do samoodločbe južnih Tirolcev. In to tem bolj zato, ker zahtevajo enako pravico Italijani v Trstu. Prebivalstvo Innsbrucka vsekakor pričakuje, da bo avstrijska vlada intervenirala tako, da bo prenehalo sramotno teptanje pravic južnotirolskega ljudstva « V tej resoluciji je omenjen kot smo opazili pariški sporazum. V letu 1946 je bil v Parizu sklenjen sporazum glede Južne Tirolske med De Gasparijem in Gruberjem. S tem sporazumom se je Avstrija odpovedala svojim zahtevam do Južne Tirolske, italijanska vlada pa se je obvezala, da bo nemškemu ljudstvu te pokrajine zajamčila popolno upravno in sodno samoupravo. Italijanska vlada pa je držala obljubo na svoj način: Južni Tirolski ali pokrajini s središčem v Bocnu, je priključila še trentinsko pokrajino. Prav v tem je vsa prevara, Južna Tirolska je naseljena z Nemci. Trentinska po-krajina pa je pretežno italijanska. Ker sta pa obe pokrajini združeni v eno, so Nemci, ki jim je bila zagotovljena samouprava, v manjšini. Samouprava je bila namreč s pariškim sporazumom dana nemški narodni manjšini. Ta samouprava bi jih morala na tak način obvarovati pred italijansko večino trentinske pokrajine. Toda z omenjenim ukrepom je ta samouprava dejansko postala le formalna in Tirolci so avtomatično postali pokrajinska manjšina. S tem se je nemški manjšini zagotovljena samouprava avtomatično razblinila. Podobno kakor s samoupra-vo se je zgodilo s sodno samoupravo, ki je zaradi razširitve avtonomije tudi na trentinsko pokrajino postala tako rekoč neizvedljiva, Trentinski in južnotiroliki pokrajini, ki je nastala z združitvijo obeh pokrajin vlada upravno pokrajinski svet, ki ima tudi zakonodajno oblast. Zaradi prej navedenih razlogov pa ima v tem svetu, kakor tudi v pokrajinskem zakonodajnem telesu večino italijanski element. Vsak zakonski predlog, ki bi prišel iz nemških krogov in ki bi mogel na kakršen koli način ogražati interese tamkajšnjih italijanskih krogov, je s tem obsojen na neuspeh. Obstajata sicer tudi dva provincijska sveta in sicer eden v Bocnu, drugi v Trentu. Toda ti dve upravni telesi, nimata nikake zakonodajne oblasti, ampak sta le izvršilna organa, Samo po sebi se razume, da bi bila avtonomija učinkovita le v primeru, če bi vključevala samo Južno Tirolsko In kljub temu, da ima v pokrajinskem svetu večino, se Rim še ni zadovoljil. Hotel je biti namreč popolnoma gotov glede katerega koli dejanja, odnosno sklepa zakonodajnega in upravnega organa trentinsko-južnctirclske pofcra-jine.Ker se je Rim bal, da bi nemška manjšina uživala preveč svobode, je Rim imenoval svoje posebne zastopnike, in sicer enega komisarja za južnotirolsko in trentinsko pokrajino ter dva namestnika komisarja za vsako pokrajino posebej. Tem svojim funkcionarjem je Rim dodelil izredno široka pooblastila. Oni lahko zaustavijo vsajc zakonski predlogj ki bi ga smatrali za neprimernega. Imajo torej nalogo onemogočiti že itajc omejeno avtonomijo nemške manjšine. Ti državni funkcionarji imajo pravico veta, V trenutku, ko je bil posameznemu predlogu ali pa že izglasovanemu zakonu odnosno uredbi, postavljen veto, se mora ves predlog vrniti na ((proučevanje« v Rim, kar pomeni, da je s tem njegova usoda zapečatena, Po sporazumu bi Tirolci morali biti povsem enakopravni z Italijani Potemtakem bi morali imeti v svojih rokah najmanj dve tretjini vseh državnih služb v južno-tirolski provinci in le slaba tretjina bi odpadla na itali- janske uradnike odnosno italijanske državne nameščence. Toda po sedanjih statističnih podatkih držijo italijanski državni uradniki in nameščenci kar celih 