Leto LXVI1I PoStnins plačan« v gotovini V Ljubljani, v soboto, dne i. maja 1940 Stev. 100 a lena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, m inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din UrednMtvo je v Kopitarjevi «1.6/111 SCOVENEC telefoni uredništva In oprave: 40-01, 40-08, 40-03, 40-04, 40-OS — Izhaja vsak dan sjntraj razen ponedeljka ■■ uneva po praznika Cekavat račnm Ljubljana Itavilka 10.6)0 IB 10.549 aa inserate. U pravat Kopitarjeva ulica ite vilka 6. Važne odločitve v novem sveta Medtem ko se belo pleme v Evropi med seboj pobija nu raznih bojiščih, se^.je začela med državljani Združenih držav Severne Amerike borba z brošurami, časnikarskimi članki in govori za to, kdo postane leta 1941 predsednik takoimenovanega Novega sveta. Zopet se bo bila borba med dvema političnima strankama demokratov in republikancev, oziroma med njunimi kandidati, zakaj v obeh strankah jih. je več, ki se potegujejo za to ne samo častno, ampak tudi dejansko z veliko močjo združeno mesto! Po ameriški stari navadi namreč se zbereta najprej glavna kongresa obeh strank, ki že 111 let sama tekmujeta med seboj za vodstvo Združenih držav, in vsa ta kampanja traja tako dolgo, da bo preteklo najmanj pol leta, preden bomo stali pred izvoljenim predsednikom Severne Amerike, novi predsednik pa bo nastopil sVoje mesto šele spomladi bodočega leta. To je važno vedeti zato,s ker je čisto sigurno, da najmanj do tega časa Združene države ne bodo posegle kakorkoli že odločilno v sedanjo vojno v Evropi; kaj se bo zgodilo pozneje, pa se ne more prerokovati. Sedanji demokratski predsednik Roosevelt se še ni odločil, da sprejme tretjič kandidaturo. Doslej namreč se še nikoli ni prelomila navada, da bi kdo kandidiral za predsednika več ko dvakrat. V njegovi lastni stranki se poteguje za prvo mesto Združenih držav dosedanji podpredsednik Garner, ki pa je že 72 let star in odločen izolacionist, to je pristaš tiste struje, ki je brezpogojno za to, da se Amerika ne vmešava v evropske zadeve, zaradi česar je težko, da bi dobil med demokrati večino, posebno odkar je norveška zadeva okrepila v uSA strujo. ki odobrava Rooseveltovo politiko. Če bo zato Roosevelt dobil na kongresu stranke večino, potem računajo z veliko verjetnostjo, da bo v tretjič sprejel kandidaturo za predsednika, nakar bo imel opraviti samo z republikansko stranko. Meseca julija letos bi potem bila samo borba med Rooseveltoin in republikanskimi kandidati. Tam je na prvem mestu mladi Dewey, generalni državni tožitelj New Yorka, in Vandenberg, ki pa je, podobno kakor Garner med demokrati, hud izolacionist. Iz tega vidimo, da bodo dogodki, ki Evropo še čakajo, močno vplivali na to, kako se bo ameriški narod odločil v tej volivni borbi, ki bo lahko usodnega pomena za ves svet. Ako pa bi Roosevelt sploh ne sprejel kandidature, se bodo demokrati najbrž odločili za sedanjega poštnega ministra Farleya, ki bi ga pa mogli strmoglaviti protestanti, ker je katoličan. Nekaj predsodkov zoper katoličane imajo namreč v USA še vedno. Pri izvolitvi bodočega predsednika Združenih držav bo res da vprašanje intervenci-onizma ali izolacionizma imelo važno vlogo, ne smemo pa misliti, da bi mogli državljani USA prezreti perečih notranjih vprašanj svoje velike domovine. Vsak pameten človek ve, da vprašanje bodočega miru in reda v Evropi in na svetu sploh ne bo odvisno samo od tega, kateri izmed obeh taborov — demokratični ali avtoritarni — bo zmagal, ampak tudi od tega; na kakšni podlagi bi mogel in moral sloneti mir, ki naj svetu in njegovi kulturi da novo lice v resnici svobodnih narodov, ki bodo med seboj sodelovali za splošni blagor civiliziranega človeštva; to pa je bistveno odvisno od tega, kako bodo mogli narodi sami ustanoviti med seboj tisti stanovski ali socialni mir, ki ga papeži našega veka označujejo v svojih okrožnicah kot nujni predpogoj tudi zunanjega miru med narodi in državami. Tega se zavedajo tudi v Severni Ameriki, da namreč v bodoče v tem oziru ne pojde več tako, kakor doslej, in da bo mir zelo kratkotra jen in jalov, ak) ne bo počival na narodih, ki bodo znali uresničiti socialni mir in pravico sami v sebi. Zelo je značilno v tem oziru, da so republikanci, ki so doslej Roosevelta hudo in v prvi vrsti napadali zaradi njegovega New De-ala ->- socialno reformne politike — svoje re akcionarno smer popolnoma preokrenili, in tako beremo v programatičnem članku republikanskega kandidata, visoko uglednega senatorja Vandenberga v »American M'ercury« pravo socialno izpoved, ki je marsikoga presenetila. Je že mogoče, da je Vanderbergu diktirala predvsem politična modrost in previdnost pn opor-tuniteta, da je zapisal: »The New Deal must be sulvaged!« — Nevv Deal se mora obdržati! — toda to je le dokaz, da nihče v Ameriki ne more več računati na večino, kdor ne priznava temeljev tiste socialnoreformne politiko, ki jo je bil začel 16. junija 1933 Roosevelt. To dejstvo samo pomeni zmago RooseVelta. ki je večja od te, ki jo utegne dobiti pri prihodnjih volitvah. To pomeni, da Nevv Deal ni iznajdba sedanjega predsednika in osobina demokratske stranke, ampak da je postal življenjska zahteva in zadeva vsega ameriškega naroda. Vandenberg izjavlja, da je treba obdržati socialno-politično zakonodajo koleklivnega delovnega prava in kolektivne delovne pogodbe — tako zvano Wagner Act — nadalje tako zvani Relief — to je politiko socialne pomoči brezposelnim, potem fannersko postavo, ki je uvedla zavarovanje žetve, nagrado za poljedelsko proizvodnjo in carinsko zaščito te proizvodnje kakor tudi velike investicije za melioracije. Celo starostno zavarovanje sprejema Vanderberg. čeprav odklanja demokratski načrt, ki se mu zdi fantastičen, da bi se namreč realizirala v la namen tako zvana popolna rezerva, ki bi znašala nič manj kot 4" milijard dolarjev, to je približno toliko, kolikor znaša notranji dolg USA. , Vidimo torej, da strankarska politika Združenih držav Severne Amerike ni zapeljala v malenkostno politiko, ki zastira državniku pogled na celoto, na sodelovanje vseh narodovih sil in na splošni blagor. Zdi se, da v ameriškem narodu dozoreva neko novo spoznun.je, da ima v bodočnosti veliko poslanstvo v svetu, ki potrebuje vodilnega zgleda za svoj preporod in novo politično ter socialno zgradilo. So seveda ljudje, ki to osporovajo, češ Amerika Nastop Amerike v Evropi Istočasno z nemško zmago na Norveškem je nastala napetost na Sredozemlju - Nenadno Rooseveltovo posredovanje je položaj za enkrat precej pomirilo 0d srede, ko jc izšla zadnja številka »Slovenca«, do danes se je položaj tako na diplo-niatičnein, kakor na vojaškem polju bistveno razvil v nove smeri. Angleški ministrski predsednik je v svojem' četrtkovem govoru v državnem zlioru priznal, da so se morale angleške čete umakniti iz ezem*-; lja južno od Trondhjema in s tem prepustiti Nemčiji južno in srednio Norveško. Na Norveškem je postal torej popolnoma nov položaj, ki ga Anglija in Francija v začetku voinega sj)ora na Norveškem nista predvideli v tej obliki. Toda skoraj istočasno, ko je položaj na norveških bojiščih postal ugoden za Nemčijo, se je zatemnilo sredozemsko nebo in so tukaj postajali znaki nove napetosti vedno bolj vidni. Angleška vlada je odredila, da naj ladje, ki plujejo na Daljni vzhod, ne uporabljajo več sredozemske poli, marveč naj vozijo okrog južne Afrike, one ladje pa, ki imajo opravka z raznimi sredozemskimi državami, naj ne pristajajo več v italijanskih lukah. Istočasno pa je bilo odrejeno zbiranje angleškega in francoskega brodovja v vzhodnem in zahodnem delu Sredozemskega morja. Angleška vlada ie dejala, da so ti ukrepi jk>-trebni zaradi številnih izjav italijanskih državnikov in zaradi pisania italijanskega tiska. V četrtek pa je prišlo novo presenečenje. Ameriška vlada ie uradno jKJsredovala v Rimu in je tamkaj predložila neke izjave irledc bodočega zadržanja. Ameriško posredovanje ie bilo dvojno. Istočasno namreč, ko je ameriški jm>-slanik v Rimu obiskal Mussnlinija, ie italijanski poslanik v Ameriki bil naprošen k zunanjemu ministru Hullu. Ameriška vlada ie pri lej priložnosti opisala svoje stališče in omenila, da bi bila prisiljena, da svojem ladjam odsvetuje, naj ne prihajajo več v Sredozemsko morie. Kot dokaz za to, da je po tem posredovanju Amerike napetost nekoliko jx>pustila, navajajo obisk angleškega diplomatskega predstavnika v •Rimu pri zunanjem ministru grofu Cianu, ko je pri tej priložnosti prišlo do pojasnitve. zakaj je Anglija |>odvzela nekatere »ukrepe« v Sredozemskem morju. Nato so izšle v časopisju pomirjevalne izjave, ki jih je tudi onstran morja ameriško časopisje potrdilo. Rooseveltovo posredovanje Washington, 3. maja. t. Reuter. Predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike Roosevelt je sprejel časnikarje ter jim odgovarjal na razna vprašanja. Ko so ga vpraševali o vsebini njegovih razgovorov z italijanskim poslanikom knezom C o 1 o n a , je dejal, da se Zedinjene države Severne vedno do . sedaj trudijo, da bi se vojna razširila tudi rofja in zajela tudi druge željo da je brez ovinkov janskemu veleposlaniku ob ga razgovora, ki ga je imel v Sredozemskem morju. Amerike kakor bi preprečile, da na nevtralna pml-narode. To svojo razložil tudi itali-priliki včerajšnje-i njim o napetosti Ko so ga časnikarji vprašali, kakšne korake namerava storiti, da prepreči razširjenje vojne, ie Roosevelt odgovoril, da bo vlada »storila vse, ikar je v njenih močeh«. V druge podrobnosti se Roosevelt ni maral spuščati in je časnikarje prosil, naj to razumejo Izjava ameriškega vojnega ministra Vojni minister W o o d r i n g je imel govor na zborovanju ženskega odseka demokratskega nacionalnega odbora. Med drugim je dejal, da je treba nujno ustvariti stvarno močno ameriško vojsko. V času, ko razpravljam pred vami o vprašanjih državne obrambe naše republike, se štiri države borijo v gorskih klancih kraljevine Norveške. Ta miroljubna, demokratska in delovna država je postala prvič v toku stoletja vojno pozorišče. Zemljevid sveta se spreminja iz dneva v dan, tako da ne vemo kakšne meje bodo jutri. Nihče ne more danes predvidevati pomen spopada v Evropi. Zato je treba okrepiti ameriško vojno silo. Zedinjene države so odločene, ustvariti močno vojsko in no samo vojsko na papirju. Zedinjene države morajo imeti obrambo, ki bo v stanju onemogočiti vsak napad na ameriško ozemlje. Zedinjene države želijo živeti v miru in nočejo dovoliti. da hi se spreminja.je zemljevida razširilo tudi na zapadno polovico zemlje. „Amerika bi svojim > trgovskim iadjam prepovedala vstop v Sredozemsko morie... Washington, 3. maja. A A. DNB: Po razgovoru, ki ga je imel italijanski veleposlanik knez C o 1 o -na v Washingtonu s predsednikom Zedinjenih držav Rooseveltom v Beli hiši v prisotnosti državnega podtajnika zunanjega ministra Sumnerja Wellesa, smatrajo v ameriških diplomatičnih krogih, da je italijanski veleposlanik sporočil Roose-veltu Mussolinijevo zagotovilo, da Italija ne namerava spremeniti svojega stališča »nevojsku-joče se države«. V omenjenih krogih se smatra ta izjava kot uspeh koraka ameriške vlade v Rimu, kjer je ameriški veleposlanik William Philipps obiskal predsednika vlade Mussolini-ja, kateremu je sporočil željo Zedinjenih držav, da se zboljša nestalni položaj na Sredozemskem morju. V ameriških diplomatičnih krogih zatrjujejo, da je Philipps dejal, da bi bile Zedinjene države v primeru, da bi nestalni položaj na Sredozemskem morju trajal še nadalje, prisiljene iz varnostnih raz- ni nič boljša od Evrope, toda tudi to utegne biti ozkogledna in ozkosrčna strankarija ali seklarslvo, u katerem vemo, kje je njegov duhovni izvor. logov prepovedati ameriškim ladjam pluti po Sredozemskem morju. To bi bilo po mnenju diplomatičnih krogov pomenilo za italijanske prometne proge nov resen udarec, ker je Sredozemske morje ie težko prizadeto zaradi sklepa angleške vlade, da ostane Sredozemsko morje zaprto za angleške trgovinske ladje. Mussolinijeva izjava je bila sporočena neposredno Rooseveltu po poslaniku Coloni. Ta izjava ter uspeh razgovora Philippsa v Rimu se smatra v diplomatičnih krogih kot znak lahkega popuščanja napetosti na Sredozemskem morju, ki ga pa v Washingtonu že nadalje zelo pozorno spremljajo. Smatrajo, da je diplomatična izjava mnenj med ameriško in italijansko vlado v Rimu in Washing-tonu nastala neposredno po sklepu angleške vlade o umiku zavezniških čet iz srednje Norveške. Tako mislijo diplomatični krogi v Washingtonu, ki nagla-šajo pomen sestanka med Mussolinijem in P h i 1 i i p s o m ter Sumnerjem Wel lesom in knezom C o 1 o n o, Diplomatični krogi sklepajo, da predstavlja ta diplomatična posredovanja Amerike v sedanjih okoliščinah nadaljevanje načrta, ki ga je bila izdelala ameriška vlada na čelu z Roo6eveltom že ob začetku jovražnosti. Obveščeni krogi omenjajo, da je prinesel Sum-ner Welles ugodne vtise iz Italije o priliki svojega potovanja po Evropi in da je priporočal, naj se ohranijo dobri odnošaji z najpomembnejšimi nevtralnimi državami v Evropi. Politika Roosevelta in politika ameriškega zunanjega ministra sta še nadalje ugodni za sodelovanje med nevtralnimi državami. Če bi pa Italija sklenila stopiti v vojno na strani Nemčije, bi bil zakon o nevtralnosti razširjen takoj tudi na Italijo, kar bi imelo za posledico prekinitev trgovinskih odnošajev med Ameriko in Italijo. Učinkovitost zavezniške blokade bi postala s tem še večja. Sumner Welles: »Italija sedaj ne računa z možnostjo vstopa v vojno« Po razgovorih Sumnerja Wellesa m sprejemu kneza Colonepri Rooseveltu se je smatralo, da je ameriška vlada mnenja, da se Italijs ne nahaja neposredno pred vojno. Sumner Welles je odklonil izjavo k italijanskemu zadržanju napram vojskujočim se strankam, toda dejal je predstavnikom tiska, da zunanje ministrstvo še ni vzelo v pretres vprašanje opozoritve ameriških državljanov, naj zapuste Italijo. To smatrajo posredno potrdilo poročil iz Rima, da je Mussolini izjavil ameriškemu poslaniku Phi-lippsu, da Italija sedaj ne računa z mo ž-nostjo vstopa v vojno. „Suez... Gibraltar..." Italijanski tisk jasno piše, kaj Italijo boli in kaj hoče n Rim, 3. maja. Glasilo maršala Balba »Cor-riere Paganoc je objavilo srdit napau na Anglijo. To pa v zvezi s poročilom, da sta Anglija in Francija poslali znatne okrepitve v Egipt, Sirijo in Palestino. To je znamenje, pravi list, da so Angleži zaporo Sredozemskega morja le še okrepili. Italijanske trgovske ladje so dnevno izpostavljene raznim neprijetnostim, ki ovirajo razvoj pomorske trgovine. Italijanski lastniki trgovskih ladij da morajo na nemških konzulatih plačevati koleke. To da je nevzdržno, kajti Italija je velika in svobodna država, ki ima na Sredozemskem morju svoje življenjske interese in ki ne more trpeti, da bi bila tam neprestano izpostavljena nasiljem, ki jo žalijo. Čimbolj bodo Angleži na Sredozemskem morju napeli lok, tembolj nestrpno bo italijanski narod pričakoval dneva, ko bo lahko zlomil okove, v katerih se sedaj nahaja.. Milan, 3. maja. Turinska »Si a m pa« objavlja zelo ostro napisan članek, v katerem pravi, da Italija zaradi tega ne more ostati nevtralna, ker bi to pomenilo, da je pozabila na to, da je velesila. Italijanski imperij ima važna prometna vprašanja, ki jih je treba rešiti. Angleški ukrepi v Gibraltarju in Suezu, ki italijanski pomorski promet ovirajo, so nevzdržni. Italijanski imperij je danes tako rekoč izročen na milost in nemilost angleške velesile. To ne more večno trajati. Italija mora dobiti svobodne dohode do vseh velikih morij. To pa je nemogoče, dokler so vrata Sredozemskega morja pri Gibraltarju in pri Suezu za italijanski imperij zatvornica do velikih svetovnih morij in celo zajiora za dohod iz Italija v njene kolonije. Italijanski narod je prepričan, da bo to krivično stanje v razdobju sedanje vojne razčiščeno. Angleški „ukrepi" v Sredozemskem mor u London, 3. maja. »United Press« v merodajnih krogih v Londonu odgovarjajo na vprašanja, kakšni so bili tisti »ukrepi«, ki jih je angleška vlada predpisala za plovbo svojih trgovskih ladij, da je Anglija svojim ladjam 1. nasvetovala, da naj ne plovejo skozi Sredozemsko morje, ampak okrog Južne Afrike in 2. da angleške in norveške ladje odslej ne pristajajo več v nobenem italijanskem pristanišču. Poleg tega so bili ti »ukrepi« tudi vojaškega značaja. Rim, 3. maja. c. Havas poroča, da je bilo objavljeno, da odpotuje novi italijanski veleposlanik Dino Alfieri v Berlin dne 15. maja. Svoja pove-rilna pisma bo izročil Hitlerju še pred 20. majem. V Aleksandriii in na Malti pripravljeni Malta, 3. maja. AA. Reuter: Oblastva so odredila pupoliio zatemnitev na Malti od sončnega zahoda do vzhoda. To velja od drevi pa do pre- klica. V pristojnih krogih izjavljajo, da je namen tega ukrepa, da se javnost navadi na zatemlje-vanje. London, 3. maja. t. Reuter. Iz Aleksandri- je, ki je postala sedaj mnogo močnejše oporišče angleškega brodovja, kakor pa Malta, poročajo, da tamkaj vlada veliko vrvenje. Zunaj v pristanišču je zbrano angleško brodovje v velikem številu. Posadke so zasedle vsa protiletalska gnezda ob obali, tako, da je vse pripravljeno Tudi obalno topništvo je dobilo posadke vojnega stanja. Vojaška letala so nehala letati, tako, da bi bila letala in moštvo pripravljena za vsak primer. Vsi dopusti so preklicami Ustanovljena je bila tako imenovana »puščavska straža«, ki obstoji i2 posameznih vojaških stražnic, ki so med seboj povezane s telefonom. Veriga teh stražnic sega od Nila skozi vso puščavo v libijske meje. Vojaštva sampga v Ale-ksandriji ni mnogo videti. Kairo, 3. maja c. Angleško in francosko vojno brodovje je priplulo danes pred Aleksandrijo. Zanimanje Italije za [ugovzhod Pariz, 3. maja. Tukajšnji »T e m p s« poroča iz Rima, da tamkaj v diplomatičnih krogih mnogo razpravljalo o italijansko-jugoslovanokih odnošajih. Posebno zanima italijansko diplomacijo vprašanje trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo. Italijanski tisk, tako piše »Temps«, je v glavnem sicer odobraval trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo, z izjemo lista »I t a 1 i a«, ki je nedavno objavil neprijazne članke. Prav tako obravnavajo v Rimu tudi vprašanje odnošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo. Posebno »G i o r n a i e d'11 a -1 i a« zadnje čase objavlja daljša poročila o tem vprašanju in je en dopis njenega dopisnika v Sofiji vzbudil senzacijo Tudi list zunanjega ministra »Telegralo« objavlja dolge članke iz Belgrada, : , I . . , ... ... . . , . . ■ 'S.' . ; • v 7 . ,7'v , i- ■ ... " "............ ... Iz neka- terih drugih listov pa ie razbrati, da je zanimanje italijanske diplomacije za jugovzhodno Evropo veliko in da ima italijanski tisk posebno to nalogo, da izreka svarila na naslov južnovzhodnih držav, naj sc nikar ne pustijo ujeti v angleiko-francoske mreže. Posvet Balkanske zveze v Ankari Rim, 3 maja. Štefani. Rimski listi poročajo iz Egipta, da je tamkajšnji list »Ahram« objavit poročilo iz Istambula, da bodo imeli generalni štabi vseh štirih zaveznik Balkanske zveze y kratkem skupno zasedanle v Ankari, kjer bodo razpravljali o skupnem nastopu proti vsakemu morebitnemu napadu. Ankara, 3. maja. AA. Štefani- Nemšpi puslanik v. Papen se drevi odpelje iz Carigrada v Berlin. c Nova organizacija poštnega ministrstva Taka koncentracija bi bila brez pomena Zagrebški »Obzor« prinaša politični članek, ki se peča e prizadevanji nekaterih političnih krogov za koncentracijo vseh strank. Pravi pa, da gre v glavnem za radikale iu demokrate, ki so ostali zunaj vlade, medtem ko so zemljoradniki stopili v vlado. JNS in hrvatski pravaši pa so že naprej odklonili vsak vstop v tako vlado. Nato list nadaljuje: »Resnica je, da bi bila brez vsakega pomena taka koncentracija strank, ki bi se tudi v vladi še vedno naprej prepirale ter druga drugo napadale. Zdi se nam, da so med Srbijanci osebne in strankarske razlike tako velike, da bi koncentracija ne bila mogoča niti tedaj, ko bi zašli v takšen položaj, kakršen je bil na Krfu. Nobenega dvoma mi, da je za vsako koncentracijo treba vsaj idejne istomiselnosti v glavnih vprašanjih. Podiaga današnje vladne politike je preureditev državo na federativni podlagi, dalje sporazum s Hrvati ter uvajanje demokracije. Kdor tega temelja ne sprejema, bi bilo brez pomena, ko bi govorili o koncentraciji. To pravilno naglasa bel-grajsko »Delo«. Mi pa bi še dodali, da ima prav dr. Popovič, ki pravi, da ni važno, da bi vse stranke stopile v vlado, pač pa je važno ljudsko mnenje in čutenje ter medsebojno zaupanje širokih ljudskih slojev. Za to pa naj bi prevzele pobudo vladne stranke. Danes mora ves narod sodelovati v politiki...« 0 federaciji »Hrvatski dnevnik« prvega majnika prinaša uvodni članek, kjer govori o polomu centralizma pri nas ter potein nadaljuje: »Kakor vidimo danes, ko je centralizem doživel polom, že prihajajo na dan dokazi za federacijo tudi s tiste strani, ki je nekdaj dvigala na Hrvate krik in vik, ko so zagovarjali federalistično misel. Centralizem danes nima resnega zagovornika. Vsi se izrekajo za federacijo. Vendar pa je v teh izjavah, kar ni v skladu z demokratskimi načeli. Podlaga demokracije je spoštovanje ne le človekove veljave, temveč tudi veljave večjih skupin. Ni demokracije ,kjer se kakemu narodu kot celoti ali pa posameznim krajem odreka pravica, da bi svoje razmere urejali po svojih potrebah ter v skladu z interesi celote. Demokracija namreč, če spoštuje individualnost, še ne pomeni atomiziranja, ker bi to bila anarhija.« Nato se članek peča z Grolovim stališčem glede ureditve posameznih krajev, kar je v nasprotju z načeli demokracije. Nato list nadaljuje: »Ni pa treba, da bi bila federacija vedno posledica demokratskega načela. Če narod ne želi federacije, tedaj tudi demokratsko načelo ne zahteva federacije! Tedaj je dovolj tudi široka samouprava. Taka široka samouprava pa more biti in tudi mora biti tudi v federativnih enotah. Federativna ureditev države, kakršno zastopamo mi Hrvati, ne izključuje široke samouprave. Za zdaj še ni urejena srednja oblast nied okrajem in banovino, kakor tudi še ni okrajnih in županijskih samouprav. V tem kratkem času od ustanovitve banovine Hrvatske seveda še ni bilo mogoče ustanoviti srednje oblasti v obliki županije, kaj šele županijskih in okrajnih samouprav. Toda tudi te samouprave bodo uvedene, kakor hitro bodo uvedene županijske oblasti. Hrvatska v svoji končni obliki ne bo centralistična, marveč samoupravna dežela. Sicer pa je to temeljna programatična naloga HSS.