[Državni proračun za 1.1927-28. Narodni poslanec Vlad. Pušenjak. Prvikrat smo zastopniki SLS v finančnem odboru gla*av&li za državni proračun. Storili nisino tega samo radi političnih razlogov, radi tega. ker je stranka postu^a vladaa stranka, ampak radi gospodarskih razlogov. Sedanja vlada in vladna večina si je stavila kot svojo nalogo, da •spravi državne finance v red in da zman^ša pretirana bre<aena. Dokaz teniu je poročilo finančnega odbora k prediogu državnega proračuna za leto 1927-28. Najvažnejse toc¦•Ke tega poročila hočem dobesedno navesti, da spoznajo iaši somišljeniki, da se začenja pod novim finančnim miuistrom dr. Markovičem voditi druga finančna politika kot pod njegovimi predniki in da je popolnoma neumestna gonja liberalcev proti SLS radi tega, ker je v jedni in sicer .'-idjiji seji finančnega odbora glasovala za proračun. Vrline proračnna. Novi proračun se odlikuje po tem, da je manjši kakor anski proračun, da so investicije črtane in da so nekatera bremena zmanjšana. Proračuni so se prej od leta do leta povišali tako, da znaša zadnji proračun 12 milijard in 504 »nilijone dinarjev, dočim je novi proraean zmanjšan za eno nilijai-do 39 milijonov dinarjev in znašn samo 11 milijard i64 milijonov dinarjev. Pretirano visoki proračuni so bili 'josledica tega, da so stroški za investicije (zgradba železnic, cest, uradnih poslopij itd.) pokrivaii iz rednih državnih dohodkov, dočim se povsod drugod v to svrho uporabijajo posojila (domafa in inozemska). V novem prorarunu ^o vse nove igvesticije črtane, ostali so le krediti za do¦roncanje zgradb, katere se že zidajo. Prvikrat so se zniiiali neposredni in posredni davki za 212 milijonov dinarjev. Zmanjšani so davčni zaostanki za 100 milijonov Din, nena soli za pol dinarja pri kilogramu, kar znaša 65 mPiionov dinarjev, takse za 18.5 milijonov dinarjev, trošarina «a riž, cikorijo, sver-e itd. za okrog'o 11 miMionov dinariev ;td. Važno je odlaganje plačila davčnih zaostankov za dobo l—4 let, Dovišanje eksistenonega minima pri dobodnini od J>000 Din do 6000 Din. Pribiti moramo, da niso nudili prcj4roji proračuni nobenih riavčnih olajšav, pač pa povišanje • lavkoT, in da je v tem proračumi napravljen prvi korak za ^uiianje pretiraiiih <la\čnih bremen. Gospodarska kriza. V poročilu se obširno govori o gospodarski krizi in se ^¦ovdarja, da je finančni odbor stavil primerne predloge dadi, da bi se ekonomske neprilike ublažile. Stremljenje finančnega odbora je bilo, da se zmanjša proračun izdatkov, ker ima gospodarstvo in davčni obvezanci manj dohodkov in so vsled tega prisiljeni svoje potrebe zmanjšati. Proračun mora odgovarjati gospodarski moči naroda, drišavne dajatve ne smejo prekoračiti dovoljenih mej, a dr$avni dohodki se morajo racijonalno uporabitL Državni dolgovi. Vojni dolg v Ameriki je urejen, treba urediti i vojne iolgove v ostalih državah. Brzo in radikalno se mora reRiti vprašanje naših letečih do!gov, kateri predstavljajo veiiko nevoljo i za narodno gdspodarstvo i za državne finan;e. Finančni odbor je mišljenja, da more biti rešitev tega vprašanja jedna izmed najnujnejših nalog ministra Hnanc. Državna podjetja. Radi slabega gospodarstva v državnih gospodarskih podjetjih se zahteva, da se država ne spušča v privatno goppodarstvo, da se ne loteva poslov, kateri pripadajo posa- mezniku. S tem, da vodi država razna gospodarska podjetja, odvzema ona delo in dohodke državljanom, po/rh pa so ta gospodarska podjelja balast za dižavne finance. Finančhi odbor je lekoni lanskega !eta preg'edal veiiko število državnih podjetij in ugotovil, da je neumestno, da država iste vodi i naualje. Valutna pulitika. Potrebno je, da se v valutni politiki vodi i nadalje politika stabilizacije dinarja, da se mora stabilizirani kurz dinaija obdržad, ker se po njem normirajo pogoji dela in naSe gosjjodarske razmere vobče. Valutna refoima se ne more izvesti, dokler se razmere ne zbojšajo in ne bo jasnosti g!ede državnib obvez v inozemstvu in glede gospodarskega po!ožaja v državi. Carinska, tarilna in davčna politika. Čimprej se naj zakljuMjo trgovske pogodbe z drugimi državami, da pridemo do rednih carinskih razmer. Ne moremo ostati pri izrednib razmerah, ker to škodiije gospodarstvu, njegovj mo5i in razvijanju gospoJarskih razmer. V finančnem odboiu se je zahtevalo znižanje postavk za uvoz kraetijskih potrebščin, katero zahtevo mora vlada čim prej izpolniti. Piomet mora biti ne samo siguren, brz in točen, ampak tudi cen. Železniški tarifi se morajo prilagoJiti sedanjim gospodarskim razmeiam glede vr»Ie robe, njone cenc in pravca vožnje. Najboljši promet ne oJgovarja gospodar skim razmeram, ako je prediag, ker se nikdo ne more posluževati prometa. Izjednafenje davone zakonodaje ni samo potrebno ra di izjednačeiija obvez državljanov napram državi, ampak ludi radi ojaeanja ideje dižavnega jedinstva. Nujna in neodiožlji^a pofreha narola in Hrž-ivr« je. d-i -^e uzakoni davčni zakon, katerega je dovršil davčni odbor. Državni monopoli. V upravi državnih monopolov treba izvesti razne reforme, katere bi bile v korist narola. Cena soii je previsoka, mnogokrat se pojavlja pomanjkanje soli v raznih pokrajinah. Finančni odbor je mnenja, da treba dopustiti prosto prodajo soli, jrod pogojem, da se plača monopolska taksa pri uvozu iz inozemst^p, oziroma pri oddaji iz domačih solnin. Konkurenca in svobodna iniciativa bi povzročila, da bi postala cena soli normalna in bi bilo dovolj soli na razpolago. To porooilo vsebuje gospodarski program za proračunsko leto 1926-27, tekom razprav v finančnem odboru v meseceu februarju pa bomo še predložili razne predloge, katferi se tičejo razmer v Sloveniji.