95 odst vseh državnih služb v svojih rokah. Policija, železniška služba, sodstvo je tako rekoč monopol italijanskih funkcionarjev, nameščencev, uradnikov. Na vsem Južnem Tirolskem sta samo dva sodnika Nemca. Vsi ostali so Italijani. Tudi kar se tiče dvojezičnosti v državnih ustanovah ni stanje nič boljše. Obstaja sicer formalna pravica, da vsakdo govorj Ua uradu ali kateri koli državni ustanovi italijanski ali nemški. Toda ta pravica postane brez učinka, ko vemo, da je 95 odst. državnih uslužbencev in Italijanov in da so le redki državni uslužbenci italijanske narodnosti, ki obvladajo nemščino, Obstaja sicer pravica, da stranka zahteva tolmača, toda v praktičnem življenju je znano, kako si more stranka pomagati s tolmačem ki v mnogih primerih zelo slabo obvlada jezi^ in ki razlaga le približno strankine zahteve alf želje. V RUM E Vremenska napoved za danes: Napovedujejo spremenljivo ob. lačno vreme z možnostjo krajevnih razjasnitev. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 13 stopinj’ najnižja 11.2 stopinje. TRST, sobota 12. decembra 1953 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče cddaje: Jug. cona Trsta: 18.15: Skladbe za harfo in klavir, sodelujeta Jelica Pertot-Por-tograndijeva in slepi pianist Gabrijel Devetak. Trst II-« 14.00: Čajkovski: Uvertura 1812. 16.30: Slovenski motiv-Trst I.: V. Bellini; «Norma», opera v 4 dejanjih. . . .■■■■/»pm.ii i ui....-., m,,,, - i & $ ŠS Sp I ‘i/ - f r*™ v i ^ i mssmm DA BO ITALIJANSKA STVARNOST OSVETLJENA Z VSEH STRANI NEPISMENOST V ITALIJI najbolj občutna na Jugu 1*0 dokazili revij« «Assistenza d’oggi» je nepismenost v <1 užni Italiji zelo razširjena in še celo narašča - Tudi v Beneški Sloveniji imamo opravka s tem pojavom Ko nepoučen človek čita v šovinističnih italijanskih listih mogočne slavospeve italijanski kulturni misiji, zlasti na Balkanu, si bo gotovo mislil, da je ta dežela na višku tudi kar se tiče ljudske izobrazbe in da ne pozna nepismenosti ali pa je ta le neznatna. Da temu ni tako, in da ponekod, zlasti v južnih predelih Apeninskega polotoka, zajema nepismenost v nekaterih krajih kar polovico prebivalstva, nam povedo nekateri italijanski pisci sami. Tako piše v reviji «Assi-stenza d’oggi», letnik III. št. 2, publicist Mariano Ansani v članku «Opazke o ljudskem šolstvu na Jugu«, med drugim naslednje; «Dovolite mi, predvsem tudi zato, ker sem doma iz tiste dežele, ki ima največ nepismenih (48%), da se dotaknem argumenta o ljudski izobrazbi, o katerem je razpravljal že Giuseppe Princi-pali v št. 11 (1951) te revije. Principal! trdi v svojem članku, da nepismenost pada. Mi pa nikakor ne moremo biti istega mnenja z njim. kadar smo ugotovili, da znaša v poročni knjigi občine Verbicaro v pokrajini Poten-za število nepismenih nad 50 odst. V Bisignano v isti pokrajini smo ugotovili pri poročnih listinah, da je bilo med ženskami kar 58% nepismenih. Ob razdeljevanju volnenega blaga UNRRA je bilo v Fabrizii v pokrajini Catanza-ro na 80 obdarovancev kar 76 nepismenih, v Gagliato na 105 obdarovancev 98 nepismenih, v SanCAndrea Jonio na 126 obdarovancev 60 nepismenih itd. Tudi pri vojaških novincih vidimo isto. Leta 1948 so vojaški naborniki letnika 1927 po podatkih G. Mastroiannija dali 60% nepismenih, medtem ko so pri ljudskem štetju leta 1931 v isti občini Kalabrije med vojaškimi naborniki letnika 1910 našteli le 36,84% nepismenih. V neki drugi občini Kalabrije so leta 1948 našteli med vojaškimi naborniki kar 77% nepismenih, medtem ko je leta 1931 v isti občini znašalo število nepismenih nabornikov 45 %. Morda bo kdo rekel, da se ti podatki nanašajo na posamezne pojave in na ločene primere ter da bi bilo treba obravnavati problem s splošnega stališča. Ugovor je pravilen. primerjalni uradni podatki nam nudijo splošne številke. V šolskem letu 1949-50 je obiskovalo večerne tečaje v Južni Italiji in na otokih 261.032 oseb. Po starosti jih statistika deli takole: 211.914 je bilo učencev v starosti od 12 do 20 let, 34.973 v starosti od 21 do 30 let in 17.745 v starosti nad 30 let. I To je jasen dokaz, da nepismenost v teh krajih ne pojenjuje z odmiranjem starejših ljudi, ker je prav med mlajšimi ljudmi največ na pol nepismenih, ki morajo obiskovati večerne tečaje. Clankar ugotavlja, da je treba ta pojav nepismenosti v Južni Italiji pripisati trem vzrokom; povratek v nepismenost, izmikanje šolski obveznosti in neredno obiskovanje šole. Kadar učenec, zlasti na podeželju, potem ko je dovršil pet razredov, zapusti šolske klopi, mora zaradi družinskih potreb takoj na delo, ki obstaja v glavnem v tem, da pase čredo ali da dela na polju. Čeprav ima tak otrok v žepu šolsko spričevalo, ne vidi pozneje niti ene knjige, časopisa ali kakršne koli druge tiskane besede, morda nikoli ne piše tudi nobenega pisma, ker sploh ni v stiku z ostalim svetom. Skratka, tak o-trok postane v nekaj letih zopet nepismen. Izmikanje šolski obveznosti doseže v Kalabriji 25,6% šoloobveznih otrok in po nekaterih občinah to število naraste do 60%. Tako n. pr. je v šolskem letu 1947-48 v občini Corigliano od 3.100 šoloobveznih otrok obiskovalo pouk samo 1.235 učencev. Glede nerednega obiskovanja šole nam statistike povedo. da na vsakih sto otrok, ki se vpišejo v prvi razred osnovne šole, jih doseže peti razred komaj povprečno 18.» Do tu Mariano Ansani. Pa nekje drugod narašča nepismenost. To je v Beneški Sloveniji. Krivdo za to pa nosi italijanska «kulturna misija«, ki hoče za vsako ceno raznaroditi otroke beneških Slovencev. Otrok, ki je prvih šest let govoril doma v svojem slovenskem narečju, se znajde na osnovni šoli naenkrat pred učiteljem ali učiteljico, ki mu govorita v nekem tujem, zanj popolnoma nerazumljivem jeziku. Treba je mnogo truda in časa, preden jih otrok lahko razume in še takrat samo na pol. Tudi o tem so že pisali italijanski vzgojniki, ki so poučevali, ali ki poučujejo na šolah v Beneški Sloveniji. Lahko si mislile, kako je tak otrok dojel in razumel učno snov. Logično, da je taka vzgoja zelo površna in nepopolna, saj otrok izven šole, v družini in na vasi, ne sliši italijanščine in ko končno zapusti šclo, je kaj kmalu pozabi! tisto malo. kar so mu tam vtepli v glavo in mu je bilo tuje. Dostikrat tako pozabi tudi pisati in citati. Kljub številnim lepim šolskim poslopjem, ki so jih šolske oblasti sezidale po teh slovenskih vaseh, kljub 70-letni vzgoji janičarskih učiteljev na učiteljišču v Sv. Petru Slovenov, se število nepismenih v teh krajih ni prav nič zmanjšalo v zadnjih desetletjih, ampak se je še povečalo, kar prav gotovo ni v čast toliko opevani ((kulturni misiji« in kar se prav gotovo ne bi zgodilo, če bi otroke na osnovni šoli vsaj v prvih razredih poučevali v njihovem materinem jeziku. I. M. (Iz «Soče») MEDNARODNA TEKMA V ISTAMBULU ZA SREDOZEMSKI POKAL ITALIJA - TURČIJA 1:0 (1:0) Moštvo Turčije kljub močnim napadom ni moqio izenačili rezultata, ki je bil postavljen že v 10. minuti prveqa polčasa Sovaščani pesnika Beneške Slovenije Ivana Trinka iz Trčmuna. PI1ANEC IIV TIHOTAPCI PRED SODNIKI V pijanosti ga je stara ljubezen silila k obisku zapuščene vdove Svoj čas sta živela skupaj in si tudi kupila hišo, toda