« Odgovor dr. Zupaniču V zvezi s tistim Zupaničevini napadom v belgrajski »Politiki« na majniško deklaracijo, ki smo ua že zadnjič obsodili, nam zdaj sporoča g. dr. G. Gregorin, da je ž 31. majnika, 1. junija in 2. junija leta 1927 v »Slovencu« objavil svojo spomenico, ki jo je bil leta 1917 poslal angleški vladi v imenu »Jugoslovanskega odbora« v zvezi z inaj-niško deklaracijo poslancev Jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu. Tista spomenica Jugoslovanskega odbora je najboljši dokaz, kako je bil krivičen Zupaničev napad na majniško deklaracijo. Za enotnost Vojvodine Dne 2. majnika je v Rajmoku bilo zborovanje JRZ. Pred zborovanjem je imel madžarski senator Varadi sestanek z ožjimi pristaši madžarske stranke, ki jih je pozvai, naj vstopijo v JRZ. Na zborovanju je senator Kosta Popovič govoril o Vojvodini, ki naj pripade kot celota svoji matici Belgradu. Govoril je tudi o sodelovanju med Srbi in Hrvati. Minister Tomič je nato govoril o mednarodnem položaju, nakar je minister Bešlič govoril o notranji politiki ter omenjal občinske volitve, ki utegnejo v teh krajih biti velikanskega pomena. Nato pa je dejal: >Ne poslušajte tistih, ki zahtevajo cepitev Vojvodine. Ljudstvo v teh krajih se zaveda pomena enotnosti ter ne posluša znanih agitatorjev.« Nato so govorili še dr. Varadi, Deak in Rip. Kaj bodo storili ftemci na Hrvatskem Glasilo Nemcev na Hrvatskem »Slavvonischer Volksbote« piše o občinskih volitvah na Hrvatskem ter pravi, da so te volitve za vse narodne Nemce velike važnosti, zlasti pa v tistih občinah, kjer žive Nemci pomešani s Hrvati, ali pa, kjer so Nemci v veliki večini. 2e zaradi šolskih in drugih občinskih zadev — pravi nemško glasilo — je važno, da pridejo v občinske zastope delavni in zavedno nemški možje. »V občinah pa, kjer so docela nemške nli pa v njih prebiva nemška večina, je z ozirom na uredbo o prometu nepremičnin treba brezpogojno poskrbeti, da bo v občinskem odboru dosežena nemška narodna večina ter tako dobe narodno zavednega župana, ki je obenem tudi član komisije za promet ter prenos nepremičnin. Znto so izdana Nemcem tale navodila: V čisto nemških občinah in v občinah z nemško večino postavljajte nepolitične liste z narodno zavednimi nemškimi kandidati. Drugod pa si morajo nemški volivci prizadevati skleniti vo-livni sporazum s tisto stranko, ki ima največ upanja, ter naj primerno število nemškega prebivalstva pristopi k tisti stranki. Okrožni vodje, načelniki krajevnih skupin, tajniki in pa blagajniki Kulturbunda pa ne morejo kandidirati, ali pa morajo poprej, preden kandidirajo, odložiti ta svoj mandat v Kulturbundu«. Zoper brezimne ovadbe Zdi se. da se je tudi v Vojvodini razpasla grda in nepoštena razvada brezimnih ovadb. Ban donavske banovine je namreč izdal razglas, ki pravi: »Ker zadnje dni prihaja mnogo brezimnih ovadb na naslov s. bann, opozarjamo meščanstvo, da nepodpisanih ovadb nihče ne bo prevzemal v pretres.« Belgrad, 2. maja. Minister za pošto, brzojav in telefon je izdal uredbo o organizaciji ministrstva za pošte, brzojav in telefon ter jo je predložil v odobritev ministrskemu svefu. Uredba, ki ima namen vsestransko zboljšati poštno, brzojavno in telefonsko službo v naši državi, ima več važnih odredb in določil. Tako med drugim določa ustanovitev vrhovnega poverjeništva s potrebnim številom poverjenikov in tehničnih poverienikov v samem ministrstvu Vrhovno poverjeništvo bo vodil vrhovni poverjenik, ki mora biti uradnik III. skupine t. stopnje ter bo moral biti predhodno vsaj 5 let poverjenik, načelnik ali pa ravnatelj poštnega ravnateljstva. Poverjeniki in tehnični poverjeniki bodo postavljeni v III. skupino 2. stopnje. Število poverjenikov in tehničnih poverjenikov v uredbi sami ni določeno ter je njihovo imenovanje prepuščeno resornemu ministru Vrhovni poverjenik bo zastopal tudi ministrovega pomočnika. Vrhovno poverjeništvo bo nadzorovalo delo v poštnih ravnateljstvih in drugih p. t. t. ustanovah, nadzorovalo bo nadalje delo poverjenikov v posameznih poštnih ravnateljstvih, pregledovalo in revidiralo kazenske spise, ki se nanašajo na kaznji-va dejanja iz koristoljubja, vodilo bo pregled kaz-njivih dejanj v p. t. t. službi ter bo določalo način in sredstva za njihovo pobijanie. Ugotavljalo bo nadalje delovna mesta in število osebja v poštno-brzojavno-telefonskih u^ianovah, pripravljalo in proučevalo načrte zakonov, uredb in pravilnikov ter dajalo o njih svoja mišljenja. Vrhovno poverjeništvo bo končno proučevalo vsa vprašanja strokovne in tarifne politike ii vse ukrepe, ki so potrebni za zboljšanje poštne, brzojavne in telefonske službe. Imelo bo svoj preiskovalni odsek, odsek za študij in komercialno-tarifni odsek. Po novi uredbi bo ministrstvo imelo še nadalje pet oddelkov, V ministrstvu samem bo nadalje posebni poštno-brzojavni-telefonski svet kot posvetovalni organ ministru, ki se bo moral sestati vsaj štirikrat na leto. Ta svet je sicer že tudi dosedaj, vendar se pa do lanske jeseni ni sešel polnih osem let. Člani tega sveta so: ministrov pomočnik, vrhovni poverjenik, načelniki, poverjeniki in tehnični poverjeniki ministrstva. Člani sveta so tudi ravnatelji posameznih poštnih ravnateljstev, ki jih bo pozival na sejo resorni minister, kadar bo to smatral za potrebno. Ravnatelji bodo pozvani na sejo omenjenega sveta vsaj enkrat na leto. Poštno-brzojav-no- telefonski svet bo predvsem razpravljal o izdelavi proračuna, zakonskih načrtov, uredb, pravilnikov in podobno. Po novi uredbi se bo v ministrstvu ustanovila tudi knjižnica, poštno - brzojavno - telefonski muzej ter bo potem, ko bo uredba o organizaciji poštnega ministrstva stopila v veljavo, to ministrstvo pričelo izdajati tudi svoj uradni list »Poštno-brzo javno-telefonski vestnik«. Člen 19. nove uredbe določa, da bodo poštni ravnatelji imeli odslej tudi svoje pomočnike. Minister bo lahko pooblastil poštne ravnatelje, da bodo ea svoje področje izdajali odloke glede službenih odnosov slug, zvaničnikov, uradniških pripravnikov in uradnikov X. in IX. skupine. Samo upokojitve bodo še nadalje zadržane za resornega ministra. Uredba nadalje določa, da bodo posamezni poštni ravnatelji lahko odlojSali glede dobav do vrednosti 100.000 dinarjev. Podobno vrhovnemu povericništvu 6e bodo tudi pri ravnateljstvih ustanovili sveti ravnateljstev, v katerem bodo: poštni ravnatelj, njegov pomočnik, poverjenik in predstojniki odsekov. Potrebno število poverjenikov, ki bodo morali biti višji uradniki do IV. skupine 1. stopnje, bo imenoval poštni minister, podrejeni bodo pa neposredno poštnemu ravnatelju. Njihove dolžnosti bodo približno iste, kakor poverjenikov v ministrstvu. Razpravljali bodo predvsem o osebnih zadevah ter važnejših dobavah. Državne pošte sc bodo po novi uredbi razvrstile od I. do VI. razreda. Člen 29 imenuje sedanje pogodbene pošte »državne razredne pošte«, ki jih bodo tudi v bodoče vodili pogodbeni poštarji in poslovalci. Nova uredba omenja tudi pokojninski sklad poštarjev in poštnih poslovalcev, ki je s 1. majem t. 1. stopil v veljavo. Člen 33 določa, da 6e bodo na državnih poštah I. razreda postavljali tudi pomočniki upravnikov. Imenoval jih bo poštni ravnatelj. V novi uredbi je važna tudi določba § 36, ki določa, da 6e sprejem in dostava poštnih pošiljk v širšem dostavnem področju vrši po sclskih pismo-noših, ki so pogodbeni uslužbenci ter se bodo postavljali na podlagi natečaja. Pogodbeni piemonoše sc bodo na ta način sprejemali iz samega poštnega okoliša, ki ga dobro poznajo, kar je vsekakor pozdraviti. Pismonoše bodo pravtako socijalno zavarovani, kakor 06tali državni uslužbenci ter bodo od države prejemali obutev, s posebnim pravilnikom jim bo pa zagotovljena tudi pokojnina. Sedanji vaški pirmonoši 6e bodo uporabljali za notranjo službo na poštah. Po novi uredbi bodo lahko služili v samem ministrstvu V., VI. in VII skupine po § 45 toč. 2 uradn. zakona samo v primeru, če bodo pred tem najmanj tri leta službovali v kakem poštnem ravnateljstvu. Uradniški pripravnik sploh ne bo irogel začeti svoje karijere v ministrstvu pa tudi ne na poštnem ravnateljstvu, razen arhitektov. Tudi sluge ne bodo mogli služiti v ministrstvu pa tudi ne na ravnateljstvu, če ne bodo imeli vsaj 15 let službe v poštni 6troki. V službo zvaničnika, sluge ali dnev-ničarja tudi ne bo mogel biti sprejet nihče nad tri- deset let starosti. Važna j« tudi določb« v novi uredbi, po kateri se bodo zopet lahko aprejemale v poštoro-brzojavno-telefonsko službo na položaje po točki 1. § 45. zak. t. j. z malo maturo. Za ženske z veliko maturo pa ostane še nadalje v veljavi omejitev, ki jo je uveljavil finančni zakon v prejšnjih letih in ki določa, da Število žensk v poštno-brzojavno-telefonski službi ne sme presegati 25% vseh poitnih uslužbencev. Uredba tudi določa, da se bodo za pisarniške zvaničnike mogle sprejemati v službo samo ženske, kar velja tudi za dnevničar-je, ki opravljajo dolžnosti zvaničnikov. Uredba končno določa ustanovitev posebnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš za poštne uslužbence. Razveljavljen odlok Belgrad, 3. maja. m. Minister za trgovino in industrijo je razveljavil odlok, po katerem so doslej morali državni in banovinski uradj tiskati vse svoje uradne listine v državnih ali pa banovinskih tiskarnah. Hrvatska opera v Belgradu Belgrad, 3. maja. m. V belgrajski operi je bila snoči proslava Zrinjskega in Frankopana. Ob tej priliki je opera uprizorila Zajčevo opero »Nikola šubic Zrinjski«. Slavnostni predstavi ie prisostvoval tudi zastopnik kralja, artilierijski polkovnik Dragan Klajič, pobočnik kralja. Od članov kraljevske vlade pa so bili navzoči: gradbeni minister dr. Krek, zunanji minister dr. Markovič, minister za trgovino in industrijo dr, Andres in minister za pošto, brzojav in telefon dr. Torbar. Knez - namestnik Pavle na razstavi madžarskih slikarfev v Belgradu Belgrad, 3. maja. m. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je danes obiskal razstavo madžarskih sodobnih slikarjev v umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorič. Knez namestnik je prišel v umetniški paviljon v spremstvu adjutanta polkovnika Milana Kerekoviča in ordonančnega častnika Že-raja. Pri vhodu v umetniški paviljon ga je sprejela in pozdravila grofica Eva Almassy Teleki, ena iniciatork te prireditve. Dalje so ga sprejeli madžarski poslanik Bakacz Bessenyi, ravnatelj Družbe lepih umetnosti iz Budimpešte Velinko ter osebje tukajšnjega madžarskega poslaništva. Nj. kr. Vis. knez namestnik je ostal na razstavi nad pol ure ter si ogledal vse razstavljene predmete. O razstavi madžarskih umetnikov se je izrazil zelo laskavo. Madžarski pevski zbor v Belgradu Belgrad, 3, maja. m. Kulturni stiki med Belgradom in Budimpešto postaja jo vse tesnejši. Kakor znano, je zdaj v Belgradu odprta razstava najboljših sodobnih madžarskih slikarjev. Prihodnje dni bo pa dopotoval v Bejgrad najboljši madžarski pevski zbor »Budni Delarde« ter bo priredil v Belgradu koncert lt. maja. Omenjeni madžarski |jevski zbor s svojim prihodom v Belgrad vrača obisk belgrajskemu pevskemu zbo.ru »Stankovič«, ki je pred kratkim koncertriral z velikim uspehom. Spomeniški odbor za spomenik kralja Aleksandra v Zvezdi Ljubljana, dne 3. maja 1940. Danes ob 18 je bila v posvetovalnici magistrata seja odbora za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru Zedinitelju. Sejo je vodil predsednik odbora g. dr. Pipenbacher, zapisnik je pa vodil tajnik g. Janko Pogačnik. Na dnevnem redu je bila razprava o poročilu ožjega odbora in razsodišča o prostoru za spomenik in pa slučajnosti. V daljšem govoru je predsednik g. dr. Pipenbacher jx)dal zgodovinski razvoj vseh priprav za spomenik in njegovo postavitev. Omenil je. da je imela mestna občina ljubljanska od komisijskega ogleda naprej vedno pomisleke proti temu, da bi se spomenik postavil v Tivoliju in je zato mestna občina sporočila odboru, da dovoli postavitev spo- menika v Tivoliju pod pogojem, da spomenik takoj z odkritjem preide v last občine, odbor pa naj položi kavcijo 100.000 din za prestavitev, katero bi izvršila občina. Razsodišče je zato sprejelo odločitev, da odstopa od sklepa, da se postavi spomenik v Tivoliju. Ta sklep je bilo treba danes sprejet na seji širšega odbora in bo tako spomenik stal v Zvezdi. Razprave na predlog g. dr. Ravniharja ni bilo in je bil sklep ožjega odbora in razsodišča sprejet brez debate. Pri glasovanju se je izkazalo, da je ves širši odbor soglasno za predlog ožjega odbora in razsodišča. Po slučajnostih je predsednik g. dr. Pipenbacher zaključil sejo širšega odbora, nakar se >a vršila seja ožjega odbora in razsodišča- Kongres odvetniških pripravnikov Belgrad, 3. moja. m. Odvetniški pripravniki bodo imeli v Belgradu 5. in 6. maja kongres, na katerem bodo razpravljali o zboljšanju socialnega in gospodarskega položaja odvetniških pripravnikov. Poljski narodni praznik Belgrad, 3. maja. m. Ob 149. obletnici poljskega preporoda ter obletnice objave poljske ustave dne 3. maja 1791 je bila danes v cerkvi Kristusa Kralja služba božja, kateri so prisostvovali poljski poslanik na našem 'dvoru Roman Dembicki, francoski poslanik na našem dvoru Brugiere, člani jugoslov.-poljske lige, francoski angleški vojaški atašeji ter tukajšnja poljska kolonija. Ponesrečen splav na Savi , Zagreb, 3. maja. b. Davi okrog pol 8 bi se bila skoraj zgodila na Savi hujša nesreča. Po reki je plaval velik splav z nekoliko splavarji iz Slovenije, ki niso poznali reke pri Zagrebu ter so z vso močjo udarili ob pilot mostu, ki je splav razbil na dva dela. Več splavarjev je skočilo v vodo, drugi del pa je bil prisiljen ostati na splavih. Savski čuvaji so priskočili splavarjem takoj na pomoč in rešili ljudi, tako da ni bilo večje nesreče. Uravnava Save Zagreb, 3. maja. b. Izdelan in odobren je načrt za uravnavo Save od Jesenic na Dolenjskem do hrvatskega Žitnjaka. Banovina Hrvatska je nabavila v Nemčiji velik bager za kopanje rečne struge Za uravnavo Save je odobren kredit 11 in pol milijona din, tako da je verjetno, da bodo končno začeli z uravnavo Save tudi na Hrvatskem. »JNS — izrabljeni kanoni« Split, 3. maja. m. V Splitu je bil sestanek ba-novinskega odbora JNS za banovino Hrvatsko. Na sestanku sta v glavnem govorila podpredsednik Jovo Banjanin in glavi* tajnik dr. Kramer. Jovo Banjanin se je v svojem govoru obširno pečal tudi s sedanjim sporazumom s Hrvati ter je predvsem iskal in poudarjal njegove negativne strani. Kritiziral je tudi postopanje oblasti v banovini Hrvatski. Split, 3. maja.m. Ob vrnitvi iz Dubrovnika se je v Splitu ustavil glavni tajnik HSS dr. Juraj Krnjevič ter je v hotelu »Ambasador« sprejel več delegacij iz Splita in okolice. Med drugim je sprejel tudi časnikarje, katerim je na njihovo vprašanje, kaj misli o konferenci JNS, ki je bila v Splitu, odgovoril: »To so izrabljeni kanoni, generali brez vojske, o katerih sploh ni vredno govoriti.« Z večernim vlakom se je dr. Krnjevič odpeljal v Zagreb. Zagrebške novice Ponedeljek in petek brezmesna dneva v vsej državi (lova uredba ureja varčevanje z mesom in moko pod hudo kaznijo Belgrad, 3. maja. m. Kakor smo že poročali, je vlada že dalj časa pripravljala uredbo o varčevanju z živilskimi potrebščinami. Uredba je sedaj že izdelana ter bo prihodnje dni objavljena v »Službenih novinah«. Uredba uvaja v naši državi brezmesne dneve ter določa, da sta brezmesna dneva v državi ponedeljek in petek. l'o tej uredbi je te dneve prepovedano klati govedo, teleta in svinje. Ta prepoved pa ne velja za klanje živine, ki je namenjena za izvoz. V ponedeljek in petek bo nadalje prepovedana prodaja svežega govejega in svinjskega mesa. Te dneve restavracije, javne kuhinje in drugi gostinski obrati na bodo smeli pripravljati jedil iz govejega, telečjega ali svinjskega mesa, Uredba nadalje določa, da je klanje in prodaja zaklanih prašičev, mlajših od 6 mesecev, prodajanje njihovega mosa, kakor ludi uporaba tega mesa v restavracijah, javnih kuhinjah dovoljena samo ob nedeljah in četrtkih. Uredba nadalje določa, da bo v vspi državi prepovedano klanje telet izpod enega leta Prav tako bo prepovedano klanje vsake vrste breje živine. Po tej uredbi bo minister za trgovino in industrijo v sporazumu s kmetijskim ministrom in ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje tudi predpisal uredbo o mletju pšenične moko in omejitvi vrst te moko, krušne pšenične moke. Uredba določa tudi visoke kazni, kj bodo zadele vsakogar, ki se ne bi držal določil te uredbe. Zaporna kazen je določena do 30 dni, denarna globa pa do 50.000 din. Spremembe v gradbenem ministrstvu Belgrad. 3. maji. m. Gradbeni minister dr. M. Krek je izvršil v svojem ministrstvu večje spremembe. Tako je upokojen dosedanji pomočnik gradbenega ministra inž. Stanislav Josifovič. Za njegovega pomočnika je postavljen inž. Ante Ce-lekin, dosedanji načelnik hidrotehničnegn oddelka v gradbenem ministrstvu. Za načelnika hidroteh-ničnega oddelka je imenovan inž. Dragolj. Pantič dosedanji generabil Insp. ministrstva za gradbe! Za generalnega insp. gradbenega ministrstva je postavljen inž. Stevan Simič, načelnik tehničnega odd. banske uprave v Nišu; za načelnika tehničnega oddelka banske uprave v Nišu inž. Milivoj Simipovič, dosedanji insp. ministrsva za gradbe. Zagreb, 3. maja. b. Ban banovine Hrvatske dr. šubašič je imenoval mestne občinske svetnike v Bjelovaru in Petrinji. Zagreb, 3. ma ja. b. Danes dopoldne so imeli daljšo konferenco dr. Maček, ban dr. šubašič, podpredsednik HSS inž. Košutič, glavni tajnik IISS dr. Krnjevič, bivši narodni poslanec za mesto Zagreb dr. Reberšak, dosedanji mestni komisar zagrebški Mate Starčevič in glavni ravnatelj zagrebške hranilnice Rudolf Erber. Zaradi pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev v Dalmaciji Split, 3. maja. b. Snoči je bila seja izvršilnega odbora Pokojninskega zavoda v Dalmaciji, na kateri so sklenili, da se odpošlje posebna delegacija delodajalcev in nameščencev v Zagreb, da pri me-rodajnih činiteljih posreduje, da se rešijo razna vprašanja, ki se nanašajo na pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev v Dalmaciji. Delegacija odpotuje nocoj v Zagreb. SDS pri občinskih volitvah V Zagrebu je 1. majnika zasedal glavni odbor SDS za Hrvatsko. Tajnik Kosanovič je po govoru predsednika stranke ministra dr. Budisav-ljeviča govoril o občinskih volitvah ter dejal, da bi SDS pri teh volitvah nastopila v vseh občinah, kjer ima svoje pristaše. Kjer pa so mešani prebivalci, bo postavila skupne liste SDK. To je že sklenjeno, dasi volitve niso politične, znto, da pride do izraza misel, ki preveva SDS in SDK. Na zborovanju je spregovoril o pomenu SDK tudi podpredsednik HSS Košutič. Dne 2. majnika pa je bil sestanek vodstva SDK v Zagrebu, kjer so sklepali o občinskih volitvah. Srbi in občinske volitve »Nova Srpska Riječ« v Zagrebu prinaša članek o občinskih volitvah ter pravi: »Z razpisom občinskih volitev nn Hrvatskem so postavljeni pred posebno nalogo. Zdaj se jim nudi prilika, da pokažejo, da njihovo geslo za zbiranje Srbov ni prazna beseda ler da strnjenih vrst dokažejo, da »predstavniki« Srbov niso tisti, ki so postavljali komisarje ter razpuščali občinske odbore, s čimer je bilo konec tisto malo narodnih svoboščin, ki so jih imeli. Srbi bodo pri teh volitvah imeli priliko pokazati, kaj pomeni geslo »Srbi na okup«, ter dokazati njegovo vsebino.« Zemunska vremenska napoved: Toplejše vreme, pretežno oblačno, ponekod burja. Tu pa tam dež v večji severni polovici. Zagrebškn vremenska napoved: Nestalno, oblačno in vetrovno. Nov vojaški položaj na Norveškem Angleži so izpraznili vso Norveško južno od Trondhjema Nemška poročila Pojasnila Chamberlaina Berlin, 3. maja. AA. DNB: Nemška vrhovna komanda poroča: Nemške operacije na Norveškem na ozemlju med Oslom in Trondhiemom so se pretvorile v uspešne borbe. Angleške čete zapuščajo brez glave in v popolnem razsulu ozemlje okoli Andalsnesa. Naše čete so zajele nepregledne količine zalog pri Dombaasu. Prvi oddelki nemških čet se nahajajo že 40 km iueovzhodno od Andalsnesa, kjer so zajeli 300 Norvežanov, ki naj bi s svojim odporom zavarovali umik angleških čet. Radi teh dogodkov je poveljnik norveških čet v teh krajih ponudil kapitulacijo in zapovedal svojim četam, da ustavijo vsak odpor. Železniška proga med Dombaasom in UIsbergom, južno od Trondhjema, ki je popolnoma v nepokvarjenem stanju, se v vsej svoji dolžini nahaja v nemških rokah. Naše čete, ki so napredovale iz Bergena v vzhodni smeri, in čete, ki so napredovale od Osla v zapadni smeri, so se združile na železniški progi Bergen. Število ujetnikov stalno raste, prav tako pa se tudi vojni plen vedno viša. Pri Narviku in Trondhjemu ni bilo posebnih dogodkov. Nemško letalstvo je po določenem načrtu nadaljevalo svoje napade v prostorih, kjer se izkrcava sovražnik. Pri Narviku so bile borbe s sovražnimi baterijami. Pomorskim silam sovražnika je prizadejana znatna škoda. Neka sovražna križarka je bila zadeta na krmi in je na ladji nastal požar. Potopljena je bila angleška trgovska ladja, 6 drugih ladij pa je bilo hudo poškodovanih. Nemci so zbili tudi šest angleških letal. Na zapadni fronti ni bilo posebnih dogodkov. Nemške čete, ki se pomikajo iz Osla v sever-nozahodni smeri, so zasegle dosti novega prostora in prišle do Sonjefjorda v pokrajini Waldres. V tej pokrajini so nemške čete zajele 300 častnikov in 3200 vojakov 4. angleške divizije, ki je kakor znano kapitulirala. Razen tega so nemške čete zasegle bogat plen 290 konj, 85 strojnih pušk in treh gorskih topov. Nemci v Andalsnesu Velik katoliški kulturni delavec Te dni je nmrl v Budimpešti p. Bela B a n g h a, član Jezusove družbe, ki je postal znan tudi med Slovenci po predavanju, ki ga je imel na zadnjem evharističnem kongresu ▼ Ljubljani. Bela Bangha spada poleg pokojnega škofa Prohaszke, Antona Schiitza in Tihamera Totha, ki tudi že počiva v Bogu, med preporoditelje ogrskega katoličanstva dvajsetega stoletja. Njegova smrt ni hudo prizadela samo ogrskih katoličanov, ampak ves ogrski narod, ki ga šteje med svoje najboljše kulturne delavce v času, ko padajo najvažnejše odločitve za bodočnost vseh narodov. Bil je človek velikega mesta in je v Budimpešti prebil trideset let tako dušnopastirskega, kakor prosvetnega in literarnega dela. Je pa veliko potoval tudi po svetu in zaslovel kot pisatelj esejist v vseh katoliških krogih Evrope in Amerike. Njegovo najtrajnejše in najznačilnejše delo je revija »Magyar kultura«, ki jo je ustanovil še pred vojno leta 1912 in je okoli nje zbral vso ogrsko katoliško inteligenco. Potem se je trudil za katoliško časopisje, predvsem za dnevnike. V zadnjih letih minule svetovne vojne je zbral za to podjetje 10 milijonov kron, ki jih je pa rdeči režim zaplenil. Kakor hitro je bil ta režim strmoglavljen, se je pater Bangha vnovič lotil dela in septembra 1919 je izšel katoliški dnevnik z drugimi rednimi publikacijami, ki vse lepo uspevajo. V katoliškem svetu je najbolj znan po svoji delavnosti za Marijanske kongregacije, katerim je dajal plodoviie pobude, ki so rodile sad vsepovsod, kjer ta organizacija obstoja. Veliko je tudi pridigoval in imel predavanje za predavanjem pa duhovne vaje. Zadnje delo, ki ga je zasnoval, je bilo zamišljeno kot velika katoliška enciklopedija pod naslovom »Svet in nadsvet«, ki naj bi prinašala članke » madžarskem, nemškem, italijanskem, poljskem, slovaškem in hrvatskem jeziku. P. Bangha je bil eden najbolj delovnih voditeljev Katoliške akcije in pravi organizatorični genij. Berlin, 3. maja. t. Današnje vrhovno vojno poročilo pravi: Odkar so angleške čete izpraznile vso pokrajino okrog Andalsnesa in tudi mesto samo, ki se nahaja sedaj v nemških rokah, nemške čete hitro nadaljujejo z očiščevanjem ozemlja na vsem tem prostoru. Norveške čete se vdajajo, polagajo orožje in je demobilizacija norveške armade posebno v zahodnem delu Norveške zelo hitra. Severno od Trondhjema je bil sovražnik miren. Severno in južnovzhodno od Narvika so se sovražne čete počasi približevale našim postojankam. Toda naši so sovražne napade odbili. Nemška letala so v Skagerraku uničila dve sovražni podmornici Nadalje so naša letala sestrelila dve angleški lovski letali. Ena angleška matična ladja ladja za letala in en sovražni rušilec sta bila zadeta od bomb. Dne 2. majnika so naša letala vrgla bombe na angleško križarko in jo poškodovala. Nadaljni napad naših letal je veljal angleškim prevoznim ladjam in sta bili dve potopljeni. Nasprotno letalstvo je napadlo nekatera letališča na Norveškem in na Danskem, škode ti napadi niso povzročili nobene. Tudi iz Namsosa Rim, 3. maja. AA. Štefani: Listi posebno po-ndarjajo vest iz Stockholma.da so se zavezniške čete izselile tudi iz Namsosa in ga zapustile. Stockholm, 3. maja. AA. DNB: Zdi se, da se potrjujejo vesti, da so Angleži zapustili tudi Nam-sos. Tukajšnji list »Aflon BladeU poroča iz Aron-ga, da so zavezniki zapustili bojišče pri Namsosu. Angleške čete so baje že preteklo noč naglo zapustile mesto in se vkrcale na ladje. Ulice v Namsosu so bile ves dan polne čet, ki so korakale k pristanišču, odkoder so se s čolni prevažale na bojne ladje izven luke. Nemški letalci so bombardirali pristanišče in pomole, ter jih popolnoma razbili. List poudarja, da je umik Angležev povzročil med Norvežani mučen vtis. London, 3. maja. t. Reuter. Vojno ministrstvo uradno poroča, da so zavezniške čete zapustile Namsos snoči. Pri tem niso trpeli nobenih izgub. Nemški plen Rim, 3. aprila, b. Dopisnik' agenrfje Štefani poroča, da so Nemci ujeli 10.000 norveških vojakov, zaplenili 80 lokomotiv, na stotine vagonov in avtomobilov, 4 vlake, polne vojnega materiala in na tisoče galon bencina. Po železniški progi Dombaas—Romsdal Nemci pošiljajo nove okrepitve proti severu. Angleška poročila London, 3. maja. t. Angleški radio poroča, da borbe na Norveškem še trajajo in da so posebno hude v Osterdalski dolini. Nemška letala so danes ves dan napadala angleške postojanke v Namsosu in Narviku. Toda prav tako so tudi angleška letala z uspehom bombardirala nemške postojanke v okolici Narvika. V Osterdalski dolini se borijo sedaj Norvežani, ki so dobili precej protiletalskih topov in se z uspehom branijo. Zasedli so utrjene postojanke južno od Rorosa in tamkaj skušajo zaustaviti nemško napredovanje v smeri proti Tol-ca in Tyncet. London, 3. maja. AA. Reuter: Angleško zra-koplovno ministrstvo poroča, da angleška letala še naprej pritiskajo na sovražna letališča na Norveškem in Danskem. Včeraj so angleška letala bombardirala dvakrat letališče v Stavangerju, ponoči pa so hudo napadala letališča v Alborgu m Fornebu. Pri ponočnih poletih se je v Severnem morju spopadlo angleško letalo z nemškim vodnim letalom blizu otoka Morderneja in ga potopilo. Angleški letalci pri tem niso imeli izgub. London, 3. maja. AA. Reuter: Izve se na uradnem mestu, da je bilo o priliki bombardiranja velikega letališča na Danskem v Salten Laslo uničenih okrog 20 nemških letal, ki so bila na letališču. Angleška letala so priletela od vzhoda in metala svoje bombe na letališče in na gozd okrog letališča. Opazili so zadetke, zaradi katerih je nastal ogenj na treh koncih gozda. Med bombardiranjem niso opazili niti enega sovražnega letala, vendar pa je sovražna strojnica neprestano streljala na letala, vendar pa nobeno britansko letalo ni bilo zadeto. Podobne uspehe so dosegla tudi letala pri drugem napadu. Obramba letališča ni bila uspešna in so se vsa angleška letala vrnila na svoja oporišča. Uradno poročilo o delovanju angleškega letalstva V današnjem uradnem sporočilu navaja zra-koplovno ministrstvo, da je bil dosedaj aerodrom v Stavangerju 16 krat napaden, pri čemer so bile napadene tudi vodnoletalske baze v neposredni bli- žini. Na letališče Alborg na Danskem je bilo dosedaj izvršenih 6 napadov, dočim so bila letališča v bližini Osla bombardirana dosedaj 5 krat. London, 3. maja. AA. Reuter: Admiraliteta je danes izdala uradno poročilo, ki pravi med drugim: Ponosni smo na svoje pomorsko letalstvo. Izdali smo pohvalno naredbo. ki izreka priznanje izredni hrabrosti in veliki vztrajnosti britanskega pomorskega letalstva pri operacijah na Norveškem. Naredba pravi dalje, da je angleško pomorsko letalstvo prizadejalo sovražnemu letalstvu, ki je napadalo zavezniške čete in ladje velike izgube. Obenem je pomorsko letalstvo uspešno napadalo važna nemška oporišča in nemške transportne in pomožne ladje. Od 24. aprila zvečer je naše pomorsko letalstvo krepko podpiralo operacije naše vojske na kopnem in se uspešno borilo s sovražnikom, ki je bil ne samo številčno močnejši, ampak je imel tudi to prednost, da so bila njegova oporišča v bližini. Samo pri operacijah te vrste je angleško pomorsko letalstvo uničilo 10 sovražnih letal, mnogo jih je pa poškodovalo. V četrtek, dne 25. aprila je naše pomorsko letalstvo izvedlo krepek napad na sovražna oporišča in na sovražne ladje v okolici Trondhjema. V Vernesu je britansko pomorsko letalstvo raz-slopja na letališču. Uničilo je dva velika sovražna dejalo tri velike lope in poškodovalo druga po-bombnika na tem letališču in uspešno prestalo boj z 10 velikimi sovražnimi vodnimi letali. Pred Trandhjavenom je naše vojaško letalstvo uničilo dve sovražni tankovski ladji, potem je pa uspešno napadlo celo vrsto dmgih sovražnih ladij. Dne 28. aprila je naše pomorsko letalstvo izvedlo nov napad na Vaernes in uničilo še ostale lope na letališču in več sovražnih letal, pripravljenih za odlet. V boju ssovražnimi vodnimi letali smo spet dosegli odlične uspehe: zbili smo nadaljnih pet sovražnih letal. Tako obsežnih in tako uspešnih pohodov, si seveda ne moremo predstavljati brez izgub. Zato se moramo z obžalovanjem in priznanjem spomniti posadk šestih naših letal, ki se niso vrnila na svoja oporišča. To so pa tudi vse izgube našega pomorskega letalstva od začetka nemškega napada na Norveško pa do danes. Sovražnik je v tem času izgubil najmanj 20 enot, mnogo drugih pa ie poškodoval ogenj iz naših protiletalskih ladijskih topov. Norveška poročila Štab norveškega vrhovnegu poveljstva, dne 3. maja: AA. Norveška agencija poroča, 'da je norveška vlada |H>slula hmeljarski tabor, Obeh so se udeležili senator gospod Alojzij Mihelčič, okrajni načelnik gosp. dr. Zobec Ivan, banovinski hmeljarski nadzornik gosp. inž. Janko Dolinar, predsednik Kmetijske zbornice g. Steblovnik in banska svetnika gg. K u d e r in Novak. Skupščina, ki jo je vodil predsednik Hmeljarske zadruge g. A. Mihelčič, je bila zelo živahna in poročila upravnega in nadzornega odbora so po-kazala, da je Hmeljarska zadruga tudi v preteklem letu dosledno zastopala koristi hmeljarjev. Sodelovala je pri sestavi osnutka hmeljarskega zakona in se je v ta namen udeležila po svojih zastopnikih ponovnih tozadevnih konferenc in posvetovanj pri okrajnem načelstvu, kr. banski upravi in j>ri kmetijskem ministrstvu. Letos je izšla uredba o hmelju, ki bo z dodatnimi pravilniki uredila vsa pereča vprašanja hmeljarstva v naši državi. Res, da s tem niso bile uresničene vse zahteve hmeljarjev v polnem obsegu, toda potrebno je upoštevati, da so se merodajni činitelji morali ozirati tudi na druge kraje in okoliše ter raznovrstne okolnosti. Hmeljarska zadruga se je tudi nadalje borila za znižanje neprimerno visoke voznine za hmeljevke l>o železnici. Zaenkrat še niso uspeli, ne bodo pa odnehali in to zahtevo bodo obnovili ob vsaki priliki, dokler se voznina primerno ne zniža. Zadruga se je udeležila tudi svetovne razstave v Newyorku in ob tej priliki ukrenila vse potrebno za izdatno propagando našega hmelja v Ameriki. Pripravila je tudi vse potrebno za pivovarsko razstavo v Bruslju, ki pa je zaradi izbruhe vojne postala brezpomembna. Kakor prejšnja lela, je zadruga tudi lani pravočasno izposlovala polovično voznino za hmeljske obiralce in nudila hmeljarjem brezplačno potrebne legitimacije. Zadruga je izposlovala za svoje člane znižanje cen za premog iz državnih rudnikov Velenje in Zabukovca ter rudnikov Petrovče in Pečovnik. Zadružniki so nabavili skupno 21.552 stotov premoga po znižani ceni, in sicer 19.623 stotov iz rudnika Velenje, 1716 stotov iz Zabukovce, 119 iz Petrovč in 94 stotov iz Pečov-nika. Čeprav znižanje cen na prvi pogled ni znatno, je bilo pri tej dobavi prihranjenih hmeljarjem na izdatkih za premog okroglo 30.000 din. V blagovnem prometu se je Zadruge omejila le na tiste predmete, ki jih lahko dobavlja svojim članom ceneje. Dobavljala je hmeljarjem direktno iz tovarne najboljše Holderjeve škropilnice, bakreno apno, tobačni izvleček in druga sredstva za zatiranje bolezni in škodljivcev po znižanih cenah. Preskrbela in dobavila je svojim članom tudi večje število hmeljevk po ugodnih cenah in s tem preprečila, da se cene niso dvignile. V preteklem letu je Zadruga prvič posegla v hmeljsko kupčijo. Začetek je bil težak, saj je prav tedaj, ko se je pričelo vnovčevanje hmelja, izbruhnila vojna in prekomorskl izvoz našega hmelja v trenutku stavila. Začetna najvišja cena 40 din je takoj popustila, povpraševanja skoraj ni bilo in hmeljarji so hiteli spraviti svoj pridelek čimprej v denar. V tem najbolj kritičnem času je Zadruga odločno posegla v kupčijo in preprečila nadaljne popuščanje cen. Ko se je položaj ustalil in je postala kupčija zopet živahnejša ter so se cene dvignile, je bila Zadruga na trgu in je dosledno plačevala najvišje dnevne cene. Zadruga je bila tudi naši državi, vsa ostala vprašanja pa so ostala nerešena. Z željo po samopomoči so hmeljarji leta 1931 ustanovili Hmeljarsko zadrugo, ki naj bi hmeljarjem pocenila nabavo potrebščin ter pripomogla do boljšega vnovčevanja pridelkov. Prvi uspeh je Zadruga pokazala v letu 1937, ko je začela dobavljati direktno iz tovarn hmeljarjem prvovrstne škropilnice. Dobila je v preteklem letu direktno trgovske zveze za dobavo hmelja v inozemstvo. Vsaka samopomoč j)a bi bila brezuspešna, če ne bi bil izdan hmeljarski zakon, ki naj bi ustanovil površino naših hmeljskih nasadov ter s tem preprečil, da se v letin dobre konjunkture hmeljarstvo širi izven starih hmeljarskih krajev, ki bi nadalje uredil prisilno združenje hmeljarjev v enotno organizacijo, uredil tudi vnovčevanje ter obvezno znnmkovanje vsega hmelja, ki se pridela v naši državi. Hmeljarski zakon ni enoten in je le zamišljen kot okvirni zakon s potrebnimi dodatnimi pravilniki. Kakor hitro bodo ti pravilniki izdani, bo uredba stopila v veljavo in se pričela praktično izvajati, kar bo gotovo v korist našemu hmeljarstvu in vsakemu poedinemu hmeljarju. Pri razpravi o novi uredbi so se oglasili k besedi zastopniki hmeljarjev gg. Pečnik iz Poljčan, Hrastelj Miha iz Laškega, Štefan Gajšek in Debelak iz Ponikve ob juž. žel. Pritoževali so se zaradi čl. 3 nove uredbe, ki predvideva v hmeljski ožji okoliš vse občine okrajev Celje, Gornjigrad in vse občine sodnega okraja Šoštanj in občine Mnrenberg, Muta, Vulired in Vuzenica iz okraja Dravograd in občine Ruše iz okraja Maribor, ne obsega pa občin Laško in Ponikve. Posebno ostra sta bila zastopnika Ponikvanov, ki sta zatrjevala, da v tej občini goje hmelj nad 40 let, kvaliteta hmelja pa prav nič ne zaostaja za savinjskim hmeljem. Delegat iz Poljčan je sprožil vprašanje znamkovanja hmelja in prosil, da dovoli hmeljska komisija za to delo moža, ki ga bo predlagala občina. Vsem se je zogotovilo. dn bodo v bodoče vse vreče plombirane s svinčenimi plombami. Mnogo razpravljanja je bilo o čl. 2., ki pravi, da se sedanje površine, zasajene s hmeljem, ali skupno število hmeljskih sadežev lahko povečajo samo v krajih, kjer se goji hmelj v večjem obsegu in katero ta uredba označuje kot hmeljske okoliše. (Ožji hmeljski okoliš — zgoraj imenovani kralji.) Hmeljarji izven teh okolišev bodo lahko obnavljali obstoječa hmeljišča, ne bodo pa jih smeli povečati. Na razna vprašanja hmeljarjev je dajal pojasnila hmeljarski nadzornik g. inž. Janko Dolinar. V svojem odgovoru je poudarjal, da nova uredba zelo Miti hmeljarje izven okolišev, zaradi hmeljskih olcoliiev pa se ne more niliie pritoievati, saj so bili hmeljarji v strnjenih okoliših itak popustljivi. V drugih driavah kraji izven ožjih hmeljskih okolišev niso bili popolnoma nič zaščiteni, pri nas pa daje starim hmeljarjem čl. 2. zagotovilo, da bodo lahko obstoječa hmeljišča obnavljali, seveda pa ne povečali O razširjanju hmeljskih nasadov bodo itak razpravljala skupna združenja, prepričani pa smo, da savinjski in panonski hmeljarji ne bodo pristali na povečanje hmeljskih nasadov. Zoper uredbo se ne morejo pritoževali niti trgovci, ki niso prav nič prikrajšani. O obnovi izčrpanih hmeljskih nasadov, ali bodo hmeljarji lahko sadili hmelj leto dni prej, preden bodo izruvali stari hmelj, je bilo zagotovljeno, da hmeljske komisije gotovo ne bodo tako ozkosrčne, saj vsakdo ve, da prvo leto hmelj ne rodi. Dovoljenja za nove nasade bodo dajale hmeljske komisije na prošnjo, te prošnje pa bodo kolka proste. Med zborovanjem je padel medklic, — kam bo šel 1% izkupiček za hmelj, katerega bo moral dati vsak član hmeljarskega združnja. Hmeljarjem se je tudi to vprašanje popolnoma pojasnilo. O tem denarju bo sklepala vsakoletna skupščina Združenja, ki bo ta denar uporabila za prepotrebno reklamo našega hmelja na svetovnem trgu, za vzorčne sejme itd., praktično na primer pa bo lahko Združenje nabavilo skupno kakšno gnojilo ali kako drugo orodje, za katero bo Združenje prispevalo za vsakega člana enako vsoto. Položaj hmeljarstva Posebno zanimivo je bilo predavanje banov, hmeljarskega nadzornika g. inž. Janka Dolinarja. Pribil je zlasti dejstvo, da imamo danes mi monopol pri izvozu hmelja za Ameriko. Zato moramo pazili, da bomo letos pridelali dobro blago, da ne bo naš hmelj samo nadomestilo v sili, mi si moramo svetovni trg osvojiti. Mi moramo računati, da bomo tudi letos hmelj izvažali. Sedaj je prilika, da vpeljemo naš hmelj na prekomorskih trgih. Cene v takem primeru ne bodo nizke. Ne smemo pa računati na pretirane cene, kajti z njimi bi prisilili, da bi začeli Amerikanci uporabljati svoj hmelj in svoje hmeljarstvo prekomerno širiti. Naša naloga je. da pridelamo tisto kakovost, ki je zaslovela v prekomorskih pivovarnah. Končno je g. inž. svetoval hmeljarjem, naj ne uporabljajo prekomerno dušičnati gnoj, posebno pa naj pazijo na peronosporo. Dovoljena zvišanja esn Kr. banska uprava dravske banovine je odobri-a pekovskim podjetjem v Ljubljani, zastopanim po združenju pekov v Ljubljani, da smejo prodajati beli kruh po din 5.10, polbeli po din 4.70 in črni kruh na din 4.50 za 1 kg. — Tvrdkam, zastopanim po združenju trgovcev za okraj Novo mesto v Nove mestu, da smejo prodajati pšenično moko vojvodinske provenijence s pribitkom 22%, zaokroženim na 5 para pri 1 kg, na dnevno borzno ceno pšenične moke št. 0, kakor notira na novosadski produktni borzi, oziroma s pribitkom 20% ob enakih pogojih na pšenično moko slavonske provenijence in z znižanjem po 20 para pri 1 kg za- moko št. 2 in po nadaljnjih 20 para za moko "li 5 oziroma 6 oziroma 7 na bazi označenih borzflift cen za pšenično moko št. 0. Isti pribitek velja za ceno otrobov. — Tvrdki Franc Zangger, Celje, da sme proda jati_svinjsko mast tvrdke Klaič po din 21.45 1 kg in bučno olje po din 21 1 kg pri prodaji na debelo. — Tvrdki Krašovic B. in iz Žalca, da sme prodajati slanino po din 19 in bučno olje po din 19.50 1 kg pri prodaji na debelo. — Tvrdki A. Šarabon in Coii Ljubljana, da sme prodajati kavo Guatcmala po din 79.50 vse 1 kg s 1% blagajniškega konta ob takoj- Gospodarsko sodelovanje s Sovjetsko Rusijo. Iz Belgrada poročajo, da bo naša parobrodna družba »Zetska plovidba« organizirala v kratkem paro-plovno zvezo naših luk s črnomorskiimi pristanišči. Kot znano ima Zetska plovidba že parobrodno linijo, ki se dotika glavnih luk vseh balkanskih držav in dobiva zato državno podporo (v 5 letih 35 milij. dinarjev). Nadalje poročajo iz Belgrada, da bo Sovjetska Rusija razstavila po možnosti že na jesenskem belgrajskem velesejmu. Razpisana fe licitacija za most čez Savo pri Krškem. Ministrstvo za gradbe je razpisalo za 2. julij 1940 prvo licitacijo za zgraditev mostu s krili čez Savo pri Krškem na banovinski cesti II. vrste št. 289. Ta licitacija ie prav za prav konkurz s svobodno izbiro konstrukcije, na kar opozarjamo interesente. Občni zbori: Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani 27. maja ob 11 dopoldne, Kranjska industrijska družba v Ljubljani ob 17.30 v Kred zavodu, Tovarna zaves »Štora« d. d. Št. Vid nad Ljubljano 18. maja ob 11 v Zadr. gospod, banki v Ljubljani, Železni rudnik in topilnica Topusko 16. maja ob 16.30 v Ljubljani, Prometni zavod za premog 10. maja ob 11, Vzajemna zavarovalnica V počastitev materinskega dneva — Vam pokažemo najlepši film globoke materinske ljubezni. Najslavnejša predstavnica visoke ema grammatica v pretresljivem, vsebinsko globokem filmu po Trlssn Bernardo«m gled. komadu Last: Emona F.lm, Ljubljana ed ina, ki je od začetka do konca sezone v redu dobavljeni hmelj takoj v celoti izplačala. Iz poročil smo razvideli, da je imela Zadruga velik blagovni promet, tako da je bil računski zaključek prav razveseljiv. Na predlog člana nadzornega odbora g. Ste-blovnika je dobil upravni odbor razrešnico. Triletna doba v upravnem odboru je potekla gg. Ka-ču, Marincu, Steblovniku in Kudru, katere je letna skupščina zopet izvolila. _ Zborovanje hmeljarjev. Hmeljarsko zborovanje se je pričelo ob 10. Zborovalci so z vsem navdušenjem pozdravili gosp. senatorja Mihelčiča, okrajnega načelnika gospoda dr. Zobca in banovinskega hmeljarskega nadzornika g. inž. Dolinarja Janka. Včerajšnje zborovanje je bilo zelo živahno, saj so hmeljarji razpravljali o novem hmeljarskem zakonu in o položaju hmeljarstva v tem kritičnem času. Hmeljarji so že vsa leta po vojni zahtevali, da se uredi zakonito pridelovanje in vnovčevanje ter znamkovanje hmelja tudi pri nas. Iz Avstrije smo podedovali samo provenienčni zakon iz leta 1907, ki je tedaj uredil znamkovanje hmelja v bivši Avstriji. Po svetovni vojni so razne države, v katerih pridelujejo hmelj, ena za drugo prikrojile svoje hmeljarstvo novim razmeram. V bivši Češkoslovaški so že prva lela po vojni dobili svoj , jirovenienčni zakon in vpeljali obvezno znamkovanje vsega hmelja. Po hudi hmeljski krizi v letu 1929 so stabilizirali površino hmeljskih nasadov in za vnovčevanje hmelja predpisali potrebne zakonite določbe ter vpeljali tudi zakonito prisilno združenje vseh hmeljarjev. Slično je uredila obvezno znamkovanje in vnovčevanje hmelja ter stabilizirala površino hmeljskih nasadov tudi Nemčija, dočim sta Anglija in zadnja leta tudi Amerika enostavno kontigentirali vsakoletni pridelek hmelja. Pri nas smo se držali našim razmeram prav nič odgovarjajočega provenienčnega zakona iz leta 1907. Sicer se je v tistih letih dobre povojne konjunkture mnogo razpravljalo o obveznem znamko-vanju našega hmelja, vendar ta zadeva ni prišla nikamor naprej. Šele leta 1932 smo dobili pravilnik po kontroli in signiraniu hmelja, ki se je lela 1936 tudi pričel izvajati. S tem pa nismo bili dosti na boljšem, ker je omenjeni pravilnik le omogočil neobvezno znamkovanje vsega hmelja v šnjem plačilu pri prodaji na debelo. — Tvrdki Paul Pivec, oljarna Sele—Pragersko, da sme prodajati jedilno bučno olje po din 18.80 1 kg na debelo. Dovoljena zvišanja cen mesa Kr. banska uprava je odobrila mesarskim podjetjem v občini Trbovlje zastopnikom po združenju mesarjev in klobasičarjev v Celju, da smejo prodajati meso prvovrstnih volov in telic, ki se kot takšno žigosa v občinski klavnici, po din 14 sprednji del, oziroma din 16 zadnji del, drugo telečje meso po največ din 14 s priklado, ostalo goveje meso pa največ din 12, svinjsko meso po din 14 oziroma din 16, slanino s kožo po dim 18 in brez kože po din 20 in domačo svinjsko mast po din 22. _ Mesarskim podjetjem v Dolnji Lendavi, zastopanih po skupnem združenju obrtnikov v Dol. Lendavi, da smejo prodajati svinjsko meso po največ din 16, slanino po največ din 19 in mast po največ din 21 za 1 kg. Zvišanje cene govejega in telečjega mesa sc prepove. — Mesarskim podjetjem v občinah Žalec, Griže in Petrovče, zastopanim po združenju mesarjev in klobasičarjev v Celju, da smejo prodajati goveje meso sprednji del po največ din 12 1 kg, zadnji del po največ din 14 1 kg, telečje meso po največ din 13 oziroma 15 din 1 kg in svinjsko meso po največ din 14 oziroma 16 din 1 kg. — Mesarskim podjetjem v občini Teharje, zastopanim po združenju mesarjev in klobasičarjev v Celju, da smejo prodajati volovsko meso po din 12 do din 14, meso od telet po din 14 do din 16, svinjsko meso po din 14 do din 16 in slanino po din 18 za 1 kg. — Košenini Slavku in Cukula Ladislavu, mesarjema iz Vranskega, da sme prodajati goveje meso in sicer sprednji del po din 12, zadnji del pa po din 14 1 kg. — Mesarskim podjetjem v občini Velenje, da smejo prodajati goveje meso po din 14, telečje meso pa din 14 in svinjino po din 16 oziroma din 18 1 kg. * Konkurz je razglašen o imovini Novaka Emila, Irgovca z mešanim blagom v Ljubljani, Tržaška c. 83; prvi zbor upnikov 4. maja, oglasiti se jc do 15. maja, ugotovitveni narok 1. junija. Dve novi zadrugi. V zadružni register sta bili vpisani: Dom inženirjev, zadruag z om. jamstvom v Ljubljani, predsednik inž. Pehani Igo; Kmetijska blagovna zadruga z om. jamstvom" v Mariboru, predsednik Velker Ivan v Mariboru. Vse filme, ki ste jih kdaj videli, lahko pozabite — edino ta umetnina Vam bo ostala nepozabna vse življenje! Danes premiera! KINO UNION Telefon 22-21 Predstave ob 16., 19. in 21. uri 29. maja ob 15.30, Tovarna usnja Franc Wosch-nagg in sinovi 27. maja ob 15. Industrija bučnega olja zahteva maksimalne cene za bučnice. Da se prepreči nadaljno zvišanje cen za bučnice, je industrija bučnega olja podvzela vse potrebne korake pri oblastih, da se upelje tudi za bučnice maksimalna cena. Sedanja zaloga buč-nic ni več pri kmetu, temveč že v rokah špckulan-to-trgovcev v savski banovini in industrija bučnega olja upa. da bo ta akcija preprečila nadaljno dviganje cen za bučnice. Uredba o proizvodnji ricinovega semena. V »Službenih novinah« z dne 27. aprila je objavljena uredba o proizvodnji ricinovega semena, po kateri je proizvodnja ricinovega semena obvezna vsako leto na državnih in banovinskih posestvih kakor tudi na veleposestvih, ki imajo maksimum površine po odredbah zakona o likvidaciji agrarne reforme iz leta 1931. Minister kmetijstva odredi vsako lelo rejone, nadalje sorte ricinusa. Vse proizvedene količine ricinovega semena se morajo ponuditi v odkup Priv. izvozni družbi. Kdor se ne bo držal tega, bo občutno kaznovan. Pri Priv. izvozni družbi se osnuje posvetovalni odbor za proizvodnjo ricina. Rok za humanitarna društva in pokojninske sklade. Trgovinski minister je odredil, da morajo ustanove humanitarnega značaja, ki se vabijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in stroškov za primer bolezni prilagoditi se zakonitim predpisom do konca meseca maja, skladi za pokojninsko zavarovanje pa do konca decembra 1940. Potrjeni poravnavi: Sajovic Anton, avtopre-vozmk, Petrovče 50 za 40% v 10 mesečnih obrokih-Cančala Franc, trgovec v Mariboru, Glavni trg' za 50% v 6 trimesečnih obrokih. Odkup slivnih koščic. Lansko jesen smo poročali, da kupuje Državni zavod v Obiličevem pri Kruševcu od producentov-kmetov slivne koščice le se rabijo kot surovine za izdelovanje o"lja s* katerim se polnijo naprave za dihanje (filtri) pri plinskih maskah. Državni zavod v Obiličevem sedaj razglaša, da je s 26. aprilom ukinil nakup slivnih košcic. y Likvidaciji. Jugoslovanska d. d. za premog v Zagrebu sklicuje za 8. maja 1910 občili zbor svojih delničarjev, kateremu predlaga likvidacijo družbe. — Zn isti dan sklicuje občni zbor tudi družba »Gorivo« v Zagrebu, ki tudi predlaga likvidacijo. Hurra! Sina sem dobil... imiimiiiiiiiimiiiiiiiiHHiMiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiinii Heinz Ruhmann Sijajna filmska komedija, polna zdravega humorja in veselega temperamenta. Premiera danes! Kino Sloga telefon 27-30 Predstave ob 16., 19. in 21. uri Borze Dne 3. maja 1940. Denar Ameriški dolar 55.— mmmmnmmmmmm—ummmmmmm Nemška marka 14.70—14.90 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 9.664.020 din, na belgrajski 8,320.000 din. V efektih je bilo na belgrajski borzi prometa 1.2 milij. din Ljubljana — uradni tečaji: London, 1 funt i ... , 153.60— 156.80 Pariz, 100 frankov t i 86.75— 89.05 Newyork, 100 dolarjev . , , , , 4425.00—4485 Ženeva, 100 frankov , . . , , 995.00—1005.00 Amsterdam, 100 gold. j , , , , 2348.75-2386.75 Bruselj, 100 belg 744.50— 756.50 Ljubljana — svobodno tržišče: London, 1 funt .>„,>,, 189.78— 192.98 Pariz, 100 frankov ... t . * 107.24— 109.54 Newyork, 100 dolarjev . . > . 5480.00—5520.00 Ženeva, 100 frankov i , , , , 1228.18—1238.18 Amsterdam, 100 gold. . , , , , 2900.86—2938.86 Bruselj, 100 belg 919.50— 931.50 Ljubljana — zasebni kliring: Berlin, 1 marka i,,,,. 14.70—* 14.90 Zagreb — zasebni kliring: Solun, 100 drahem i i , ... . 30.50 blago Belgrad — zasebni kliring Solun, 100 drahem , ...... 30.15—30.85 Sofija, 100 din . , j , 97 blago. Curih. Belgrad 10, Pariz 8.80, London 15.51, Newyork 446, Bruselj 74.87, Milan 22.45, Madrid 45, Amsterdam 236.775, Berlin 178.625, Stockholm 106, Sofija 5.50 pon, Budimpešta 79.50 pon., Atene 3.10 ponudba, Carigrad 3.12 pon., Bukarešta 2.37 Don., Helsingfors 8.50, Buenos-Aires 102.50. Vrednostni papirji Vofna škoda: v Ljubljani 428.50—430.50 v Zagrebu 431 blago v Belgradu 430 —431 Ljubljana. Državni papirji; 7% investicijsko posojilo 96—97, vojna škoda promptna 428.50—430.50, begi. obveznice 74—75, dalmat. agrarji 66—66.75, 8% Bler. pos. 100 blago, 7% Bler. pos. 90 blago, 7% pos. Drž. hip. banke 100 den., 7% stab posojilo 96 blago. — Delnice: Trboveljska 240—242, Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 96 den., agrarji 51 blago, vojna škoda promptna 431 blago, begi. obveznice 76 blago dalm. agrarji 65—66 (65.50, 66), 4% severni agrarji 50—51, 8% Bler. posojilo 100 blago, 7% Bler. posojilo 90.50 bl„ 7% pos, Drž. hip, banke 101 den,, 7% stab. posojilo 95 blago. — Dclnice: Nar. banka 8.000 blago, Priv. agr. banka 181 den., Trboveljska 240-245, Gutmann 52—55, Sladk. tov. Osijek 212 den., Isis 31 denar, Oceania 600 den., Jadr. plovba350 denar. Belgrad. Državni papirji: agrarji 52 den. (52.25), vojna škoda promptna 430—431 (430), begluške obveznice 74.25—74.75, dalm. agrarji 66—66.25 (66), 4% sev. agrarji 50—50.50, 6% šumske obveznice 64.50—66.50, 8% Blerovo posojilo 100 blago, 7% Bler. posojilo 90 blago. — Delnice: Nar. banka 8.000 den., Priv. agrarna banka 183 den. (184). — Dne 6. maja bo borza zaprta. Žitni trg Novi Sad. Koruza bačka, pariteta Indjija 195 do 97, bačka pariteta Vršac 194—95. Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji. — 6, maja bo borza zaprtal Sombor. Pšenica bačka okol. Novi Sad in Sombor, sred. bač., gornje bač., sremska, slov. 249—51, južna bač 247—49, gornja ban. 249^-51, bač. Tisa šlep lča 252—54. — Oves bački 1992—94, srem. slov, 193—95. — Rž, bač. 198—200. — Ječnem bački, srem. 204—06; koruza bač. 190—192; moka bačka 365—85, 345—65, 325—45, 305—25, 275—95, 180—85; otrobi bač., srem. pšenične 170—75, som-borški 1625—165; fižol bački 435—45, — Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Gene kmetijskim pridelkom V Celju dne 27. aprila t. I. Moka črna pšenična 3.75 din, bela pšenična 4.25 din, govedina 12 do 16 din, teletina 14—18 din, svinjina 16—18 din, ovčje meso 12 din, svinjska mast 22 din, sveža slanina 18 din, prekajena slanina 24—26 din, fižol 6—10 din, suhi grah 12 din, leča 18 din, krompir 2.50 din, sladko seno 1.20 din, pšenična slama 0.50 in ječmen 2.50 din za kg. — Jajca 10 komadov 9 din, mleka 2.50 din za liter. V Mariboru dne 27. aprila t. 1. Moka črna pSe-nična 3 din, bela pšeniča 4 din, govedina 8 do 12 din, teletina 12 din, svinjina 14—16 din, sveža slanina 16—18 din, svinjska mast 18—20 din, prekajena slanina 15—25 din, fižol 6—7 din, suh grah 10—12 din, leča 14—16.50 din. krompir 2—2.50 din, seno 1.80 din, slama 0.75 din za kg. — Jajca 1 din komad, mleko 2.50 do 3 din za liter. Napredovanja tjudshošotskih učiteljev v Sloveniji Belgrad, 3. maja. i Z odlokom prosvetnega ministra so napredo- ] vali v Sloveniji naslednji ljudskošolski učitelji(ce): , , V VIII. položajno skupino Zumer A. Anton učitelj v Cerkljah, Kulovec S. Ljubica učiteljica v Semiču, Burja R. Marija učiteljica v Gornji Radgoni, Pavlin J. Franc učitelj v Radovljici, Ogorelec A. Marija učiteljica v Gornji Radgoni, Strec B. Mara učiteljica v Pre-valjah, Dolgan A. Marija učiteljica v Sevnici, Belec I. Zorana učiteljica v Štrigovi, Knafelc F. Alojzij učitelj v Veliki Nedelji, Povšnar J. Angela učiteljica v Vitanju, Cvetko F. Vladimir učitelj v Vu-zenici, Krunič-Kozar L. Ana učiteljica pri Sv. Flo-rijanu, Carli-Burger M. Mihaela učiteljica v Haj-dini, Rus I. Ana učiteljica v Studencih, Cesnik B. Ernest učitelj na Rakeku, Zakrajšek K. Mileva učiteljica v šniartnem, Lah. I. Milan učitelj v Ne-govi, Ziherl A. Barbara učiteljica pri Sv. Štefanu, Gregorič E. Marija učiteljica v Litiji, Pihler F. Vera učiteljica v Vuhredu, Oražem F. Angela učiteljica v Rovtah, Klemenčič F. Franc učitelj v St. Juriju, Senica J. Alojzija učiteljica v Framu, Kolar M. Franc učitelj v Ljubnem, Potrč J. Ema učiteljica pri Sv. Urbanu, Ridl L. Albina učiteljica v Maren-bergu, Mohorko M. Terezija učiteljica pri Sv. Urbanu, Korže F. Ida učiteljica v Marenbergu, Fras Š. Ana učiteljica v Novi Cerkvi, Zunič A. Štefanija učiteljica v Limbušu, Andolšek L. Frančiška učiteljica v Karlovici, Knafelc F. Franc učitelj pn Sv. Juriju, Koželj M. Marija učiteljica pri Sv. Benediktu, Urleb B. Neža učiteljica v Ponikvi, Par-dubski R. Mafija učiteljica v Hrastniku, Peterim I. Ana učiteljica v Komendi, Penko A. Ljudmila učiteljica šole za zaostale otroke v Ljubljani, Sar-tor F. Milan učitelj v Spodnjem Logatcu, Tavčar B. Pavla učiteljica v Sori, Folmajer K. Karel učitelj v Vuzenici, Tigl K. Marija učiteljica v Domžalah, Merčun F. Ciril učitelj v Pečah, Ferlinc A. Anton učitelj v Lokavcu, Banko I. Marija učiteljica v Koroški Beli, Kavar J. Janez učitelj v Poljanah, Korče I. Danilo učitelj v Borovnici, Mihelič F. Vladimir učitelj v Smarjeti, Trpin S. Štefan učitelj v Polhovem Gradcu, Meško J. Jakob učitelj v Cres-njevcih, Zener J. Viljem učitelj v Blanci, Rej R. Frančiška učiteljica v Vel. Dolini, Markič M. Marjeta učiteljica v Škocijanu, Vibihal O. Zorislava učiteljica v Vodicah, Vrbič M. Tekla učiteljica v Sodražici, Znidarčič J. Anzelma učiteljica v Tre-belnem, Dolžan J. Edviga učiteljica v Vačah, Slo-kar J. Rastislav učitelj v Trdkovi, Potokar F. Rafael učiteljica v Radečah, Svetina J. Frančiška učiteljica v Kapelah, Kocuvan F. Adolf učitelj pri Sv! Andražu, Zidavik F. Ivan učitelj v Zg. Sv Kungoti, Keržin M. Štefan učitelj v Hrušici, Vidmar F Miroslav učitelj v Trbovljah, Kramer A. Franc učitelj v Trbovljah, Vindšnurer F. Angela učiteljica v Zalogu, Bizjak A. Marko učitelj v Gornji Radgoni, Babič J. Suzana učiteljica pri Sv. Vidu, 1 odboj I. Stanislava učiteljica v Št. Vidu pri Stični, Cesnik M. Rozalija učiteljica v Buseči vasi, Kraje F. Justina učiteljica v Starem trgu, Kralj A. Vilma učiteljica šole za zaostale otroke v Kočevju, Zamljen J. Marija učiteljica v Št. Jerneju, Vuk A. Matilda učiteljica v Dornavi, Šega J. Ivana učiteljica v Voklem, Golar E. Vera ucitelpca v Kn-ževcih, Krajačic L Irena učiteljica v Radatovicih Zupanek R. Jožef učitelj v Orli vasi Tom.nc V Neda učiteljica na Vidmu, Blejec L. Julijana učiteljica na Vidmu, Mesaric A. Andreja učiteljica v Poljčanah, Šoukal F. Magda učiteljica v Apačah, Kleč J. Antonija učiteljica v Šmarni, TrampuzM. Ilijca učiteljica v Henini, Jesih R. Danica učiteljica v Kostanjevici, Laznička K. Anton učitelj v Cve-nu Dojčman M. Herman učitelj v Ljubecni, Kosec J He?ena učiteljica v Polzeli, Virnik J. M. eva učiteljica v Velesovem, Piculin J. Rudolf učitelj v Kočevju, Toreli A. Janko učitelj v Zidanem mostu, ŠHiigoj F. Boris učitel pri Sv. Križu Novak V. Anton učitelj v Kobilju, Dacar M. Me hior učitelj v Mošnjah, Urbančič K. Branko učitelj v Kopnv-niC Kržičnik A. Avgust učitelj v Brežicah, Sirnik R Ivan učHelj v Ovsišah, Cuk F. Cedi a učiteljica v Cezanjevcih Svetina J. Vladimir učitelj na Brdu Sučič M. Branko učitelj v Železni gor, Androl.c S Pavla učiteljica v Radatov.čih Cermelj V. Te-reziia učiteljica v Prevar u, Jandl A. Franc učite " Slatini Radencih, Bezjak: J Justina vrnancav Ptuiu Keber D. Cecili a učiteljica v Litiji, I avlinc K Ana učiteljica v Pertoči, Vrbič J, Ana učiteljica v Pol u Krajcar I. Ivan učitelj v Mežici, &o R.Franc ičitelj v Murski Sobo h, špan A Elodiia vrtnarica v Slovenski Bistrici, Uoma L." Jolanda učiteljica pri Sv. Marku Zupane A. Alojzij učitelj v Spodnjem Logu, Slokar R. tmi Poiasnslo provindalnega predstoiništva usmiljenih sester n Radežah GRADO OD MAJA DO SEPTEMBRA (Trieste) OTOK 7, LATOBARVNEGA PESKA PREDSTAVE — ZABAVE — SVEČANOSTI Pojasnila: ENIT, Beograd. Terazije Iti in Azienda Antonoma di Soggiorno, G rado (Italm). Ker zadnje dni prinašajo raini časopisi, pri nas n. pr. »Jutro«, povsem izkrivljena in enostransko prikrojena poročila o neki markizi Rene Moriš de Rola, ki da ima neke gorostasne terjatve do Družbe usmiljenih sester sv. Vincencija Pavel-skega v Jugoslaviji, in katerih da ji Družba noče izplačati, smatra podnisano predstojništvo te Družbe za potrebno podati javnosti sledeče pojasnilo: Ugotavljamo kot dejstva, da imenovana markiza i našo Družbo kot tako nikdar ni bila niti v poslovnih niti v kakšnih drugačnih odnošajih, da nikdar ni vstopila niti bila pri nas kot novinka, da nikdar ni niti Družbi niti kaki članici Družbe izročila niti dinarja svojega denarja nc v nasi nc v kaki inozemski valuti. l'af pa jc znala * vzbujanjem sočutja ua zvit način izvabiti otl naše bivše Vizitatorice znatne vsote, ki da Jih potrebuje za potovanje v Atene, Trst, Rim, Hajfo. Belgrad itd., {la uredi svoje premoženjske zadeve. Res je, da je vedno potovala. Vizitatorica je morala najeti posojilo, d n ji je pomagala. Prav tako je na isti zviti način izvabila od naše bivše vizitatorice bianco menice in jih proti dogovoru z njo dala v promet. Te menice tudi z menifno-pri.vnega stališča za Družbo ne predstavljajo nikake obveznosti, ker niso bile izdane po obstoječih predpisih. . . Zato javnost svarimo pred temi menicami. V ostalem imajo zadevo v rokah sodisca in t polnem zaupanju pričakujemo, da bodo tudi sodne oblasti lahko kmalu ugotovile, kaj je na stvari, in kako zlobne in zlonamerne so te proti naši Družbi uprizorjene mahinacijc. Predstojništvo usmiljenih sester st. Vincenrija Pa- 1 velskega, Radeče pri Zidanem mostu. Opomba uredništva: »Jutrova« včerajšnja senzacija je bila torej zelo kratkotrajna in torej le bombastična pravljica, kakor se navadno izkazejo vso njegove iuvrtslue senzacije. lija učiteljica v Trdlsovi, Pavletič F, Irena učiteljica v Črni, Rečnik E. Angela učiteljica v Rogatcu, Debevec li. Marija učiteljica v Horjulu, Zi-danik 1. Anica učiteljica v Zg. Sv. Kungoti, Ver-tačnik 1. Ivan učitelj v Loškem jx>toku, Strehovec E. Franc učitelj v Strugah, Berger K. Marta učiteljica v Mokronogu, Debelak R. Marija učiteljica v Trbovljah, Volk S. Veronika učiteljica v Hrastniku, Bezeljak I. Vida učiteljica v Trbovljah, Mo-korcl V. Marija učiteljica pri Sv. Andražu v Halozah, Vinkler V. Julijana učiteljica v Krki, Zebre M. Viktorija učiteljica v Škocijanu, Kenda M. Olga učiteljica na Bizeljskem, Medved J. Branko učitelj v Cerkljah, Ivančič S. Ivana učiteljica v Št. Vidu, Šentinc I. Danijela učiteljica v Koroški Beli, Ga-brovec J. Benedikt učitelj v Zireh, Horvat J. Elizabeta učiteljica v Veržeju, Omladič A. Pavla učiteljica v Braslovčah, Zupančič I. Natalija učiteljica v Tomišlju, Gaberc A. Ana učiteljica v Ižakovcih, Kukovičič A. Ljudmila učiteljica v Podčetrtku, Ja-kič A. Lidija učiteljica v Libojah, Kobal B. Marija učiteljica v Trebnjem, Šmid A. Olga učiteljica v Selcah, Debevec B. Angela učiteljica v Mavčičah, Lepšin M. Josipina učiteljica v Boštanju, Pele A. Otilija učiteljica v Dolenji vas, Vodnik A. Ignacij učitelj v Vodicah, Mutec M. Rudolf učitelj v Šmartnem, Cenčič J. Jeluška učiteljica v Radomljah, Pogačnik A. Milan učitelj v Komendi, Štrus F. Ana učiteljica v Blagovici, Blažič D. Pera učiteljica v Nevljah, Žitek V. Jakobina učiteljica v Ribnem, Zavec J. Katarina učiteljica pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, Pahor D. Ljudmila učiteljica v Gornjem gradu, Ivančič I. Ana učiteljica pri Sv. Urbanu, Stanič S. Leojx>ldina učiteljica pri Sv. Marjeti, Škodlar F. Ivanka učiteljica v Smledniku, Hrovat I. Ana učiteljica v Sostrem, Trotošek J. Julijana učiteljica na Bizeljskem, Vo-kač J. Valerija učiteljica v Šmartnem, Macele I. Marija učiteljica v Raki, Flajs A. Franc učitelj pri Sv. Bolfenku, Canadjija F. Dragica učiteljica v Stanetincih, Hudales J. Zoran učitelj v Senovem, Lampič 1. Stanislav učitelj na Jesenicah, Skubic A. Vinka učitelj v Cerknici, Melic J. Sabina učiteljica v Poljanah, Rak F. Miloslav učitelj v Trbovljah, Dolenc F. Stanislav učitelj v Tribučah, Tomažič V. Ana učiteljica v Dobovi, Može J. Franc učitelj v Podblici. Nartnik A. Marija učiteljica v Rožnem dolu, Simčič F. Josip učitelj v Orešju, Pahor D. Marija učiteljica v Trbovljah, Kajzer A. Marija učiteljica v Rajhenburgu, Meško J. Marija učiteljica v Crešnjevcih, Bregar L Ivan učitelj pri Sv. Ožboltu, Ambrožič J. Ladislav učitelj v Sinjem vrhu, Horvat R. Božidar učitelj v Zg. Sv. Kungoti, Perpar V. Vekoslav učitelj v Dol. Nemški vasi, Donik M. Anton učitelj v Šmartnem, Taufer V. Venčeslav učitelj v Dolah, Hribernik A. Franc učitelj v Hajdini, Gobec K. Radovan učitelj v Jurkloštru, Kovačič J. Vladimir učitelj v Št. Jerneju, Kotnik A. Konrad učitelj pri Sv. Križu, Kocbek V. jožef učitelj v Vučji vasi, Klemenčič J. Milan učitelj v Devici Mariji v Brezjah. Kmecl J. Edmund učitelj pri Št. Juriju, Borko F. Franc učitelj na Sladkem vrhu. V IX. položajno skupino Janežič A. Frančiška učiteljica pri Veliki Nedelji, Romih M. Vekoslava učiteljica v Topolšici, Trošt J. Klotilda učiteljica v Limbušu, Prosen M. Hilda učiteljica v Robu, Puc R. Marija učiteljica v Robu, Verbič J. Anuša učiteljica v Lučanah, Hafner F. Alojzija učiteljica v Brezju, Mali R. Jadviga učiteljica v Stopičah, Dougan I. Ana učiteljica v Krki, Arhar F. Valerija učiteljica v Radečah, Jerin V. Stanislava učiteljica v Tržišču, Boje E. Bogomila učiteljica v Devici Mariji v Polju, Makse B. Ana učiteljica v Bohinjski Srednji vasi, Grilc J. Julijana učiteljica v Selcah, Mateln J. Vera učiteljica v Reki, Štercin J. Cecilija učiteljica v Komendi, Keržan J. Frančiška učiteljica v Mengšu, Jagodič A. Stanislava učiteljica v Toplicah, Robida I. Marija učiteljica v Dolu, Cuk F. Matilda učiteljica v Krašnji, Jeras E. Božena učiteljica v Turnišču, Demšar V. Milka učiteljica v Selcih, Rozin-Tomše F. Rozina učiteljica v Zdolah, Ebenšpanger E. Pavla učiteljica v Tišini, Bende F. Ana učiteljica pri Sv. Miklavžu, Šinigoj B. Roza učiteljica pri Sv. Križu, Barta A. Friderika učiteljica pri Sv. Marjeti, Tomšič I. Ana učiteljica v Dobovi, Bajc-Mavec F. Angela učiteljica v Trzinu, Doboj J. Jožica učiteljica v Cezanjevcih, Ma-linger J. Milena učiteljica v Stopičah, Rejx>vš J. Friderika učiteljica v Begunjah, Seliškar J. Marija učiteljica v Starem trgu, Frangež F. Terezija učiteljica v Poljčanah, Tušek-Kosec A. Cirila učiteljica v Donaki gori, Kastelic I. Ljudmila učiteljica pri Sv. Antonu, Kobal i. Viljemina učiteljica v Kamniku, Verderber M. Justina učiteljica v Mengšu, Nežič J. Olimpija učiteljica v Crensovcih, Veljak J. Ana učiteljica v Polju, Oblak P. Marija učiteljica pri Sv. Antonu, Vukotič J. Nada učiteljica v Tribučaš, Vegan M. Marija učiteljica v Dolnji Bistrici, Flego F. Jelka učiteljica v Framu, Vrenk L. Ana učiteljica v Tomišlju, Ferjan M. Miroslava učiteljica v Fari vasi, Juršič F. Hedvika učiteljica v Stični, Suhodolnik I. Vida učiteljica v Zagorju, Ajhkic J. Marjeta učiteljica v Dolah, Klun J. Angela učiteljica v Gaberju, Korošec I. Geno-vefa učiteljica pri Sv. Katarini, Hrovat F. Her-mina učiteljica v Litiji, Štuhec M. Pavla učiteljica v Ribnici, Bajec I. Teodora učiteljica pri Sv. Križu, Bahovnik-Zaplatil K. Ljudmila učiteljica v Naklem, Beranič M. Amalija učiteljica v Ribnici, Budin-Pograjc F. Stanislava učiteljica v Artičah, Velikonja M. Marija učiteljica v Vrhpolju, Gajšek A. Ema učiteljica v Keblju, Oregorač I. Ana učiteljica pri Sv. Lenartu, Jesihar I. Gabrijela učiteljica pri Sv. Antonu nad Rajhenburgom, Kelenc I. Veronika učiteljica v Bakovcih, Konič F. Antonija učiteljica v Podzemlju, Košorok-Vrtovec J. Zora učiteljica na Vidmu, Kramer-Marguč K. Slava učiteljica na Dravskem polju, Krajner-Vitine A. Štefanija učiteljica v Pilštanju, Lerman-Janšovec C. Kristina učiteljica v Cerkljah, Lešnik I. Marjeta učiteljica v Lipovcih, Lušin F. Karolina učiteljica na Bizeljskem, Ljubic D. Barica učiteljica v Mirni peči, Marin R. Alojzija učiteljica v Tržišču, Mam A. Karolina učiteljica v Ljubljani, Možina I. Bogomila učiteljica pri Sv. Marjeti, Mrak A. Branislava učiteljica v Velikem gabru, Pip A. Bogomira uči-teljica v Žetalah, Počivalšek I. Marija učiteljica v Žetalah, Robnik I. Ema učiteljica v Nedelici, Simon i č F. Vincencija učiteljica pri Sv. Marku, Ica-kar A. Vida učiteljica v Predosljah, Fanigner R. Elizabeta učiteljica v Breznu, Firis P. Ana uči- GRADO - PENS10N LITTORI/I aaKrS. A.De.Pice,., gelj-Ogrin F. Terezija učiteljica v Strugah, Gala V. Vladimir učitelj v Dol. Topli Rebri, Gruden A. Marija učiteljica pri St. Joštu, Jesih I. Slava učiteljica v Dol. Nemški vasi, Žagar J. Doroteja učiteljica v Polšniku, Sušnik-Valentin R. Magdalena učiteljica v Runeču, Jenko M. Lidija učiteljica v Mirni, Erjavec S. Jožefa učiteljica v Polici, Ko-čevar P. Marija učiteljica v Petrovi vasi, Šurla F. Marija učiteljica v Dvoru, Šlamberger V. Julijana učiteljica v Loki pri Zusmu, Bagar I. Helena učiteljica v Gomilici, Galof A. Danijela učiteljica v Zabukovju, Grabeljšek K. Marija učiteljica v Artičah, Eržen F. Eleonora učiteljica v Ligojni, Križaj A. Ivana učiteljica v Šmartnem. Hude A. Bogomila učiteljica v Mirni peči, Grošelj A. Valerija učiteljica v Dobrniču, Kehl J. Zlata učiteljica v Komendi, Beljan M. Marija učiteljica v Sevnici, Pintar I. Rozalija učiteljica pri Sv. Lenartu, Jelenko M. Ivana učiteljica v Kotljah, Božič-Verhnjak M. Ana učiteljica v Velikem Trnu, Starih J. Zora učiteljica v Gederovcih, Trobevšek F. Magdalena učiteljica v Cemšeniku, Volmajer K. Marija učiteljica v Zavrču, Cepin I. Helena učiteljica v St. Vidu, Cerček F. Olga učiteljica v St. Janžu na Dravskem polju, Šubert-Ferjan A. Milena učiteljica v Bušeči vasi, Oset F. Zora učiteljica v Polzeli, Hafner J. Marija učiteljica v Bušeči vasi, Ferlinc F. Bori-slav učitelj pri Sv. Florijanu, Levstik J. Marijan učitelj pri Sv. Tomažu. Lokovšek P. Ivan učitelj v Podsredi, Perko L Franc učitelj v Prevorjah, Gajšek S. Emil učitelj v Gornji Radgoni, Brezovar M. Olga učiteljica v Št. Rupertu, Miselj J. Marija učiteljica v Šenčurju, Radšel-Hlad A. Zora učiteljica v Skalah, Starec J. Bogomir učitelj v Gaberju, Nagode J. Elizabeta učiteljica v Veliki Polani, Lesar M. Marjeta učiteljica v Mali Polani, Krinc F. Ana učiteljica v Dobrovniku, Slana F. Antonija učiteljica v Stranicah. Vilfan J. Julijana učiteljica v Sniihelu pri Žužemberku, Kunej F. Danila učiteljica pri Sv. Petru, Šemrov M. Ana učiteljica v Cerknici, Bezjak-Bedianič A. Julijana učiteljica v Središču, lic j. Angela učiteljica v Smarjeti, Kocuvan M. Ida učiteljica v Gornji Radgoni, Zajec M. jožefa učiteljica v Oneku, Potisk J. Hilda učiteljica pri Sv. Juriju, Primožič j. Ana učiteljica v Prežganju, Šegula F. Pavel učitelj pri Sv. Marjeti, Gregoretič A. Doroteja učiteljica v Apačah, Kalan F. Metod učitelj v Planini, Osterc P. Antonija učiteljica v Gančanih, Samsa M. Gabrijela učiteljica pri Sv. Vidu, Spindler V. Dušan učitelj v Pod^radu, jarec M. Ernestina učiteljica v Cankovi, Ancelj Š. Rozalija učiteljica v Kapelah, Drofemk I. Vekoslava učiteljica v Vitanju, Buda J. Stanislav učitelj v Velikih Poljanah, Curman M. Viktor učitelj v Sebeborcih, Veršič j. Mihael učitelj v Ver-že u, Jarec I. Marjan učitelj v Cankovi, Kofjač I Alojzij učitelj v Tišini. Kuhar A. Ivan učitelj v Šalarskem, Kučan V. Koloman učitelj v Kri- ževcih, Mihelič F. Edvard učitelj pri Sv. Vidu, Pip A. Anton učitelj v Žetalah, Šumnik F. Rudolf učitelj v Runeču, Švarc I. Ivan učitelj v Razborju, Vidmar J. Franc učitelj v Martinjvrhu, Pihler B. Alojzij učitelj pri Sv. Urbanu, Stanič F. Feliks učitelj pri Sv. Bollenkti na Kogu, Todoš M. Ljubomil učitelj v Potoku, Otič P. Pavel učitelj v Kozjem, Jagodič J. Vida učiteljica v Polzeli, Jelene J. Bogomir učitelj v Dobrni, Delej-Prislan V. Helena učiteljica v Rečici ob Savinji, Bazelj J. Marija učiteljica pri Sv. Urbanu, Kobal J. Branko učitelj v Trebnjem, Zajec F. Rudolf učitelj v Gerlincih, Fuger A. Franc učitelj v Kolovratu, Lavrič 1. Ljudmila učiteljica pri Sv. Trojici, Zeleznik-Ma-kuc J. Bogdana učiteljica v Dobličah, Ziinic J. Florijana-Cveta učiteljica v Čatežu, Bre/e V. Rudolf učitelj v Koprivni, Koren J. Alojzij učitelj v Semiču, Mušič M. Anton učitelj v Vurberku, Sirko R. Vilma učiteljica v Metliki, Soklič I. Ivan učitelj v jurkloštru. Horvat S. Terezija učiteljica v Podgorju, Natek-Simerl A. Gizela učiteljica v Tojiol-šici, Savicki O. Cirila učiteljica pri Sv. Antonu, Porenta-Bauer S. Marija učiteljica pri Sv. Jakobu, Lah F. Marija učiteljica v Zičah, Vidmar F. Marija učiteljica v Martinjvrhu. Novak A. Terezija učiteljica v Mirni, Krajnčič M. Ivan učitelj v Zavrču, Uratnik J. Edvard učitelj v Litiji, Sič K. Štefan učitelj v Ajdovcu, Gajst I. Oskar učitelj v Ojstrici, Gerkman L. Stanislav učitelj v Šmihelu, Gerčar A. Alojzij učitelj v Dolnji Bistrici, Kok B. Lucija učiteljica v Lokavcu, Munih J. Franc učitelj pri Sv. Florijanu, Palčič I. Ernest učitelj v Tunjicah, Perenič I. Danijel učitelj v Pristavi, Po-ljanec L. Dušan učitelj v Ribnici, Regvat I. Janko učitelj v Pilštanju, Rečnik F. Ernest učitelj pri Sv. Florijanu, Hlupič J. Franc učitelj pri Sv. Juriju ob Pesnici, Šunkovec M. Emanuel učitelj v Ravnah, Pogačar A. Štefanija učiteljica v Stranjah, Beričič A. |ožefa učiteljica v Begunjah, Cepon J. Ne/a učiteljica v Rečici, Zima L Amalija učiteljica v Mačkovcih. Areh I. Marija učiteljica v Mežici, Stojkovič J. Rajko učitelj v Dragatušu, Može F. Valentina učiteljica v Podblici, Gorjup P. Olga učiteljica v Svibnu, Benedičič I. Valentin učitelj v Murski Soboti. V X. položajno skupino so napredovale vrtnarice: Meglič Terezija v Šoštanju, Cernoga Marija v Domžalah, Hrast Kristina v Slovenjem Gradcu, Žitnik Ljudmila v Marenbergu, Lobe Julija v Pre-valjah, Ložar Stanislava v Gornji Radgoni. Prestavljeni so pa naslednji ljudskošolski učitelji: Turza Janez iz Gornjega grada v Bogo-jino, Perko Anton iz vardarske banovine v Maj-šperk, Žitnik Maks iz Železne gore v Šmartno pri Kamniku in Borko Milan iz vardarske banovine v Gor. Lendavo. Prvomajski izlet usfužbenstva Jugoslovanske tiskarne Ljubljana, 3. maja. Prav lepa in vse pohvale vredna je zamisel lastništva Jugoslovanske tiskarne, da prireja vsako leto za svoje nameščenstvo prvomajski izlet, s čemer je najlepše opravljena proslava tega praznika dela in pomladi. Lansko leto na 1. maja je bil ta izlet združen s slovesom dotedanjega ravnatelja g. Karla Ceča. Letos pa si je lastništvo posrečeno zamislilo izlet kot -»vožnjo v neznano<. Nihče od uslužbenstva ni vedel, kje je cilj izleta, vsakdo je le prejel vabilo, naj bo 1. maja ob 8. zjutraj pred Jugoslovansko tiskarno, kjer bodo že čakali avtobusi. Polnoštevilno se je uslužbenstvo odzvalo vabilu. Sedem velikih avtobusov je čakalo 1. maja pred tiskarno, vendar niso mogli sprejeti vseh izletnikov, tako da sla morala dva avtobusa peljati dvakrat. Dosti je bilo ugibanja, v katero smer bo šla vožnja. Avtobusi so jo mahnili po Resljevi cesti mimo kolodvora, po Bleivveissovi cesti in marsikdo je že mislil: Aha, na Gorenjsko se peljemo! Toda dolga kolona avtobusov ni zavila na Celovško ceslo, nego je šla naprej in potem nenadoma zavila levo in kmalu se je znašla na Dolenjski cesti. Torej na Dolenjsko! Dobro urico je trajala vožnja in tik pred Višnjo goro so se avtobusi ustavili. Malo naprej od postajališča je stal kažipot z napisom »Na Polževo«. Izletniki so izstopili ter se v veselem razpoloženju napotili po zložni poti proti tej znani in priljubljeni dolenjski izletniški točki. Med potjo je sicer začelo pošteno deževati, toda razpoloženje se ni zaradi tega prav nič skazilo. Izletniški dom ni mogel naenkrat sprejeti in pogostiti tolikšnega števila gostov. Po toplem zajtrku so se izletniki povzpeli na vrh v cerkev, kjer je generalni ravnatelj gosp. Jože Košiček daroval službo božjo, pri kateri mu je stregel ravnatelj konzorcija kanonik g. dr. Zupan. Mašo je lepo iiovzdignilo ubrano ljudsko petje izletnikov. Dež sicer ni hotel nehati, toda razpoloženje izletnikov je bilo kljub temu na višku. Po kosilu v domu na Polževem je bil na sporedu piknik nekje na prostem, toda zaradi dežja se je moral program spremeniti. Prirediteljem izleta je gosto- ljubno priskočil na pomoč stiški samostan, ki je dal na razpolago svoje obsežne prostore, da se jc mogel popoldanski spored izleta izvršiti pod streho. Avtobusi so udeležence s Polževega prepeljali teljica v Radatovičih, Toreli-Vesel J. Marija učiteljica v Zidanem mostu, Tominc I. Ivana učiteljica v Globokem, Hribar J. Helena učiteljica v Cerkljah, Apih-Šijanec Dj. Natalija učiteljica v Reki, Višner A. Ana učiteljica v Dobrničah, Medved J. Alojzija učiteljica v Polzeli. Podjaveršek G. Antonija učiteljica v Novi cerkvi, Kutovic J. Terezija učiteljica v Vavti vasi, Fric A. Ivana učiteljica v Žrečah, Crnigoj K. Nada učiteljica v Tre-belnem. Mariona M. Sikst učitelj v Tepapjah, Pu- Skupina izletnikov na samostanskem dvorišča t Stični. Avtobusi fakajo pred stiškim samostanom na izletnike. v stiski samostan, kjer je bil najprej ogled samostanskih zanimivosti, nato pa so izletniki v krasni samostanski cerkvi priredili zase šmarnice, ki jih je opravil g. Košiček ob asistenci dveh gospodov patrov. Tudi šmamično pobožnost so izletniki povzdignili s krasnim ljudskim petjem. Po cerkveni pobožnosti se je v samostanskih prostorih razvila neprisiljena tovariška zabava, pri kateri ni manjkalo ne jedače, ne pijače in ne iskrene družabnosti. Uslužbenstvo je pozdravil generalni ravnatelj g. Košiček, ki je v svojem govoru poudaril, da je namen teh prvomajskih izletov poglobiti vezi med lastništvom in uslužbenstvom, ki skupno delata za procvit velikega katoliškega tiskovnega podjetja. V imenu uslužbenstva se mu je zahvalil predsednik grafične organizacije g. Erjavec, nato pa je s šegavimi besedami pozdravil izletnike še stiški opat g. dr. K o s t e 1 e c. Okrog 6. so izletniki spet sedli v avtobuse, Vi so jih odpeljali v Ljubljano. Izlet je v vseh ozirih potekel prav lepo kljub neugodnemu vremenu, za kar gre zahvala spretni in vešči organizaciji, ki je bila v rokah tehničnega ravnatelja Jugoslovanske tiskarne g. Jožeta Krainarifa. Uslužbenstvo Jugoslovanske tiskarne je svojemu delodajalcu hvaležno za lep dan, ki ga je preživelo. — Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši uporabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo«: vodo, so zelo zadovoljni z okusom, kakor tudi z njenim učinkom. 0*1. re«. 8. br. JW74/» novice, Koledar Sobota, dne 4. maja: Florijan (Cvetko), mučenec; Monika, vdova. Nedelja, dne 5. maja: 6. povelikonočna nedelja. Pij V, papež; Irenej. škof. Novi grobovi ■f-V Borovnici je mirno v Gospoda zaspala gospa Angelca Majaron, roj. Turšič, soproga veleposestnika in industrijca. Pokopali so jo včeraj popoldne. -f- V Laškem je umrl gospod Josip Osolin, trgovec in posestnik. Pokopali ga bodo danes ob pol petih popoldne na župnijskem pokopališču v Laškem. t V Ljubljani je umrla gospa Metka Jereb, evstek, vdova po višjem kontrolorju državnih železnic. Pogreb bo danes ob pol petih popoldne iz hiše žalosti, na Poljanskem nasipu 12, na pokopališče k Sv. Križu. 4" V Kamniku je umrl gospod Anion Vedlin, posestnik iti ravnatelj Alestne hranilnice v pokoju. Pokopali so ga včeraj popoldne na pokopališču na Žalah. Naj jrm sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! t Franjo Mohorič Jesenice, 3. maja. Na vnebohod so na jeseniškem pokopališču pokopali Fra-nja Monoriča, carinskega inšpektorja in upravnika carinarnice na Jesenicah. Rodil se je 5. aprila 1901 v Češn jicah, občina Ovsiše pri Pod-nartu, iz krepke in kmečke rodbine, leta 1922 je maturiral na realni gimnazi ji v Kranju in že v začetku leta 1923 stopil v carinsko stroko. Mohorič je sluboval t Tržiču, Belgradu, na Su-šaku in Subotici. I.eta 1934 je bil imenovan za upravnika carinarnice v Prizrenu, kjer je ostal do lanskega leta. Po prerani smrti upravnika Mihe Čopa je prevzel Mohorič definitivno upravo jeseniške carinarnice, ki jo je vodil do svoje smrti izredno vestno in požrtvovalno. 30. aprila popoldne oh 2 ga je zadela možganska knp in I. maja ob 2 zjutraj je podlegel. Mohorič je bil v/oreu uradnik, priljubljen povsod, kjerKoli je služil. Užival je posebno zaupanje svojih starešin, ki so mu poverili v teh usodnih časih upravo ene najvažnejših obmejnih carinarnic naše države. Zadnja leta jc študiral pravo in letošnja jesen bi mu imela prinesti diplomo. Toda usoda je drugače hotela in Slovenci smo izgubili enega najsposobnejših carin- Posebno pazite, kaj bolnik pije! Pitje ni le za zdratega človeka zelo vižno. temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejše cd hrane I Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi 7dravilna ono z rdečimi srci! Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje zastonj in z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI skih uradnikov. Za pokojnikom plaka vdova z dvema majhnima otrokoma. Pogreba se je udeležilo mnogo pokojnikovih kolegov in prijateljev iz Slovenije. Ob od|>rtem grobu se je od |M)kojnika poslovil v imenu združenja carinskih uradnikov in prijateljev upravnik ljubljanske carinarnice gospod Anton S. Pire. Vence so darovali mnogi prijatelji, med njimi tudi načelnik carinskega odseka gosp. dr. Martin Pavlič. Pokojnik zapušča težko nadomestijivo vrzel v carinski stroki. Bodi mu lahka gorenjska gruda! po nizkih cenah pri J.V1LHAR, urar LJUBLJANA, Sv. Petra (.36. Osebne novice = Iz duhovniške službe. Za profesorja verouka nu I. državni realni gimnaziji v Ljubljani je bil imenovan g. Ludovik Bevka, ku|>lan pri Sv. Petru v Ljubljani. Premeščen je bil g. Vinko Zor, kaplan pri sv. C irilu in Metodu v Ljubljani, za kaplana k Sv. Petru v Ljubljani. Za kaplana v Dobrepoljah jc bil nameščen duhovnik g. Janez Lavrih. Upokojen je bil p. Ananija Vračko, O. F. M., kaplan v Spodnji Šiški v Ljubljani. = Promocija. V ponedeljek, dne 29. aprila, je bil na zagrebški univerzi promoviran za doktorja prava g. sodnik Rant Alojzij, tajnik Vrhovnega sodišča v Ljubljani. Promociji in intimnemu obedu so prisostvovali številni sodniki Stola sedmorice v Zagrebu, zastopniki zagrebških Slovencev ter dalje odlični hrvatski kulturni in politični delavci, ki so bili v času, ko je gosp. sodnik služboval po hrvatskih krajih, njegovi socii dolorum. — Naše iskrene čestitke! — Odlikovanja. Z jugoslovan. krono IV. stopnje je odlikovan Fink Franc, v. d. ravnatelja I. deš. mešč. šole v Mariboru; z redom sv. Save V. stop. je odlikovan Theuerschuh Ivan, bivši narodni poslanec in ravnatelj mešč. šole v Slovenjem Gradcu; Babšek Joško, v. d. ravnatelja meščanske šole v Ptuju; Vašte lika, mešč.-šol, uč. I. dekl. meščanske šole pri Sv. Jakobu v Ljubljani, in Kosi Ema, meščanskošolska učiteljica III. dekl. meščanske šole v Mariboru. = »Slovenska poroka v Belgradu.« Vest, objavljena na tem mestu, se nanaša na mojega bratranca g. Jože F. Bombcka iz Belgrada, zato se svojim znancem in prijateljem za njihove preura-njene čestitke nc morem zahvaliti. — Doktorand prava Jože P. Bombek, Belgrad. Romanje akademikov na Brezje V nedeljo, 5. maja bomo priredili roman je na Brezje. Prosili bomo Kraljico Slovencev, da sprejme naše prizadevanje za edinost v katoliških vrstah in našo boriio proti brezbožništvii v svojo posebno zaščito ler da nam ohrani mir. Program romanja: odhod z vlakom ob 7 zjutraj. Na Brezjah maša s skupnim sv. obhajilom. po maši zborovanje, na katerem liodo govorili akademiki; nato skupno kosilo. Popoldne, če 1h> lepo vreme. 1m> izlet v Begunje. Za stroške (četrtinska vožnja, zajtrk, kosilo) lx> plačal vsuk udeleženec 12 dinarjev. Prijave v društvih do sol«ite zvečer. Romanje bo ob vsakem vremenu. Naj ne bo katoliškega akademika, ki ne bi v nedeljo pohitel z nami na Brezje! Akademska zveza. Slovenski časnikarji v Prekmurju Ljubljana, 3. maja. Slovenski časnikarji so letos priredili svoj izlet v Slovensko Krajino. Letošnja udeležba na običajnem časnikarskem izletu je bila naravnost rekordna, lep dokaz zato, kako prav časnikarski stan izredno ceni pomembnost stikov z matično slovensko pokrajino. Dne 1. maja zjutraj se je velika skupina ljubljanskih časnikarjev odpeljala najprej v Maribor, tam pa se jim je pridružila še mariborska skupina časnikarjev. Zastopani so bili vsi slovenski dnevniki in vodilni listi, kar je obenem zgovoren dokaz za to, s kako globokimi vezmi je vse slovensko javno mnenje navezano na razvoj in srečo Slovenske Krajine. Iz Maribora so se časnikarji z avtobusom mariborskih mestnih podjetij odpeljali proti Soboti. Popoldne ob 15 so jih ob prestopu Mure na tleh Prckmurja že pozdravili številni zastopniki soboške občine, okrajnega glavarstva in vseh organizacij. Goste je z lepim govorom najprej pozdravil soboški župan g. Ilartner, zahvalil pa se mu je predsednik slovenske novinarske sekcije g. Virant. Nato so goste pogostili s prekmursko slivovko in vrtanikom. Vsa velika skupina pa je nato pohitela na ogled novega petanjskega mostu čez Muro, ki bo prav kmalu izročen prometu kot eno največjih javnih del ob vratih v Slovensko Krajino. Dolga vrsta avtomobilov se je nato podala v prekmursko prestolnico — v Soboto, kjer je bil po 5 uri ogled krajevnih zanimivosti. Časnikarji so si v spremstvu požrtvovalnih komentatorjev ogledali med drugim katoliško in cvangeljsko cerkev, sinagogo, starodavni soboški grad, stadion SK Mure, mestno kopališče, izredno moderno urejeno tovarno perila Ludvika Štiftarja itd. Povsod je bilo lahko ugotoviti silen napredek mesta, ki se je zlasti v zadnjih dveh letih zelo razmahnilo. Zvečer je mestna občina priredila udeležencem na čast v hotelu Slon večerjo. Poleg župana so se večerje udeležili zastopnik vojske, okrajni glavar g. dr. Bratina, ravnatelj gimnazije g. inž. Zobec, bivši poslanec Bajlec, veleindustrialec gosp. Benko, ravnatelj banovinske kmetijske šole iz Ra-kičan in še številni zastopniki krajevnih kulturnih, gospodarskih in socialnih ustanov. Večer je potekel v zelo lepem razpoloženju in so bile izmenjane številne zdravice, ki jih je začel s pomembnim pozdravom mestni župan g. Ferdinand Ilartner. Vsi govorniki so poudarjali za njim, da naj ta obisk ponovno dokaže, kako sta Slovenska Krajina in Slovenija tesno povezani in da bo ta obisk še zboljšal vezi ter koristil medsebojnemu spozna- vanju. Vsi so ob tej priliki tudi lahko ponovno poudarili veliko narodno zavest vsega našega prebivalstva, še posebno pa prebivalstva v Slovenski Krajini, ki danes prav tako kakor vedno neomajno izpoveduje najiskreneje svojo narodno in državno pripadnost, kakor je ta pokrajina delala zmerom od vsega svojega početka kot najstarejša slovenska pokrajina. Na praznik vnebohoda so se časnikarji odpeljali z avtobusom na veliko krožno vožnjo po Prekmurju čez Cankovo v Gornjo Lendavo ter nato v Bogojino, Turnišče in Rnkičane nazaj v Mursko Soboto. Povsod so bili lepo pozdravljeni, le prekratko 60 se lahko ustavili v posameznih krajih. Tako so si mogli le bežno ogledati starodavni grad v Gornji Lendavi, grad, kjer hi lahko našla prostora kakšna zelo velika slovenska zdravstvena ustanova. Ogledali so si najstarejšo cerkev v Martjancih, mimogrede pa jih je v svoji pristavi v Matjašcvcih odlično pogostil prekmurski velepodjetnik g. Rctiko na gričku sredi svojih vinogradov. V Bogojni so časnikarji prišli ravno na proščenje, v Gornji Lendavi pa so v roi t v a. Tabor čebelar je v na Grosupljem Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani priredi v tekočem letu tri čebelarske tabore v različnih krajih naše domovine. Prvi čebelarski tabor je bil preteklo nedeljo nu Grosupljem za dolenjske čebelarje. Na prijaznem domu uglednega in gostoljubnega posestnika in vele-čebelarja g. Košuku se je zbralo do 300 čebelarjev, ki so prišli od blizu in daleč. Službo božjo je opravil g. p. Teodor Tuvčar, župnik z \ iču, ki je imel kot praktičen čebelar prav primeren govor na poslušalce. Ko so se zbruli če-belurji na lepo urejenem dvorišču g. Košuku, jih je pozdravil predsednik čebelarskega društva g. Anton Žnideršič. V svojem govoru je omenil velik napredek v razvoju čebelurstva, vsestransko delovanje osrednjega društva in njegovih podružnic v prospeh in korist slovenskega čebelarstvu in čebelarjuv. ki jih je organiziranih okrog 4000. Skrbeti moramo, da svoje znunje poglobimo in ga širimo med mladino, ki je tudi pri čebelurjih naš up in naša do-dočnost. Nato je pozdravil čebelarje predsednik domače čebelarske podružnice g. Žitnik. Sledila so teoretična in pruktična predavuuja naših priznanih čebelarskih strokovnjakov. Urednik >Slov. čebelarja« g. Bukovec je prikazal udeležencem tabora napake, ki jih de-lajo čebelarji pri svojem obratovanju. G. referent Okorn je govoril o čebelarjenju v kra-njičih, ki so zibelka slovenskega čebelarstva. V kran.jiču so čebelurili naši predniki, tudi naš svetovno znani čebelar Anton Janša ga je uporabljal. Po tem predavanju je predsednik g. Žnideršič predlagal, naj se imenuje odslej kra-n jič Janšev panj, kar so navzoči čebelarji sprejeli z odobravanjem. šolski upravitelj g. Mayer je razpravljal teoretično o prestavljanju čebel in razširjenju njihovega plodišča. Z velikim zanimanjem so sledili čebelarji filmu, ki je prikazal razne če-belne bolezni. Slike je tolmačil g. Okorn. Popoldne so bila pruktična predavunja. G. G. Mayer je praktično pokazal, kako je treba pravilno prestavljati in razširjati plodišča, g. župnik Koželj jc govoril o preprosti vžreji malic in njeni izmenjavi, g. urednik Bukovec je praktično uvajal čebelarje, kako je treba pru-vilno barvati panje, g. Alartelanc pa je govoril o prevozu čebel na pašo. Ko so bila predavanja končana, se je g. predsednik zahvalil vsem udeležencem talnira, vsem predavateljem za poučna predavanja z željo, naj ne bi bili čebelarji saino poslušalci, ampak tudi izvajalci vsega tega, kar so slišali. MOŠKO PERILO PO MERI ALOJZIJ POTKATO PREJ J O S. KUNO A Co. _LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA — Slov. kal. akad. starešinstvo v Ljubljani bo imelo jutri, 5. maja t. 1. ob pol 10 dopoldne redni občili zbor v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva cesta 5, s sledečim dnevnim redom: 1. Ci-tanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru; 2. poročila odbornikov in drugih funkcionarjev; 3. poročila preglednikov; 4. volitev novega odbora in odsekov; 5. sklepanje o samostojnih predlogih; 7. slučajnosti. Ako občni zbor ne bo sklepčen ob navedenem času, bo pol ure kasneje drug občni zbor, ki bo sklepal ob vsaki udeležbi. Morebitne samostojne predloge je treba prijaviti odboru pismeno vsaj tri dni pred občnim zborom. — »Naša Zvezda«, zadnja, počitniška številka bo v povečanem obsegu izšla do binkoštih. Uprava lepo prosi naročnike, da do tega časa poravnajo vso naročnino. Vsak mora razumeti, da je list pri tolikem obsegu in tako nizki ceni nujno potreben pravočasne in vse naročnine. — Uprava. — Tujsko-prometni tečaj v Slatini Radencih. V nedeljo, dne 5. maja, bo v Slatini Radencih enodnevni tečaj za pospeševanje turizma in gostinstva. Tečaj priredi kraljevska banska uprava v sodelovanju s Tujskoprometno zvezo »Putnik« v Mariboru, krajevne priprave za tečaj pa je prevzelo ravnateljstvo zdravilišča skupno z občinskim režijskim odborom v Slatini Radencih. Program tečaja, ki je za udelcžence brezplačen, obsega predavanja o turizmu in gostinstvu, o polepšanju zunanjega lica gostišč, bivališč in turističnih krajev, o delu in pomenu turističnih organizacij in potniških pisarn, o gostinskem kletarstvu kakor tudi praktični in teoretični nauk o serviranju. Med predavanji se bodo predvajali tudi kulturni filmi. Predavanja se vršijo dopoldne od 8 do 12 in popoldne od 13.30 do 17.30, tako da je omogočena udeležba tudi interesentom iz bližnje in daljne okolice. Namen tečaja je, da se najširši sloji prebivalstva seznanijo s pomenom in potrebami našega tujskega prometa ter da se poučijo o možnosti in merah v svrho pospeševanja in razmaha tujskega prometa, ki je turističnim krajem prinesel že neprecenljive gospodarske koristi. Želeti bi bilo, da se tujsko-prometnega tečaja v Slatini Radencih iz bližnje in daljne okolice udeležijo vsi oni, ki so v kakršnem koli oziru v zvezi s tujskim prometom in ki imajo od njega gospodarske koristi. — Za udeležbo na tujskoprometnem tečaju v Slatini Radencih daje interesentom vsa podrobnejša pojasnila Tujsko-prometna zveza »Putnik« v Mariboru, Trg svobode — grad, telef. 21-22. Vrednost ohrani ^rr — Namesto venca na grob pokojnega gospoda Antona Belca je daroval gosp. dr. Vladislav Pegan, odvetnik v Ljubljani, gasilski četi v Št. Vidu nad Ljubljano 250 din, za kar se četa iskreno zahvaljuje. — Da bnsfe stalno zdravi, Je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proli kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Sedaj je čas za vlaganje jajc! Oarantol steklo in vociotopno steklo v drogeriji Gregorič, kr. dvorni dobavitelj, Ljubljana, Prešernova ul. 5. — Fotoaparat je najlepše darilo za birmance. Razvijamo, kopiramo, povečamo, prvovrstno in poceni. Drogerija Gregorič, kr. dvorni dobavitelj, Ljubljana, Prešernova ul. 5. — Razpis službe zdravnika. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje službo zdravnika uradniškega pripravnika v javni bolnišnici v Celju. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih v zvezi s čl. L pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo. Prošnje naj se vlože pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 15. maja 1940. — Putnikovi hinkoštni izleti: Sušnk. Trst, Gorica, Benetke, Postojna, Kobarid. Zahtevajte prospekte. — Nov gradbeni material t Nepremočljivi cement. Cement je danes zelo pomembno gru-divo. Vendar ima navadni cement, oziroma '•/. nieza napravljeni umetni kamen iu beton, po- Ljublja na, 4. maja___ Gledališče Drama. Sobota, 4. maja: »Hamlet«. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. — Nedelja, 5. maja: »Danes bomo tiči«. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. — Ponedeljek, 6. maja: »Danes bomo tiči«. Red Sreda. Gostovanje vonimirja Rogoza. Opera. Sobota, 4. maja: »Traviata«. Gostovanje bolgarske sopranistke Vanje Leventove in Josipa Gostiča. Izven. — Nedelja, 5. maja: »Modra roža«. Izven. ' Radio Ljubljana Sobota, 4. maja: 7 Jutranji pozdrav — 7.09 Napovedi, poročilu — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Brez prestunka — brez besed, plošča za plošč« v gosji red — 12.30 Poročilu in objave — 13 Napovedi — 13.02 Brez prestunka — brez besed, plošča za ploščo v gosji red _ 14 Poročila — 17 Otroška ura: a) Slov. narod, pripovedke in pravljice bere M. Ukmar-Boltarjevu; b) »Pavliha — hišni gospodar, ali Kadar mačke ni doma, miši plešejo«. Lutkovna igrica, izvaja 1'avlihova druščina (prenos iz velikega stutlija) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 O pasivni zaščiti pred letal, napadi: Kakšna naj bodo oklopna zaklonišča (dr. inž. M. Kasal) — 19 Napovedi in poročila — 19 20 Nac. ura — 19.40 Objuve — 20 Zunanjepolitični pregled (dr. Al. Kuhar) — 20.30 Vesele in žalostne iz življenju Jake Smodlake: Zakopani talent. Napisal Joža Vombergar. izvajajo člani Radij, igralske družine, vodi inž. Iv. Pengov — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Radijski orkester. Drugi programi Sobota, 4. maja; Belgrad: 19.40 Narodne pesmi. — Zagreb! 20 Komorni koncert. — Praga: 20 Češka svatba. -— Sofija: 2045 Violončelo. — Beromiinster: 20 Orkestralni koncert. — Budimpešta: 22.10 Ciganski orkester. — Bukarešta: 20.15 Plesna glasba — Trst-Milan: 21.30 Lahka glasba. Rim-Bari: 21 Čelo. — Florenca: 20.30 Bellinijeva opera »Norma«. — Sottens: 22 Plesna glasba. Prireditve in zabave _ Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani ponovi dne 5. maja ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani Finžgarjevo ljudsko igro s petjem v štirih dejanjih »Divji lovec«. Nabavite si vstopnice v predproilaji v trgovini A. Sfiligoj za frančiškansko cerkvijo. Opozarjamo na enkratni recitacijski večer Mrakove tragedije »Karadjordje«, ki jo bo pred-našal v torek 7. t. m., v dvorani Delavske zbornice avtor. Z ozirom na čas, v katerem živimo, je to delo po svoji snovnosti v vsakem oziru aktualno in bo zato gotovo zbudilo zanimanje v naši širši javnosti. Sestanki Društvo za varstvo deklet in Kolodvorski mi-sijon imata dne 5. maja ob 10 dopoldne redni občni zbor v beli dvorani hotela Union. Služkinjski dom, r. z. z o. z. v Ljubljani, ima v ponedeljek. 13. maja, ob 5. popoldne svoj redni letni občni zbor v Domu služkinj, Križevniška 2. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika lanskega občnega zbora. 2. Citanje revizijskega poročila Zadružne zveze. 3. Poročilo načelstva. 4. Poročilo nadzorstva in odobritev računskega zaključka za 1. 1930. 5. Prilagoditev pravil določbam zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. sejit. 1937. 6. Volitve načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti. — Članice (ki imajo zadružne deleže) vabi k udeležbi načel-stvo in nadzorstvo. V soboto, dne 4. maja bo v prostorih šole za zaščitne sestre, Dvoržukova ulica, redni mesečni sestanek članic dravske sekcije društva diplomiranih zaščitnih sester. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa (Dunajska) ce&ta 6; mr. Hočevar. Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste-Zaloška cesta. Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Cesta 29. oktobra št. 7, tel. 41-52. Poizvedovanja Na pošti Ljubljana 3 smo našli nekuj paketov tobaka, kdor ga je pozabil, naj se zglasi pri upravniku pošte. leg mnogih dobrih eno in slabo lastnost: v vlagi postane suiu vlažen ter prepušča vodo, kadar je njen pritisk nekoliko jačji. Vlage in vodnegu prepusta se v teli primerili ognemo z uporabo N-cementu, ki ima drugače vse lastnosti navadnega cementa, u je z njim napravljeni beton ali umetni kamen nedovzeten za vlago in popolnomu nepremočljiv, kar je dokazal poseben poskus. Poleg tega je N-cement odporen proti vremenskim vplivom in razjedanju; z njim izoliramo tudi stare vlažne zidove N-cement je torej zaradi teh prednosti posebno dobrodošel nov gradbeni material. Opozarjamo nanj gradbene inženirje, arhitekte in stavbeni ke. N-cement je izdelek jugoslovanske tvornice cementa »Dalmutia«, katere tehnični vodja je naš rojak, inž. llribernik. — Binkoštni romarski izlet po morju: Tr-sat—Rab, Split — livar! Priglasite se upravi »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17-u. — Združenje brivcev, frizerjev in kozmeli-kov obvešča članstvo, da poteče s 15. majem rok za izstavitev dovolil za nakup bencinsko mešanice kot pomožno sredstvo za obrtne namene kot: pranje, čiščenje itd, nikakor pu nc za pogon. Interesenti naj vlože tozadevne jiri-jave p ri zbornici za TO I z natančno navedbo mesečne porabe v kilogramih. Po tem roku se zbornica ne bo mogla več ozirati nu eveiituulne tozadevne prijave. -— Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »rranz-Josel« grenčice. — V Logarsko dolino dne ■». maja. — Za hinkošti v Benetke) — V začetku junija nn kolonijalno razstavo v Nenpelj! Prijave in in formacije v Izlctni pisarni M. Okorna, Ljub-Ijanu, Miklošičeva ceste št. 5, tel. 22-50. — Popravil V Trstu jc bilo v uprilu leta 1915 sklenjeno, da odideta v tujino v Jugoslovanski odbor dr. Gustav Gregor in in dr. Trinajstih in ne dr. Vošnjak, kakor smo v našem članku dne 1. maju str. > v uuelici pomotoma omenili ^IIUBIUNA Modelarske tekme Aero - kluba Modelarska sekcija ljubljanskega Aero-klu-ba priredi jutri v nedeljo, 3. mnju večje tekme jadralnih in motornih letalskih modelov na jubljunskem letališču. Po dosedanjih prijavah sodeč bodo te tekme ene največjih, kar jih je bilo v zadnjem čusu. Sodelujejo poleg številnih ljubljanskih modelarjev modelarji iz Kranja, Novega mesta, Jesenic in meščanske šole šcnt Vid. Omeniti moramo tudi modelarje z Jezice, ki pridejo nu tekme pod vodstvom g. Stan kota Snoja. V nedeljo bodo tedaj zbrani na letališču skoro vsi modelarji. Poleg starih preizkušenih modelarjev bodo tekmovali tudi novinci, ki bodo imeli dovolj prilike, da se nauče spuščanja modelov. Za jadralne modele bo na razpolago za startanje posebna naprava,, ki dvigne model ob ugodnem vetru do 150 metrov visoko in tako doseže inodel veliko boljši rezultat. Ta način startanja je bil lansko leto na tekmah v Londonu in se je izvrstno obnesel. Program tekmovanja je naslednji- Zbirališče je pred hotelom Miklič ob 9 dopoldne, odkoder se odpeljemo nu letališče, kjer bo takoj pregled modelov. Po končanem pregledu se 3rične tekmovanje motornih modelov do 12, ko prirejeno kosilo za vse tekmovulce. Popoldne pa pridejo na vrsto jadralni modeli. Rezultati tekmovanja in razdelitev nagrad bodo objavljeni takoj po končanih tekmah. Tekme bodo ob vsakem vremenu. Te tekme nam bodo lep dokaz, kako se mladina zanima za ta letalski šport. Res je, da so to šele začetki, ki pa nam obetajo še veliko in če bomo šli po začeti poti naprej, si bomo vzgojili odličen naraščaj, sposoben prevzeti vodstvo našega letalstva. Poglejmo na primer druge države. Večina letalskih konstruktorjev in pilotov je prišla ravno iz vrst modelarjev. Zato je potrebno, da tudi širše občinstvo pokaže malo več zanimanje za naše mlade modelarje, bodoče pilote in jih podpre pri njihovem delu. F> višje pis. oficialinje ge. Ančke čerčkove. Pred 35 leti je kot mlado dekle vstopila pri sodišču v službo. Borila se je, bila pa je marljiva kot čebelica. Mnogo je gurula, dosti prestala. Ga. Ančka je v krogu svojih stanovskih tovurisov in tovarišič praznovala prav 1. maja 351etnico, ko je nastopila pri sodišču službo. K jubileju so ji vsi čestilnli. Ga. Ančka pa se jim je skromno zahvalila. Jemlje slovo od njih, ko vstopa v zasluženi pokoj. Ko se ozira nazaj v preteklost, zna mnogo zanimivega poveduti. Kako je dolga vrsta sodnikov, ki so bili njeni predstojniki! Mnogi so že v hladnem grobu. Gospa je še vedno čilu in upamo, da bo v radosti preživljala svoj zasluženi pokoj. 1 V Stritarjevi ulici štev. 6 ▼ Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika. 1 Združenje Žagarjev za mesto Ljubljano je bilo prisiljeno z ozirom na podražitev bencina, nafte, in olja in sploh vseh potrebščin, zvišati cene za žaganje drv od 10 na 15 din za kub. meter. Ta podražitev velja od 1. maja naprej. 1 Vpoklic rekrutov v stalni kader. Na osnovi čl. 66. m 67. zakona o notranji upravi, se zaradi preprečevanja pijančevanja in izgredov ob času vpoklica rekrutov v stalni kader izdaja sledeča na-redba: V času, ko prihajajo rekruti v Ljubljano, da nastopijo vojaško službo v stalnem kadru, je imetnikom pogostinskih obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje pijač rekrutom in njihovim spremljevalcem. Vsakomur je prepovedano v tem času pod kakršnim koli imenom prodajati rekrutom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih zanje kupovati in nositi. Rekrutom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali ]x> čl. 69. zakona o notranji upravi z globo od 10 do 500 din, oziroma ob neplačilu globe v odrejenem roku z zaporom 1 do 10 dni ter z odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj rekrutje ali njihovi spremljevalci. Naredba stopi v veljavo dne 4. maja 1940 in velja za čas od 4. do 20. maja 1940. — Uprava policije v Ljubljani, dne 30. aprila 1940. — Upravnik policije: dr. Hacin 1. r. zavlekel, kolikor je bilo v njegovi moči. Ker pa cene živine spet kaiejo na padec, bo morda ljubljansko prebivalstvo vendar rešeno nove podražitve mesa. I Heinz Rtihman, popularni filmski komik pripoveduje: Ko sem dobil svojega sina, ni bil to več mali nebogljeni novorojenček, temveč že dra-žestni triletni lantek. Tem večje pa je bilo zaradi tega moje presenečenje. Vse to boste videli v sijajni, veseli in izredno zabavni filmski komediji, ki jo predvaja kino Sloga. Ogled tega filma vsetn prav toplo priporočamo. 1 Kulturni film o Norveški v kinu Slogi. Norveška, zemlja čudovitih fjordov na skrajnem severu, je domovina slavnih Vikingov. Njena mesta so bila še nedavno polna mira in so privabljala s svojo lepoto turiste, da se divijo morju in s snegom [»kritim obrežnim vrhuncem. Najvažnejša luka te dežele je mesto Bergen z močno razvitim trgovskim in turističnim prometom. Norvežani so izraziti pomorščaki, ki skrbno čuvajo tradicije svojih prednikov Vikingov. Zanimivi so običaji in proslave ob žetvi, pri svatbi pa pokaže mladina vso svojo poskočnost in lepoto narodnih noš. Izredno zdravo pleme so Laponci, prebivalci na skrajnem severu, ki žive kot nomadi, številne črede severnih jelenov so merilo njihovega bogastva. Ta aktualen in izredno poučen film predvaja kino Sloga kot dopolnilo k rednemu sporedu, ter priporočamo, da si ga vsakdo ogleda. 1 »Jeanne Dore« — krasen film, na katerega opozarjamo vso Ljubljano! Najslavnejša predstavnica italijanske filmske in odrske umetnosti, Ema Grammatica, ki je ponesla sloves visoke odrske in filmske kulture in umetnosti po vsem svetu, se bo predstavila danes ljubljanskemu občinstvu v filmu »Jeanne Dore« v kinu Union. Ema Grammatica je umetnica, ki zasluži, da jo poznajo in vidijo vsi ljudje. V filmu »Jeanne Dore« bo predstavljala Ema Grammatica mater, dobro, že priletno vdovo, ki visi z vsem srcem na svojem sinu edincu, ki je zašel na strašna stranpota in zabredel v mreže zločina. Ema Grammatica podaja to materinsko vlogo tako vzvišeno, taho junaško, da si bo ta slovita umetnica mahoma pridobila srca vse Ljubljane. Nihče naj ne zamudi filma »Jeanne Dorč«. Ta film je vzvišena himna materinske ljubezni, najprimernejši za počastitev materinskega dneva in je tudi s tega vidika najtopleje priporočati. da si občinstvo film ogleda v največjem številu. Spoznali boste «!•■■ P« debeli — koži, bonbon 505 pa po črti in okusu. I PREMIERA! MATICA, telelon 21-24 KINO Predstave ob 16.. 19. in 21. uri GUVERNER po gledališkem komadu „Za«laTa" od O. E. Grotha. V režiji slavnega Turžanskega. Willy Birgel--Briffitte Horney. I 1 Jubilejno razstavo Srečka Magoliča bo v nedeljo ob 11 odprl župan dr. Juro Adlešič, ker je jubilant namenil vso vstopnino in petino izkupička za prodane slike ljubljanskim revežem. Zaradi prikupnih slik, ki nam jih polovica kaže Ljubljano in njeno lepo okolico, druge pa lepote naše domovine od Jadrana do Triglava, predvsem pa zaradi človekoljubnega namena razstave, bo Jakopičev paviljon med to razstavo gotovo prav dobro obiskovan. 1 Sv. Mihael na Barju. V nedeljo, 5. maja bo praznovanje sv. Mihaela (druga obletnica). Ob 9 dopoldne slovesna sv. maša, popoldne ob pol i šmarnice. Obakrat darovanje za cerkev. Avtobus vozi ob 3 popoldne izpred trnovske cerkve. 1 Bolgarska pevka Vanja Leventova, ki je z velikim uspehom gostovala na našem odru v »Ma-dame Butterfly« in v »Adriani Lecouvreur«, bo nastopila drevi še v Verdijevi »T r a v i a t i«. Umetnica slovi zlasti po fini glasovni kulturi, skrbni izšolanosti in po izrednem smislu za živo igralsko občutje. Ker bo obenem z njo nastopil kot gost v tenorski partiji naš priljubljeni rojak Josip G o s t i č , ki šteje Alfreda med svoje najboljše kreacije, obeta nocojšnja predstava dvojni umetniški užitekl Germonta bo pel V. Janko. ^n Kino Kodeljevo tei. 41-64 ^ Danes ob 17 in 20"30 senzacijonalni velefilm iz afriških pragozdov izdelan z milijonskimi stroški Trader Horn Nova obdelava! Nova kopija 1 Pasputšn Hary Baur v velefilmu iz življenja tirana carske Rusije. 1 Poljtka kolonija v Ljubljani (Ogmsko pol-skie) se je na včerajšnji poljski praznik 3. maja udeležila sv. maše v cerkvi sv. Cirila in Metoda za Bežigradom. Pohg Poljakov, ki žive v Ljubljani kot naši podaniki ali pa kot begunci, so se udeležili sv. maše tud; poljski konzul vseuč. prof. dr. France Štele ter številni prijatelji poljskega naroda a predsednikom prof. dr. R. Moletom na čelu Med sv. mašo je pel poljske cerkvene pesmi v poljščini g. svetnik drž. žel. W. Haszlakievvicz, kar je svečanost še posebej povzdignilo. Tako so tukajšnji Poljaki in njihovi prijatelji na najlepši način počastili pras-nik poljskega naroda 3 maja. 1 V nedeljo na Kurešček in Turjuk. Prijave Put"'y3j rezervni podoficirji, člani ljubljanskega pododbora Združenja rezervnih podoficirjev kraljevine Jugoslavije, se tem potom vabijo, da se zanesljivo udeleže rednega letnega občnega zbora, ki bo v nedeljo 5. maja ob 10 dopoldne v predavalnici Združenja jugoslovanskih inženirjev m arhitektov v Ljubljani na Kongresnem trgu (Kazino). V soboto 4. maja pa bo tovariški sestanek v salonu gostilne »Derenda« na Borštnikovem trgu ob osmih zvečer. Zobozdravnik dr. Volovšek Vladimir do 20. maja ne ordlnira_ I Damske pomladne plašče, kostume in obleke Vam po meri najboljše izdela tvrdka Goričar, Sv. Petra cesta. Na zalogi velika izbira štofov volnenega in svilenega blaga. 1 Zaradi draženja je policijska uprava kaznovala že več grešnikov zoper draginjsko uredbo, prav občutno kazen je pa naložila dvetna mesarjema, ko ju je kaznovala s po 5000 din globe, povrh pa še vsakega s 30 dni zapora, ker sta še pred dovoljenim zvišanjem cen podražila meso. Zadnje tedne je bilo okroj 15 oseb kaznovanih zaradi zviševanja cen s kaznimi od 200 do 2000 din in z zaporom od 2 do 10 dni. Tudi sodišče bo v kratkem razpravljalo o previsokih cenah moke. Vse kazni, ki jih nalaga policijska uprava, so- objavljene v »Službenem listu«, vendar pa moramo opozoriti, da se je večina obsojenih proti kazni pritožila in zato kaznovani še niso nastopili kazni. Ljubljanskim meščanom je spet pretila podražitev masti in mesa, vendar je mestni proti-draginjski odbor zavzel glede masti popolnoma odklonilno stališče, glede mesa je pa zahteval od mesarjev utemeljene razloge in s tem podražitev 1 Most s Streliške ulice čez Gruberjev kanal pod Golovec po dolgotrajnih težavah vendar dobimo že letos, ker je mestna občina že razpisala dela in bo pismena licitacija že 22. t. m. Ce bo dražba uspela in preneha deževje ter upade narasla Ljubljanica, bodo most lahko pričeli delati morda še ta mesec. Most bo samo za pešce in železobetonski ter bo vodil naravnost v smeri Streliške ulice na drugi breg Gruberjevega prekopa, od mosta bodo pa peljale navzgor stopnice, za ročne vozičke pa tudi posebna pot na Hradeckega cesto. S tem mostom dobi Ljubljana težko zaieljeno zvezo središča mesta po najkrajši poti na zeleni Golovec, kar bo posebno v korist vsem Podgolov-čanom. Širok bo most 3 m, da bo mogoča po njem tudi vožnja z ročnimi vozički. Z elegantnim lokom bo sam most dolg 40 m, a pešci bodo z njega prišli po 1.5 m visokih stopnicah na železniško progo, odtod dalje pa po lepi poti na Hradeckega cesto. Projektant je poleg praktičnega pomena še posebno upošteval estetsko stran naloge, da bo ta novi most zares krasil vso okolico ter povsem ustregel svojim sosedom, prav tako pa tudi lepih sprehodov željnim Ljubljančanom. MARIBOR Umetniška razstava v Mariboru n v i&s > t >S IM.M V Mariboru razstavljata te dni i L. Perko in H. Pečarič. Razsta- i va je nameščena v beli dvorani | Uniona na Aleksandrovi cesti | in obsega motive iz Prlekije, | Kranjske in Istre, ki vzbujajo I med obiskovalci veliko zanima- f nje. — Razstava bo odprta do 5. maja. H. Pečarič: V Miljskem zalivu 1 V nedeljo v Polhov gradeč in Poljansko dolino. Prijave Putnik. k Daleč naokoli znana ljubljanska slaščičarna Petriček odpre danes svojo podružnico na Tyrsevi cesti tik pred Figovcem v lokalu poleg »Putnika«. Tvrdka Petriček je lokal okusno in sodobno preuredila in bo v njem prav tako kakor v svojem glavnem lokalu na Aleksandrovi cesti, postregla s svojimi prvovrstnimi slaščicami in bonboni ter bo zlasti zdaj, ko se pričenjajo vroči meseci, skrbela za prvovrsten sladoled. Otvoritev nove podružnice pada prav v 65. jubilej tega uglednega domačega slaščičarskega podjetja. 1 Slovo marljive sodne uradnice. Na prvi maj je bilo skromno, tovari.ško, a tembolj prisrčno slovo vsem, ki imajo dnevno opravka na okrajnem sodišču, od marljive sovine uradnice. m Slomškova družba, podružnica v Mariboru, vabi svoje člane, da se zagotovo udeleže v nedeljo spominske slavnosti za pokojnim prof. L Vesenjakom. Spored: Ob 9 sv. maša v frančiškanski cerkvi, ob 9.30 predavanje »Ivan Vesenjak kot vzgojitelje v veliki dvorani Zadružne gospodarske banke. Vabimo tudi ostale pokojnikove učence in prijatelje. Posebnih vabil ne izdajamo. Odbor. m Rezervne oficirje, ki se zanimajo za skupno nabavo predpisanega vojaškega kovčeua in oficirske torbe, poziva uprava mariborskega pododbora UR F, da se prijavijo do 15. maja ozir. med uradnimi urami, ki so vsako sredo ob 19—20 v pisarni v Narodnem domu. m Ljudska univerza. V ponedeljek 6. maja no predaval univ. prof. dr. Andrej Gosar iz Ljubljane o socialnih problemih modernega mezdnega razmerja. m Pogrebno društvo na Pobrežju opozarja svoje člane, da se vrši vplačevanje članskih prispevkov vsako prvo nedeljo v mesecu v gostilni Holc na Aleksandrovi cesti 2 in ne več v gostilni Hren. m Članski sestanek banov, uslužbencev in npnkojencev okrajne organizacije v Mariboru bo v nedeljo ob pol 10 v dvorani restavracije »Za-morc« v Gosposki ulici. Člani in članice vabljeni. — Odbor. m Pobrežje. Prosvetno društvo in DK priredita v nedeljo ob 3 popoldne v Slomškovem domu »materinsko proslavo«. Prireditev Je Brez vstopnine ter se vabijo zlasti starši, da se je v velikem številu udeleže. . m Krožek mariborskih upokojenih učiteljev bo imel majniški sestanek v četrtek, dne 9. maja na terasi ali pa v lovski sobi hotela «Orel«. m Učiteljice, ki ste prejele vabilo na sestanek ZKU v Domu za varstvo deklet dne 5. junija, se udeležite sv. maše ob 9 že v frančiškanski cerkvi in nato zborovanja Slomškove družbe v Zadružni banki. Naš sestanek pa bo v Domu okrog pol 11. - ZKU. m Zaščitno cepljenje zoper osepnlce se bo vršilo na mestnem fizikatu za mestni okoliš od ponedeljka do petka, in sicer v uradnih prostorih v Frančiškanski ulici 8 od 15—17. V navedenem času se vrši cepljenje brezplačno. Cepljeni morajo biti vsi zdravi otroci, ki so bili rojeni v preteklem letu. m Podzveza katoliških nameščencev vabi vse katoliške nameščenke na sestanek, ki bo v torek, dne 7 maja, takoj po šmarnicah v Domu, Slomškov trg 12. m Otvoritev L vinarske razstave in sejma v Svcčini bo v nedeljo, dne 5. maja ob 8 v prostorih banovinskega posestva. Avtobusi bodo vozili izpred kolodvora v Mariboru ob 10.13 in 14, če bo potrebno, pa tudi kasneje. Iz Svečine nazaj bodo vozili tako, da bodo udeleženci imeli zvezo z vlaki na vseh progah. sa crtoftv Proizvodi UNION, Zagreb. m Velika efektna loterija mariborskih poštarjev se preloži na 9. junij 1940, in to zaradi drugih društev, ki bodo prirejala v mesecu maju svoje tombole. — Odbor. m Dijaški FO Maribor III. Danes zvečer redna obvezna telovadba za vse člane. Pripravo za izlet in tekmo. m Tujci v Mariboru. Meseca aprila je bivalo v Mariboru 1515 tujcev, ki so imeli skupaj 2610 nočnin. Med tujci je bilo 1191 naših državljanov s 2050 nočninami, ter 235 Nemcev, ki so imeli 383 nočnin. ^ i ^ Na zborovanju mestne organizacije JRZ za mesto Maribor govori danes, v soboto, dne 4. maja ob pol nsmih »večer v dvorani na Aleksandrovi cesti gospod minister dr. Miha Krek o sedanjem notranjem in zunanjem položaju. Pristaši in člani JRZ, ki morda jiomotoma niso prejeli vabila, naj se prej oglasijo v mestnem tajništvu JRZ. Začetek točno oh pol osmih zvečer. m Eno leto in dva meseca zaradi dolgega jezika. Pred okrožnim sodiščem je bila obsojena po čl. 3 zak. o zaščiti države 44-letna sejmarka Marija Strajnšak iz Ljubljanski ulice 41 v Mariboru. Dobila je 1 leto in 2 meseca strogega za-jiora, 3 leta izgube častnih pravic, na plačilo pov-prečnine 500 din. V ječo jo je spravil njen predolgi jezik in narodna nezavednost. Zanimivo pri vsem tein pa je, da ženska niti prav nemški no zna. Gledalifte Sobota, 4. maja ob 20: »Izdaia pri Novari«. Red A. Nedelja, 5. maja: Zaprto. Gostovanje v Celju. Celjske novice e Letna skupščina Društva hišnih posestnikov v Celju. V torek zvečer je bila v hotelu »Evropa: pod vodstvom predsednika g. Fazarinca Antona ob slabi udeležbi članstva letna skupščina Društva hišnih posestnikov v Celju. O delu upravnega odbora je poročal predsednik g. Fazarinc Anton, lz poročil smo razvideli, da imajo tudi hišni posestniki v današnjem času nmogo težav, saj jih jo občutno zadela višja zgradarina z dopolnilnim davkom visokih samoupravnih doklad, visoko obrestne mere, obrambni sklad itd. Posebno prizadeti so oni, ki so si zgradili ognjišča deloma s svojim, deloma pa z izposojenim kapitalom. Celjsko društvo je imelo v pretekli poslovni dobi spor s pokrajinsko zvezo v Ljubljani. Ta spor je obstojal v glavnem v tem, ker so Celjani zahtevali v zvezni upravi red. Celjani so nadalje zahtevali razčiščenje glede upravljanja zvezne uprave, podpirali pa so jih pri tem še Mariborčani. Tajniško poročilo je podal g. Blažon, blagajniško pa g. Gams Ivo. V pretekli poslovni dobi je imelo društvo 16.533 din celokupnega prometa, izdatkov pa 6.198, tako, da znaša preostanek 10.255 din. Na predlog g. Grajželja je dobil odbor razrešnico. Proračun predvideva 7.100 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Pri volitvah je bil izvoljen za dobo dveh let nov odl>or s predsednikom g. Faza-rincem na čelu. V odbor so bili izvoljeni gg. Do-bovičnik, Gologranc, Kralj, Gams Ivo, Prelog Cin-ko, Kosmač, Žohar in Zemlič, za namestnike pa Cvahte, Prelog Franc, Skale in Zupančič. Za preglednika računov pa sta bila izvoljena gg. Lečnik in Grajžl. Sprejetih je bilo nekaj samostojnih predlogov o prosti konkurenci dimnikarske obrti, ureditvi dimnikarskih pokrajin itd. Občni zbor je pooblastil upravo, da izvoli delegate za občni zbor Zveze in glavnega saveza v Belgradu. c Dvo operetni predstavi bo uprizorilo Narodno gledališče iz Maribora v nedeljo, 5. maja ob 3 popoldne: opereto »Cigan barone in ob 8 zvečer pa slovito delo Celjana Danila Gorinška »Vse za šalo«. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi, v nedeljo pa pri gledališki blagajni od 10 do 12 dopoldne. c Občni zbor Slovenske šolske matice bo v nedeljo, 5, maja ob 9. dopoldne v Celju na I. deški ljudski šoli. Razen poročil in volitev je na dnevnem redu predavanje g. univ. prof. dr. Karla Ozvalda: Vzgajanje »boljšega« človeka in spominski govor prof. Gustava Šiliha ob 20 letnici smrti Henrika Schreinerja. Člane — zlasti prosvetne delavce vabi odbor k udeležbi, saj je to prvi občni zbor SŠM v Celju. e Celjski šahovski klub ho v nedeljo, 5. maja ob 14 igral v vrtni dvorani hotela »Evrope« re-vanžno prvenstveno tekmo proti prvaku dravskega okrožja, šahovskemu klubu »Vidmar« iz Maribora. Prvo tekmo preteklo nedeljo je celjski šahovski klub radi premoči na prvih deskah 3 : 1 odločil kljub rezultatu 4 :4 v svojo korist. Fino čaino pecivo in desertl pri Bonboniera Ruff, Prešernova ulica 1, Celje. c Dekliška Marijina kongregacija ima jutri,, v nedeljo ob 8 zjutraj v kapelici šolskih sester svoj kongregacijski sestanek. Vabljene! c V mesecu aprilu je obiskalo Celje 1059 tujcev in sicer 935 Jugoslovanov in 124 inozeme.ev, v mesecu marcu t. 1. pa 862, v mesecu aprilu lanskega leta 1088. Umrlo jih je v aprilu v Celju 45 in sicer 9 v mestu in 36 v bolnišnici. c Na področju javne borze dola v Celju je bilo 1. maja 726 brezposelnih in sicer 596 moških in 130 žensk, 20. aprila pa 787. Delo dobe: 10 hlapcev, 2 krojača, 4 poljski delavci, 10 težakov, kovač, Žagar, 20—30 ključavničarjev in kovačev za Vinico. 10 kmečkih dekel, 8 kuharic, 7 služ-i kini, sobarica, vzgojiteljica in postrežnica. KULTURNI OBZORNIK Mariborska drama: Izdaja pri Novari Novi bolgarski poslanik na našem dvoru Švicarsko kmečko dramo smo letos ie spoznali in doživeli z Vio malo pisatelja-dramatika Knittla, ki jo je prav tako kol Izdajo režiral Malec. Tudi Arxova drama »Izdaja pri Novari« je vkljub temu, da ima zgodovinsko ozadje, vendar kmečka drama. Medtem ko je pri Vil mali dramatik zastavil problem zločina, izvršenega nad rodnim očetom nasil-nikom, je v Izdaji središče borba kmečkega človeka za ohranitev posesti, boj za zemljo, za domačo grudo. To je problem, ki je tudi slovenskemu človeku zelo blizu, ker je stalni boj za posest zemlje prav za prav naša edina zgodovina. Arxovo delo ni novo, ne kot delo, ne kot uprizoritev, saj je z Izdajo pri Novari režiser pred leti debutiral v Ljubljani. Vendar je ponovna uprizoritev v Mariboru prav gotovo pritegnila, saj nas znova opozarja na kmečko zvestobo do domače zemlje, na trmo, s katero ohranja svoj rod na dedni zemlji in obenem nakazuje vir moči vsakega naroda. Letos smo že ponovno na mariborskem odru srečavali ljudi močne, silne, polne krvi in ljubezni in skoraj nasilnosti. Najsi bodo to Švicarji iz Vie male ali meščani iz Kovarstva in ljubezni ali plemiči iz Otela ali mornarji iz Ane Christi. V vseh polje neka drznost, neka življenjska polnost, ki v dramatski obliki žanje velike uspehe. Tako so vse gori omenjene drame, nekatere manj, druge v polni meri uspele. Tista zdrava prvotnost, neposrednost, ki veje iz njih, priteza gledalca. Tudi v Arxovi drami je značilna taka elementarnost čustva in dejanja. Dejanje je dramatsko razgibano do najburnejših učinkov, dramatičnost pa stopnjujejo in podpirajo močna, do skrajnosti se razple-tajoča čustva. Tudi zgodovinski junaški okvir priča kot močan zunanji pripomoček k uspehu, da je dramatik, ki je po poklicu tudi režiser, vešč dra-matske tehnike. Izdaja pri Novari je izdaja »iz ljubezni do domačije in grude«. Da reši kmetijo za naslednika, žrtvuje smet Turman tudi svoje narodno poštenje in nazadnje življenje. Ko brat zahteva izplačilo dote, Turman nima denarja, zato si ga sposodi in se izda za žolnirja. A njegov vojaški gospodar, ki mu je denar izposodil, zahteva za to od njega pred Novaro izdajo. Iz stiske, da reši svojo domačijo, ker mu gospod zanjo obljublja izbris dolga, izdajo res izvrši. Toda zato ga švicarska zveza proglasi za švicarskega izdajalca in Turman zapade smrti. Tega posili-žolnirja. ki mu je kmetska zemlja vse, je igral Pavle Kovič. Spet je postavil eno svojih močnih postav. Bil je ves trden in trdo preiskušan kmet, pristen v svoji ljubezni do domačije, do sina in nazadnje prepričan o upravičenosti kazni za izdajo. Zato svoje življenje da za rešitev svoje kmetije. »Na svoji zemlji in grudi biti svoj gospod, to hočemo — drugega nič,« pravi o sebi. ».laz sem kmet in kmet brez zemlje je kakor riba brez vode, ki klavrno pogine.« Turmanovega brata je igral Crno-bori, ki letos dobiva tudi važnejše vloge. Čutiti je ob njem, da se igralski lik še ni popolnoma spojil z njegovo osebo. Daleč pa ni, ko bo igra izginila in ko bo zaživel popolni lik iz drame. Isto je v Izdaji čutiti tudi pri Starčevi, Turmanovi ženi. Včasi se zazdi, kot da gleda bolj na učinek pri gledalcih, kakor na podoživljanje predstavljane osebnosti. Turmanovo mater je igrala Kraljeva z vso mehkobo in ljubeznijo. Bila je poosebljena skrb za domačijsko preprostost, ljubezen do stare poštenosti in do zemlje. Med sinom, ki na prvo mesto postavlja čast. in med sinom, ki na prvo mesto postavlja kmetijo, stoji kakor simbol zvestobe in ljubezni. Bila je poleg Turmana najlepša in najprepričljivejša postava v drami. Poln lik vojaškega poglavarja, brezobzirnega v svoji zvitosti in hinavstvu, je podal v bailliju Rado Nakrst. Vojaška poveljnika, prvega s samozavestno kretnjo in napuhom, je podal Štadeker (Trivulzio), a drugega s ponosno, mimo kretnjo Edo Grom (Švicarja In der Gassen). V celoti sta igra in prostor dala novo uspelo letošnjo uprizoritev. Dobrodelni koncert za zimsko pomoč Veliki dobrodelni koncert (v priredbi Ljubljanske Glasbene Matice) je nudil po svojem programu sliko pojiularnega koncerta, obenem pa mu je dajal nastop naših najvidnejših glasbenik korpusov in profesorjev Glasbene Akademije nekak slavnosten značaj. Prvi je nastopil Akademski pevski zbor jx>d vodstvom Franceta Marolta s tremi pesmimi (Mašek: »Mlatiči«, narodna »Flosarska«, Hajdrih: »Hercegovska«), ki so se občinstvu na koncertih APZ j>osebno priljubile. Tudi tokrat je precizna, sveža in ognjevita izvedba izzvala tako navdušenje, da je moral zbor dodati še Adamičevo »Zdravico«. — Prof. GA Trost Anton je zaigral nato na klavirju dve skladbi Smetane (Iz sanjarij: Ugasla sreča in Uteha) in dva Tajčičeva Balkanska plesa. Ostra ritmitika Tajčevica je v Trostovi mil-zikalno in tehnično dovršeni igri prijetno kon-trastirala z nežno občuteno liriko prvih dveh skladb. Navdušeno jx>zdravljen od občinstva je prof. Trost dodal še eno skladbo Chopina. — Slovenski vokalni kvintet je zapel poleg Juvan-čeve »Fantovske« še Hajdrihovo »Siroto« in Adamičevo »Maro v jezeru«, v katerih je pela sopran solo gvlč. Polajnar Ljudmila. Slovenski vokalni kvintet je ohranil izza prejšnjih let menda še vedno precej popularnosti. Le žalibog njegovo sedanje petje z umetnostjo nima več dosti skupnega. Oba tenorska glasova nikakor ne moreta zadovoljiti niti v estetskem, niti v tehničnem pogledu. Treba bo korenitih izpre-memb in resnega muzikalnega dela, da ta kvintet ne pade jTojKilnonia v staro čitalniško prepevanje. Gdč. Polajnar jeva, ki je že kar priznana koncertna pevka, zna s svojim prožnim, čistim glasom iz skadbe lepo zajeti tudi njeno muzi-kalno vsebino. — Posebno priznaje gre prof. Karlu Ruplu, ki je ob fini klavirski spremljavi prof. Zore Zarnikove zaigral Kogojev Andante za violino, z izredno poglobljenostjo, ki jo ta skladba zahteva od interpreta. S tem se ni odrekel le cenenim očinkom prazne virtuoznosti, ki so na podobnih koncertih tako pogosti (občinstvu na ljubo), ampak je pred širšim občinstvom ponovno predstavil eno najlepših, najoriginal-nejših in najbolj reprezentativnih del slovenske glasbe. — Betetto Julij, profesor GA, je ob spremljavi Janka Ravnika, profesorja GA, zapel najprej Pavčičevo pesem »Padale so cvetne sanje«, zatem arijo iz Massenetove opere »He-rodijada«, ki se je s svojimi dramatičnimi efekti bolj prilegala pevčevem glasu kot mehka in sentimentalno-nežna Pavčičeva melodika. (Mimogrede naj si dovolim ojx>mbo, da bi Masse-neta lahko zamenjal kak slovanski avtor; ta točka je bila namreč edina neslovanska izjema vsega koncertnega programa). — Učinkovit je bil nastop pevskega zbora Mlashene Matice pod vodstvom Mirka Poliča. Poleg Milojevičeve »Vi-dovdanske pričesti«, Adamičeve »Komarjeve ženitve« je posebno ugajala in navdušila prelepa Sajovčeva skladba »Zeleni Jurij«, na kar je zbor dodal še narodno-Ilubadovo: »Škrjan-ček jx)je«. — Na kraju koncerta je nastopil orkester Ljubljanske Filharmonije pod vodstvom Nika štritofa, ki pa orkestra ni imel niti malo v oblasti. Zato pri Borodinovi Predigri in Polov-skih plesih iz opere »Knez Igor« ni bilo govora o kakem resnem muziciranju, še manj o preciznosti orkestrske soigre. Po mestoma prav obupnem in kostičnem lovljenju je prišel orkester do končnega akorda menda bolj s svojo lastno, kot dirigentovo pomočjo. S tem je — mislim — zadosti povedano. Upamo, da se kaj takega ne bo več ponovilo, kajti m ta način bi lahko Ljubljanska Filharavmija kompromitirala le svoj lastni ugled. dr. VaVo. Gejza Dušik: Modra roža Dušikova opereta »Modra roža«, Iti jo Je te >ri uprizorilo operno gledališče v Ljubljani, je v celoti prav taka, kot tista modra roža, po kateri je delo dobilo ime in o kateri pravi glavni junak: »Zelo je lepa, krasne barve ima, samo duha nima nič.« A to ni kaka posebna lastnost ali slabost le tega dela. Take modre rože brez duha so bile po veliki večini vse operete, ki so se razrasle in razpasle v dvajsetih letih povojne Evrope in Amerike povrhu. To, kar je bilo nekdaj za opereto prvo in najvažnejše, lahkotni melodični polet vesele glasbene muze, je izpodrinila sedaj utrujajoča enakomernost jazzovskega ritma z navidez opojno se prelivajočimi zvočnimi barvami. Eksotične bar- ve teh rož se zde morda povprečnemu okusu lepše ii opojnejše, toda duh je povečini izginil iz njih. Veselo umetnost je izpodrinila obrt, lahkokrila Musa se je morala umakniti obrtniku Vulkanu, ki s šablonskimi udarci jazzovskega kladiva lahko za silo zvari skupaj še tako neizvirne in slabotne domisleke glasbene fantazije. Naj citiram besede, ki jih je že nred vojno zapisal v »Novih akordih« dr. Oojmir Krek ob uprizoritvi neke operete na Dunaju: »Časi, ko je bila nova muzikalna misel prvi in skoraj zadnji pogoj karieri operetnega komponista, so minuli. Za izvirnost, dandanes skoraj neznano stvar, se mora jezditi v deveto deželo, in viteza ni, ki bi prinesel ta neprecenljivi Oralov zaklad iz pravljično oddaljenih krajev.« Danes, po tridesetih letih, so te besede še vedno enako upravičene; pristavimo jim lahko kvečjemu še to, da se je izvirnost ta čas iz devete dežele preselila še dalje od nas in da je menda prvi in zadnji cilj operetnim komponistom postala kariera sama. Dušik je 9vojo »Modro rožo« prikrojil povprečnemu, »mednarodnemu« operetnemu vzorcu; bržkone je zato njegova glasba izgubila na splošno čar izvirnosti, dasi tu pa tam (n. pr. v spevih glavne junakinje) med jazzovski ritem posije žarek prijetne glasbene invencije skladatelja. Razen tega v »Modri roži« ni mogoče zaslediti kake osebne karakteristike avtorja, ne njegovega narodnega porekla. Vsekakor bi si od skladatelja namesto modernih plesnih ritmov in madžarskega čardaša bolj želeli pristneišega vonja njegove slovaške zemlje in prisrčnejših, čeprav morda preprostejših domačih cvetlic, namesto mondeno parfumirane »Modre rože«. Ne da se tajiti, da je kljub tem ugovorom opereta tehnično spretno narejena in da tudi besedilo dr. Braxatorisa ni brez duha. Običajna naivna in sentimentalna okretna ljubezenska sto-rija je zabeljena z ocvirki kriminalne zgodbe, tako da je delu zagotovljen dosti gladek, deloma celo napet tok dogajanja. Priznati je treba tudi, da je bila uprizoritev na ljubljanskem odru po živahnosti in uglajenosti igre med najboljšimi, če ne naša najboljša operetna uprizoritev vseh zadnjih let. Pa tudi po pevskih kvalitetah izvajalcev je »Modra roža« na nivoju, ki je vsaj dostojen desk Narodnega opernega gledališča. Ce je k uspehu v prvem pogledu pripomogla predvsem režija g. D. Zupana, so se v pevskem oziru uveljavili predvsem ga. Ribičeva, g. B. Sančin (ki je j>okazal od jeseni lep pevski napredek in je tudi igralski prav simpatično učinkoval), g. Metod Sancin, ki je s svojimi igralskimi, pevskimi in plesalskimi zmožnostmi postal nepogrešlj ivo sredisče našega oj>eretnega odra, in gdč. Barbičeva še s svojo živahno, prikupno igro. Poleg teh so nastopili z uspehom v večjih in manjših vlogah še gg. D. Zupan, Anžlo-var, Frelih, Pianeeki, ga. Poličeva in drugi. Glasbeno vodstvo je imel v roki g. R. Simoniti, ki je topot prvič nastopil pred orkestrom. Njegova sigurnost je priznanja vredna, posebno če se pomisli, da je moral kot začetnik dirigirati iz klavirskega izvlečka. dr, VaVo. Razstava podob iz slovenske zgodovine Na pobudo kr. banske uprave se je vršil pred kratkim že tretji natečaj podob in kipov, ki naj si vzamejo snov iz slovenske zgodovine. Prav razločno je videti, kako se kvaliteta od natečaja do natečaja boljša, kar je naposled tudi naravno, kajti pojmi in snov za zgodovinske upodobitve so bili po času samem že nekoliko odmaknjeni in jih je bilo treba deloma na novo, sodobnemu estetskemu nazoru ustrezajoče oblikovati, deloma pa stare vzorce prikrojiti. Pričujoča razstava kaže že kar močan profil slovenske zgodovinske umetnosti, ki kaže tudi najboljše perspektive za bodočnost. S tem bo naša umetnost po zaslugi visoke javne ustanove, ki tudi sicer, kaže veliko mecenalske širokogrudnosti do našega umetnostnega oblikovanja, bogatejša za novo polje na področju naše umetnostne kulture. Razstave se je udeležilo lepo število umetnikov, nagrade pa so prejeli naslednji slikarji in kiparji: Tine Kos za plastiko »Kmetova prisega« I. nagrado; slikar Pregelj M. (»Tabor«) in kipar J. Weiss (»Izprevod koroškega vojvode«) II. nagrado; slikarja T. Kralj (»Sv. Ciril in Metod«) in R. Slapernik (»Slikar Janez Ljubljanski slika cerkev na Muljavi«) pa III. nagrado. Kakor rečeno so razstavljena dela kvalitetna in njihov ogled umetnost ljubečemu občinstvu toplo priporočamo. S. M. Pred kratkim je bil imenovan za bolgarskega poslanika in opolnomočenega ministra na našem dvoru g. dr. Stoil Stoilov, eden najuglednejših, najsposobnejših in najbolj priljubljenih bolgarskih diplomatov. Novi bolgarski minister v Belgradu je sin bivšega predsednika bolgarske vlade, znanega in popularnega slovanofilskega politika Stoilova. Pravne študije je končal v Berlinu, potem pa je hitro napredoval v diplomatski službi. Služboval je na Dunaju, v Rimu in Budimpešti, vmes pa je bil tudi tajnik ministrskega sveta v Sofiji. Od leta 1035 dalje, ko sta oba suverena, pokojni kralj Aleksander Zedinitelj in car Boris III. udarila temelje večnega jugoslovan.-bolgarskega prijateljstva, pošilja bolgarska vlada v Belgrad za zastopnike svoje najboljše diplomate. Omenimo naj Kjosejvanova, Popova, moža, ki sta v domovini dosegla najvišjo karijero, zdaj pa je poverila to i važno misijo dr. Stoilovu, ki prav tako zasluži vse zaupanje in spoštovanje bolgarske in jugoslovanske javnosti. Novi bolgarski minister v Belgradu bo prav tako, kakor njegova slavna prednika, z vsemi silami deloval za še lepše in izčrpnejše sožitje obeh bratskih slovanskih narodov in v tem smislu ga tudi Slovenci najtopleje pozdravljamo, želeč mu mnogo plodnih uspehov v njegovih prizadevanjih! Dve novi svetnici Na praznik vnebohoda jc sv. Oče XII. prvič v dobi svojega pontifikata proglasil novi svetnici katoliške Cerkve, Največja čast, ki jo more doživeti človek po svoji smrti, to je da 6e povzdigne do če-ščenja v oltarju, je bila podeljena blaženi Gemmi Galgani in blaženi Mariji Evfraziji Peletier. Gemma Galgani se je rodila 12. marca 1878 v Camiglianu v Italiji, večino svojega življenja pa je preživela v sosednjem kraju Lucca. Leta 1899 je čudežno ozdravela od težke bolezni, potek ko 6e je priporočila sv. Gabrijelu v Possenti. Ker zaradi telesne šibkosti ni mogla stopiti v kak red, je živela svetniško življenje izven samostanskih zidov. Junija 1902 je položila trajne zaobljube, umrla pa je leto kasneje na velikonočno soboto. Leta 1923 so prenesli njene zemske ostanke v cerkev samostana reda pasijonistinj, ki je bil ustanovljen leta 1905 na njeno prizadevanje. Ko je prejela prvo sv. obhajilo leta 1885, je slišala v sebi nek notranji glas in videla čudne lepe prikazni, kar se je pozneje še mnogokrat ponovilo. 8. junija 1899 je božja izvoljenka sprejela na svoje telo znake Kristusovih ran. Doživela je vse stopnje mističnega življenja. Pri vsem tem pa je ohranila otroško ponižnost, nedolžnost in brezhibno pokorščino do svojega duhovnega voditelja pasijoni-sta Germanusa, ki je tudi opisal njeno življenje. Druga svetnica Marija Evfrazija Pelletier se je rodila 31. julija 1796 na otoku Noirmoutier v Ven-deji na Francoskem. Zgodaj je postala sirota » je kljub 6vojemu živahnemu temperamentu stopala že ko otrok v red 6ester Naše ljube Gospe v Toureu. Leta 1817 je položila trajno zaobljubo. Nekaj let zatem je postala predsednica in je ustanovila nov samostan v Angereu, katerega vodstvo je prevzela. Kljub nasprotovanju 14 škofov in drugih oblasti se ji je vendar posrečilo, da je novoustanovljene samostane združila v kongregacijo, ki je leta 1835 dobila potrdilo od sv. očeta. Še naprej je ustanavljala samostane svoje kongregacije in tako je ob njeni smrti leta 1868 štel red sester Naše ljube Gospe ie 16 provinc, 110 samostanov, 2760 sester in nad 14.000 gojenk in otrok. ŠPORT Madžarska: Hrvatska 1:0 Časten poraz v Budimpešti Na igrišču Ferenevaroša se je v četrlek ob 13 pričela tekma med reprezentancama Madžarske in Hrvatske. Vreme je bilo igri nenaklonjeno, kajti ves čas tekme je močno deževalo. Igrišče je zaradi tega bilo spolsko in je od igralcev zahtevalo vseh zmožnosti. Hrvatsko zastopstvo je nastopilo v isti postavi kakor zadnjo nedeljo proti Švicarjem v Ber-nu, koder jih je porazilo, razen Brozoviča, ki je igral namesto Beloševiča levega branilca. Madžari so nastopili kompletni. Kljub grdemu vremenu in slabemu igrišču, je bila igra prav lepa in zanimiva. Prepletena je bili z mnogoštevilnimi tehničnimi finesami. Zadovoljiti je morala tudi najbolj razvajenega nogometnega »gurmana«. V po-četku igre so imeli Madžari premoč, ki je pa niso mogli izraziti zaradi dobre obrambne igre Hrvatov. Kmalu za tem so jim postali Hrvati enakovredni, a tudi njim se ni posrečilo doseči nobenega uspeha. V prvem polčasu so Hrvati sicer zabili gol, ki ga pa romunski sodnik Radulescu ni priznal zaradi ofside pozicije. Tako je ostal prvi pol čas brez gola. Vse je kazalo, da se bo današnje srečanje končalo neodločeno. Ni mnogo manjkalo do konca, ko so Madžari uprizorili nevaren napad na Glaserjevo svetišče. Uspeh ni izostal, kajti leva zveza Madžarov, Dudaš, je iz bližine 4 m poslal žogo neubranljivo v gol. Rezultat je ostal do konca nespremenjen. Madžari so v današnji igri zadovoljili. Igrali so tehnično prav lejro in njihove vrste so bile med seboj lepo povezane. Hrvatski zastopniki 60 igrali prav tako zelo dobro. Predvsem Glaser v golu je branil prav fenomenalno in je držal nebroj ostrih žog. Branilca nista bila na brezhibni višini. V pomočniški liniji pa sta izborno igrala Koko-tovič in Jazbec. V napadalnem kvintetu pa je bila desna stran mnogo boljša od leve. Da so Madžari dosegli zmago se imajo povsem zahvaliti taktiki, ki je obstojala v tem, da so se njihovi napadi vrstili le po njihovi levi strani napada, koder ji naš desni half ni bil kos. Današnja pičla zmaga Madžarov pove z vso zgovornostjo, da so jim bili Hrvatje popolnoma enakovreden nasprotnik, obenem pa potrjuje, da zmaga nad Švicarji zadnje nedelje le ni bila morda zmaga srečnega naključja. Na svoj nedeljski nastop morejo biti Hrvatje ponosni. Tekmo je dobro sodil Romun Radulescu. Madžarska jun. : Hrvatska jun. 4-2 Istočasno, ko so se borili v Budimpešti starejši izbranci Hrvatov in Madžarov, so se v Pe-čuhu sestali na zelenem polju tudi najmlajši talenti žoge iz Madžarske in Hrvatske. Madžari so v tej igri v tehniki precej prekašali goste iz Hrvatske. Njihovo tehnično znanje pa so nadomestili hrvaški juniorji z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo za hrvatske barve. Vendar kljub porazu lahko rečemo, da so tudi najmlajši kar častno zastopali hrvatski nogomet. Hermes : Jadran Kot zadnja nasprotnika se srečata v nedeljo dopoldne gornji enajstorici. To srečanje je bilo vedno eno najzanimivejših, ker sta se srečali dve moštvi izrazitih »starih« predstavnikov našega nogometa. Iz njihovih vrst so izšli naši najboljši nogometaši. Vsekakor bo to srečanje eno najzanimivejših te nedelje in zato na njega oj>ozarjamo prav posebno pristaše obeh klubov. Tekma se vrši na igrišču Jadrana ob 9.30. Slavija (Varaždin) : Ljubljana Tekmovanje v hrvatsko-slovenski ligi je končano, le tiste tekme bodo še odigrane, ki niso bile še odigrane in pa naša prekinjena tekma. Varaždinski Slavi ji gre za obstoj v ligi, kajti zadnie plasirani pade v jiokrajinsko tekmovanje, ki niti zdalrka ni tako privlačno kot je ligaško, Za to srečanje so se temeljito pripravili in hočejo na vsak način zmagati. Vsi poedinci se predobro zavedajo, kako velikega pomena je izid tega srečanja in so zato tudi pripravljeni boriti se za do poslednjih moči samo, da si iz-vojuje zmago sredi Ljubljane. Ljubljana postavi na teren vse kar zmore in kar bo imela na razpolago. Hoče popraviti neugoden vtis zadnjih tekem in nuditi svojim pristašem športni užitek. Po odigranem prvenstvenem delu tekme bo sledila prijateljska. . V predtekmi nastopijo v borbi za točke Ljubljana jun. : Slavija jun. Pričetek tekem ob 14.30 in 16. Vabljeni. Po svetu Med Zagrebčani vlada veliko zanimanje ta nedeljsko tekmo med BSK in domačim Gradjam-skim. Vstopnice za to tekmo so v predprodaji že od petka dalje. Bomo videli ali v tej tekmi uspe Gradjanskemu premagati Belgrajčane, kot jim to ni uspelo za zimski pokal. * V domačem angleškem prvenstvu rodijo na tabelah posameznih okrožij: Huddersflield, Fal-kirk, Westham United (v tej grupi sta druga Tot-tenham, a na tretjem mestu šele Arsenal). Dalje slede: Westbronwich, Albion, Rangers itd. Res je, da v vseh grupah vodijo vodeči klubi s precejšnim naskokom točk pred drugimi klubi. * Za letošnji tek >Po Bernu sem in tja< se je javila kar cela armada tekačev. Tekmovali bodo v 5 kategorijah. Svoje tekače je prijavilo 97 klubov s skupno 1274 tekači. To je največja lahko- atletska prireditev Švice. * Svetovni kolesarski mojster Alfredo Binda je sestavil italijansko kolesarsko zastopstvo. On je namreč tehnični vodja italijanskega kolesarstva. Za dirke, ki se bodo vršile v Italiji, je odredil sledeče: Gino Fondi, Mario Camtoni, Vladimir Dragomam, Andrea Giacometti, Fernando Magni, Doro Morigi in še nekatere. * Kakor poročajo, je v Newyorku nmrl dolgoletnimenager Maksa Schmelinga Joe Jacobs. Bil je eden izmed najbolj izkušenih menagerjev zadnjih deset let. Spremljal je Schmelinga po vsej njegovi poti prav do njegovega viška, ko je postal svetovni boksaški prvak. In še, ko je izgubil ta ponosni naslov, ga ni zapustil. * V newyorškem Madison Square Gardenu se je pred izredno številnimi gledalci vršil medcelinski dvoboj Evropa : Amerika v boksanju. Zastopali so obe celini seveda le boksarji-amaterji. Evropejci so se v tej borbi proti vsemu pričakovanju kar dobro držali in se je dvoboj končal neodločeno 8 :8. * Argentinski menagerji na vsak način iele, da bi se ponovil boksarski math med Luisom in tiodoyom, ki naj bi se vršil v Buenos Airesu. Za ta dvoboj je ponudil menager Luisu 600.000 dolarjev. Luis pa pravi, da noče takšnega »miloda-ra« in želi imeli samo en milijon dolarjev. Seveda je to bolj okrogla vsota. * Kakor poročajo iz Brazilije, so Brazilijanei ponudili italijanskim lahkoatletom atletski dvoboj, ki naj bi se vršil v San Paolu. Italijani so v principu sprejeli braziljansko ponudbo. Vesti športnih zvez, klubov in društev Konjske dirke na Cvenu. Na binkoštno nedeljo, 10. maja t. t. ob pol 13 bodo na Cvenu velike konjske dirke. Dirke bodo v sedmih disciplinah, iu sicer: 1. Dirka »Dravske banovine, (Hent vožnja). 2. Dirka Sreskega kmet. odbora, Ljutomer. 3. Ilcjit dirka 4 Ihrka Belgrad. 5. 3. heat. 6. Dirka »kneza Mihaila« in 7. Spominska dirka Jožeta Rajha. Zaključek prijav bo v soboto. 4. majn ob 12. uri; prijavno mesto: Slavi« r rane, občinska pisarna, Ljutomer, pregled konjev maja ob 14 popoldne na Cvenu. Hrrmelanom — motoristom! V nedeljo, S. maja priredi Moto Hermes izlet članstva k tovari&ki sekcili v Trebnje. Od lam nonio sli proti Gorjajicem, popol-7:nl,av» "»."tu g Tomšiča. Zbirališče bo ?'{ 8; m-l I"-«1 Nebotičnikom Vabimo Vas, da sc izleta udeležite. — Moto-Hennes J]aVP8 "b ,"rl 21 . Bpla 'Akademskega Športnega kluba v Akademskem domu. Vse odbornike, načelnike sekcij ter Imetnike nabirelnih S ua se je udeleže v»l ln točnot — Tajnik." Nemški bombnik strmoglavil v naseljeno mesto Porušil je 50 hiš, usmrtil 5 in ranil 90 ljudi 'Angleško notranje ministrstvo je 1. maja objavilo, da je v pretekli noči angleško protiletalsko topništvo sestrelilo velik nemški bombnik, ki je padel na tla sredi mesta Clackton on Sea. Agencija Reuter je dala k temu še naslednje poročilo: Padec velikega nemškega bombnika v Clack-tonu on Sea je napravil v mestu pravo opustošenje. Se preden je bombnik padel na tla, je med padanjem porušil sedem hiš. Ko pa je zgrmel na tla, je nastala strahovita eksplozija, ker so hkrati eksplodirale vse bombe, ki jih je letalo imelo v trupu. Vse hiše daleč na okrog so porušene, v krogu s polmerom pol kilometra pa so popokala okna in stene. Bombnik, ki ga je protiletalsko toj> ništvo poškodovalo, je kake pol ure krožil nad mestom in očitno iskal prostora za pristanek. Ko pilot ni mogel več držati letala, ga je prepustil njegovi usodi. Pri eksploziji bomb se je zažgalo tudi skladišče bencina. Doslej je ugotovljeno, da je našlo pri padcu bombnika smrt pet oseb, od katerih so v štirih spoznali člane nemške ptosadke v letalu, peta pa je bila neka ženska, ki jo je doletela smrt v spanju. V dveh mestnih ulicah so poškodovane vse stavbe. Nad 90 oseb pa je ranjenih, nekatere med njimi smrtnonevarno. Takoj po katastrofi je pričela delovati mestna pasivna obramba proti zračnim napadom, ki je hitro organizirala reševalna dela. Neki mestni svetnik je Reuterjevemu dopisniku izjavil: »Mirne duše morem reči, da bi bila nesreča še mnogo večja, ako ne bi bilo vzornega in požrtvovalnega dela naše pasivne obrambe. Mislim, da je to prvi primer, v katerem je angleška pasivna protiletalska obramba položila svoj izpit. Ta dogodek naj bo nauk tudi ostalim krajem naše države in naj jim pokaže, da mora biti pasivna protiletalska obramba vsak trenutek pripravljena, da priskoči na pomoč. Katastrofa je zavzela tak obseg zaradi tega, ker je nemški bombnik jjred padcem dalj časa nizko letal in je zadeval ob strehe hiš ter jih porušil. Kose letala so našli stotine metrov daleč od kraja, kjer je letalo padlo na tla. Zaenkrat še ni mogoče pregledati vsega pustošenja, ki ga je povzročilo letalo.« Škodo, ki jo je fiovzročilo strmoglavljenje nemškega bombnika, cenijo na četrt milijarde dinarjev. Gasilci so bili na delu neprenehoma 24 ur, da so pogasili vse požare, ki jih je povzročila katastrofa nemškega letala. Obenem jx>ročajo iz norveškega glavnega štaba, da je na jugovzhodni obali Norveške v Vareu padlo na sredo mesteca vojaško letalo, ki je pri padcu eksplodiralo ter porušilo več hiš v bližini. Po ostankih letala sklepajo, da je bilo nemško. Število smrtnih žrtev še ni znano. Nemci pa poročajo, da so zadnje dni sestrelili ob priliki napada na letališče v Stavangerju neko angleško letalo, ki je padlo sredi neke vasi v bližini. Tudi tu je bilo več človeških žrtev in ogromna materialna škoda. f P. Bela Bangha V Budimpešti je v torek umrl v starosti 60 let po vsem svetu znani katoliški publicist, jezuitski pater Bela Bangha. Pokojnik je po pravici nosil naslov »apostol tiska na Madžarskem«, saj je njegovo neutrudno delo na polju madžarskega katoliškega tiska v zadnjih treh desetletjih neminovno zvezano z zgodovino madžarskega katoličanstva, prav tako pa je p. Bangha po vsem katoliškem svetu zaslovel kot velik katoliški pisec, ki je obogatil katoliško publicistiko z mnogimi odličnimi prispevki. Z. Bela Bangha se je rodil 16. novembra 1880 v Nyitri na Madžarskem iz ugledne katoliške družine. S 15 leti je vstopil v jezuitski red in bil leta 1909 posvečen v mašnika. Svoje študije je nadaljeval v Inomostu, kjer je napravil leta 1911 doktorat iz bogoslovja. V času, ko je p. Bangha začel orati ledino katoliškega tiska na Madžarskem, to je bilo nekaj let pred vojno, je bilo na Madžarskem okrog 12 milijonov katoličanov, ki pa niso imeli niti enega svojega dnevnika. Leta 1912 je objavil v ugledni madžarski katoliški reviji »Magyar Kultura« študijo o potrebi modernega katoliškega dnevnika, ki je vzbudila tedaj pozornost ne samo na Madžarskem, temveč v vsem katoliškem svetu. Prerokoval je, da pravega katoliškega gibanja brez organiziranega katoliškega tiska sploh ne more biti. Vojna je močno ovirala njegovo pionirsko delo, toda kljub temu mu je že leta 1917 uspelo, da je s široko denarno akcijo med katoličani .na zadružni Skozi gorečo norveško vas prodirajo prve straie nemške pehote. Letala In tanki so Je opravili svoje delo, pohota pa mora ozemlje, s katerega je bil pregnan nasprotnik, zasesti. ii Vas ji Stf ofouttjfa teint- SPECIALEN I HJs<0N PUDER dofioCnjenje dedovanja Crizol- kreme 'c gotovo vedno zadovoljita ' Ptuj podlagi dosegel, da je začel na Madžarskem izhajati prvi katoliški dnevnik, ki pa je ob razpadu monarhije moral prenehati. Toda prav kmalu po vojni je p. Bela Bangha ustanovil novo osrednje katoliško tiskovno podjetje, ki je čez noč pričelo izdajati tri dnevnike in tri tednike. Leta 1921 je podjetje že kupilo najmodernejšo tiskarno v Budimpešti. Danes sta glavna madžarska katoliška dnevnika »Nenizeti Ujsag« in »Uj Nemzedek«, ki izhajata vsak v okrog 50.000 izvodih in prekašata vse ostale madžarske dnevnike. Življenjsko delo patra Banghe pa ni bilo omejeno samo na organiziranje katoliškega tiska doma, temveč je bogato oplodilo vso katoliško publicistiko. Nešteti so članki in razprave, ki so izšli v madžarskem pa tudi svetovnem katoliškem tisku in v katerih je p. Bangha z izredno bistroumnostjo ter s širokim obzorjem obravnaval sodobne pereče katoliške probleme. Mnogo njegovih razprav je izšlo v posebnih knjigah, ki jih je kar za majhno knjižnico. Zaradi svojega plodnega publicističnega dela je postal p. Bangha član dveh najbolj uglednih madžarskih znanstvenih akademij: Akademije sv. Štefana in Družbe sv. Tomaža Akvinskega. Zadnji dve njegovi deli sta bili: »Odgovori na ideološka vprašanja« in »Osvajajoči katolicizem«. Zelo pomembna so med drugim tudi dela patra Banghe o zgodovini jezuitskega reda itd. S p. Bangho izgublja madžarski katoliški tisk svojega največjega pionirja, katoliki vsega sveta pa publicista velikega formata, za katerim ostaja velika vrzel. Poročnik Hdret 19 Vohunska povest iz časa svetovne vojne. Kar pa še otežu je našo dolžnost, je splošna sokrivda vsega ljudstva.1 Ali se da tu najti ali poslati kakega agenta2. Samo enkrat smo ga poskusili. Naš mož je bil ubit v štiriindvajsetih urah, pa še tako spretno, da je malo upanja, da bi našli krivca ali sokrivce. General je znova sklonil vrat tako, da je brada počivala na odprtini suknje. Nič več ni poslušal. Z ostrim glasom je prekinil armijskega poveljnika. »Vse to ni niči Je še nekaj hujšega. V nekem francoskem uradu so našli fotografijo dokumenta, ki se nahaja le samo na Komandaturi v Saint-Quorentini, in neko sliko, ki je bila brez dvoma tu ugrabljena. Slika predstavlja stanje nameščenih čet devetega maju 1915. Dobro veste, da specijaliziran oficir ne potrebuje nič drugega, kot da zna razvrstiti čete v vojski. Dalje so odnesli zemljevid z novimi načrti Torej pazite na municijo in lesne zaloge. V zadnjih štirinajstih dneh ima njihovo zrakoplov-stvo veliko uspehov, kar je posledica Ieh ugrab-ljenj. Konč.no so ugrabili še risan osnutek razvrstitve železniških in cestnih del, še vedno 1 Polkovnik Nikolaj, šef poizvedovalne službe, da leta tisoč devetsto trinajst do tisoč devetsto devetnajst nemški general je pisal v svojem delu »Tajne sile«: Belgijsko in fran; cosko ljudstvo v zasedenih pokrajinah zasluži spoštovanje za pomoč, ki jo nudi vojakom in svojim špionom iz svojega velikeea domoljubja. 2 V istem delu pravi: V teku naših dolgih obleganj so nam gotovi elementi med ljudstvom ponudili svojo službo. Primer se je pojavil malokrat v Belgiji, nikoli pa ne v Franciji, Državna meščanska šola v Ptujn priredi ob 20 letnici obstoja v ponedeljek 6. maja ob 20 v mestnem gledališču slavnostno akademijo. Od 2. do 6. maja pa je odprta na meščanski šoli razstava risb in ročnih del. Trbovlje Spremembe pri rudniku. Upravni svet TPD je upokojil dosedanjega glavnega tehničnega ravnatelja pri centrali v Ljubljani g. inž. Heinricha, na njegovo mesto pride ravnatelj trboveljskega rudnika g. inž. Biskupski. V Trbovlje pride za ravnatelja g. inž Kolka, dosedaj ravnatelj v Zagorju, na njegovo mesto pa nadinspektor inž. Bur-ger iz Trbovelj. Napredovali so g. inž. Rogl za inšpektorja in namestnika ravnatelja, g. inž. Ze-leznik za obratovodjo zapadnega obrata, na novo pa je imenovan g. inž. Malovrh za obratovodjo vzhodnega obrata. Vsem gg. k napredovanju na važna mesta iskreno čestitamo I Slovenska Bistrica V nedeljo bo v Slomškovem domu po večer-nicah ob priliki prvega sv. obhajila naših otrok: Prvoobhajilna proslava z deklamacijo, svetlobnimi slikami o vzornikih evharističnega življenja in otroško igrico z rajanjem in petjem. Litija Krajevna protitubcrkulozna liga bo imela v nedeljo 5. maja ob 10 dopoldne v dvorani na Stavbah občni zbor. Čeprav je naša Liga še mlada, ima že moderno urejen dispanzer, katerega prebivalstvo prav pridno obiskuje. Zvedeli smo, da namerava Liga razširiti svoj delokrog na občine Kresnice, Vače, Sv. Križ, Dole, Polšnik, Prim-skovo in Trebeljevo, česar smo zelo veseli, saj je znano, da je jetika v našem okolišu precej razširjena.__ ProfltDhcrholozna liga Občni zbor 5, t. m. ob 10. uri na stavbah Florjanov sejem, ki je vsako loto zelo obiskati, bo letos v soboto 4. maja. Tokrat bo združen živinski ln kršmarski sejem. Prvo sveto obhajilo bodo prejeli naši šolarji v nedeljo. Včasih so na ta dan pristopale k mizi Gospodovi tudi matere prvoobhajancev, da so bile tudi one sodeležne sreče. Lepo bi bilo, da se ta lepa navada zopet oživi. škofja Loka V počastitev spomina svoje sestre g. Tončke Košir je darovala gospa Lojzika Guselj, tovarnar jeva soprogu 200 din za mestno uimžnico v Škofji Loki. Prisrčna livalal Kamnik Lepo češčenjo sv. Florjana bo Izvedla v nedeljo 5. maia dopoldne kamniška gasilska četa, za katero je vodstvo pripravilo sledeči spored: ob 9.30 zbor gasilcev v kinodvorani, kjer bodo razdeljena zaslužnim članom jubilejna odlikovanja za 10, 15, 20, 30, 40 in 50letnico aktivnega delovanja v gasilskih vrstah. Po razdelitvi odlikovanj pa bo skupen nastop pred Gasilskim domom, odkoder odkorakajc z mestno godbo na čelu k sveti maši, ki jo bo ob 10.30 daroval g p. France Ačko v farni cerkvi na Šutni. Prepričani smo, da bo tudi občinstvo polnoštevilno prisostvovalo skupni zahvali našemu zaščitniku sv. Florjanu. Po sveti maši odhod v mestni park, kjer bo zaprisega novo pristopivših članov. Huda nesreča na ccsti. Pretekli torek se je zgodila huda nesreča na občinski cesti v Mekinjah. Daleč naokrog znani skrben in vzoren posestnik g. Franc Gams. p d. ŠjKirnov ata, je v jutranjih urah odpeljal vo/. gnoja na svojo njivo. Malo proč od njegove hiše mu privozi od Plevelove gostilne po klancu navzdol kolesar z neko žensko, s katero sta se peljala v službo. Po nesrečnem naključju, pri katerem je moralo biti precej neopreznosti in neprevidnosti, je kolesar v precejšnji brzini od strani zadel g. Gamsa in ga zbil v obcestno grmičevje. Nanj sla padla oba, ki sta se peljala s kolesom, in pri tem padcu je dobil Gams hud udarec s krmilom kolesa v ledvico. Pozvani zdravnik je po pregledu odredil takojšen prevoz v ljubljansko splošno bolnišnico. Stanje ponesrečenca je resno. Jesenice Kino Krekov dom predvaja v soboto samo ob 8 zvečer film »Dama v plavem«, v nedeljo ob 3 se predvaja isti film, ob 8 zvečer velefilm »Človek zver«. Za dodatek drugi tednik. Delavstvo je praznovalo svoj delavski praznik na običajen način. Pripravljeni so bili razni izleti v lepo jeseniško okolico, toda skrajno slabo vreme je preprečilo vse načrte. Klub železničarjev JRZ Jescnice je imel v nedeljo dopoldne dobro obiskani članski sestanek, na katerem je poročil član upravnega odbora in bivši poslanec gosp. Masič iz Ljubljane. Članstvo je z zadovoljstvom vzelo v naaiaje resno delo upravnega odbora za izboljšanje položaja slovenskih (delavcev) železničarjev. Anekdota Neki mlad skladatelj je poslal Rihardu Straussu v oceno svojo skladbo za violino. Čez par dni je prišel mladič osebno k Straussu. Strauss ni bil jiosebno navdušen nad tem delom in je to mlademu skladtelju tudi povedal. Mladenič pa se je čutil užaljenega v svojem umetniškem ponosu in je dejal: »Zdi se mi, spoštovani gosj>od mojster, da Vi sploh ne veste, kaj je dobro.« »lega mi v tem primeru tudi ni treba vedeti,« je odvrnil Strauss, »zadostuje mi vedeti samo, kaj je slubo«. NepremočSiivi cement za izolacije in vodosradnje, za gradnjo podzemeljskih objektov, kanalov, bazenov, predorov itd. Za izolacijo zidov, balkonov, teras itd. — Izdelek tovarne »Dalmatia d. d.« — Zastopstvo in zaloga: Gregmfic & Co. • immm • cenika 37 • m 39-43 datirana na deveti maj... To prekopiran je je sicer posredni, a dovolj jasen dokaz o namerah našega poveljstva. Tako, kaj pravite na to?« Niederstoffu so se tresle noge in ga niso hotele nič več držati pokoncu. Vsedel se je, čeprav ga šef ni povabil. Nenadno se je jx>staral. Bil jc čisto potrt. Strohberg je pokašl jal. Neke vrste kolcanje je streslo Ilcinovo glavo. Istočasno se je zdelo, da z zobmi drobi kost, tako so zobje šklepetali Edino Schmidt je ostal miren. »Ne odgovorite? No, torej ne zgubljajmo časa. Dam vam deset dni na razpolago, da naj; dete krivca, in pet minut, da zavarujete svoj urad pred novimi izdajstvi. Simon... Imate načrt?« Heim je prvi premaknil nogo. Prosil je za besedo in jo tudi dobil. »Ekscelenca, samo en ukrep bi mogel odstraniti vsa protinemška početja v tem mestu: preselitev vsega moškega prebivalstva. Moških je tu kljub delni preselitvi še vedno preveč.« »Dobro. Ustanovite nove vrste delavcev. Uničiti je treba postopače, zatreti lenobo in slabe namene, ki jih tu osnujejo.« »Ekscelenca, upirajo se delu.« »Ol Zato je dobro sredstvo — glad. Če ne uspe, je položaj določen, kolona delavcev postane kolona, ki skrbi za red Toda vse to nam še nič ne pomaga pri rešitvi dokumentov.« l>olgo je razmišljal nato pa povzel: »Niederstoff, dobro morate sj>oznati mesto, ki ga upravljate. Vedeti morate, kaj imajo prebivalci v srcu, glavi in celo kaj v želodcu. V takih primerili je vsak najmanjši znak velike važnosti. Recimo tole: Rekli so, da obstaja tu družba za špijonažo, imenovana »La Revanche« (Osveta). Vsako noč se redno sestaja v tej francoski rešilni postaji, kateri niste samo dovolili, ampak ste ji celo ukazali ustanoviti. Njeni agentje pošiljajo svoje poizvedbe v zavezniške vrste v balončkih na plin po angleškem načinu. Brzojavke so zavite v zajčje kože. Vojaki jim odgovarjajo tako, da spuščajo iz zrakoplovov iste vrste poročila, ki jih hodijo iskat nalašč za to izučeni psi. Voditelj te organizacije je sodnik Dupont.« »Se smem predrzniti, da stavim vprašanje vaši Ekscelenci?« je sjioštljivo vprašal Ileim. »Vedeti moramo, odkod prihaja to pojasnilo, da...« Glolioko je zavzdihnil, premagal še zadnjo zadrego in začel: »... da bomo dokazali, da je ta vest izmišljena.« General je poskočil in pogledal Heima prvikrat 7. zanimanjem in se nasmehnil. »Kakšno službo ste vršili kot civilist?« »Kazenski sodnik.« »Dobro. No torej, poročnik, ali imate vedno tako nagle in nepreviduc sodbe? Na kaj opirate svoje mnenje?« »Na dejstvo, da naši nasprotniki niso nič bolj neumni kot mi, Ekscelenca. Zahodni vetrovi prevladujejo v jiokrajini. Torej zavezniki ne morejo zaupati balonom propagandnih letakov, ki jih kamorkoli zanesejo vetrovi. Tako bi prišlo devet in devetdeset od sto dragocenih brzo-jav v naše roke.« »Torej sem jaz bedak, poročnik?« »Oh, Ekscelenca, dvomim, da ste sami to skovali. Najbrž ste prebrali v kakem neumnem zapisku. Vendar je lahko tudi v tem kos resnice, ki je dobro iiremišl jena ...« »Tako. Čisto prav. No torej, ta nauk je bil napisan po francosko med vrstami najvažnejših verskih resnic. Opazili boste, da nosi pečat ječe v Saint-Quorentinu. