Posamezna številka 6 vinarjev. siev. 171. Izven Ljubljane 8 vin. ' ..... ••. ■ V Ljubljani, v ponedeljek, 28. julija 1913. Leto Xll as Velja po pošti: U odo leto uprti.. K 21'— n Ml bhm „ . . u 2-20 u Hemčljo oeloletno . „ 29'— i« ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani oa dom: Zt celo leto nsprs] . . K 24'— It •• UMI« „ • • n 2"— V upravi prijemi masebno » 1,70 EE- Sobotni. Izdaja: ss m celo leti ....... sa Nemčijo oeloletno . „ B*— za ostalo inoiemstvo „ 12'— SLOVENEC Enostolpna petitvrsta (72 mm): sa enkrat . • » • po U v sa dvakrat sa trikrat . 13 10 ia večkrat primeren popnst. PiričM ranili. M.ismrtilii m.: enostolpna petitmta po 18 Tin. enostolpna petitmta po 30 itn. Isbaja vsak dan, lsvsemšt ne-del|e in praznike, ob 5. url pop. Bedna letna priloga Vosnl red, pa- Uredništvo ]e v Kopitarjevi nllol štev. 8/HL Bokoplsl se ne vračajo; netraiddrana pisma s« ne m sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74 s Političen list za slovenski narod. Upravništvo |e v Kopitarjevi nllol št. 8. — Bačnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7583. — Upravnlškega teleiona št. 188. žolno finance sanirajo. Protestira proti ojktroiranim davkom, ki obremene šibkejše sloje. Vršil se je tudi obhod, na katerem se pa red ni kalil. Češka realistična stranka je pod predsedstvom prof. Masaryka sklenila protest proti absolutizmu in zahteva splošno volilno pravico za vse korpo-racije. Podobno vse ostale stranke. Delo (Mo-pospeMnega urada n male obrtnike. V petek, 24. t. m, se jc vršila v deželnem dvorcu seja kuratorija obrtno-pospe-ševalnega urada. Ministrstvo za javna dela je pri seji zastopal dvorni svetnik Ilass, deželni odbor deželni odbornik dr. Zajec in deželno vlado vladni svetnik Kulavic. Predsednik obrtno-pospeševalncga urada Krc-gar je otvoril zborovanje in poclal sledeče poročilo: Ker zaključuje današnja plenarna seja kuratorija v svoji prvi sestavi od ustanovitve zavoda triletno funkcijsko dobo, sc mi zdi na mestu, da se ozrem nekoliko nazaj na delovanje »Zavoda za pospeševanje obrti«, Koj po ustanovitvi je bila naloga zavoda, oskrbeli si prostore in ukreniti vse potrebno za svoje delovanje. Sporazumno z deželnim odborom so bili nastavljeni uslužbenci, ki jih danes že vse poznate. Zavocl se je lotil po teh pripravljalnih delih z vso vnemo svoje naloge; njegovo delovanje je vodil kuratorij, ki je imel skupno 12 sej izvrševalnega odbora in 7 plenarnih sej. Posebno pozornost jc obrnil zavod na obrtno zadružništvo, podpiral obrtne produktivne zadruge, s čemur je koristil naj-izdatnejše večjim skupinam obrtnikov. Omenim naj pri tej priliki le žebljarsko zadrugo v Kropi, soclarsko zadrugo v Češ-njici, čevljarsko v Žireh, slamnikarsko v Mengšu itd,, katerih vsaka je našla v našem zavodu tako v tehničnem, kakor tudi v komercijelnem oziru dobro zaslombo. Poudarjati moram zlasti napravo v Češnjici, turbino z dinamo-stroji. Obrat v Češnjici sc je otvoril pred petimi tedni. Da vse tako izborno funkcionira, ima v prvi vrsti zaslugo naš zavod, zlasti zavodov ravnatelj Remec, ki jc vso stvar nadziral, izvrševal načrte in sploh vse delo ccle naprave vodil. Ravnotako so pa dobili tudi posamezni obrtniki vedno v tehničnih, kakor tudi trgovskih stvareh v pisarni zavoda vsako pomoč, ki jim jo jc zavod s svojimi skromnimi sredstvi mogel nuditi. Veliko je koristil zavod našemu obrtništvu, pa še posebno v svoji tesni zvezi z obrtno-pospeševalnim uradom, oziroma ministrstvom za javna dela in deželnim odborom, katerima oblastima jc stal na strani kot posvetovalni in deloma tudi izvršilni organ. Veliko jc storil zavod že v tej kratki dobi s teoretično in strokovno izobrazbo obrtništva. Številni knjigovodski in strokovni tečaji, ki so sc vršili že po celi deželi, pričajo, da je zavod vestno izvrševal tudi to stran svoje naloge. Udeležilo sc je dosedaj zavodovih tečajev skupno 505 obrtnikov, med temi 239 samostojnih in 266 pomočnikov. Zavod jc priredil dosedaj 8 tečajev za knjigovodstvo: 1, na Bledu od 9. decembra do 7. januarja 1912 (14 mojstrov, 2 pomočnika); 2. v Ljubljani od 13. maja do 28. junija 1912 (6 mojstrov, 9 pomočnikov); 3. v Žireh od 12. avgusta do 31. avgusta 1912 (15 mojstrov, 14 pomočnikov); 4. v Zagorju cd 2. septembra do 6. oktobra 1912 (13 mojstrov, 4 pomočniki); 5. v Rudolfovem od 16. januarja do 16. februarja 1913 (8 mojstrov, 8 pomočnikov); 6, v Vipavi od 1. marca do 19, marca 1913 (15 mojstrov, 32 pomočnikov); 7. v Tržiču od 16. junija do 10. julija 1913 (7 mojstrov, 22 pomočnikov); 8. v Črnomlju od 16. julija do 14. avgusta 1913 (18 mojstrov). 1 tečaj za kalkulacijo v Št. Vidu od 7. marca do 14. aprila 1912 (7 mojstrov, 10 pomočnikov). 3 tečaje za krojače v Ljubljani: 1. od 8. avgusta do 12. septembra 1911 (9 mojstrov, 13 pomočnikov); 2. ocl 22. julija do 25. avgusta 1912 (6 mojstrov, 17 pomočnikov); 3. od 16. julija do 14. avgusta 1913 (12 mojstrov, 10 pomočnikov). 2 tečaja za krojačicc v Ljubljani: 1. od 8. avgusta do 12. septembra (19 mojstric, 24 pomočnic); 2. od 16. julija do 14. avgusta 1913 (8 mojstric, 17 pomočnic). 1 tečaj za izdelovanje perila v Ljubljani od 26. avgusta do 22. septembra 1912 (9 mojstrov, 8 pomočnikov). 2 tečaja za čevljarje: 1. v Ljubljani ocl 16. avgusta do 16. septembra 1911 (11 mojstrov, 14 pomočnikov); 2. v Žireh od 22. julija do 25. avgusta (8 mojstrov, 17 pomočnikov). 2 tečaja za lesna dokončcvalna dela v Št. Vidu; 1. od 26. novembra do 21. dccembra 1912 (7 mojstrov, 5 pomočnikov); 2. od 2. februarja do 14. februarja 1913 (13 mojstrov, 5 pomočnikov). 1 tečaj za dekorativno slikarstvo v Ljubljani od 22. januarja do 24. februarja 1912 (6 mojstrov, 7 pomočnikov). 1 tečaj za avtogen-sko varčuje v Ljubljani ocl 26. februarja do 7. marca 1912 (6 mojstrov, 6 pomočnikov). 1 tečaj za kolarje v Ljubljani ocl 26. novembra d o 21. decembra 1912 (7 mojstrov, 5 pomočnikov). 1 tečaj za sodarje v Češnjici S"* Današnja številka obsega 6 strani. Absolutizem oa Češkem. Cesar je izdal lastnoročno p IS m o na gi*ofa Stiirgkha z dne 26. julija 1913, v katerem naznanja, da je, ker se je avtonomno življenje v češki, kraljevini ustavilo, primoran položiti upravo v roke oseb, ki jih jc sam izvolil, in poskrbeti za vire dohodkov, da se vsaj najpotrebnejši izdatki dežele pokrijejo. Cesar izraža željo, da bi na mesto te izredne odredbe kmalu stopili zopet organi ustavno določene deželne uprave, za kar je neobhodno potrebno, da se obe narodnosti v deželi spravita. Posebni cesarski patent odreja nato podrobno sledeče: Imenuje sc deželna upravna komisija, ki bo delovala tako dolgo, dokler sc nc Izvoli zopet novi deželni zbor in odbor. IV. svrho, da komisija redno vodi deželno gospodarstvo, se dovoli 65odstotna doklada (dozdaj 55odstotna) na vse direktne davke izvzemši osebno dohodnino za drugo polletje 1913 in d o k 1 a d a na pivo, 1 K na hektoliter. Komisija sestoja iz predsednika, 8 članov in 4 namestnikov. Za predsednika se imenuje predsednikov namestnik državnega sodišča in dosedanji deželni odbornik grof S c li o n b o r n , za njegovega namestnika dvorni svetnik Stitzenberger in za finančnega referenta finančni nadsvetnik Kveck. Članii so: Stitzenberger, Kvcck, Widimsky, Preccchvel, Piichl, Lendecke, Dostražil, namestniki Havlena, Prusa, Malkovsky in Sclmarz. Izdan je tudi statut za to komisijo. Obenem jc deželni zbor razpuščen In je vladi prepuščeno izbrati pripravni čas za izvedbo novih volitev. Tako češki kakor nemški listi so s tem činom vlade skrajno nezadovoljni. Čehi zato, ker se je ukinila deželna avtonomija, Nemci, ker je večina komisije Češka, tembolj, ker