zaradi Maraggiove pijanosti sta se razšla - Obsodili so ga na plačilo sodnih stroškov NA NOGOMETNI TEKMI SKLENILI TIHOTAPITI V avtomobilu našli 20 kg tržaških cigaret Pred kazenskim sodiščem se je včeraj dopoldne moral zagovarjati 60-letni Amedeo Maraggio, stanujoč v Vermi-glianu 17, zaradi telesnih poškodb, ki jih je lansko zimo prizadel 48-letni vdovi Mar-geriti Frigerio iz Ulice Verni-ana 4 v Tržiču, zaradi nasilnega vdora v njeno stanovanje in pijanosti v javnem lokalu. Na podlagi kaznivih dejanj, ki jih je Frigerio navedla v prijavi, so oblasti Marragia zaprle 15. 10. 1953 v goriške zapore in ga zaslišale včeraj dopoldne. Predsednik sodišča je obtožencu navedel vse njegove pregreške in zahteval pojasnila. Obtoženi Amedeo Maraggia je priznal, da je med njim in vdovo Mai geri-to večkrat prišlo do prepira. Z njo je živel več let v Tržiču in je tam tudi skupno z njo kupil hišo v Ulici Verni-cana. Ker pa nista mogla živeti v miru, mu je vdova Frigerio izplačala končno delež, ki ga je njen sostanovalec vložil v poslopje, ter s tem upala, da se ljubimca, ki je zaradi kronične pijanosti tudi grdo z njo ravnal enkrat za vselej reši. Po prejemu polmilijonske vsote se je Maraggio končno le preselil v Vermiglian, toda dolgo ni miroval. Tožilo se mu je po vdovi, in vsakokrat, ko je prišel v Tržič, se je najprej dobro napil zatem pa vdiral v stanovanje stare znanke. Prišlo je celo tako daleč, da je Frigeriovo dvakrat močno u-daril, da se je morala zdraviti. Seveda je bilo vdovi tega nesramnega ravnanja tudi dovolj in prosila je Maraggia, naj se pritoži, ako ni zadovoljen z izplačilom svojega deleža. Ker pa tega kljub večkratnim opozorilom ni hotel storiti, je vdova Frigerio celo zadevo predala policijskim oblastem. Kazensko sodišče je po daljšem razpravljanju in zaslišanju obtoženca obsodilo le na plačilo sodnih stroškov. Prijavo za telesne poškodbe je vdova Margerita Frigerio umaknila obtožbi o nedovoljenem vdiranju v stanovanje in o pijanosti pa je sodišče v navedenih okoliščinah smatralo za nekaznivo dejanje. Ali res ni mogoče ne napadati Slovencev? 2e večkrat so goriški novinarji italijanske narodnosti izdali za semenj sv. Andreja posebne izdaje humorističnih listov, Katerim so dali najrazličnejša imena. Letos so dali takšnemu listu ime «La gio-stra«. List hoče biti humorističen, a svojega namena ne doseže popolnoma. V vseh člankih čutimo neko prisiljenost. List je m Piimoihki dnevnik! US P ELA 24 »URNA STAVKA Skozi goriško postajo danes ni peljal noben vlak Železničarji so se dobro izkazali - Delno poslovanje na pošti in v telefonski centrali - Oblasti so namesto vlakov uvedle avtobusni promet Železo padlo na nogo in odtrgalo prste Nesreča se je pripetila v livarni SAFOG / četrtek popoldne se je nesrečil na delu v livarni FOG v Stražicah 32-letni avec Bruno Spessot iz Podre, Ul. Attimis 43. ipesaotu so med delom padli desno nogo kosi železa. Na noč so mu najprej prisko-i sodelavci, nato pa ga je ilni avto Zelenega križa peljal v bolnico Brigata Pa-i kjer so ugotovili, da mu železo skoraj docela odtrga-čienke na štirih prstih des-noge. Obdržali so ga v bolnici, >r se bo zdravil približno len dni. Pozivu sindikalnih organizacij na včerajšnjo 24-urno stavke so se v Gorici člani stavkajočih strok udeležili v zelo velikem številu, zakaj prav dobro vedo, da si bodo samo z enotno borbo priborili svoje najosnovnejše pravice. Posebno so se izkazali železničarji. Stavke so se skoraj stoodstotno udeležili. Zaradi tega ni med včerajšnjim dnem pripeljal v Gorico, ali odpeljal iz nje niti eden osebni ali tovorni vlak. Postaja je bila kakor izumrla. Oblasti so sicer poskrbele, da bi zmanjšale uspeh stavke in so dale na razpolago vojaške tovorne avtomobile, ki so peljali delavce v Tržič in jih zopet pripeljali domov. Viso-košolci, ki hodijo na tržaško univerzo, so morali včeraj ostati doma. Ne more se reči, da so bili z enako zavestjo kot železničarji, prežeti tudi člani ostalih stavkajočih strok. Dijaki srednjih šol so delno imeli pouk, ker so nekateri profesorji bili stavkokazi. Precej profesorjev pa je stavkalo. Delno so stavkali tudi poštni in telefonski uslužbenci. Glavna pošta je bila do neke mere odprta za javnost, prav tako tudi prefektura in občina. Medtem ko so železničarji pokazali svojo visoko razvito Sindikalno zavest, ne moremo kaj takega trditi o ostalih državnih uslužbencih. Računajo, da jih je stavkalo le okoli 50 odstotkov. Vseeno pa je napravilo mrtvilo na javnost kakor tudi na vlado dovolj krepak pritisk, da se bo temeljito premislila, preden bo sindikalnim predstavnikom stavkajočih strok odbila zahteve, zaradi katerih so te stroke stopile v stavko. Kako zaprosili za zimsko pomoč Prošnje bodo sprejemali po abecednem redu od danes dalje do 16. decembra Kakor je bilo že javljeno, je notranje ministrstvo odredilo, da bodo tudi letos dobivali zimsko pomoč onemogli in brezposelni. V ta namen je bil z zakonom št 830 od dne 31. oktobra 1953 ustanovljen državni sklad za zimsko pomoč. Po določbah pokrajinskega odbora za zimsko pomoč, ki se je sestal 1. t. m. pod predsedstvom prefekta, je bil ustanovljen tudi v Gorici pri občinskem podpornem društvu (ECA) občinski odbor za zimsko pomoč. Zimska pomoč sestoji v raz- deljevanju živeža (kruh, testenine in sočivje), menze, raz-daljevanje oblačil, plačila iz kazil za porabljeno vodo, luč in plin, razdeljevanje goriva in drugih potrebščin. Vsak, ki je potreben zimske pomoči, mora napraviti prošnjo na posebnih obrazcih, ki jih lahko dobi na sedežu občinskega podpornega društva v Ul. Baiamont} 22. Na prošnji naj prosilci navedejo, kakšno pomoč želijo. Uradniki omenjenega društva bodo na’ razpolago prosilcem, da jim pokažej'o, kako je treba izpolniti obrazce, ki jih je treba nato predložiti društvu. Prošnje, ki jih bo proučeval občinski odbor za zimsko pomoč, morajo biti predložene Podpornemu društvu od 9. do 12. ure ,v dneh, kakor jih, določa abecedni vrstni red: danes črke E, F. G. H. I. K; po-nedejek, 14 decembra L. M, N, O; torek, 15. decembra P, Q R, S; sreda, 16. decembra T, U, V, Z. pravzaprav pisan le za ozko peščico ljudi, ker obravnava v glavnem občinske in kulturne zadeve italijanskih someščanov. Poleg tega pa je njegovo pisanje tako, da ga večina ljudi ne bo sploh razumela. Potrebna je kritika go-riškega kulturnega mrtvila. Tako lahko beremo članke o goriškem Malem gledališču, ki se mora boriti s številnimi finančnimi težavami, in ostro žigosa goriško občinstvo, ker ne prihaja niti na njegove predstave, razen malega števila sorodnikov in znancev nastopajočih. Nato kritizira ((filmski krožek«; zlasti ostra je kritika na račun članov «Rotary cluba«. Nadalje lahko čitamo kritiko na račun pomanjkanja plesnih dvoran v Gorici, najboljši pa je članek o Pro Gorizii. Tudi goriški «vitelloni» niso pozabljeni in številni goriški javni lokali i so tudi zastopani. Dobra je tudi kritika na račun delovanja uprave proste cone in goriške občine. Seveda ne manjka najvažnejše: kritika na račun slovenskih občinskih svetovalcev, na račun slovenskih šol, na račun Slovencev sploh. Zdi se, da se v Gorici sploh ne more napraviti kakšne stvari, ne da b; se napadli Slovenci, kot da bi bili nekaj manjvrednega. Obmejnega carinika so najprej hoteli prevariti, češ da je v zaboju milo — Med zasliševanjem so se izdali Novi ravnatelj Bolniške blagajne Za novega ravnatelja Bolniške blagajne («INAM») je bil pretekle dni .imenovan odvetnik Virginio Savoini. VIDEMSKI SPORAZUM V OKTOBRU Izdanih 6 uvoznih 15 izvoznih dovoljenj Uvozili so drva, Jajca in živež za približno 11 milijonov lir, izvozili v Klavnem mehanične predmete za 31 milijonov V okviru italijansko-jugado-vanskega trgovskega sporazuma za izmenjavo blaga je bilo v mesecu oktobru izdanih 6 uvoznih dovolilnic v skupnem znesku 11.649.000 lir. Uvozili so drva za kurjavo, jajca in drugo blago. Za izvoz je bilo izdanih 15 dovolilnic v skupnem znesku 31.297.972 lir. Izvoženo blago je sledeče: nadomestni deli za avtomobile in kmečke traktorje, zračnice, sveže sadje itd. všteto je tudi popravilo vozil. Dne 31. oktobra je bilo stanje avtonomnega kompenzacijskega računa sledeče: dobljena izplačila 930.810.425 0ir, izvršena plačila: 851.988.589 lir, neizvršena plačila za dela v teku 18 830.093 lir — Saldo: 59.991.743 lir. Zaradi tihotapstva inozemskih cigaret v Italijo sta se morala včeraj pred sodiščem zagovarjati 30-letni Mario Ca-rer in 30-letni Giovanni Nardin iz Trevisa. 18. novembra 1951 je službujoči finančni stražnik na bloku v Devinu ustavil zaradi pregleda avtomobila, ki je prihajal iz Trsta in v katerem je bilo pet oseb. Od šoferja je zahteval, da mu odpre zadnja avtomobilska vrata. V tem prostoru sta bila dva lesena zaboja, v katerih naj bi bilo po izjavah šoferja in enega izmed potnikov, in sicer obtoženega Nardina, samo nekaj kosov mila. Vse skupaj pa se je zdelo finan-carju precej sumljivo in je ukazal zapeljati avtomobil ne. kaj metrov od bloka. Tu je skupno z drugim stražnikom pregledal zaboje in v njih našel 20 kilogramov cigaret. V Tržiču so vsi potniki zanikali, da oi vedeli, kaj je bilo v avtomobilu, le Nardin je izjavil, da je cigarete kupil pred odhodom 'z Trsta za zelo majhen denar. Po večkratnem zaslišanju pa je Giovanni Polese iz Trsta dal drugačno izjavo, ki se je pozneje izkazala za utemeljeno. Povedai je financi, da sta mu obtoženca Nardin in Ca-rer že pred dobrim mesecem, ko ju je obiskal v njunem mestu, izročila 100.000 lir, s katerimi je Polese nakupil cigarete v Trstu. Za prevoz so se dogovorili na nogometni tekmi Triestina-Torino. Tisto nedeljo sta obtoženca prišla z izposojenim avtomobilom in z nekaterimi prijatelji v Trst in po tekmi naložila kupljeni tobak v avto z upanjem, da ga bosta nemoteno pripeljala v Italijo, kjer bi ga prodala za drag denar. Toda račune jima je prekrižala policija, Nardin ni hotel obremeniti svojega prijatelja, toda izdal ju je Polese. Za kaznivo dejanje sta bila Nardin in Carer obsojena vsak na 275.000 lir globe ter na poravnavo sodnih stroškov. Predsednik sodišča dr. Suich, državni tožilec De Marši, zapisnikar Omeri dežurna lekarna : Danes posluje ves dan in po. noči lekarna Kueiner, Korzo Italia 4 - tel. 25-76. KINO CORSO- 16: «Salome». barvni liltn. R. Haytvorth in S. Granger. CENTRALE. 17: »Kapitan Fan-tasma«, barvni film, F. La-timore. VITTORIA. 17: »Traviata 53». B. Laage in A. Francioli. MODERNO. 17: «Polkovnik Hollister«, barvni film, G. Cooper in R. Roman. KINO STANDREZ. Danes ob 19., 21. in jutri ob 17., 19., 21.: «Dva pokvarjenca«, Lea Padovani in Massimo Serato. ISTAMBUL, 11. — Nogo- metni tekmi med reprezentanco Turčije in Italije B je prisostvovalo čez 25.000 gledalcev, kolikor se jih je pač lahko natrpalo na ne velik stadion. Moštvi sta nastopili v najavljenih postavah. Sodil je Nemec Fuchs, stranska sodnika pa sta bila Belle (It.) in Gokay (Turč.). Tekma n; bila posebno zanimiva is tehničnega stališča, toda obe moštvi sta igrali z vso dušo. Po napadih z obeh strani, pri čemer se na turški strani izkaže kot najbolj nevaren Lefter. levo krilo, ki je včasih igral v moštvu Fiorentine, se posreči v 10’ Italiji, da preide v vodstvo, ki si ga potem obdrži do konca tekme, ne da b; se rezultat zvišal. Ciccarelli poda v polobratu žogo Pesaoli, ki beži ob stranski črti, nato pa strelja daleč v center. Na žogo plane Galli in z glavo pošlje v gol. Turki sicer tudi nevarno napadajo, toda vedno zapravljajo ugodne priložnosti za gol. Drugi polčas je bil bolj živahen od prvega, toda igra postaja tudi bolj ostra. 15. minut pred koncem je Ghezzi ,s krasno parado ubranil svoj gol. Sploh pa so morali Italijani v tem polčasu vzdržati silovite napade Turkov. Pri Italijanih je bila najboljša obramba, zlasti se je odlikoval Ferrario. V napadu se je najbolj izkazal Galli, pa tudi Pesaoia. Od Turkov sta bila najboljša že omenjeni Lefter in leva zveza Fahrettin. Tekma je bila v okviru tekmovanja za II. sredozemski pokal, v katerem nastopajo tudi Francija B, Grčija, Egipt in Španija, ki pa doslej še ni nastopila. Lestvica tega tekmovanja je sedaj taka: 4:6, 6:3, nato pa La Haiile s 6:1, 6:1. 6:2. Po prvem dnevu je torej stanje neodločeno 1:1. Teniški furnir v Kolumbiji BARRANQUILLA (Kolumbija), 11. — Rezultati s teniškega turnirja: moški - peto kolo: Mulloy (ZDA) : Golden (ZDA) 6:0, 7:5. Fatty (ZDA) ; Llamas (Mehika) '8:6, 6:3. ženske v dvoje: Fry-Hart (ZDA) : Merciades - Thorton (ZDA) 6:4. 6:4. Leivis-Ramirez (ZDA-Mehika) : Todd-Teran (ZDA-Arg.) 6:4, 6:3. v dvoje mešano: Lewis-Lla-rnas : Herrera-Faccini (Kolumbija) 6:3, 6:3. Fry-Morea : Mer-ciades-Moss 6:3, 6:1. Tako mislimo mi... Ita'ia - CSR I. polčas 1 X 2 lialia - CSR končni rez. 1 Saronno - Pro Šesto X l Marzoli - Olimpia 1 Pordenone - Sacilese X Cecina - Solvay X Forli - Foligno 1 Signe - Faenza 1 X , Chieti - Sangiiorgese X 2 j Fermana - Chin. Neri X 2 ] Bagnolese - Montevecc. X j Heggina - Molfetta X | Ostuni - Bari X 2 Potenza-Cral Cirio 1 X Brindisi - Trapani 1 Odred torej le ni zadnji* Ljuba Vukadinovič P*M * ((Politiki«, da sta bili po stvjd ni vrednosti najboljši tnosVI v prvi polovici tekmovanja 21 prvenstvo I. zvezne Ufi« PaI tizan in Vojvodina. Po taltcn] kriteriju je Vukadinovič se stavil lestvico, v kateri je h10" štva razporedil takole: 1. Partizan (1), 2. Vojvod^ na (5). 3. Dinamo (2), 4. Hal duk (3), 5. BSK (8). 6. Črve' na zvezda (3), 7. Spartak j ■ 8. Proleter (7), 9. Vardar Oh 10. Radnički (11), 11. Sarajevo (10) 12 Odred (14), 13- komotiva (12), 14. Rabotnic ki (13). (Številka v oklepaju po*E ni mesto, ki ga moštvo l® na lestvici). Kot vidimo, J Vukadinovič rešil Odred za njega mesta. On piše: «Odr ^ ni tako slabo moštvo, kot * zdi po njegovem plasmaju. 7 di Slovenci nekatere stvari t. lo lepo izvedejo. Znajo se bo* izkuse' pac Ra* riti. toda manjka jim nosti za velike bitke.« pa pravi Vukadinovič 0 botničkem, da ni zrel za Pr ligo. Italija Francija Grčija Egipt Turčija Španija 1 1 0 2 0 2 1 0 1 1 0 1 1 0 0 0 0 0 TENIS Danska-Italija 2:0 KOPENHAGEN, 11. — Po prvem dnevu semifinalnega tekmovanja za pokal švedskega kralja vodi Danska proti Italiji z 2:0. Torben Ulrich je premagal Merla s 6:0, 6:4. 6:2; Joergen Ulrich pa Cucellija s 6:2, 6:4, 6:2. Francija-Švedska 1:1 PARIZ, 11. — Na pokritih isriščih stadiona Coubertin v Parizu se je danes pričelo se-mifinalno tekmovanje med Francijo in Švedsko za pokal švedskega kralja. V prvi igri ata nastopila Sven Davidson (Sved.) in Jean Claude Moli-nari, v drugi pa Jean Ducos De La Haille ter Staffan Sto-ckenberg (Sved.). Zmagal je najprej Davidson s 6:1, 6:3, 50.000 gledalcev na košarkarski tekmi To je seveda mogoče samo v Braziliji, kjer spravijo na nogometne tekme še štirikrat toliko ljudi. Zato ni čudno, da bo prihodnje svetovno prvenstvo v košarki leta 1954 prav v Braziliji, saj bodo tam najlaže krili ogromne stroške. Na prvenstvo pa se tudi že vestno pripravljajo in bodo do novembra prihodnjega leta, ko bc začetek svetovnega prvenstva, zgradili v Riu de Janeiru dvorano, v kateri bo lahko gledalo tekme do 35.000 gledalcev. Na svetovno prvenstvo so Brazilci povabili tudi Jugoslavijo. Na zadnjem svetovnem prvenstvu v Buenoi? Airesu leta 1950 je bila Jugoslavija na 10., to je na zadnjem mestu. Toda od takrat so jugoslovanski košarkarji zelo napredovali in so osvojili na letošnjem evropskem prvenstvu v Moskvi celo šesto mesto, ta- j ko da bodo šli v Rio de Ja-neiro z mnogo večjim upom na uspeh kot pred tremi leti v Buenos Aires. Ruske smučarke bodo nastopile v Švici BERN, 11. — Prvič se ruski smučarji udeležili v Švici; pravzaprav ne carji temveč (smučarke. SV1 ska smučarska zveza je n . . reč prejela iz Moskve ka gram, s katerim javljajo. da . bo ženska ekipa udeležil3 carskega mednarodnega ženskega prvenstva, ki bo v dehvaldu od 8. do 10. januar. NOV RUSKI REKORD V METU KLADIVA Njenašev * 60,70 ® Sovjetski rekord v metu kla- diva je Njenašev v Bakuju.^j boljšal na 60.70 m. pffLo* rekord je imel Mihail K nosov s 60.51, ki ga je poSta’ Ta* vil 13. oktobra 1952 v jg škentu. Stanislav Njenašer j, letos že dosegel daljino ..j 1. 1952 je vrgel 56-93. h pa 54.08. Njenašev je s eStU rezultatom na četrtem na svetu po Strandliju ^e* Mac; (61). Storchu (60:77'aliic na 200 m prsno in e11 ,3 ji®' najboljših plavalk PrSI' rjčeVlC’ ga v Evropi, Vinka J ZU* Glede športa je Kot sti znana po družini gfar0 Brivec Jožo Lozica i|T* ^ gla' otrok, samih sinov: Ve ga, Pera, Nikšo. ' V? na, Aleksandra in tevp°"" so dobri plavači in '' s0 sesti. Zato ni čudno. « nio-stavili dobro \vaten štvo. , u,di w’a* Nekoč so priredili £0rčU terpolo tekmo nted ^ hoZic* la in moštvom brat°biI reze1'' Najmlajši Dark°sode’, va, oče Jožo S < sodnjic. . mati pa istranskl tU brate Lozica s pretj n izven domačih mej. ierišK kai '0ti jwn 'naj gos«u.jej®J neie ni pr!sl° 3lenosti' tem je Korž po vsem tem J akoV upravičeno oh*J3 PERICA VLASIC do nedavna še nepoznan. Je letos postal evropski prvak. Tudi on Je s Korčule. PARI«. " liskah premagal - ..menil*’ Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI št. 6 IIL nad. - Telefon številka 93-808 In 44-638. — Poštni predal 502 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15 - 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Sta vsak mm višine v širini 1 sitolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak men širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din.— Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podnižn Gorica Ul, S. Petlico MI. Tei. 33-82 — Rokoolsi se rte vračajo. nesečno 3»° din* NAROČNINA; Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir Fed ljud repub Jugoslavija: Itvod 10, nic žba si0v#-PoStn! tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za FLRJ:’ Agencija demokratičnega inozem. tiska. Drl m rrst nije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 t 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska