Poštnina plačana v gotovini. PoMmema iterilks Din 1,— LETO IV W Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in .i;.„ praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30 —. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Čakamo na efekt Z uspehom volitev je zadovoljna SLS *n z uspehom volitev je zadovoljna tudi SDS. Treba sedaj, da bo veselje popolno, da bo zadovoljen še sloveski narod in da bo sedaj deležen politike, ki mu bo res v Uzunovič e volitvah. Zakaj ni zadosti, če je SDS napredovala in ni zadosti, da je zmagala SLS, sedaj morate obe pokazati, da tudi znata uporabiti politično moč, ki jo je jima v nedeljo narod izročil, in da se sedaj tudi res prične boljše življenje. Pri tein pa moramo takoj povdariti, da se mora nehati tisti klavemi izgovor, ko pravi SLS, da zaradi SDS ne more doseči uspehov in ko fantazira SDS, da je samo SLS kriva, če ne znajo njeni generali bolje delati. To izgo-v ar jan je eden na drugega je že smešno, ker danes je položena ysa politična moč slovenskega naroda v roke SLS in SDS (ker po njih besedah so slovenski radi-eevci itak odigrali) in zato sta tudi obe ti stranki odgovorne za razmere, ki vladaio v Sloveniji. J Te odgovornosti ni nikdar mogoče dovolj povdarjati, ker ni prav nobenega upanja, da bi prišli do boljše politike, Če se naše stranke ne bodo zavedale, da jih narod smatra za odgovorne za vse razmere. Samo tisti, kdor se čuti odgovornega, dela vestno in zato bi morali volilci z vso doslednostjo opominjati stranke na njih dogovornost, ker šele potem sinejo upati na vestno delo strank. Zaupanje slovenskega naroda je izročeno SLS in SDS in sedaj čaka slovenski narod, kako se bo tc zaupanje obrestovalo. In čisto konkretne stvari zahteva narod od obeh strank. V nedeljo sp bile. volitve v oblastne skupščine in vsi so vedeli volilcem povedati, koliko dobrega bodo prejeli cd teh oblastnih skupščin. Sedaj čaka narod na to, kdaj se sestanejo te skupščine, kakšno moč bodo imele, kako bodo delale, kakšne pravice dobe iz Beograda. Tu je prva politika in dolžnost nedeljskih zmagovalcev, da pokažejo kaj da znajo. Tu pa je tudi obenem prva prilika, da pokažejo svojo sposobnost za složno delo. Mnenja smo, da smo vsi Slovenci brez razlike interesirani na tem, da pride vse bivše deželno premoženje v last naših.oblastnih skupščin, ravno tako moramo biti vsi Slovenci edini v tem, da ne smejo oblastne skupščine pomeniti nobene davčne obremenitve Slovencev. Zato pa je po našem mnenju tudi dolžnost strank, da si pri boju za pravice oblastnih skupščin medsebojno pomagajo, ne pa eni drugim nagajajo. Naravnost zločin pa bi bil, če bi se tudi v oblastni skupščini nadaljevalo težarenje Slovencev v Beogradu. Čeprav razbiti v stranke bi morali tvoriti v boju za pravice oblastnih skupščin le eno samo skupino. Ni treba, da bi bil v ta namen sklenjen formalen dogovor,-temveč zadostuje pcpolncma, če se vsi naši politiki zavedajo, da gre tu za vsem Slovencem skupne interese in da si morejo.zato vsi Slovenci na tihem pomagati. Konkretno govorjeno: Če bi imela SLS dobro misel in dober predlog Beogradu ali če se za kako splošno narodno stvar odločno bori, potem ne sme SDS govoriti, da gre tu za skrivne separatistične načrte, kakor ne sme SLS nastopati proti kakemu predlogu SDS samo zato, ker ga je predlagal dr. Žerjav. So to sicer tako saniopcsebi umevne stvari, da jih ne bi bile treba niti omenjati. Toda samoposebi umevno je tudi to, da moramo biti veseli, če se bodo naši politiki vsaj malce ravnali po teh samoposebi umevnostih. To bi hoteli povdariti. Volilci so izrekli zaupanje političnim strankam, toda ne zalo, da se bore ena proti drugi, temveč da Beograd, 25. januarja. Predsednik vlade Uzunovič je imel včeraj popoldne konferenco z (ministrom notranjih del Božo Maksimovičem. Po tej seji je sprejel novinarje, da jim poda nekaj izjav o rezultatu volitev. Rekel je, da je treba najprej popraviti njegovo izjavo, ki so jo prinesli listi, češ, da je dejal, da je po volitvah razburjen. A on je izjavil, da je vzhičen od oduševljenja (?). Nato je rekel, da se je tudi tokrat pokazalo, da je v politiki zelo tvegano prerokovati in se prerano veseliti. Zlasti misli tu politike, ki so javno prerokovali propast vladajočih strank. Sedaj po volitvah nimamo razloga, da ne bi sprejeli trditve te gospode, da imajo te volitve kot prve po ujedinjenju in sprejetju ustave zelo velik politični pomen in ako je bilo treba, da bi bile poizkus za volitve narodnih poslancev, potem je več ko jasno, kakšen izid bi imela eventualne poslanske volitve, ako bi se pokazalo, da se današnja koalicija ne more držati in da ne more dati sposobne večine. Smatram, da tudi po rezultatu volitev delamo na to, da se zaradi programa ta vlada in vobče politična situacija obdrži in si prizadevamo, da se s tem parlamentom dela, kolikor največ in kolikor najdalje se le da. Ne vidim nobenega razloga, da naj se ta skupščina razpusti. Ni izključeno, da bodo politične skupine v parlamentu, ki ob vsaki priliki naglašajo svoje želje za razpust skupščine, sedaj po teh oblastnih volitvah bolj mirno premotrivale njih rezultat in da bodo mesto te politike, ako je to sploh kaka politika, začele s stvar-?.**!*. delom. Ako bi bilo potrebno razširiti vladno, koalicijo, mislim, da bi se to sedaj po oblastnih volitvah lažje izvedlo. Rezultat volitev je razpršil zmoto, da pomeni vstop v vlado reševanje radikalne stranke, ker steji ta, kakor se razvidi iz rezultata volitev, tako dobro in čvrsto in uživa tako globoko in široko zaupanje v narodu, da ne potrebuje tuje pomoči in reševanja. Imamo 33 oblasti. Rezultat volitev je ta, da ima vlada absolutno večino v 28 oblastih, medtem ko opozicija samo v petih. To je dejstvo, ki ga je treba dobro pogledati in ki jasno govori, kako pogrešno Je mnenje, da so potrebne poslanske volitve. Mi se teh poslanskih volitev ne bojimo, a smatram, da morajo priti normalno po preteku funkcijske dobe narodne skupščine. Demokracija je vladavina volje naroda, ki se formira po stvarnih rezultati in po delih in ki jo formira zdrav narod, v ka- 1 tereni je dovolj hladne razsodnosti. V zvezi s tem ne morem, da bi ne omenil rubrike, po katero samostojnodemokrat-ska »Reč« sporoča rezultat oblastnih volitev in ta rubrika se glasi »Poraz vladne koalicije«. Na to odgovorim samo to, da si tak poraz Želimo tudi pri prihodnjih volitvah. Naravno je, da drugi večerni listi, kakor »Novosti« gledajo rezultat povsem diametralno, samo da pridajo svoj komentar na svoj način. Nekaj sličnega je bilo ob priliki občinskih volitev. Tedaj sem rekel in ponovno pravim, da so vsi zadovoljni, pa smo tudi mi zadovoljni. To bi potem moralo pomeniti zdravo situacijo. Da navedem še drug detajl iz rezultata volitev. Od 33 oblasti imajo radikali absolutno večino v 19 oblastih, to znači, da je debila (radikalna stranka v naši veliki kraljevini, v kateri je mnogo strank in raznih skupin, v teh volitvah absolulut-no večine, to je, v več ko polovici samoupravnih oblasti. (Samo, da so v Srbiji oblasti mnogo manjše ko v prečanskih krajih. Op. ured.) Ta rezultat pomeni, da so radikali debili več ko vse druge skupine razen radičevcev, znači, da imajo radikali več, ko demokrati, Korošec, Pribičevič, Spaho, zemljoradniki in vse male stranke skupaj. To je, gospoda, zmaga radikalne stranke, ki ji daje pravico in nalaga dolžnost vodilne vloge v državni politiki. Tc dolžnost mi z vso svojo pripravljenostjo tudi vršimo y prilikah, ki niso lahke. Ako v vsem ne za-dovoljavamo teženj vollcev In vas predstavnikov javnosti, iščite razlog zunaj v splošnih prilikah. Uzunovič je nato govoril o svojem volilnem okrožju v Nišu in zaključil svoj govor z naglasitvijo potrebe stvarnega dela v narodni skupščini. PRED SESTANKOM NARODNE SKUPŠČINE. Beograd, 25. jan. Danes dopoldne se sestane narodna skupščina. Pred tem se bo vršil dogovor med predsednikom vlade in predsednikom skupščine o dnevnemu redu skupščine. Današnja seja bo najbrž prav kratka, a zanimanje za ostale se je je zelo veliko. Vse skupine so pozvale v Beograd vse svoje poslance in pričakuje se, da bodo ze danes v Beogradu navzoči skoro vsi Poslanci. Misij se, da bodo na prvih sejali vsekale °r podane vse nepra- tekmujeta med seboj, katera bo več dosegla za narod. Zato pa tudi po nedeljskih volitvah ni časa za uživanje lavorik, temveč sedaj je čas dela in sicer splošno koristnega dela, ne pa strankarskega pretepanja. Šele ko bodo znale stranke zaupanje naroda izkoristiti, šele ko bodo dokazale, da niso talentov samo azkopale v zemljo, šele potem bodo tudi dosegle končno in resnično zmago. V nasprotnem slučaju pa bodo pomnožile legijo nevolilcev, in kon -110 dokazale, da je njih politika tako brezplodna, da more navdušiti le še poklicnega strankarskega agitatorja. Zato čestitamo vsem strankam k zmagam ter čakamo na efekt — teh zmttg. viinosti, ki so se dogajale o priliki volitev za oblastne skupščine, kar bo še tem bolj povečalo interes za seje narodne skupščine. “velik NAPREDEK'zEMLJORAdT” NIKOV. Beograd, 25. jan. Neki zemljoradniški prvak je rekel glede na oblastne volitve to-le: Število izvoljenih oblastnih poslancev zemljoradniške stranke odgovarja približno številu 15 narodnih poslancev. Ako se poleg tega upošteva, da so pri volitvah favorizirane velike strnake, potem si lahko mislite, da smo zadovoljni. Razume se, da rezultati, ki so jih prinesli listi, ne nudijo prave slike. Za sedaj se more reči, da smo se znatno okrepili v Bosni in Banatu, kjer so se, kakor i*-ftleda, prosipavale kroglice, ker nismo dobili v čisto zemljoradniških srezih nobenega poslanca. ___________________ IZID VOLITEV V PREČANSKIH KRAJIH. Zagreb, 25. jan. Izid volitev v krajih izven Srbije in južne Srbije je ta-le: Hrvatska seljaška stranka 260, radikali 140, samostojni demokrati 89, Slovenska ljudska stranka 83, muslimani in demokrati 67, zemljoradniki 32, hrvatska federalistična stranka 9, črnogorski federalisti 5, socialisti 4, nezavisna delavska stranka 3, pučka stranka 1, pravaši 1. —1 Prorafena poštnega in vojnega ministrstva sprejeta. Beograd, 25. jan. Včeraj popoldne je bil pred finančnim odborom proračun ministrstva pošte in telegrafa. V početku je podal minister dr. šupe-rina ekspoze o svojem resoru. Govori o znižanju poštnih taks in pravi, da se je na tem storilo toliko, kolikor je bilo moči. Zgradile se bodo nove telefonske proge. Govori o vzpostavitvi kabelske linije v Beogradu. Povdarja, da bi bilo treba uvesti take proge cd Gjevgjelije do Maribora in jih zgraditi proti Vojvodini in Primorju. Poslanec Preka predlaga razne redukcije. Med drugim se reducira v Sloveniji: Pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani 6 tajnikov, S pisarji in 3 pripravniki. Kredit za avtomatinčo tel. centralo v Mariboru se zniža za 100.000. Od večjih investicij se Črta investicija 6 milijonov za ipošto v Mariboru. Minister Šuperina odgovarja poslancu Smodeju in pravi, da bo vse krivce kaznoval. Oni, ki os pri volitvah v zbornico za trgovino in obrt zakrivili nered-nosti, so že> kaznovani in odpuščeni. Pri glasovanju je bil proračun sprejet s 13 proti 15 glasovom. PRORAČUN VOJNEGA MINISTRA SPREJET Z 9:2 GLASOVOMA. Takoj nato se je prišlo na razpravo o proračunu ministrstva vojne in mornarice. Vojni minister Hadžič je podal kratek ekspoze, v katerem je naglašal, d« so potrebe vojske znižane na minimum, hrana in obleka se zaračuna po najnižji ceni. En vojak velja državo dnevno 7 dinarjev. Gledalo sp je na to, da se vojska tehniško osigura 'in da se modernizira in ojači mornarica. Vzlic temu je proračun znižan za okroglo 62 milijonov dinarjev. Vojaki bodo dobili ob času ž^tve dopust, da se ublaži tako gospodarska krisa. Vojska je po morali, disciplini in patriotizmu na visoki stopnji. Za njim predlaga Grgin nekatere iz-premembo in manjše redukcije. — Govori Vujič. Smodej kritizira, da je število generalov preveliko, zahteva narodno vojsko, protestira, da se daje :0rju-nk orožje. Minister Hadžič na koncu z radostjo konstalira, da ima tudi opozicija lepo mnenje o vojski. Ako je kaj slučajev zapostavljanja, bom preiskal. Formacija vojske, kakor je danes, je najboljša. Garde ni treba zmanjšati, ker se v vojni uporablja kot navadna divizija. Spomladi bomo začeli izdelovati naše topove in municijo. Vojašnic ni dovolj in jih je treba nekaj zgraditi. Vsako let« bomo zgradili 200 avionov. Kredit za mornarico je zadosten. Število generalov je toliko, kakor je potrebno. Pred vojno so bili polkovniki armijski poveljniki, a •to je rušilo disciplino. Naša vojska ni kasta. Vojaki in oficirji se imajo pri nas radi. Dve tretjini oficirjev so pri nas kmetski sinovi. Z ministrom za zgradbe se bova sporazumela, da sodeluje vojsk« pri gradnji potov in železnic. V vojski vlada verska toleranca. V knjižnicah imajo vojaki knjige, ne pa listov, ker politika ni za vojaško službo. Ako v Ma-cedoniji škodi malarija Slovencem, škodi istotako tudi Hrvatu in Srbu. Vodimo boj proti malariji. Prosi, da se proračun sprejme. Smodej popravlja besedo kasta* rekoč, da je mislil samo na zlorabe. Ob 11. je bil izglasovan proračun ministrstva vojske in mornarice z 9 proti 2 glasovoma. Proti sta glasovala Smodej in Vujič. Prihodnja seja je danes ob 4-Na dnevnem redu sta dve zelo važni ministrstvi zunanjih in notranjih poslov. Za sporazum z Nemci. (Resna beseda našim strankam.) Dr. Camillo Morocutti je priobčil v »Narodnem Dnevniku« članek »Politika sporazuma Nemcev v Sloveniji«, ki je tako velikega pomena ravno^ za Slovence, da bi moral takoj zbuditi splošno pozornst in izzvati najživah-nejšo diskusijo v vsej naši javnosti. Dr. Morocutti je mlad mož in mu želim, da bi še sam užival srečne dneve popolnega sporazuma med Nemci in Slovenci, za kakoršen je že mnogo pisal in deloval in kakoršen bi prinesel tudi nam Slovencem boljše čase. Na prvem panevropskem kongresu je imel predavanje »Paneuropa und die Minderheiten«, ki je zadnje dni izšlo tiskano v 15. zvez. Cou-denhovejeve »Paneuropa« in ga toplo priporočamo naši javnosti, da ga pozorno čita i;i o njem mnogo razmišlja. Moje najglobokejše prepričanje je, d« le v uresničenju tam nadrobno razlaganih idej je zavisna tudi usodi našega naroda. Star sem in osivel sem v delu za boljšo bodočnost svojega naroda, zato naj mi dosedanji znanci, prijatelji in sodelavci le verujejo, da sem iz dna duše prepričan o tem, kar sem rekel Zato podpisujem vsako besedo Moroeutli-jevega članka in se ne morem dovolj prečuii-ti, da je ostal doslej brez odziva v naši javnosti. Ta malomarnost je zločin na bodočnost našega naroda, zlasti pa zločin proti našim zasužnjenim bratom. — Strankarstvo pri nas ie tako zaslepljeno, da gleda v vsakem vprašanju le na to, kaj more koristiti ali škodovati stranki in ne narodu v celoti. In zato se nobena stranka pri nas noče jasno izjaviti niti v tako neizmerno važnih vprašanjih, ki jih prinaša v javnost dr. Morocotti z zgovorno besedo in podprto s tako tehtnimi argumenti, da morajo biti jasna vsakemu otroku. Vest .in skrb za bodočnost naroda me sili. da zopet kličem našim odgovornim politikom: Streznite se in postavite na prva mesta svoji!) programov ideje o rešitvi manjšinskega vprašanja, kakor jih razvija dr. Morocutti kakor ji), vodi naš dr. Wilfan na ženevskih kongresih (glej njegov članek v istem 15. zvezku ; Pan-europe«), in kakor sem jih razpravljal tudi jaz v teni listu. Ali se moji današnji čitatelji ne spominjajo, kolikokrat sem na tem mestu klical: Koroško vprašanje ni edino in ne najvažnejše, to rešiti ne sme biti težavna naloga, to treba rešiti xa vsako ceno, da bomo imeli mogočnega zaveznika ob reševanju mnogo važnejših manjšinskih vprašanj... Dr. Morocutti je bil med našimi Nemci tisti dobri duh, ki je lani obrnil pozornost vsega kulturnega sveta na naše koroške brate, ko ie povzročil znano spomenico na koroški deželni zbor s pozivom, naj vredi razmerje med večino in slovensko manjšino na podlagi neke dobro umevane avtonomije. In naglašauo je bilo načelo, ki ga je bil svočas celo Pribičevič usvojil, da vse tiste pravice, ki jih bodo uživali koroški Slovenci, naj bodo dovoljene tudi Nemcem v Jugoslaviji. Ali ni to načelo zlata vredno? Ako se kdo pri nais boji, da bi ee to načelo pošteno ne izvajalo, prav, taka previdnost ni odveč, ali naj bodo postavljeni kontrolorji, ki naj vestno sledijo vsein dogodkom med našim narodom na Koroškem. Toda radi sumničenja ostati dema v zapečku in prezreti tako silno važne predloge, je — zločin nad našim narodom, zapomnite si: to je zločin, ki ga javno dolžim vse naše politične stranke brez razlike. Dr. Morocutti pravi povsem umestno v svojem članku: »Popolnoma pravilno se je na lem mestu omenilo, da je neopravičljiva napaka vseh slovenskih strank brez razlike, da niso zavzele k lanski spomenici Nemcev v Sloveniji o avtonomiji prav nikakega stališča." — Z elegantno gesto krene tisti nespameten slovenski šovinizem, ki meni, »da pomenja j ta politika izpodkopavanje slovenske narodne j edinosti in pangermansko ogrožene Sloveni- I je.« To osnovno napako šovinistične protinem- i ške mentalitete pomenljivo poboža z izjavo, da j je nemška manjšina v Sloveniji sicer majhna ; in razcepljena, toda ona je še vedno del se- j d emdesetmilijonskega nemškega naroda, naj- j večjega in najbolj delavnega kontinentalnega i naroda v Evropi, ki meji v najširšem obsegu na Slovence.Tn kako lepo pravi dalje: »Iz teh i osnovnih dejstev slede za, vsakega slovenskega realnega politika gospodarske, kulturne in ne nazadnje tudi zunanjepolitične in manj-šinsko-politične nujnosti in potrebe za lasten | narod in za lastne slovenske manjšine, katerih l ne sme prezreti, če v resnici skrbi in se v polni meri zaveda odgovornosti za naeijonalno in gospodarsko blagostanje svojega naroda.« Nemec tako plemenitih stremljenj kakor dr. Morocutti ni hotel našim ljudem kaj več reči, zato dopolnim jaz njegove besede po slovensko in pravim: Nemci bodo najbrže veliko manj potrebovali nas, nego mi njih. Sedem-desetmilijonski narod take korenine, kakor nemški, ta si bo znal pomagati v vsakem pokoju, 011 gotovo najde zaveznikov po svoji želji in potrebi ali vprašanje je, ali si jih najdemo mi. Le poglejte vse tiste takozvane zaveznike in prijatelje, kako se obnašajo, kako vihravo in premeteno kujejo spletke drug proti drugemu in kako malo prihajamo mi v poštev pri njihovih medsebojnih obračunavanjih. Na koga se smemo zanesti? In ura bije dvanajsta, da ugodne prilike ne zamudimo, kajti ako slovenska zapečkarska kratkovidnost utrudi celo take prijatelje med Nemci, kakoršen je brez dvoma dr. Morocutti in njegovi somišljeniki, tedaj bo zamujeno vse in morda se nam podobne prilike ne ponudijo nikdar več. Zakaj bi ne bili od srca enkrat veseli tako poštene izjave, kakoršna je Morocuttijeva, ko pravi, da gre Nemcem v Sloveniji za načelno, za pošteno politiko, za opustitev mržnje in medsebojne napetosti. Ta nemška politika v smislu aktivizma in pozitivnega sodelovanja se je ipokazala v (koaliciji z našimi strankami za bodoče volitve. O njej pa pravi še doslovno: »z vidika nastajajoče politične situacije v Evropi, pri čemur ima Nemčija že danes vodilno mesto, pomenja ta koalicija za slovenski narod ne sanjo notranje-političen, temveč tudi manjšinsko - političen in zunanje - političen vspeh.t Da nam mora dajati šele Nemec tak e lekcije, Id so neizpodbitne, je tudi znak naše strankarske razdrapanosti, ko si nobena stranka ne upa do kakega bolj odločnega koraka v tem tako neizmerno važnem" vprašanju. Dr. Morocutti je namignil,d a bo Nemčija v Zvezi narodov imela važno besedo, .marsikdaj najbrže odločilno besedo. To isto sem že davno poročal tudi jaz in sem rotil naše politike, naj storijo že zdaj vse, da bo tedaj obenem tudi naša zagovornica. Dalje pa je tudi povedal, da Nemci v Sloveniji snujejo »Nemško ligo za Zvezo narodov«, to je tisto, ‘kar sem večkrat očital našim rojakom, da je še niso ustanovili tudi v Ljubljani, da bi bili v oporo našim tam preko, da ne bodo tako sramotno osamljeni, kakor so bili na zborovanju v Solnogradu. Zdaj pa pomislite našo opozicijo, ako bodo Nemci v Sloveniji imeli na zborovanjih lige svoje zastopnike, ki jih bo podpirala mogočna Nemčija, a naših tam ne bo nikogar. Potem pa bodo naši listi zabavljali in ropotali proti Nemcem itd., mesto da bi se trkali na prsi in skesano govoril!: nostra culpa, nostra maxima culpa! Za sklep naj samo še častitam dr. Morocul-tiju za poštene besede in izjave v rečenem članku in v poročilu na panevropskem kongresu. To so bile moške besede iz poštenega srca in poštene volje, da bi res prišlo do prijateljskega sporazuma med dvema narodoma, ki sta po legi in zgodovini tako tesno vezana drug na drugega. Tesna zveza med njima je imperativen pogoj za nadaljni razvoj našega naroda, za našo boljšo bodočnost. Preteklost je za nami in marsikaj moramo pozabiti, moramo v našem interesu ne toliko Nemcev. Naše stranke pa poživljam, da se začnejo resno pečati z vprašanji, ki jih je sprožil dr. Morocutti. Molk je zločin, poštena polemika pa bi razčistila vse pomisleke in bi pripomogla, da se morda vendarle ves naš narod združi z onimi faktorji v Evropi, ki nam edini morejo in hočejo pomagati. Rekel sem! A. G. Politične vesti. — Volivni rezultati še niso znani iz vseh krajev države in zato so še posledice nedeljskih volitev negotove. Vendar pa je že danes mogoče reči, da posebnih izprememb ne bo. Pohod proti HSS se je ponesrečil ravno tako kakor pred leti in slejkoprej je edino I1SS upravičena zastopati Hrvate, kakor gre za Slovence ta pravica edino SLS. Pa tudi v srbskih pokrajinah se ni mnogo izpremenilo. dasi so tu izpremembe najbolj močne. Predvsem je očiten napredek demokratov in zla- sti Se zemljoradnikov v Bosni. Ohranili so si ■>icer radikali še večino med Srbi, toda ta je danes silno zmanjšana. Posledica volitev bo ' t° i10 ' Sej verjetnosti, ia, da ostane zaenkrat se_ vse pri starem, da pa se bo vlada vedno težje branila proti naraščajoči moči opozicije m da je vprašanje razširjenja vlade danes znatno bolj aktualno ko preje. Zlasti pa b:i moral tudi g. Uzunovič sedaj resno misliti na to, ce misli se nadalje vladati proti Slovencem. Mislimo, da mora enkrat tudi a. uZu_ novič izprevideti, da je vendar malo°čudno, če se vlada,imenuje vlada kralj. Srbov, Hrvatov in Slovencev, a se ravno te stalno potika v ozadje, pa čeprav je Slovenija po svoji kulturni stopnji prva pokrajina v državi, v davčnem oziru pa naravnost velezaslužna za državo. Ni ravno znak državniške modrosti g. I ziinoviča, da ga bodo šele volivni rezultati privedli k spoznanju te najbolj elementarne politične resnice. = Razvoj gre v Jugoslaviji na levo. Desničarji v Jugoslaviji so upali, da bo pri nedeljskih volitvah Radič propadel in da stooi-jo na njegovo mesto sam. demokrati oziroma drugi desničarji. Ta račun se je popolnoma izjalovil. V Sloveniji so nazadovali sicer radičeva', ampak v prvi vrsti vsled notranjih nesoglasij in to je najbolj vidno v narasli volivni abstinenci. V okrajih, kjer je SKS najbolj nazadovala, ni SDS niti najmanje napredovala, dočim je SKS na Gorenjskem, kjer ni bilo notranjih sporov celo neznatno napredovala. V Bosni so silno napredovali zem-ljoradniki, na Hrvatskem so vzeli Radiču glasove le federalisti in v Srbiji se je morala ■ t), zadovoljiti z revnima dvema mandatoma da je tako zaključen dokaz, da gre političen razvoj pri nas na levo. Po napakah desničarskih strank končno tudi drugače biti ne more. = Mars je sprejel mandat Hindenburga in sedaj se pogaja z nemškimi nacionalci in nemško ljudsko stranko za sestavo meščanske vlade. Pogajanja pa potekajo zelo počasi, ker je v centrumu vedno močnejša struja, ki odločno zahteva, da ne sme meščanska vlada niti najmanje škodovati republikanski misli. Pogajanja niso privedla vsled tega tudi še do nobenega zaključka in se danes nadaljujejo. — V demokratskih krogih je izgubil Marx precej na simpatijah, da je sploh sprejel Hindenburgov mandat, ker pomeni Ilindenburgovo pismo udarec proti parlamentarizmu. — Položaj na Kitajskem. Kakor.poročajo iz Šanghaja, je prišlo tam do burnih demonstracij, pri katerih je bilo več žrtev. Za varstvo koncesij so mobilizirani inozemski prostovoljci, kantonske čete so premagale pred Šanghajem čete šanghajskega guvernerja. V Angliji so vsled kitajskih dogodkov zelo vznemirjeni. Churchill namerava prekiniti svoje potovanje po sredozemskih deželah in se vrniti v London. Vesiti iz Kitajske poročajo da bo kantonskim četam zelo težko pomirili ekstremne delavske elemente. Iz 9everne An-Stliie odideta na Kitajsko dva bataljona. Tildi Združene države so vsled kitajskih dogodkov vznemirjene. Njihovi državljani na Kitajskem se pripravljajo k begu. Sedaj se nahaja v kitajskih vodah 26 ameriških vojnih ladij, 17 vojnih ladij na Filipinih pa je dobilo povelje, da takoj odplovejo na Kitajsko. Združene države pripravljajo še druga ojačenja na Kitajskem. Kratke vesti. Belgijska vlada pripravlja novo porazdelitev dohodninskega davka, ki bi zlasti zadela nižje sloje čemur pa se upirajo socialisti. Pričakovati je vladne krize. Lloyd George je izvoljen za predsednika liberalne stranke, ker je dal v strankin fond milijon funtov šterlingov. »SDS BO JEDRO NOVE POLITIČNE SITUACIJE.« Tako so pisali še v nedeljo listi SDS in hoteli svoje bralce uveriti, kako silna bo zmaga SDŠ. Volitve so prišle, vse »zmage« SDS so znane, samo o jedru nove situacije se nič ne sliši. Ampak to tudi ni važno. Glavno je, da je bil v nedeljo o tem prepričan volilec SDS in da bo strumno tudi na dan prihodnjih volitev o tem prepričan. Pa recite, če ni hvaležna stvar biti političen voditelj, ko pa so volilci tako idealno lepo lahkoverni. Prosveta. l?IiPERTOAIt NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer, torek, 1:5. januarja: zaprto. Sieda, J.U. januarja: Ugrabljene Sabin-ke. — lled B. Četrtek,'27. januarja: zaprto. Petek, 28. januarja: Pri lep’i krčmarici, lied D. Sobota, 29. januarja: Slaba vest. Delavska predstava po znižanih cenah —I izven. . Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Torek, 25. januarja: Nižava. — Red A, Gostuje g. Rudolf Bukšek. R^d c' •ianuar-‘a; Fig“i'ova svatba. - Četrtek, 27. januarja: zaprto Petek, 28. januarja: Ples v maskah. -Red E. Abonente reda B in D opozarjamo, da je zamenjal totedenski dramski repertoar iz tehničnih razlogov in sicer teko, da imajo abonenti reda B predstavo Ugrabljene Sabinke v sredo 26. t. in., abonenti reda D pa predstavo »Pri lepi krčmarici« v petek, dne 28. t. m. G. ltudolf Bukšek gostuje v ljubljanski operi danes v torek 25. t. m. in sicer poje vlogo Sebastjana v D'Albertovi operi Nižava«. Ostala zasedba lega večera je sledeča: Marta - ga Thierry . Kavčni-kova, pastir Pedro — g. Knittl, vaškega mogotca Sebastjana poje g. Bukšek starčka Tomaža — g. Betetto. »Nižava« se poje danes po skoro dvomesečnem-presledku to pet za abonente reda A. Vaša Prihoda je danes eno najslavnejših imen, kar se jih imenuje v svetovnih časopisih Evrope in Amerike. Vaša Prihoda je brez dvoma naj večji vijolinski \ irtuoz sedanjega časa in njegovi koncerti pomenijo za vsako mesto, kjer koncertira ta veliki umetnik — muzikalni dogodek posebne vrste. V Ljubljani priredi svoj koncert pod okriljem Glasbene Matice in sicer 3. Februarja 1927 v Unionski dvorani. Prvokrat je nastopil v Ljubljani začetkom vojne še kot razmeroma neznaten vijolinist, absolvent praškega konservatorija in je že takrat ogrel vse poslušalce. Predprodaja vstopnic od torka dalje v Matični knjigarni. Vaša Prihoda. Za koncert tega najslavnejšega vijolinskega virtuoza se dobivajo vstopnice od danes popoludne dalje v Matični knjigarni. »ŽENSKI SVET.« Izšla je 1. letošnja številka »Zenskega Sveta«. Vsebina je sledeča: Obrazi in duše. — Zofka Kveder - Demetrovičeva. — Pod križem. — Pesem. — (Ksaver Meško.) Junakinja zvestobe. — Povest iz turških časov. — (Lea Faturjeva.) — Deseti brat. — Pesem. — (Pavel Golia.) — Mati pripoveduje pravljice. — (M. Jezernikova.) — Oh zibeli. — Pesem. (Marijana Kekaljeva.) — Nevarna igra. — (Po Strindbergu F. B.) — Večite čežnje. — (Karlo Kocjančič.) — Kongres narodne ženske zveze SHS na Bledu. — M. Go-vekarjeva.) — Gospodinjstvo kot poklic. — Zgcdi se včasih. — Pesem. — (Radi-voj Rehar.) — Naša deca. — Izvestja: Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Higi-jena. — Kuhinja. — O lepem vedenju. — Iz naše skrinje. — Ročna dela. — Ch. Lucieto: 38 Spomini francoskega vojnega detektiva. Tako sem poslal svojemu šefu fotografijo, ki jo priobčujem in na kateri je v sredi cesar med Hindenburgom na njegovi desni in Ludendorffom na njegovi levi, kako ogledujejo na zemljevidu položaj na podlagi poročila, ki ga je bil prinesel oficir glavnega stanu. Fotografija, katero sem si preskrbel isti dan, ko je bila napravljena, je bila fotografirana od oficijelnega dvorskega fotografa g. A. S., ki je imel povelje, slediti cesarju povsod, da »fiksira za zgodovino« delovanje in kretnje »Gospoda vojnih trum«. Kot si lahko mislite, ta fotografija ni prišla sama od sebe v mojo listnico, kakor tudi ne druga, na kateri je videti cesarja poleg njegovega poljskega avtomobila. M. S., ki je bil vedno v cesarjevem spremstvu, bi že moral vedeti, da je neodpustlijvo, če človek pusti svoj fotografski aparat v garderobi, posebno če so v tem aparatu take zanimive plošče, kot one, ki jih priobčujem. Te fotografije sem poslal svojemu šefu in ta jih je poslal naprej v Berlin, samo da pokaže nemškemu špi-jonažnemu uradu, da nadzorujemo vse, kar se godi v i. Lahko si predstavljate, kako neprijetno presenečenje je bilo to za Nemce. Pomislite vendar! V Essenu se je nahajal francoski agent ob istem času, kot cesar in visoke osebnosti njegovega spremstva. In kaj bi bilo, če bi ta agent hotel ubiti cesarja? Če bi se mu bilo (lopadlo, da mu izpali par strelov iz svojega browninga v obraz! Ne vem, če je ubogi M. S. sploh kdaj zvedel, za kaj je šlo. Jaz vem samo toliko, da so ga poljski orožniki aretirali in vtaknili v luknjo. Bil je sedem mesecev zaprt in naravno izgubil svojo službo na dvoru. Pa vrnimo se k našemu orožniku. V soboto zjutraj sem ga čakal v gostilni. Prišel je po me ob domenjeni uri. Najprej me je vprašal: — AH imate seboj »mojih« 2000 mark? —Imam 2000 mark, sem mu odgovoril. Tukaj so. Kje pa imate vi svoje? — Sakrament! Vidim, da mi ne zaupate. — O ja! samo vi mi pripovedujete tako izredne stvari, da sem vendar nekoliko nezaupljiv. — Lepo! Pripravite se pa na še bolj čudovite stvari!... Toda, če hočete, bova kar odšla, kajti pozneje bo vsak dostop na topniško strelišče prepovedan. Poznam pa luknjo, iz katere boste lahko izborno opazovali streljanje. Odšla sva in po čislo nemogočih potih slednjič dospela do topniškega strelišča, sredi katerega, to se pravi kakih 1200 m proč od poskusnih baterij, je bilo nameščenih 100 ovac. — Kaj vraga delajo le ovce tam? sem vprašal svojega tovariša. Nasmehnil se je, potem pa je dejal: — Te ovce predstavljajo francoske 'in angleške svinje. Boste takoj videli, koliko jih bo ostalo pri življenju. — Ali bodo služile te ovce kot tarča? — Ali je to kaj tako čudnega? Vendar ne boste hoteli, da se preizkusijo nove granate na človeških bitjih? — Gotovo da ne. Čisto v ozadju strelišča so se pomikale vojaške straže in poleg vrat so izstopali oficirji lz svojih avtomobilov in cela skupina je pričakovala cesarja. Ta se je kmalu prikazal. Šel je mimo častne straže s svojim spremstvom, podal enemu ali drugemu roko in stopil na strelišče, kjer sta stala, dobro vidna, en 77 mm poljski top in en mornariški top. (Dalje, prih.) &3R4S8SS5S8 Podrobni rezultati RADOVLJICA. (Števila pomenijo: 1. število volilcev. 2. SLS. 3. SKS. 4, SDS. 5. ZDS. 6. NRS, 7. Ber-not.) Begunje, 322, 120, 13, 81, 2, —, 1. Boh. Bistrica 097, 194, 52, 08, 98, 21, 3. Breasnica 371, 129, 10, 34, 91, 4, 2. Dovje 370, 97, 7, 39, 03, 12, 8. Bled 549, 141, 30, 172, 11, 8, 3._ 042, 325, 50, 08, 27, 1, 37. Jesenice G73, 214, 9, 134, 47, 43, 9. Sava 009, 230, 1, 97, 104, 4, 11. Kanina gorica 257, 155, 1, 10, 41, 2, —. Kttrožka Bela 740, 197, 3, 101, 183, 9, 23. Kranjska gora 440, 142, 32, 56, 63, 10. 2. Radovljica 723, 321, 81, 137, 24, 2, 6. Mošnje 340, 151, 15, 43, 5, 1, — Rateče 167, 64, 35, 10, 13, 2, 1. Srednja vas 580, 227, 89, 42, 40, 3, 1. Dobrava 278, 49, 8, 30, 38, 5, 32. ■Sv. Križ 85, 56, —, 3, 2, —, — Ljubno 110, 46, 2, 42, —, —, —. Ovsiše 265, 109, 20, 73, 3, —, 1. Rib no 422, 181, 72, 14, 4, 4, —. Koprivnik 191, 79, 7, 50, —, —, —. OKRAJ LJUBLJANA - OKOLICA. (Številke pomenijo: 1. število volilcev, 2. 'SLS. 3. SKS. 4.' ZSD. 5. SDS. 0. NRS, 7. Ber-•not.) Borovnica 527. 173, 28, 70, 41, 12, 2. Brezovica 030, 273, 09, 41, 16, 1, 4. Dobrova 582, 263, 64. 71, 7, —, 1. D. M. v Polju 1194, 347, 57, 172, 114, 6, 8. Dolsko 228, 121, 16, 12, 3, 1. Grosuplje 689, 378, 59, 9, 27, 18, 2. G lince 789, 295, 28, 114, 109, 6, 7. Vič 591, 179, 9, 75, 126, 11, 3. Horjul 350, 211, 32, 4, 5, —, 1. Ježica 559, 258, 42, 61, 55, 1, 1. Kopanj 181, 99, 4, 1, 9, 3', —. Medvode 670, 242, 53, 22, 42, 2, 9. M 'ste (šola) 541, 200, 25, 110, 50, 9, 1. Vodmat-Sclo (Društ. dom) 617, 205, 14, 83. 92, 25, 3. ’ Polhov gradeč 390, 198, 52, 5, 5, 1, —. Preserje 390, 103, 48, 24 o 4 Rakitna 177, 97, 19, 1 o 1’ 1’ ' Rudnik 284, 129, 15, 14 40 ’ 1 Sostro 052, 433, 12, 57/29 41 Sp. Hrušica 500, 187, 16, 78 '43 * 9 Studenec - Ig 638, 191. 139,’11 \q _1 _ Št. Jurij 410, 240, 70, 2 6 1 L ’ St. Vid 099, 369, 52, 48, 86, 14 4 Šmarje 387, 122, 54, 2, 15 4 1’ ' Šmartno 506, 162, 45, 79, 12, 1 11. Vrhnika 1633, 780, 43, 24, 177* 11 77 Zg .šiška 624, 145, 07, 22’ 134* 4. ’4().' Želimlje 317, 45, 98, 2, 7, 1, —. Črni vrli 260, 140. 7. 3, 4, 1, 1. ('rnuče 395, 229, 16, 38, 4, 1, 3. Do! 265, 167, 43, 2, 7, 1, —. Sv. Jošt 171, 126, 43, 1, 1. KRŠKO. (Številke pomenijo: 1. Število volilcev. 2. SLS. 3. SKS, 4. SDS. 5. ZDS. 6. Soc. 2. Boštanj 455, 09, 314, 37, 2, 10. Bučka 274. Cerklje 7GO, 444, 83, 36, 3, —. Veliki Podlog 463. Čatež 422, 132, 32, 62, 12, 4. Kostanjevica 643, 387, 63, 20, 1, 1. Krško 370. gv. Duh 327. Mokronog 598, 278, 117, 10, 3, 1. Radeče 691, 210, 23. 100, 4, 66. Raka 789, 261, 38, 166, 3, Studence 482, 133, 80, 12, —, —. Sv. Križ 319, 179, 00, 1, 1, —. Sv. Jurij poti Kumom 606. št Janž 009, 172, 95, 54, 1, 20. Št. Jernej, 11GG, 580, 229, 15, 1, 4. št. Rupert 934, 308, 320, 17, 2, 4. Škocijan 568. šmarjeta 503. Trebelno 481, 259, 09, 2, —, —. Tržišče 287, 143, 37, 10, —, 3. Velika dolina 425, 191, 99, 46, —, —. Leskovec 044, 208, 100, 26, 1, 1. Bušeča vas 293, 192, 18, 20, —, —. Mariborska oblast. KONJICE. (številke pomenijo: 1. št. volilcev. 2. SLS. 3. SKS, 4. ZDS in 5. SDS.) < adram 627, 271, 7, 42, 36. Konjice I. 559, 250, 19, 35, 14. Konjice II. 484, 198, 8, 22, 64. Loče 560, 241, 20, 22, 26. Prihova 360, 247, 5, 4, 5. Sv. Jernej 256, 120, 14, 13, 10. Stranice 129, 47, 23, 1, 7. Špitalič 350, 137, 8, 4, 22. Vitanie 418, 191, 35, — 21. Zreče'320, 147, 5, 15, 17. Hudina 241, 100, 18, -, 3. Kebelj 178, 119, 12, -, 2. OKRAJ LJUTOMER. (Številke pomenijo: 1. Število volilcev, 2. SLS. 3. SKS. 4. Lipovec, 5. SDS. 6. Sov. Apače 554, 140, 28, -, -. Cezanjevci 350, 183, 8, 3, 31, 1. Cven 275, 159, 51, 19, 8, 2. Drobtinci 381, 58, 12, —, 3, —. Gor, Radgona 443, 328, 17, 5, 71, 8. Ivanjci 600, 320, 32, 2, 35, 1. Ljutomer 445, 119, 41, 5, 105, 15. Mala Nedelja 587, 213, 118, 5, 32, 1. Murščak 325, 187, 15, 6, 8, Orehovci 386, 163, 48, 3, 29, 1. Okoslavci 206, 110, 31, 1, 2, 1. Plitvički vrh 556, 208, 14, 4, 9, -. Ptresika. 385, 241, 10, 8, 12, 5. Radenci 546, 347, 32, 4, 34, 2. Stara cesta 201, 92, 3, 2, 23, 1. Videm 626, 380, 70, 4, 21, 1. Vriej 372, 166, 32, 7, 103, 1. Stara Nova vas 324, 180, 15, 6, 21, 1. Poravnajte naročnino! Dnevne vesti- ■m ran teaMMft gaaw > —* * ’ PO ZMAGI. Zmagala je SDS, zmagala je SLS in naše vodilno časopisje je nad doseženimi zmagami navdušeno. , Vpraša pa se, kaj bodo od te zmage imeli oni, ki so z navdušenjem glasovali za obe stranki. Ali naj bo zmaga dosežena samo zato, da se bomo šele sedaj prav začeli iti »klerikalce« in »liberalce«, ali pa naj sledi zmagam skupno delo vseh za napredek naroda. Z drugimi besedami: Ali naj zmage samo povečajo strankarsko nestrpnost ali pa naj zmage pokažejo, da so zmagovalci širokogrudni in da imajo zmage zmisel. Mislimo, da je čas, da bi postal ta zniisel že enkrat viden ker od 1. 1920 >zmagujeino stalno, naše gospodarstvo pa propada. Menda vendar niso zmage same sebi namen I — Mnistrstvo za narodno zdravje je vstavilo v svoj proračun večje kredite za šolske poliklinike. Nove šolske poliklinike dobe predvsem oni šolski okraji, kjer vladajo slabe zdravstvene razmere in kjer obiskuje šolo mnogo otrok. — Iz finančnega ministrstva. V finančnem ministrstvu se pripravlja večji ukaz o imenovanju, napredovanju, upokojitvi in premestitvi davčnih in carin- . skik uradnikov ter uradnikov finančnih ! uprav in kontrol. — Podpore glasbenim šolam in društvom. Prosvetno ministrstvo je postavilo v proračun bodočega proračunskega leta znesek 180.000 kot subvencijo glasbenim šolam in društvom. Od tega kredita dobe glasbene šole v Ljubljani in Mariboru po 40.000 Din. — Podpornemu društvu slepih Ljubljana Wolfova 12 so darovali: Katoliško prosvetno društvo Rakek mesto venca na grob pokoj. g. Jos. Steržaju Din 140. Učiteljstvo osnovne šole Vrhnika v spomin pokojne učitelj. Angele Petrič Din 150, g. J. Kolšek, trgovec, tu, dobil od strank kot odškodnino za koledarje Din 300, ki jih je podaril slepim. — Vsem darovalcem najiskrenejša hvala — odbor. — Velik dar Rockefellerjeve ustanove monakovskemu znanstvenemu institutu. Rockefellerjeva ustanova v Newyorku je sklenila, da podari nemškemu institutu za psihiatrijo v Monakovem razven 250 tisoč dolarjev, ki jih je nakazala lansko poletje, še 55.000 dolarjev. S tem je obstoj instituta zasiguran. — Pobijanje spolnih bolezni v Nemčiji. V nemškem parlamentu se pretresa zakonski naCrt o pobijanju spolnih bolezni. Po načrtu je zdravljenje za obolelega obligatorično. Dovoljenja zaz dravljenje spolno-bol iili i,;> -n izdajajo samo specijalistom. Siromašni ljudje se bodo zdravili brezplačno. Nadzorstvo nad bolniki bo poverjeno posebnemu uradu. Kdor bo prodajal brez dovoljenja zdravila zoper spolne bolezni bo kaznovan z zaporom do enega leta. Kdor bo bolan spolno občeval, bo kaznovan z zaporom do treh let. Z novim zakonom se uredi tudi vprašanje prostitucije: kasemiranje prostitutk se ukine. — Silna neurja v Italiji. V Anconi je besnela v soboto strahovita nevihta. Skoraj vse ulice so bile poplavljene. Na nekaterih krajih je stala voda do tri me- tre visoko. Celo v centru mesta je vdrla veda v kleli. Okoliške vasi so pod vodo. Materijalna škoda je ogromna, človeških žrtev, kolikor je doslej znano, ni. — Tudi v mesinskem zalivu in v južni Kalabriji so bili veliki nalivi. Na nekaterih mestih so se udrli na železniške tračnice zemeljski plazovi, tako da je promet na ve-čih krajih prekinjen. Več oseb je lahko poškodovanih. — Velikanski požar v Leipzigu. Te dni je izbruhnil v eni od nekdanjih vojašnic v Leipzigu velik požar. V poslopju se nahaja razven policije več trgovskih in industrijskih obratov. Požar se je razširil na v bližini se nahajajoče skladišče municije. Rešiti je bilo mogoče samo konje in kakih 6000 komadov municije. Ostala municija je eksplodirala. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno. — Aretiran policijski uradnik. Kosta Ivkovič, policijski uradnik v Sarajevu se je lansko leto poročil. Ves čas od svoje poroke dalje je poskušal doseči, da mu prepiše njegova žena polovico premoženja na njegovo ime. Vsled tega je prišlo med njima večkrat do burnih scen. Ko se je te dni vrnil Ivkovič nekega večera pijan domov, se je z ženo ponovno sprl radi tega. V prepiru je oddal Ivkovič nenadoma dva strela na svojo ženo ter jo težko poškodoval. Ženo so prepeljali v bolnico, Ivkoviča pa za zamrežena okna. — čin umobolnega. Te dni se je odigrala na finančnem uradu Berlin - Neu-koln krvava tragedija. Ruski emigrant Hackbusch poseduje v Berlinu tovarno za gramofonske plošče. Nedavno je izvršila davčna oblast v tovarni revizijo ter ugotovila v knjigovodstvu neke neredno-sli. Vsled tega je bil Hackebusch ponovno pozvan na finančno oblast na odgovor. Povedali so mu, da bo imel neprijetnosti. Daši je šlo samo za malenkostno globo 200 mark, si je vzel Hackebusch tako k srcu, da je pisal finančnemu uradu že pred par dnevi pismo, da si vzame, če mu ne bodo dali miru, življenje in da bo umoril vrhu tega vso svojo družino, češ, da je življenja sit: bil je premožen trgovec, vsled inflacije pa je izgubil vse svoje premoženje. Te dni se je pojavil nenadoma s svojim enajstletnim sinom zopet v finančnem uradu. Ker mu je izjavil uradnik, da je odstopil akt drugam, ura je 'izročil Hackbusch neko pismo. Med tem ko je uradnik to pismo odpiral, je potegnil Hackebusch samokres ter oddal na svojega nič hudega čutečega sina strel, nakar je obrnil orožje proti sebi. Predno pa si je mogel pognati kroglo v sence, so ga prijeli in razorožili. Stanje dečka je brezupno. Hackbusch je ocividno abnormalen. — Napredovanje vlomilske tehnike. V Berlinu so vlomili te dni neznani svedrovci oklopno blagajno najnovejšega tipa, ki je veljala doslej kot absolutno si- Španjolska bolest Le nikakega strahu pred gripo in nikakih pretiravanj z alkoholnimi pijačami! čistost, dcsinfekcijo in moč kljubovanja, to je glavno! Porabljajte parkrat na dan za grgranje za usta, vrat in grlo mešanico pravega Fellerjevega Elsaflujda z mlačno vodo. Denite k vodi za umivanje nekoliko kapljic desiniicirajočega Elsa-*lujda. Umivajte si s tem posebno roke pogostokrat. Uporabljajte nerazredčen Elsaflujd za drgnenje in masaže celega telesa. Nekoliko kapljic Elsaflujda na sladkorju ali v mleku Vas Čuva tudi znotraj pred neprijetnostmi. Dnevno negovanje telesa z Elsaflujdom prinaša moč kljubovanja, čistost, svežino in s tem varstvo pred gripo. Zahtevajte v lekarnah ali v odgovarjajočih prodajalnicali tudi v najmanjšem kraju eno poizkusno stekleničieo pravega Fellerjevega »Elsafluida« za 6 Din, ali eno dvojnato steklenico za 9 Din ali eno specijalno steklenico za 26 dinarjev. InaRazor< s sledečim dnevnim redom: Poročilo odbora, Volitev novega odbora, Slučajnosti, — Otok zakladov od 9tevensona, dalje I. Cankar, Zbrani spisi I. zv., Gradnik, De Pro-fundis, Golia, Triglavska bajka, Puškin, Kapetanova hči, Gruden, Miška osedlana, Debeljak, Moderna francoska lirika, Sienkie\vicz, Z ognjem in mečem, Izidor Cankar, Obiski, Erjavec, Izbrani spisi, Petronij, Pojedina pri Trimalhijontt, Finžgar, Zbrani spisi V. zv., Jurčič, Zbrani spisi III. zv., Milčinski, Drobiž, Gaspari-Košir, Gor čez Izaro, Tavčar, Zbrani spiši IV. zv., Gradnik, Srbske narodne pesmi, ra celotna zbirka vseh 46. letnikov ^Ljubljanskega Zvona« — vse te knjige v tisočih izvodih tvorijo dobitke III. književne tombole Jugoslovanske Matice, koje žrebanje se prične 4. februarja t. 1. in traja do 25. marca 1.1. Žrebanje se bo vrSilo na sledeči način: V petek, dne 8. februarja se izžrebata prvi dve Številki, ki se potem priobčita v soboto, odnosno v nedeljo v vseh slovenskih dnevnikih. Kdor je zadel obe številki v eni vrsti, t. j. ambo, pošlje tablico v zaprti kuverti Jugoslovenski Matici v Ljubljani, ki mu dobitek takoj in brezplačno odpremi na označeni . naslov. Naslednji petek, li. februarja se izžreba tretja številka, ki se takisto priobči v sobotnih, odnosno v nedeljskih številkah vseh slovenskih devnikov in vsi oni, ki so sedaj izmed treh zadeli dve številki v eni vrsti, pošljejo svoje tablice v Ljubljano. 18. in 25. februarja bodo izžrebane Številke za terne fn kvaterne, 4. in 11. marca za preostale kvater-ne in člnkvine, 18. in 25. marca pa za preostale činkvine in tombole. Postopek za sprejem dobitkov je vedno isti. — Tablice po 3 dinarje so na prodaj pri vseh šolah tri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, v Ljubljani pa pri Tiskovni zadrugi, trafiki Sever in v pisarni Jugoslovenske Matice, Še-lenburgova 7-11. — Stalne naročnice j Gospodinjskega koledarja« Jugoslov. Matice opozarjamo, da bo koledar za leto 1927 kmalu popolnoma^ razprodan, vsled česar naj si ga .še pravočasno naročijo. Ljubljana. 1— Svetosavska proslava na ljubljanski univerzi se vrši dne 27. t. m. ob 11. uri dopoldne v zbornični dvorani univerze. Pri tej priliki bodo proglašena tudi imena tekmovalcev, odlikovanih v tekočem lelu s svetosavsko nagrado Nj. Vel. kralja. Rektor univerze prof. dr. Franc Lukman bo imel slavnostno predavanje: »Gibalne sile v razvoju krščanske književnosti prvih treh stoletij«. 1— Na koncertu gojencev konservatorija, ki se vrši v srede, dne 20. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani, nastopijo poleg vijolinista Rupla, se pianisti Valjalo Marta, Lipovšek Marjan in Šivic Pa-ves, vsi iz šole konservatorijskega profesorja Janka Ravnika. Gojenca Valjalo in Šivic nastopita s samostojnimi klavirskimi točkami, Lipovšek pa je prevzel razmeroma težko in odgovorno nalogo spremljevalca odnosno izvajalca klavirskega parta koncertnih skladb, ki jih izvaja na vijolini g. Rupel Karel: Na koncertu konservatoristov so na sporedu sledeče skladbe: Tartini: Sonata v g-molu; Šaint-Saens: Koncert v h-molu za vijoli-ne in klavir. Chopin: Poloneza v c-molu (klavir — Šivic), Smetana: Slavnost čeških kmetov, Salonska polka (klavir — Valjalo) in Debussy: En Bateau, Dawes: Melodija, Krička: Uspavanka. Predprodaja vstopnic: sedeži po 10 in 5 Din, stojišča pd 3 Din, so v predprodaji v Matični knjigami. BORZE 24. januarja. Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij- ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 82.50—0, Vojna škoda’ 345—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska ' posojilnica 195—198, Ljubljnaska kreditna 150—0, Merkantilna 99—100, Pra-štedioiia 895—0, Kreditni zavod 170— 180, Trbovlje 360—0, Vevče 120—0, Stavbna 55 do 65, šešir 104—0. — Blago: Zaključenih 6 vagonov lesa. Tendenca za madriere čvrsta; enako za deželne pridelke. Zagreb, 24. I. Devize: Ne\vyork ček 56.7 — 56.9, London izplačilo 275.7 do 276.5, Pariz izplačilo 226—228, Curih izplačilo 1094—1097, Dunaj izplačilo 799.5 do 802.5, Berlin izplačilo 1349.5—1352.5, Piaga izplačilo 168.05—168.85, Budimpešta izplačilo 933.5—996.5, Milan 245.33 do 247.33. Curih, dne 24. I. Beograd 9.135, New-york 519 in eno šestnajstinko, London 25.1975, Pariš 20.57, Berlin 123.075, Dunaj 73.15, Praga 15.38, Milan 22.425, Bukarešta 2.57, Sofija 3.7375. To Id oao. DOBER SIN IN DOBER SODNIK. V pariški justični palači se je pripetila pred par dnevi majhna senzacija. Nastopil je namreč zagovornik, ki mu je bilo šele 10 let ih posrečilo 'se mu je,‘da je izsilil od sodnika milo, a kljub temu pravično sodbo. Obtožen je bil delavec Orzak, ki je ukradel iz neke izložbe par zavojev žice. Ko ga je poklical sodnik pred svojo mizo, se je preril skozi množico poslušalcev majhen deček v zakrpanih hlačah ter se javil: »Orzaek present, monsieur le prčsi-dentk Sodnik je bil iznenaden. »Ti vendar ne moreš biti obtoženi Or-zack. Orzack ima 50 let.« »Orzack je moj oce, gospod predsed- Frite Bondy: Osvojitev Berlina. Gospodična Šusemikl je imela že trideset let in je bila dobrodušna in zanesljiva. Bila je obenem prvo žensko bitje, ki ga je gospod Jacob sploh kdaj res videl in zato se mu je zdela kakor Eva. Končno tudi ni ničesar znanega o Evi, če je bila lepa ali ne; bila je pač prva in edina žena, ki jo je Adam videl. Podobno gospod Jacob. In povedal je po par uvodnih stavkih to, kar so še vsi možje od Adama dalje povedali v sličnem položaju. Gospodična Susemihl je imela že prva ljubezenska razočaranja za seboj. Videla je lepo urejeno pisarno in vidno dobro idočo tovarno — skratka, odločila se je, da obdrži' vilo. To je bila edina napaka v kalkulaciji gospoda Bloomfielda, ker je računal na to, da bo vsak rajši sprejel denar kakor pa vilo. Toda on ni bil. malenkosten spričo štirinajstih pfenigov in dverni petinam pri vsakem peresu. VI. Sprevodnik stalnega vagona Berlin—Mun-chen je v tem času doživel nekaj posebnega. Zvečer 15. septembra je vstopil robusten debel gospod amerikanskega tipa v oddelek, ki je bil rezerviran za mr. Smitha. Spremilo ga je par gospodov in neka dama. Sprevodniku se je takoj zazdelo, da je la obraz že nekje videl, pa se ni mogel spomnili ničesar določnega. Šele ko je eden gospodov omenil ime Jacob, se je domislil dnevi) osvojitve Berlina. Bil je takrat v Milnche-riu in občudoval po ilustriranem časopisju brke Amerikanca, ki je bil zaupnik Henry Forda. Mr. Smith je spregovoril še par besed z manjšim gospodom in mu izročil listek, ki je pa po nesreči padel na tla in obležal pred sprevodnikom. Ta se je sklonil in ga oddal gospodu. Vendar je bil toliko radoveden, da je v hipu preletel na listku napisani naslov. Ta se je glasil: marquis de Tavernev, Mote Carlo, Hotel de Pariš. • Vlak se je zganil in mr. Smith se je umaknil v svoj oddelek. Ko se je bližalp mesto Miinchen, so se po.-ni zbirali v hodniku spalnega vagona. Sprevodnik je želel še enkrat občudovati mr. Smithov energični obraz, pa ga naenkrat ni našel nikjer. Ko pa je vlak privozil na postajo i je videl, .kako zapušča mr. Smithov ooupG mlad človek. Čudno, mož je bil mlad, obrit in suh .. In vendar! Bil je malce podoben mr. Smithu. Sprevodnik je prejšnji večer dobro opazoval svojega potnika in ker je imel dober spomin za obraze, je zares spoznal po krepkem nosu, da je bil to isti človek. Zakaj se je neki obril? In kako postarajo človeka brke! Sprevodnik bi včeraj prisegel, da ima pred seboj petdesetletnega moža, zdaj pa je bil mr. Smith tridesetleten mladenič. Tudi bolj suh je bil. Gotovo je tičal vzrok v elegantnem rumenkastem površniku, ki je zamenjal včerajšnji Široki potni plašč. Mr. Smith je opazil začudenje na sprevodni- kovern obrazu. Zato mu je pri odhodu stisnil v roko bankovec za pet dolarjev. Sprevodnik je bil gotovo poslednji človek, ki ie videl mr. Washingtona. Smitha na sv<*u; kajti ko se ie mladi sospod v rumenkastem površniku vozil drugi dan čez Brenner, je bil že marquis Andre’ de Taverney, čigar diplomatski potni list mu je prihranil vsako preiskavo prtljage. nik. On je tu, toda ne zna francoski. Mi smo Poljaki.« Za dečkom je stal res bled človek, ki je zrl v zadregi na sodnika. Predsednik se je nasmehnil: : /j ;Ti pa znaš francoski, Orzackov sin1! Naučil sem se od drugih dečkov, gospod predsednik.« Predsednik se je ozrl po svojih kolegih. Bilo je sicer popolnouva nekorektno, toda šlo je za bagatelen prestopek. »Ali je kak uraden tolmač tu?« je* vprašal predsednik. Ni bilo ne tolmača ne zagovornika, sa-.' mo obtožitelj je bil tu, mal trgovec, kateremu je bilo že žal, da je stvar ovadil.« Sodniku sta se obtoženec in njegov sin zasmilila. »Torej, prevajaj, Orzackov sin,« je dejal, »ne moremo te zapriseči, toda govoriti moraš resnico in povedati smeš vse,' ?§ kar more po tvojem mnenju tvojemu očetu koristiti.« Deček ni bil plah. Navedel je perso-nalije, kot mu jih je diktiral njegov oče. g Nato pa je izpregovoril: »Gospod predsednik, petero otrok nas | je in mati je bila bolna. Oče je brez de- J la, ker je tovarna odpustila več del^v^f cev, toda tu je njegova delavska knjižica. Oče ne pije in nas ne pretepa. Dejal nam je, da ne smemo krasti. Toda ničesar nismo imeli jesti in mati je pla-kala. Tudi oče je plakal. Mislil je sicer, da tega ni nihče videl, toda jaz sem kljub temu videl. Šel sem čez cesto k trgovcu ter ga prosil, da naj nam kaj da. Spodil me je. Tedaj je prišel oče in videl, da sem tekel iz trgovine. Oče ni vedela zakaj je šle, ker ne zna francoski. Bil je samo hud na trgovca in rabil je par frankov. Šel je v trgovino ter vzel prvo, kar mu je prišlo ped roke, zavoj žice. Nato je prišel trgovec in je kričal, prišel je policijski stražnik ter očeta aretiral. Pa ■so ga zopet izpustili, ker je mati tako težko bolna. Povedal sem resnico.« »Ali je mati že zopet zdrava?« je vprašal sodnik. Deček je jel plakati. »Mati je umrla. Sedaj moram jaz skrbeti za otroke.« Sodnik je obsodil Poljaka Orzacka pogojno na 8 dni zapora. Nato je poklical dečka k sebi rekoč: »Ti moraš sedaj paziti na svrjega očeta, da ne bo zopet kaj vzel.« »Da, gospod predsednik. Delala bova. Poiščem si službe.« V tem trenutku se je vmešal nenadoma okradeni trgovec v pogovor: »Deček ostane lahko pri meni kat tekač,« je dejal. »Meni je bilo itak že žal, da sem napravil ovadbo, rad bi ljudem pomagal.« . Poceni kupit. Zakonska dvojica odhaja iz gostilne. On se smehlja, ona zmerja. Zlasti je ogorčena vsled knežje napitnine, ene zlate mark^, ki io je dal mož. ... Na vse zadnie ko njena jeza m. m ni mogla poleči, reče mož: »Pa poglej vendar mojo lepa novo zimsko sukujo, če m vredna en 4jit n ■ tf ■ (Konec.) !i!!!iinine „GR0M“ CARINSKO POSREDNIŠKI IN SPBDI* ^ CIJSKI DURGAU LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. 1 * Telefon Int. *•- 45-4. Rakek. Nb(1ot br»o]BYknml „GHOM PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice Obavlja v.e » to .troko .padajoC. posl« najhitreje In pod ku-lantnimt pogoji. Zastopniki družbe *p n mm voz S. O. N. *o p ekspresne pošlljke- m ,tro1 OUBltD Vallataa garancij« j Mnalu u »»*•«*■»• »*• MM, *• M •**>' Josip Peteline l]uBllan> tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi naltlnejSl In nnjokusnej« nB* mizni Ulm Iz vtn»kcga Kis«. sxHTlVAjtf PONUDBO 1 Tehnično ln hIfl»J«nlCno nojmorter-nt|« urejena Kli«ma ▼ lugoilnvljl. SLU, U. MALI OGLASI Za vsako beeedo *e plača 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—. Drva - Čebin Woliova l/II. - Telet. M Kupujem motorje samohodne ali Pre™^; i ali bre* dreš, sesalni plin, surovo olje ali bencin. Prednost imajo Lancovi »Buldog«. Ponudbe je poslati z navedbo cene. Starosti in tovar^ na naslov. Mijo Kovačič, Klo ster, pretinac. Proda se cenc kompletni nemško-angle-ški slovar in nekai angle-šlrih knjig. — P&- ve uprava Nar. Dnevnika Prodam ceno »Maverjev Lexikon« 5 izdaja in >Wel tali und, MenschheiU. Naslov p°v« uprava lista. Omara lepo izdelana za obleko Naslov pove uprava lista, in perilo se ceno proda. tiskarna MERKUR L J U B L I A A/ A SIMON OREOORČ1ČEVA UL-. H / se priporočo Jr zq naročila u tiskarska stroko spadajočih d&i Odda lepa in zračna soba mirni gospodični eventualno tudi gospodu. — Naslov pove uprava lista. Oglašujte v ..Narodnem Dnevniku'1. ■HP!"