je predsednik »če-ško-kierikalnega« mišljenja. Tako »Volksrat« kakor češke stranke so sklicale seje, cla sklenejo svoje izjave. V, praškem Ljudskem domu se je £7. t. m. vršil od 5000 oseb obiskani shod češke socialne demokracije, ki je sklenil resolucijo. Resolucija vali krivdo na nastalih razmerah na buržoazijo v češkem in nemškem taboru in na fevdalce. Protestira zoper neustavni čin vlade, priznava pa, cla ima vlada dolžnost deželni zbor razpustiti in delati na pravično volilno reformo, da se dc- LISTEK. Poljski spisal Arlur Grušecki, poslovenil d r. L c o p o 1 d Lena r d. (Dalje.) Kričanje otrok, klicanje gospodinj, mukanje vračajoče se živine, je prihajalo na ušesa popotnikom. Nikdo izmed domačinov ni pozdravil popa, nekateri so se obrnili nejevoljno ,drugi so pljuvali ali pa metali predse slamo,1 da bi to srečanje ne imelo slabega pomena; ženske so se pa prekriža va le in gledale z nepritajenim gnjusom in strahom na popa. V daljavi se je prikazal na ovinku vaške poti katoliški župnik v črnem talarju. Kmetje so hitro jemali z glav klobuke in kape, ženske in otroci so pa hiteli poljubovat mu roko. Ko je pop zagledal sivega duhov- 1 Med prebivalstvom vlada vraža, da pomeni nesrečo, ako kdo vreča popa. I)a se odvrne slabo znamenje, jc treba pri srečanju popa pljuniti na tla. ali pa spustiti na tla bilko slame. mika in kako mu izkazujejo čast, je ves pordel razburjenosti. Župnik je zapazil, da se pelje pop in je takoj zginil s pola vstopivši v najbližjo kmečko hišo. »Batjuška, jaz grem tukaj z voza; poiskati moram vahtmajslra,« jc rekel stražnik. »Pojdi in poprosi vahtmajstra, naj pride k meni, imam važno zadevo — pridi tudi ti, da se okrepčaš.« ;>Bog vant plačaj, batjuška, za prijazno besedo. Povem vahtmajstru, prideva gotovo.« »Pojdi, a vedi, da vaju čakam.« »Dobro, batjuška,« in skočil jc s kozla, salutiral pred popom in odšel. »Ako bi bil katoličan, gotovo bi mL poljubil roko,« pomislil jc pop z bridkostjo. Koleselj je zavil okrog grička, kjer se je nadaljevala vas, na tej strani so prebivali zedinjcnci iu katoličani. Tudi tukaj so prebivalci hladno gledali na popa, kakor na oni strani, samo tu in tam je kak bolj boječ zedi-njencc naglo skočil v poslopje in vežo, da bi sc mu nc bilo treba srečati s popom. Pop jc primerjal v svoji misli, kako so ravnokar sprejemali katoliškega duhovnika, a kako jc mi prišel v vas. V njegovem srcu sc jc začela nabirati grenkost in jeza na ljudstvo, razdraženo slavohlepje in želja priznanja in spoštovanja, iskal je, ka j je temu vzrok in prišel jc do prepričanja, da mora biti vzrok v tajni propagandi. »Najprej se moram iznebiti katoliškega duhovnika, potem se bo spremenilo tudi ljudstvo.« Ko je zagledal novo cerkev s kupolami, bliščcčiini se v zahajajočem soln-cu, se je potolažil in ponosno je pogledal na ta vidni znak pravostavja, bogastva in moči njegove vere. V tem je zazvonilo angeljevo češče-njc in čisti, zvočni, srebrni glas zvonov se jc razlegal nad belimi kočami, nad cvetočimi vrtovi, nad smaragdnimi njivami, dokler ni zadel v temni gozd iu sc vračal nazaj z odmevom, kakor vzdihovanje. Kamorkoli jc pogledal pop, na poti, ulici, okrog poslopij, na vrteli, povsod jc videl ljudstvo kleče pobožno moliti. »Živinčeta,« zamrmral je skozi zobe, vazsrjen vsled tako očividuega vpliva katoličanstva. Pogledal je na svojo novo. obširno hišo, stoječo po loj; cerkve, ki je vkljuh visokih oken, belih sten. steklenega hodnika izgledala pusta iu hladna. l'o obširnem dvorišču so se tu in tam potikale kure. scclclo jc nekaj rac. toda od 18, februarja do 19. marca 1913 (15 so-darjev). Predsedstvo se je, izvršujoč svojo važno nalogo, tudi vedno zanimalo za obrtni napredek. Člani kuratorija so se udeležili važnih obrtnih prireditev v tujih krajih; marsikaj, kar se vidi drugje že dobro vpeljano, se bo dalo tudi v naših razmerah z uspehom uvesti. Pozabiti ne smem tudi na naše domače obrti, ki po svojem bistvu dostikrat predstavljajo najstarejše početke prave obrti; zavod je posvetil tudi tej svojo pozornost. Če bo hodil po tej poti naprej, lahko trdno upamo, da bo imel pokazati uspehe tudi na tem polju, ki je najtežavnejše, ker sc je dosedaj važnost razvoja raznih domačih obrti popolnoma prezirala in jc eno za drugo utonilo v povodnji velike industrije. Imenoma overoviteljev sta poročala Rojina in Šolar. Pust Franc je potem podal kot blagajnik zavoda poročilo o dohodkih in stroških. Zavod jc imel v poslovnem letu 1912. za 26.289 K 46 vin. izdatkov, pokritja pa le 22,741 K 09 vin., tako da je zaključi! poslovno leto 1912. s primanjkljajem 3548 kron 37 vin. Ocl investicijskega fonda sc jc porabilo za opravo pisarne 1291 K 98 vin., tako da stoji nasproti primanjkljaju saldo investicijskega fonda v znesku 3325 K 39 vin, Čisti primanjkljaj ob zaključku leta jc znašal 222 K 98 vin. Ker zavod koncem leta še ni poravnal vseh svojih obveznosti, na drugi strani pa tudi še ni prejel vseh zagotovljenih prispevkov, je izkazovala zavodova razpoložnina koncem leta 569 K 22 vin., ocl katere je imel vloženih pri obrtno-kreditni zadrugi 50 K 81 vin., na poštno-hranilničnem računu 178 K 80 vin. in v gotovini 339 K 61 vin. Ravnatelj zavoda inženir Rcmec je poclal poročilo o važnejših poslih zavoda Poudarjal jc, da so sc pričeli obrtniki v zavodu pridno zglaševati; zavod jim gr« brezplačno z dobrimi sveti na roko. Zavodova knjižnica jc na razpolago; razpo-sojevalc se bodo tudi knjjge, vendar pod gotovimi pogoji. Društvo privatnih uradnikov za penzijsko zavarovanje v Trstu tirja zavocl za prispevek. Uradniško vprašanje pri zavodu sc bo moralo rešiti, najbolje tako, ker je zavod deželen, da dežela prevzame uradništvo med svoje uradnike in s tem bi bilo tudi vprašanje o penziji uradnikov in sluge rešeno. — Kakih večjih prireditev v tekočem letu nc bo kazalo prirejati, ravno z ozirom na finančno stanje zavoda. Dvorni svetnik Hass sc je s tem naziranjem strinjal; pripomnil pa je, da naj zavod skuša kolikor hitro mogoče prirediti tečaj za zadružne funkcionarje. V obrtnih zadrugah so žalostne razmere, zato jc niti v hiši, niti v hlevu in v konjaku ni bilo videti življenja. Koleselj se je pripeljal pod verando, toda samo pes je pritekel pozdravit, a tudi on se je plazil bolj k vozniku. Pop je šel počasi po stopnicah na verando in se je pazljivo ozrl naokoli. V tem trenotku ga ni zanimal niti lilii lastni dom, niti v bližini stoječa cerkev in ponižne koče, temveč pogled se mu je uprl v pritličnem vaškem dvorcu, obdanem z obširnim vrtom, v daljši odleglosti pa z gospodarskimi poslopji. Ta pristava, imenovana Pogonj, je bila oddaljena od cerkve približno pol vrste in je bila lastnina vdove Zvcle-vičeve, ki je skupaj s svojo hčerjo gospodarila na par sto oralih. Celo z verande jc zamogcl pop opazovati živo gibanje na pristavi in pri dvoru. Dekle so tekale, hlapci so hiteli, dninarji so se zbirali na dvorišču, plugi in hrame so sc vračale s polja, pod konjakom so pa zagledale izredno nrjene tu pazljive popove oči osedlanega konja, katerega je prepeljaval hlapec. Pop je uganil, kdo jo prišel v gosto. Mladi Pevski iz Nainetov obiskuje sosed kinje. Prodno jo pop odprl vrata v predsobo, je še enkrat pogledal na oddaljeni dvor in zamrmral: treba, da se zadružni funkcionarji poučej kako je treba voditi zadrugo. Zlasti bo sedaj to lahko, ko dobimo v kratkem za Kranjsko svojega zadružnega inštruktorja. Vsa poročila so se soglasno odobrila. Predsednik se je nato zahvalil časopisju, katero jc prinašalo vse zavodove notice in objave. Ravnatelju Remcu se je naročilo, naj obvesti vse korporacije, da po preteku treh let imenujejo nanovo svoje zastopnike v kuratorij obrtno-pospeševal-nega urada, ker jc sedaj njihova doba potekla. No srbski fronti. (Izvirno poročilo »Slovencu« z bojnega polja.) Dejncs prinašamo prvo pismo »Na srbski fronti«, katero smo prejeli od jako vplivnega ki sc sedaj nahaja v štabu III. srbske armade. Obljubil nam je, da nam bo preko našega belgrajskega poročevalca šc večkrat poslal poročila z bojnega polja, ki nam bodo zlasti od tako odlične in dobro informirane strani dobrodošla. Pismo prihaja z bojnega polja in se na rokopisu vidi, da je je pregledal in odobril načelnik štaba: štabni polkovnik M. Gr. Milovanovič. Prihodnje pismo nam poda, opis za Srbe ugodno izpadle bitke na Crnom Kamenu. X X X Š tip, 17. julija.. Odhajamo iz Štipa. Bulgari, potisnjeni na celi naši fronti, se umikajo preko Pljačkavice (na Goleč in mi gremo za njimi. Ker imam jako skromno prtljago: ogrinjalo in plašč, sem za odhod hitro pripravljen in medtem, ko se drugi ukvarjajo s prtljago, hitim napisat nekaj vrstic. Kajti tam doli, v planinah, bo težko najti prilike za pisanje. A morda tudi časa ne bo. Dasi mi je samemu neprijetno, moram pisati o Bulgarih, o grozovitostih, ki so jih v dosedanjih bojih zvršili ti naši zaslepljeni bratje. Še vedno se nahajam pod vtisom vseh onih grozot, ki sem jih v tem kratkem času tu na Bre-galnici ali videl na lastne oči ali pa slišal od očividcev — grozot, ki so jih izvršili bulgarski častniki in vojaki — slednji vedno le na povelje svojih predpostavljenih. Še ko sem bil v Belgradu, sem či* tal, kako so se Bulgari javno v svojih listih odrekali svojega slovanskega po-koljenja. Njihovi pesniki so v svojih pesmih ponosno naglašali, njihovi državniki so v resničnih in izmišljenih in-tervievih s časnikarji izrecno povdar-jali: da Bulgari niso Slovani, da v njihovih žilah teče druga kri. In v goto-,vem zmislu je to istina. Saj če bi bilo v njihovih žilah le malo slovanske krvi, bi ne mogli biti tako divji in nečloveški Mučno mi jc naštevati tu vse pregrehe, ki so jih Bulgari zvršili. Saj mi že samo misel vanje vzbuja jako mučne občutke, dasi so mi živci v teh kratkih dneh, ko sem moral gledati toliko grozot, že dokaj otopeli. Zakaj naj še naše čitatclje s tem mučim? Zakaj naj oni in jaz vse to sedaj v mislih preživljamo? Toda vendar moram vsaj nekaj tega povedati. »To je tudi gnezdo propagande..« Stopil je v obednico, ko je pa zagledal ženo sedeti pri mizi in gledati nanj s prijaznim nasmehom, je pristopil in rekel z ostrim glasom: »Zakaj si vstala? . . . Nc veš, da ti je zdravnik prepovedal.« Na bledem, bolehnem obrazu sc je prikazala lahna rdečica in odvrnila je v zadregi: »Hotela sem te pozdraviti . . .« »Zato boš pa leden dalje ležala v postelji,« odvrnil je s pritajeno jezo. Potegnil je in odprl omaro, slekel rjaso, jo skrbno shranil in se oblekel v staro. Potem jc šel k drugim vratom, se pripognil in zaklieal: »Hej, Hana, daj jesti!« Približal se jc temno pobarvani omari, izpil kozarček žganja, se oddahnil, kakor da bi mu odleglo, in sedel -težko na stol. »Ali si bil pri načelniku?« vprašala Je boječe. »Tudi vprašanje,« skomizgnil je z ramo, »zato sem pa šel.« »In se ti je posrečilo?« »Kdor ima resno voljo in krepko odločnost, doseže vse,« odvrnil jc trdo. Žena je povesila oči, kajti občutila Jc v teh besedah očitanje, da ji manjka volje, da bi bila zdrava. Njen obraz je bil žolt, bolehen, izgledala jc, nad leta stara in prežita. (Dalje.) Koraula Šoba je bila jako važna strategična točka na tej fronti. Ona obvladuje postojanke med Bregalnico in Krivo Lakavico. Ta točka ie bila v srbskih rokah. Ko so Bulgari ob zori dne 30. junija izvršili napad na celi fronti od Zletova pa vse dol do Vardarja, — so z jako močnimi oddelki napadli tudi to važno postojanko. Bilo jim je do tega, da jo za vsako ceno zavzemo. Toda tudi naši so poznali važnost te pozicije ter so jo obupno branili. Vzdržali so mnogo napadov, toda nazadnje so sc morali umakniti. Bulgari so navalili s trikratno premočjo in potisnili naše. No, ko so naši dobili pomoč — dasi so bili številno tudi sedaj šc slabejši nego Bulgari — so z nadčloveškimi napori Karaulo Šobo vzeli zopet nazaj. Tu so sedaj naleteli na opustošenja in grozote, ki so jih bili izvršili Bulgari. Na vse strani so bili razmetani mrliči. To so trupla srbskih ranjencev, ki so jih bili Bulgari, osvojivši Karaulo, 'našli tamkaj, kakor tudi trupla onih naših vojakov, ki so jih bili Bulgari vjeli. Vjetnike so formalno zaklali kakor jagnjeta, ranjence so z ba joneti raz-mrcvarili. Živim so sekali nosove, ušesa, jezik; izkopali jim oči, odrezali usta. Mnoge so, zlasti častnike, žive žgali. Našli smo ostanke izpečenih ljudi. Med drugim smo videli spodnje dele rok in nog zvezane z žico. Po čevljih smo sklepali, da so to odstanki naših častnikov, katere so bratje Bulgari žive na grmadi žgali. Žive so zvezali in da bi konopne vezi ne pregorele, so jim roke in tnoge zvezali z žico, jih žive vrgli na grmado in se potem liki afriški divjaki naslajali okrog ognja, na katerem je cvrčalo človeško meso. Samo majhno število naših ranjencev je vsled čudnega naključja ostalo živih. Ti mučenci pripovedujejo grozne reči. Človeku se kri ledeni v žilah, ko sliši, kaj vse so ti reveži prestali, slišali in videli. Na enem so zdravniki našli osem ran od bajoneta. Ranjen je bil ostal na postojanki, ko so Bulgari navalili nanjo. Ko so ga našli, so ga začeli bosti z bajoneti. Onesveščen je obležal na hrbtu. Bulgari so mislili, da je mrtev ter odšli dalje. Drugi je bi v rovu zasut z zemljo, katero je izrila havbična granata. Bulgari ga niso opazili. Ivo so bulgarski vojaki prišli do naših ranjencev, ki so bili ostali na bojišču, so sc takoj začeli dogovarjati, kaj bi z njimi storili. V tem je prišel častfnik in ukazal ranjene Srbe — pobiti. Tako delajo Bulgari. Takoj drugi dan nato sem opazoval tu v Šlipu sliko, ki na jako lep način kaže dobroto, blagorodnost in veliJ-čino duše našega vojaka. Skupina vjetih bulgarskih vojakov iz zadnjih bojev še ni bila odpravljena v Belgrad. Vjetnike so pripeljali v senco košatih dreves in jim dovolili posesti v senci. Krog njih so stali na straži naši vojaki, in sicer zunaj na pekočem soVicu. Eden vjetnikov pomoli straži svojo prazno čutarico in z znamenjem pokaže, kako da je žejen. Naš vojak mu nato s sočutjem odvrne z znamenji, kako je tudi on žejen, ali kaj hoče, ko nc sme zapustiti svojega mesta. Nato se pa ozre Po ljudeh, ki so se nabrali krog vjetnikov, in ko opazi med njimi večjega dečka, ga, pokliče in mu veli, naj onemu vjetniku v čutarici prinese vode. Deček je odhitel in se kmalu vrnil s polno čutarico. Čutarica je šla med vjetniki iz rok v roke in bila skoro zopet prazna. Deček z nova odhiti po vodo in vjetniki so si po vrsti utolažili žejo. Naš vojak pa še vedno s suhimi usti s puško v roki stoji na solncu in miren gleda, kako si gase žejo oni, ki so morda še prejšnji dan sipali kroglje nanj ali zahrbtno merili r.a njegove prsi s svojimi bajoneti. Eden izmed navzočih radovednežev opomni vojaka, zakaj pusti, da sc vjet-nikom daje voda. Naš vojak ga začudeno pogleda in vpraša: »Zakaj ne, brat? Kaj niso to tudi ljudje?« Pa mi recite sedaj: ali smemo po tej primeri — ki je samo ena izmed sto podobnih — trditi, da sta si srbski in bulgarski vojak enaka? Glasbo. * Slovenska maša. Besede iz »Cecilije«, uglasbil za mešan zbor Ludov. Vitcrnik. Ker je maša namenjena pevskim zborom na deželi, jc radi tega jako lahka. Dobi se v Blasnikovi tiskarni, Ljubljana. Partitura 2 K, glasovi po 15 h. Kopnite le vžigalice: u Korist sbmeinini Slovencem Srbi in Grki ustavili prodiranje proti Sofiji in vse vojne operacije. — V sredo se začno v Bukareštu mirovna poga~ janja. — Turška vlada začela pomišljati. MIROVNA POGAJANJA. Belgrad, 27. julija. (Srbski tiskovni urad »Slovencu«,) Danes zjutraj ob 6. uri so na posebni ladji odpotovali srbski bukareški delegati, in sicer: ministrski predsednik Pašič, Spalajkovič, polkovnik Smiljanič in tajnika Šajnovič in Gavrilovič. Z njimi je odpotoval v Bukarešt tudi črnogorski ministrski predsednik Vukotič. Venizclos dospe semkaj ponoči ob 3. uri in potuje takoj dalje v Bukarešt. Prvi sestanek v Bukareštu bo z ozirom na zakasnenje ministrskega predsednika Ve-nizelosa v torek dopoldne. Belgrad, 27. julija. (Srbski tiskovni urad »Slovencu«.) Srbski delegati so se pred odhodom v Bukarešt optimistično izražali o položaju, češ, da se mir zanesljivo sklene do konca tedna ali najkasneje v desetih dneh. Eden izmed njih je izjavil, da se bo vse izvršilo brez večjih komplikacij, ker so v glavnem vse vojujoče stranke že na čistem o tem, kaj bodo zahtevale in kaj koncedirale. Vmešavanje zunanjih sil bo pa popolnoma izključeno. Sofija, 26. julija. Bulgarski mirovni delegati Tončev, Fičev, Ivančev, Radev, Stan-čev in dva tajnika so odpotovali danes zjutraj v Bukarešt. Bukarešt, 27. julija, (Agence Telegra-phique Roumaine.) Bulgarski pooblaščenci so včeraj zapustili Sofijo, da se preko Ru-ščuka podajo v Bukarešt, kamor dosp6 danes popoldne. Pogajanja se začno v sredo. Solun, 27, julija. Ministrski predsednik Venizelos se je pred odhodom v Bukarešt podal h kralju, da mu poroča in se z njim posvetuje. Tu se govori, da bodo Grki svoje nadaljno prodiranje v kratkem ustavili. Bukarešt, 26. julija. Rumunija slejko-prej vpliva na Srbijo in Grčijo, naj bi ne nadaljevale pohoda proti Sofiji. Položaj v Bulgariji je namreč skrajno obupen. Ljudstvo v Sofiji napada pekarne in mesnice. Vse ceste so polne beguncev, V Sofiji leže ranjenci na kupih. Bukarešt, 28. julija. Srbska in grška vlada sta zdaj naznanili, da privolita v mirovna pogajanja. Rumunska vlada je pravkar zopet nakupila na Ogrskem 3000 konj. Bulgarske vjetnike Rumuni izpuščajo proti obvezi, da se ne bodo več borili. Premirje je z molčečim privoljenjem že nastopilo. Pariz, 28. julija. Tukajšnji diploma-tični krogi računajo s tem, da se bodo mirovna pogajanja v Bukareštu začela v sredo. Med tem časom bo po molčečem priznanju vladalo na bojišču premirje. Ko se pogajanja začno, bosta srbsko in grško armadno poveljstvo nadaljnje prodiranje proti Sofiji dogovorno ustavila. Delegati Pašič, Spalajkovič, Panas, Vukotič in vojaški izvedene Smiljanič so že v Bukarešt odpotovali. Venizelos se je odpeljal v Bukarešt direktno skozi Belgrad. Belgrad, 27. julija. (Srbski tiskovni urad »Slovencu«.) Glasom vesti v časopisju bo Srbija na stari srbsko-bulgarski meji zahtevala popravo meje samo v toliko, v kolikor so o tem žc preje obravnavale srbsko-bulgarske komisije, da bi se preprečili pogosti mejni spopadi. Z BOJIŠČA. Dunaj, 26. julija. ;>Zeit« poroča iz Aten: Centrum grških čet je, potem ko jc prebil bulgarske pozicije na severnem izhodu Kresenskega prelaza, napadel prelaze južno od Džumaje, ki jih je bil zasedel general Ivanov in vrgel Bulgare, ki so v neredu bežali, nazaj. Solun, 27, julija. Srbski pionirski oddelki popravljajo železniški most med Mi-rovčem in Strumico. Vardarski mostovi med Strumico in Demirkapujem, kakor tudi mostovi čez Bozovo pred Demirkapujem so začasno že zopet popravljeni, Atene, 27. julija. (Agence d' Athenes.) Glasom oficielncga naznanila je oddelek bulgarske konjenice, močan 500 mož, zapustil mesto Xanthi. Tudi bulgarske oblasti so mesto zapustile, Bulgari so zažgali jetnišnice, vendar so grške čete, ki so vlomile jetniška vrata, še pravočasno rešile jetnike, 8. grška divizija jc včeraj ob pol 7. uri zvečer mesto zasedla. Belgrad, 27. julija. (Srbsk"i tiskovni urad »Slovencu«.) Na večjem delu fronte prihaja zadnje tri dni do manjših spopadov, ker Bulgari v smislu Savove grožnje žele, da bi dosegli kakor-šen koli majhen uspeh, predno bodo končno popustili. Toda vsi napadi so bili odbiti. Tu sc vse čudi, čemu nepotrebno trošenje sil in čemu tolika bulgarska trdogla-vost. Srbske čete sc drže v defenzivi in ne podvzemajo nobenih večjih operacij. Atene, 28. julija. (Oficielno.) V Dedc-agaču so bežeči Bulgari zažgali vse muni- cijske zaloge, zaloge živil in shrambo oto-manske banke ter odgnali 42 grških no-tablov, iz Makrija pa 6. Admiral Kondu-riotis brzojavlja, da vlada zdaj v Dedc-agaču mir. TURŠKI VPAD. — RUSIJA GROZI. TURŠKA VLADA V ŠKRIPCIH. Carigrad, 26. julija. Veliki vezir je odgovoril na prvo bulgarsko brzojavko ministrskega predsednika. V svojem odgovoru izjavlja, da soglaša z nazorom o potrebi, da se obnove med obema državama, trajne razmere. Delegatom bulgarske vlade sem izjavil, naj se zato, da se v bodoče odstrani vse spore in nesporazumljenja, sprejme tista meja, ki smo jo 19. t. m. naznanili velesilam. Prosil sem bulgarske delegate, naj to bulgarski vladi sporočijo. Ker se na to ni odgovorilo i»t ker so bile naše čete vsak dan priče opustošenj in izgredov, vsled česar so postale spravne dispozicije turške vlade iluzonne, se je ukazalo, naj se takoj zasede črta od Marici. Ker srno se nasproti velesilam obvezali, da črte, ki smo jo označili, ne prekoračimo, je s tem dovolj dokazano, da želi Turčija odkrito, da se sklene sporazum na trdnem temelju. Zelo se opaža, da je ta turška nota, v kateri se beseda Odrin ne nahaja, sestavljena v zelo spravljivem tonu. Carigrad, 26. julija. Bulgarski ru-nanji minister Genadijev se je 23. t. m. brzojavno pritožil, ker so Turki prekoračili staro bulgarsko mejo v smeri proti Kizil Agaču in zasedli Vakuf Sand-žak in Golemdervent. Prosil je nujno, naj se Turkom ukaže, da se umaknejo. Veliki vezir je odgovoril 2i. t. m., da so se poizvedovalne patrulje, ki so mejo prekoračile, na ukaz generalissima umaknile. Carigrad, 26. julija. Krogi Por,te uradno izjavljajo, da je turška vlada trdno odločena, da črte, ki jo tvori Marica., ne prekorači. V Odrinu so za-rubili Turki 150 topov, med katerimi jih je 75, ki so jih pred meseci Bulgari Turkom zarubili. Bulgarom so Turki v Odrinu nadalje odvzeli 50.000 pušk in veliko municije. Sofija, 26. julija. (Agence T^I^gra-phique Bulgare.) Turki so zažgali kraj Habičero ob stari bulgarsko-turški meji in oba kolodvora Habičera. Carigrad, 28. julija. Veliki vezir je včeraj s sultanom konferiral glede meje. Vladni krogi se zelo vznemirjajo, ker sodijo, da bi se armada, ako bi jo poklicali nazaj, obrnila proti vladi. London, 28. julija. Turški minister za notranje zadeve Talaat beg je dobil brzojavko, da so se ruski bataljoni pojavili na rusko-turški meji. Rusija odpošlje v Burgas več bojjaih ladij, da varuje bulgarsko prebivalstvo pred turškim vpadom. To pa ne znači nobene separatne akcije, ampak se zgodi v popolnem sporazumu z ostalimi velesilami. Carigrad, 27. julija. Minister za javna dela Osman Nizami paša je v posebni misiji odpotoval v London. Domneva se, da mu je poverjena naloga, da bi izposloval naklonjenost Anglije v odrinskem vprašanju. ■ Caragrad, 25. julija. Trdi se. da, je višjemu poveljstvu turške armade ukazano, cla, če ob svojem prodiranju zadene na grške čete, v nobenem slučaju Ue sme na nje streljati. Belgrad, 26. julija. (Oficielno.) Vesti, da sta Srbija in Grčija sklenili sporazum s Turčijo, se najodločneje de-mentirajo. Sofija, 28. julija. Ministrski svet je dovolil za begunce četrt milijona frankov, cla se njihova beda oiajša. Pri Urumbegli se jc vršil spopad med domačimi in turškimi bašibozuki ter ka-valerijskimi patruljami, v katerem je bil župan vasi ubit. V Gederniju in drugih vaseh so Turki odgnali živino. Neko drugo vas so zažgali. RUSIJA NASTOPI LE SPORAZUMNO Z VELESILAMI. Rim, 26. julija. Tu sodijo, da sc jc položaj močno izboljšal. Dopisniku »Tribune« je ruski ministrski predsednik Ko-kovcev v Petrogradu potrdil, da Rusija ne namerava zdaj samostojno nastopiti ne na Bosporu ne v Armeniji in da so neutemeljena vsa poročila o direktnem nastopu Rusije. Petrograjska vlada najodločnejše izjavlja, da če bi bila potrebna kaka akcija, da se Turčija prisili, da zapusti Odrin, bi se o njej morale vse velesile posvetovati skupno in jo skupno izvesti, najmanj bi pa tnorale Rusiji poveriti velesile določen mandat, predno prične postopati. Kokov-cev je bil nasproti dopisniku v Tribune < zelo optimističen in je zagotavljal, da se vse stori, da sc reši kriza na Balkanu brez nadaljnjih zapletljajev. VLOGA RUMUNIJE. Belgrad, 27. julija. (Srbski tiskovni urad »Slovencu«.) Neki tukajšnji list (»Politika«) jc dvignil včeraj osamljen glas proti Rumuniji, češ da je neiskrena in dela sporazumno z nasprotniki zaveznic. Vodilne politične kroge jc to pi-janje neprijetno zadelo in izjavljajo, da jc očitek proti Rumuniji popolnoma neopravičen. Rumunija je podala dokaze, da se kljub velikim spletkam nc da zavesti k nelojalni politiki. S tem, da je odbila separatna. pogajanja z Bulgarijo, je pokazala, da namerava dp konca ostati solidarna z zaveznicama. Na vodilnih mestih trdijo, da imajo dovolj dokazov za to, cla se na Rumunijo lahko popolnoma zanesejo, kar bo pokazala tudi bližnja bodočnost. V tem smislu bo »Samouprava« jutri podala pojasnila. DIPLOMATIČNI IN VOJAŠKI POLOŽAJ GLASOM SRBSKEGA VIRA. Belgrad, 26. julija. Iz dobropoučenih belgrajskih krogov se poroča, da bi kljub vsemu utegnilo priti do premirja še preje, nego bodo podpisani preliminariji. V tem smislu pritiska Bulgarija, ki je do kraja izmučena, potem velesile z Rusijo na čelu, ki bi rada videla, da bi se čim prej ustavila turška vojna podjetnost, in končno apelira na zaveznici v tem smislu tudi Rumunija, ki si je prilastila vlogo nekakega, evropskega mandatorja in posredovalca, dasi je sama prizadeta v tem sporu; to vlogo izkorišča seveda v svojo korist in da se nasproti Evropi lepo pokaže, pritiska na zaveznici, da takoj ustavita sovražnosti. Sicer je pa danes položaj na bojišču tak, da bi premirje nobeni stranki nc bilo na škodo, za izmučeno in s kolero okuženo bulgarsko armado pa bi bilo pravo odrešenje. Gorski boji zadnjih 14 dni niso zahtevali od zaveznic tolikih žrtev kakor velike bitke ob Bregalnici, pri tem so pa Srbi zavzeli tako odlične postojanke, da je sedaj Kiistendil od treh strani popolnoma cerniran. Srbi imajo v rokah vse Osogovsko gorovje; postojanko vrhu Ru-jena imajo sicer Bulgari, a ker so spodnje strani zasedli Srbi in je rujenski vrh tako visok, da topovske krogle nc dosežejo srbskih pozicij in tudi nc morejo ovirati operacij proti Kiistendilu, — je to brez pomena. Srbska postojanka na Bosiljgradu je posebno močna in posamezni oddelki pomaknjeni daleč naprej. Vsi bulgarski napadi pri Carjevem selu so bili odbiti. Kontakt med srbskimi in grškimi četami je nepretrgan .Sploh je danes položaj tak, da bi ob odločilni srbski ofenzivi bulgarska armada ne mogla uteči katastrofi. Toda srbski generalni štab bi rad prihranil žrtve velike bitke in pohoda na Sofijo, ki bi Srbiji itak ne prinesel nobenih novih koristi. Zato sc je že določeni generalni uapad odložil, ker je Bulgarija kazala pripravljenost k pogajanjem. A samo odložil; ako bo Bulgarija zopet poizkusila mešati, bo srbska armada udarila z dveh strani naenkrat: od Pirota in od Kiistendila. — Kar se tiče reokupacije Trakije po Turčiji, so tu mnenja, da bodo zavezniki Turčijo energično pozvali, da jo zopet izprazni in dali Bulgariji možnost, da obračuna s Turčijo, če hoče. Da bi pa sedanji zaveznici Bulgariji nudili aktivno pomoč proti Tur-čiij, na to z ozirom na težka izkustva po prvi vojni ni misliti. Sicer jc pa v prvi vrsti stvar velesil, da prisilijo Turčijo k spoštovanju londonske mirovne pogodbe, ki je izšla iz njihovih rok — nc ravno v korist zaveznikov. V slučaju event. oborožene evropske intervencije, sc Srbija in Grčija nimata zase ničesar hudega bati. — Po sklenjenem miru, a morda že tekom pogajanj, si bo Rusija gotovo prizadevala, da tudi Bulgarija pristopi novi balkanski zvezi, da ne bi bila v njej samo ena slovanska država. Predno bo pa Bulgarija sposobna, da tvori v zvezi zanesljivo slovansko protitežje proti Rumuniji, se bo moral temeljito izpremeniti njen notranji režim. Zdi sc, da sc v Bulgariji žc pripravlja preokret v tem zmislu. STALIŠČE NEMČIJE. Berolin, 26. julija.' »Nofddeutsche Allgemeine :Zeitung« piše o položaju Četudi še niso vse negotovosti glede ne balkansko krizo izginile, le ni bistvenega zadržka, da sc še ta teden ne začno v Bukareštu mirovna pogajanja. Dvomljivo je pa, če bodo še pred pogajanji v Bukareštu v Nišu razpravljali o vojaško-političnih zadevah. Medtem je Turčija, cla si se ji to od vseh strani odsvetovalo, prekoračila pogodbeno mejo in je Odrin in Svilen zasedla. O stališču, ki naj ga. glede na to velesile zavzamejo, se je razpravljalo na sestanku poslanikov v Londonu,.Soglas« no sodijo velesile, da ne pripoznajo najnovejše izpremembe posestnega stanja v Traciji. Četudi Evropa ne nastopi takoj s silo proti sili, Turčija nc bo mogla v nasprotju z vsemi velesilami trajno obdržati postojank, ki so jih njene čete zavzele. Če Turčija še bolj prodira v bulgarsko ozemlje, ki ga zdaj Bulgari Cie branijo, si ne le poslabša upanje na ugodnejšo mejo v Evropi, marveč izpro-ži tudi druge težkoče, ki niso nič manjše zato, če se takoj v celem obsegu ne pojavijo. Da bi nastali novi zapletljaji med velesilami, bodo te znale skupno nadvladati nove ovire, ki bi se pojavile proti trajnemu miru na Balkanu. FRANCIJA ZA SRBIJO IN GRČIJO. Pariz, 26. julija. Italija dela na to, da se Avstrija in Rusija glede Balkana sporazumeta. S tem so v zvezi odločni koraki Avstrije in Italije ter nasveti Rusije v Belgradu in Atenah, na j se so-vražnosli proti Bulgariji nehajo. Italija je osobito proti temu, da bi Srbija dobila kako luko v Egejskem morju, ker ima itak svoboden izhod na Jadransko morje. Francija pa podpira vse as-piracije Srbije in Grčije. ITALIJA NI PROTI SRBIJI Rim, 26. julija. Italijanski poslanik v Belgradu je pri ministrskem predsedniku Pašiču posredoval, naj bi demen-tiral vest »Politike«, da Italija pri Rumuniji mfrigira proti Srbiji, češ, da je to absolutno neresnično. Pašič je napad »Politike« na Italijo zelo obžaloval in obljubil stvar v »Samoupravi« pojasniti. DROBNE VESTI. Carigrad, 28. julija. Prestolonaslednik in en sultanov sin sta sc podala v Odrin. Novi ranjenci. 25. t. m. so pripeljali v Belgrad 523 ranjenih vojakov, med njimi 40 Črnogorcev. Iz Velesa jc ponoči pripeljal vlak 349 ranjencev, iz Skoplja 790 ranjenih vojakov in 8 častnikov. V Belgradu so otvorili 35. rezervno bolnišnico. Izvoz živine iz Srbije. Srbska vlada je dovolila nadaljnji izvoz živine v Avstro-ogrsko in drugam, ker kljub vojni ne primanjkuje goveje živine. Črnogorski ranjenci. Doslej so pripeljali v Belgrad vsega vkup 280 Črnogorcev, ki so bili ranjeni v vojni z Bulgari. Proti koleri. Srbska vlada je v Evropi naročila velike količine seruma proti koleri in sanitetnega materiala. Nujna naročila že prihajajo in jih razpošiljajo v ogrožene in okužene kraje. Darovi za katoliški shod. Neimenovan 1000 K; neimenovan 400 K; Matija Grabnar, Ljubljana, 5 K; Filip Fajdiga, Ljub-ljana, 2 K: neimenovana v Ljubljani 20 K: G. Vil-man, župnik, Ljubno, 10 K; Franc Rajčevič, župnik. Lučine, Gorenja vas, 8 K; Jernej Ložar, krojač, Ljubljana, 5 K; J. Dobnikar, župnik, Janče, i K; Jos. If.rker. kanonik. Ljubljana, 15 K; Jan Sajovic, prošt, Ljubljana, 15 K: dr. Fr. Ušeničnik, Ljubljana, 10 K: b-ana Božja, Ljubljana. 4 K: Feliks Toman, Ljubljana. 5 K; odvetnik dr. Schweitzer, Ljubljana, 3 K; Peter Kozina. Ljubljana, 5 K; dr. Jos. Doienc, Ljubljana. 5 K; Adolf F.berl, Ljubljana, 5 K; Franja Ebcrl, Ljubljana, 5 I<; župnija Brdo v Istri 4 K 8 vin.; prof. Dokler, Ljubljana, 2 K; Bohinjec Peter, župnija Duplje, 4 K; Ant. Nemec, župnik, Kokra, 3 K, Franc Pcšec, župnik, Krka. 2 K; Fr. Plahutnik. župnik, Motnik. 5 K; Kogej Franc, župan. Motnik. 1 K; župnija Medane 5 K 20 vin.; Uušo Mihael, du-bo\nik. Podgrad, 2 K; dr. Mat. Lavrenčič, okrajni sodnik, Podgrad, 10 K; Cilka Gobec, Podgrad, 2 K; Fran Kranjec, župnik, Šmarje, 3 K; Ožbalt Volanč-nik, Ruda, Koroško, 1 K; b. Franke, kurat. Štnjk, Goriško, 3 K; Razlag Erna, Sv. Jurij, Ptuj, 1 K; Kovačič Alojzija, Sv. Jurij, Ptuj, 1 K; Pšunder Ferd., Sv. Jurij. Ptuj, 3 K: Jan. Prešern, župnik, Koprivnica. Štaj., 1 K; Anton Šerbec, Koprivnic«, Štaj., 40 vin.; Štef. Valentinčič, kurat. Gabrje, Goriško. 5 K; Franc Merala. harvar, Ljubljana, 3 K; Matija Kadunc, župnik. Prelokc, 2 K: Pavla Schu-bert, Ljubljana, 1 K; dr. Al. Ušeničnik, 10 K; St. Premrl, Ljubljana, 5 K; Viktor Steska, Ljubljana, 5 K; Ant. Dolinar, župnik v pok., Kandija, 12 K; Jak. Ferjančič, župnik, 8 K 50 vin., clr. Gregor Pečjak, Ljubljana, 25 K; Fr. Krek, župnik, Vranja peč, 3 K; Jan. Brence, župnik. Preska. 5 K; F. Sajovic. posestnik, Preska, 1 K; V. Klobus, župnik v pok., Preska, 5 K; dr. Cvajnar. posestnik, Preska, 1 K; Fr. Pokorn. župnik, Besnica, 5 K; dr. J. Marinko. Mavčiče, 5 K; Jan. Drakslcr, Mavčiče, 40 vin.; Franc Juvan, župni upravitelj, Sv. Križ. 5 K; Jan. Debelak, župnik, Šent Jurje, 2 K; Jo žel Pcrme, župan, Št. Jurje, 2 K; Jos. Goršič, Št. Jurje, 2 K: Marija Debelak, kuharica, Št. Jurje. 1 K; Jože Kra-ljič, Št. Jurje, 40 vin.; Jan, Gačnik, Št. Jurje, 20 \in.; Jož. L aznik. župnik, Slavina. 5 K: Izobraž. društvo Dol pri Ljubljani 5 K; Jane Lovrenc, pek. Ljubljana, 1 K; Gregor Šlibar, župnik, Rudnik. 3 K; Ciril Dolence, Ljubljana. 5 K; Andrej Zupane, stolni vikai, Ljubljana, 5 K; Franc Černc, dež. vratar, Ljubljana, 10 K; Franc Tome, Ljubljana, 5 K; Antonija Zibert. Ljubljana, 10 K; Silvester, Vipava, 5 K. Z ozirom na velike stroške, ki za katoliški shod t vsakim dnem naraščajo, prosimo nujne pomoči! Da rovi sc pošiljajo na naslov: Anton Sušnik, c. kr. profesor, Ljubljana. INŽENIRSKE ZBORNICE. Pred kratkim je državni zakonik objavil predpise glede na zbornice inženirjev v Nižji Avstriji. Moravski. Zgornji Avstriji, Solnograški, Tirolski in Prcclarlski. Dalmaciji. Kranjski in v Primorski. Današnji državni zakonik pa obsega nadaljnje predpise za Štajersko, Koroško, Šlezijo, Galicijo in Bukovino. Kakor je iz dosedan jih predpisov razvidno, bodo ustanovljena na Nižje Avstrijskem, Moravskem, v šlc-ziji, v Galiciji, na Tirolskem in Pred-arlskem ter v Bukovini samostojna zbornična okrožja; spoje se pa, Zgornja Avstrija s Solnogrtvško, štajerska s Koroško, Primorska pa s Kranjsko in z Dalmacijo. Dnevne novice. -j- Občinski odbor trga Krope je izrazil deželnemu glavarju dr. Iv. Susteršiču svoje neomajno zaupanje ter mu čestital k SOletnici, kličoč mu; »Bog Vas ohrani še mnogo let v procvit slov. domovine I« + Občine Dolenja Podgora (okraj Črnomelj), Lancovo pri Radovljici, Knežak in Velika Dolina pri Jesenicah so izrekle deželnemu glavarju dr. Iv. Susteršiču svoje neomajno zaupanje in visoko spoštovanje. Sadovi liberalnega gospodarskega dela. Zadnje dni kar mrgoli lažnji-vih poročil po liberalnih časopisih, zlasti po »Slovenskem Narodu«, s katerimi se napada med drugimi tudi Ljudska hranilnika in posojilnica v Celju, r. z. z n. z., češ, da je pri nekem dolžniku izgubila znesek 100.000 K. Načelstvo Ljudske hranilnice in posojilnice je poslalo vsem listom, ki so prinesli to neresnično, oziroma namenoma zlagano poročilo, popravek, da so vsa v teh poročilih navedena dejstva neresnična in da Ljudska hranilnica in posojilnica ni izgubila in ne izgubi ničesar, ker je .'a veliko šlMarbur-čin- dopis pa obsojajo ne samo Slovenci, ampak tudi ogromna večina pristašev nemške stranke našega trga. š O velikih povodnjih zopet poročajo iz Gorenje Štajerske in Koroške. š Predrzna vožnja po Dravi, šest koroških članov brodarskega društva :'Nau-tilus« je napravilo po Dravi iz Hollenbur-ga na Koroškem vožnjo v navadnem čolnu do Zemuna. Dne 23. julija zjutraj so vstopili v Hollenburgu v čoln in 30 isti dan ob 8. uri zvečer po nevarni vožnji srečno pripluli v Maribor, kjer so prenočili. Drugi dan (24. t. m.) so se peljali po narasli Dravi zopet dalje proti jugu. V desetih dneh upajo brodarji pripluti v Zemun. Če jim bo le sreča mila? š Ustreljen je bil v Red Lodge, Mont v Ameriki Anton Strgulc. Nekaj Slovencev je pijančevalo poy.ro v noč v gozdu, kjer so imeli sodček pive. Grede domov so šli v hišo rojaka Krcpen-ška. kjer so zopet pili in se tucli stepli. Alojzij Berčič je šel domov po samokres in vrnivši se je ustrelil Stergulca. Morilca so prijeli. Doma je iz Škofje Loke. š »Našim prijateljem« pravi Šta-jerc v zadnji številki. In zakaj? Povišati hoče svojo naročnino od 3 na 4 K letno. Obljubuje, da bo postal večji. Štajerc vedno upeljuje večjo naročnino. Najprvo na 2 K, poiem 3 in sedaj na 4 K. Povišalo se bo baje z novim letom. Zakaj pa Štajerc ne pove pravega vzroka, zakaj bo povišal naročnino? Bomo pa mi prihodnjič povedali! š Siidmarka bo letos imela svoj občni zbor (21.) v Inomostu in sicer 6., 7. in 8. spptcmiiiv. Sliši se. cla ruje neka struja proti predsedniku poslancu Wa-stianu. š Po programu. V štajerske trge ii va:-i je začela Siidmarka spravljali nemške obrtnike. Kakor hitro kje kak slovenski kovač, mizar, kolar itd. umrje. takoj se spravi na tihem po Siklmar-ki nemški obrtnik na njegovo mesto. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm Izjaua. Podpisani obžalujem, da sem raz-našal o g. Francu Erjavcu, absolvira-nemu geodetu, neresnične vesti in se mu tem potom zahvaljujem, da je odstopil od sodnijskega postopanja. Idrija, 23. junija 1913. Franc Leskouec, hišni posestnik in tesar v Idriji. K . I Dr. J. | rapgf ordinira^j V lepem kraju na Gorenjskem se odda takoj u najem mnogo let obstoječa prodajalna Nahaja se v bližini tovarn, kolodvora in tik državne ceste. Več povedo: Dediči Jarc v Medvodah, Gorenjsko. 1500-2500 kg konseroir. sueže mlekarske skute je po vsaki coni naprodaj. Tudi vsaka množina SKroii. in knhanega masla je po ceni za oddati. — Ponudbe pod „angro" 2240 na upravništvo tega lista. 2249 Stanje .Tempe-; z Cas opa- baro- ratura i? zovaojft metra j po " v mm 1 Celziju Veti' .-vi Nebo a a . 26 9. zveč. 736-4 i 17'5 1 si. jzah. i jasno 738 6 14-1 2. pop. i 737-5 24-4 170 13-1 J 7. zjutr. 27, 9. 7.več. I 738-9 brezvetr. pol. obl. 0 0 si. jjzah.! del. obl. sr. zali. oblačno , 7. zjutr. 738- nI brezvetr. megla 0-4 1 si. jug del. jasno 28' 2. pop. : 736-3 ; 24-S Srednja predvčerajšna temp. 18-5', norm. 19-9°. Srednja včerajšnja temp. 18'5°, norm. 19-9«. Sanatorium Emona ^SS', Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in Set-zdravoik: Dr. Fr. Oerganc, primar. I. kir. odd. dež. boln. Stanovanje obstoječe iz 3 sob (tudi 4 ali 2) s kopalnico in pritiklinami je za oddati inkoj ali za novembrov termin. Kje, pove upravništvo tega lista pod številko 2254. 2204 P. N. Tičar! V Vašem pismu naznanjeni denar danes prefel. I. in F. F. Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni oče Janez Kalan posestnik v Stari Loki danes 27. t. m. ob '/2 7. uri zjutraj, v 84. letu starosti, po dolgi in hudi bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v torek 29. t. m. ob '/2 7. uri zjutraj. Predobrega očeta priporočamo v molitev in blag spomin. V Stari Loki, 27. julija 1913. 2253 Žalujoča rodbina Kalan. 2251 Razpis. Za popravo župnišča in mežnarije na Savi ob južni železnici se s tem razpisuje oddaja n, IMi Mi ki se bo vršila dne 10. avgusta 1.1. ob 3. uri popoldne v Savskem župnišču. Ponudniki morajo vložiti 10 o/0 vadij v gotovini ali v hranil, knjižicah. Proračuni, načrti in enotne cene posameznih del so na razpolago pri podpisanem odboru. • Sava ob južni žel., 27. julija 1913. Za slavbinski odbor. Andrej Širaj I. r., načelnik. Davčne prenove. > ii. Zakon z dne 28. decembra 1911 o davčnih olajšavah za nove zgradbe, prizi-dave ln prezidave v obče in posebno za mala stanovanja. — Zakon z dne 23. julija 1912 glede odbitka v slučaju zvi-šanja doklad pri odmeri hlšno-najem-nlnskega davka. (Dr. .Vinko Gregorič.) Prvi zakon je stopil v veljavo dne 1. januarja 1912 in se nove stavbe že po določilih navedenega zakona obdavčijo. Zak<*i razlikuje kakor prejšnji troje vrst hišnega davka. V prvi kategoriji so prejšnji kraji, kjer je bil predpisan 26-73% davek (na Kranjskem samo Ljubljana), v drugi kategoriji kraji, kjer je bil poprej predpisan 20Vc davek, in v tretji kategoriji hišno-razred-ni davek. Po novem zakonu se predpisuje za nove zgradbe v obče v dobi od 1. januarja 1912 do 31. decembra 1916 skozi 10 let 5% davek od neto-najemščine, in po preteku te dobe v prvi kategoriji 19$f hišnega davka, v drugi kategoriji pa 15%. .Vzdrževalni stroški se računajo kakor doslej v prvi kategoriji s 15%, v drugi kategoriji pa s 30.% Dosedanji 12 *5% popust iz osebne dolio-datrine od predpisanega hišno-najemninskega davka odpade. Deželne in občinske doklade se pa kakor dosedaj odmerijo od ideelnega hiSnega davka. Za nove zgradbe v obče po 1. jan. 1917. leta pa določa novi zakon sledeče: Prvih šest let se ne plača nikak državni danek, pač pa doklade. Po preteku G let se pa odmeri hišni davek z 19%, oziroma 15%, kakor sem poprej označil. Vzdrževalni stroški se računajo kakor dosedaj s 15%, oziroma 30%. Za hišno-razredni davek velja določilo, da se ta za zgradbo v dobi od 1. januarja 1912 do 31. decembra 1916 ne plača skozi 10 let, potem pa se dovoli olajšavo v razredih I—VII 1. oktobra, v razredih VIII—XVI 1. maja v zakonu z dne 9. februarja 1882., drž. zak. št. 17 navedenih davčnih postavk. Od 1. januarja 1917 naprej velja pa samo oletna davčna prostost, kakor pri drugih zgradbah. Novi zakon dovoljuje nadalje olajšave za takozvana »mala stanovanja«. Kot malo stanovanje sc računa zase popolnoma ločeno stanovanje, čegar površina ne meri več kot 80 nr. K površini se ne štejejo predsobe, kopalnice, stranišča, shrambe in pa kuhinje, če niso te obenem namenjene za spalnice. Iste olajšave kakor »mala stanovanja« dobe tudi zase ločene delavnice malih obrtnikov, če imajo ti v isti hiši »malo stanovanje«. Voluptuarija, penzijonati, hoteli itd. so izključeni. Tu razločuje zakon isto dvojino dobo od 1. januarja 1912 do 31. decembra 1916, in stavbe po l. jan. 1917. Davek se odmeri za stavbe v prvi kategoriji (pri nas v Ljubljani) r, 17%, v vseh drugih krajih z 13'5%. y. krajih, kjer sc predpisuje hišno-razredni davek, ne velja ta zakon o »malih stanovanjih«. Zakon dovoljuje nadalje v dobi od 1. jan. 1912 do 31. dec. 1920 dovršenim zgradbam z malimi stanovanji, katere grade v 8 4. zakona e dne 22. decembra 1910 o ustanovitvi posebnega, fonda za mala stanovanja določene juridičrte osebe, kakor občine, ustanove, občekoristne stavlune zadruge itd. olajšave na davku, da se ta odmeri s 15%, oziroma 12%; obenem pa dobe te korporacije iz navedenega fonda posojilo do 90% zgradbenih stroškov. Doba davčne prostosti je ista kakor pri drugih stavbah. Dosedaj so vsako zvišanje doklad Čutili najemniki stanovanj v podvojeni meri; hišni gospodar je bil primoran za veliko večjo vsoto zvišati stanovanje, kakor je dejansko znašalo zvišanje doklad, ker z vsakim zvišanjem najemnine raste avtomatično zopet hišni davek in s tem tudi deželne :in občinske doklade. Zakon z dne 27. julija 1912, drž. zak. 164 pa dovoljuje, da se sme od najemščine odtegniti znesek zvišane doklade, tako da pride pri zvišanju najemščine o priliki eventualnega zvišanja doklad samo ta zvišana doklada v poštev. Za, izračunanje tega »odbitnega« zneska se izdajo tabele za vsak % posebej. Vendar je zanimiva formula, po kateri se ta odbitni znesek izračuna. Ta formula se glasi: 100 .100 D 100 P — odbitni znesek G —hišni davek % 1-i- 100 100 -P—D — zvišane dokl.<# Števec, iz te formule označuje za koliko % se mora najemščina zvišati, račun odlomka pa nam kaže v %, koliko se sme odtegniti po zakonu od najemščine odbitni davek._ Odbitni znesek se sme odtegniti, četudi ni hišni posestnik vsled zvišanja doklad zvišal najemnine. Določilo zakona pa velja samo za ono svoto, za katero se je doklada zvišala. Večji zneski so podvrženi hišno-najemninskemu davku. Umevno, da se ta odbitni znesek drugače računa pri že obstoječih zgradbah, in drugače pri novih zgradbah na podlagi zakona z dne 22. dec. 1912. V prvem slučaju pride davčna postavka 26®/a%, v drugem pa 19% v poštev, oziroma 20% in 15%. G znaša torej 223/r>% in 1615% v Ljubljani, oziroma 14' - in 105% v drugih krajih. Za mala stanovanja pa 14*15% in 9'45%, za »mala stanovanja« z državno podporo pa 12*75% in 8*4%. To so torej olajšave, katere je dovolila država, da odpravi draginjo stanovanj in pospeši zgradbo novih hiš. Kako pa te ola jšave dejansko izgledajo, naj nam pokažejo konkretni računi, iz katerih je razvidno stanje hišnega posestva, države, dežele in občin po starem in po novem zakonu glede davka. Stari zakon, kateremu so še vse stavbe, dograjene pred 1. jan. 1912 podvržene, dovoljuje za nove zgradbe 12-letno davčno prostost od hišno-najem-ninskega davka. Predpisuje, se le za ta čas 5% od najemščine po odbitku 15% vzdrževalnih stroškov v Ljubljani, v drugih krajih pa po odbitku 30%. Po preteku te dobe se računa od te najemščine v Ljubljani 26*7»?», drugod pa 20% hišno-najemninskega davka; odtegne se pa še 12*5% hišno-najenuin-skega, davka, ker se pri osebni dohoda-rini vračuna še enkrat dohodek hiše. Po novem zakonu pa imamo sedaj trO-ie zgradb in olajšav; zaradi preglede jih označim z A. B. C. in vzamem za podlago 1000 kron čiste najemnine po odbitku 15%, oziroma 30% vzdrževalnih stroškov. Doklade računam v Ljub ljani 75%, a za druge kraje 100%. I. V Ljubljani v dobi od 1. jan. 1912 do 31. dec. 1916. Po zakonu iz leta 1880. bi se plačalo od 1000 kron (najemščine v prvih 12 letih 5% od 1000 kron — 12X50 = (300 kron in 75% doklade od 26?/j% davka — 75% od 266 kron — 2400 kron, torej bi plačal posestnik v 12 letih na davku 3000 kron. Po zakonu iz leta 1911. pa plača od 1000 kron najemščine v 12 letih: Skozi 10 let 5% od 1000 kron — 500 kron, skozi 2 leti za zgradbe pod A. B. C. po 19%, 17% in 15% hišno-najemninskega davka, kar znaša v teh dveh letih 380, 340 ali 300 kron. Doklade pa plača 75% od predpisanega davka. 19%, 17% ali 15%, skozi 12 let, kar znaša 1710, 1530 ali 1350 kron; torej skupaj: 2590, 2370 in 2150 kron. Konečni račun nam tedaj poda. sledečo sliko: Država ima po novem zakonu v primeri s starim v teh 12 letih pri zgradbi A. 280 kron več dohodkov, pri zgradbi B. 240 kron, in pri zgradbi C. 200 kron; hišni gospodar 410, 630, oz. 850 kron manj davka, fondi (to je dežela in občine) pa dobe v teh 12 letih 690, 870, oziroma 1050 kron manj doklad. Po preteku 12 let, ko neha po starem zakonu davčna prostost, bi plačal hišni gospodar na leto 26"k od 1000 K, manj 12*5% popusta iz osebne dohoda-rine — 233 kron in 75% od predpisanega 26"!3% davka = 200 kron, torej skupaj 433 kron. Po novem zakonu se plača na leto pri zgradbah A., B., C. 19%, 17% ali 15% hišno - najemninskega davka od 1000 kron = 190, 170, 150 kron in pa od tega davka 75% doklad — 143, 128, 113 kron; skupaj je 333, 298, 263 kron. Ako primerjamo ta dva računa, vidimo, da ima po novem zakonu država na leto 43, 63, oziroma 83 kron manj dohodkov; fondi: 57, 72, 87 manj doklad, hišni gospodar pa pridobi na leto 100, 135, oziroma 170 kron, ker ima za toliko manj davka. II. V Ljubljani od 1. jan. 1917 naprej. Po starem zakonu bi bil davek kakor poprej 3000 kron za dobo 12 let. Po novem zakonu jc hiša šest let popolnoma davka prosta. Potem se plača 19%, 17%, oziroma 15?« hišno-najemninskega davka, torej 1140, 1020 in 900 kron v drugih šestih letih. Doklade v znesku 75% Aozi 12 let — 1710, 1530, 1350 kron; skupaj torej 2850, 2550, 2250 kron. Ako primerjamo zopet ta dva računa, vidimo, da dobi država v primeri s starim zakonom za zgradbe po 1. jan. 1917, v 12 letih več. 540, 420 in 300 kron, hišni gospodar plača v teh letih 150, 450, 750 kron manj davka, fondi pa izgube 150, 450, 750 kron na dokladah. III. Izven Ljubljane za čas od 1. Januarja 1912 do 31. decembra 1916, Po starem zakonu bi plačal posestnik skozi 12 let, za časa davčne pro« stosti 5"« od 1000 kro»i je 600 kron, 100% od 20% hišno-najemninskega davka, to jc od 200 kron je 2400 kron, torej skupaj 3000 kron. Po novem zakonu plača skozi 10 let 5% od 1000 kron je 500 kron, 2 leti 15%, 13*5%, 12% hišno-najemninskega davka je 300, 270, 240 kron in pa 100'r doklade skozi 12 let od 15%, 13*5% . 12% hišnega davka je 1800, 1620, 1440 kroii; skupaj: 2600, 2390 in 2180 kron. Ako primerjamo zopet ta dva računa, vidimo, da dobi država na davku v teh 12 letih po novem zakonu več 200, 170, 140 kron, fondi dobe manj doklad 600, 780, 960;' gospodar pa plača v teh 12 letih v primeri s starim zakonom 400, 610, 820 kron manj davka. Po preteku 121etne davčne prostosti bi plačal posestnik po starem zakonu na leto 20% hišnega davka po odbitku 12*5% popusta iz osebne dohoda-rinc je 175 kron in 100% doklad je 200 kron, skupaj 375 kron. —v Po novem zakonu paHdača 15%, 13*5%, 12% hišnega davka je 150, 135, 120 kron, in pa 100% doklade je 150, 135, 120 kron, skupaj torej 300, 270, 240 kron. Država dobi torej manj 25, 40, 55 kron na leto, fondi na leto 50, 65, 80 K manj doklad, hišni posestnik pa plača 75, 105, 135 kron manj davka na leto. IV. Za dobo od 1. januarja 1917 naprej izven Ljubljane. Davčni račun kakor po starem zakonu za dobo 12 let — 3000 kron. Po novem zakonu: prvih šest let davka prosto. Drugih šest let, 15-, 13*5-in 12odstotni hišni davek 900, 810 in 720 kron, in 100odst.ot.ne doklade od 15-, 13'5- in 12odstotnega hišnega davka skozi 12 let ^ 1800, 1620 in 1440 kron, torej skupaj — 2700, 2430 in 2160 kron. Drž ava dobi torej v 12 letih po novem zakonu 300, 210 in 120 kron več davka, fondi 600, 780 in 960 kron manj doklad, hišni posestnik pa plača 300, 570 in 840 kron manj davka. Po preteku 121etne davčne prostosti je račun isti ko v postavki III. Račun je tedaj popolnoma jasen. Država dobi v prvih 121etili toliko več davka, da se, četudi dobiva pozneje manj na leto, to izravna v drugih 12 letih, tako cla nima država pravzaprav nobene zgube; za državo je pa veliko več vredno, da se njeni dohodki prej zvišajo. Hišni gospodar pridobi v resnici nekaj na davku, kar pa nikakor ne bode vplivalo na draginjo stanovanj, edini faktor, ki pri tem izgubi, so fondi — dežela in občine. Če bo taka davčna preosnova pomagala asanirati deželne in pa občinske finance, je pa drugo vprašanje. Državni fond za zgradbe malih stanovanj je pa s toliko paragrafi zabari-kadiran, da, si bo vsaka korporacija desetkrat premislila, preden se obrne za to posojilo na državo. Ali ni vendar mogoče priti v Avstriji do moderne uredbe hišnega davka. kakor ga imajo clruge d r-ž a v e ? Jrgovci!! Poravnave izven konkurza ali v istem se izvedo najhitreje. Informacije diskretno in zastonj. Ponudbe pod šifro „Dunaj 1918" na upravo lista. želi vstopiti v službo za stenografa in strojepisca v kaki odvetniški ali notarski pisarni. — Naslov pod »Mladenič« 2244 na upravništvo »Slovenca«. (Znamka za odgovor:) CERKVENA GLA8BA za mesec avgnst. (Praznik Marijinega Vnebovzetja, rojstni dan presvitlega cesarja, godovi raznih svetnikov itd.) Foerster A n t.: 12 Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. 1 K 80 h, glasovi po 40 h. G e r h i č F r.: Slava Nebeške Kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. 3 K, glasovi po 60 h. Premrl S t.: 12 Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. 1 K 80 h, glasovi po 40 h. S a 111 n e r p. H u g o 1 i n: Šmarnice. 18 Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. 3 K, glasovi po 50 h. Foerster An t.: Praeludium et. post-ludium po motivih cesarske pesmi. 60 h. Premrl S t.: 100 praeludia organi. 3 K 80 h. S a t 1.1 n c r p. H u g o 1 i n: Te Deum za mešani zbor. Kimovec - Premrl: Introitus & communiomes za največje in večje praznike cerkvenega leta. Part. 2 K, glasovi po 1 K. Foerster A nt.: Te Deum po motivih zahvalne pesmi za mešani zbor. Part. 50 h. Premrl S t.: Hvalite Gospoda. 20 pesmi v čast. svetnikom za mešani zbor. ^ Part. 2 K 40 h, glasovi po 60 h. Foerster A.: Cantica saera: cerkvena pesmarica za moški ali ženski zbor, zvezek I. in III. po 2 K 40 h, II. po 2 K. G r u m A nt.: Cerkvena pesmarica za Marijine družbe za moški ali ženski zbor. Part. 2 K. PREPOTREBNE KNJIGE ZA SLOVENSKO ŽENSTVO. Slovenska kuharica. Magdal. Plei-tveisove. VI. natis. Izpopolnila in predelala. S. M. F. Ivolinšek, šolska sestra in učiteljica na Gospodinjski šoli v Ljubljani. Ta nrekoristna knjiga se dobi v dveh izdajah: Veli k a izd a j a z mnogimi slikami med besedilom in 18 večbarvnimi tabelami elegantno vezana 6 K. Mala izdaja z okrajšanim besedilom brez slik in prirejena za vsakdanje potrebe elegantno vezana 3 K 60 vin. — To je najboljša in najpopolnejša slovenska kuhinjska knjiga, katere ne sme pogrešati nobena slovenska gospodinja. Kako priljubljena je ta knjiga, dokazuje dejstvo, cla je doživela že šesti natis. KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI. Za obiskovalce Dunaja je na razpolago pri slovenski družini I velika soba za enega ali dva gospoda. Dunaj IV/2, Johann Strauflgasse št. 39., I. nadstropje, vrata 10-11. 5 minut od juž. kolodvora. Stanovanje obstoječe iz 3 sob in pritiklin v II. nadstropju se s 1. avgustom da v najem. Poizve se v pisarni hotela Union. 2217 Mladenič pošten, močan se sprejme v trgovino na deželi. Ponudbo sprejema uprava .,Slovenca'' pod številko 2237. 2237 FRIFOROCrt SE: HA NUFAKTURNA TRQOYINA ZrtHTEV/UTE ! VZORCE! I FRANC 50UVAN 5IN:: umuam FRIZNrtNO DOBRO BL4QO! ="-' Mp^TNI Tfff. NIZKE CENE! SOLIbNd FOSTREZBrt! I lEO 1 HI I KM Ll novih, lepili stanovanj s predsobo, dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami ter vpeljavo vodovoda oddam s I. novembrom 1913. Vsakdo, ki želi bivati v lepem, zdravem kraju, naj si jih ogleda v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta št. 181 v bližini državnega kolodvora. — K vsakemu stanovanju pripada tudi dc! vrta. 2231 Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha Moškerc.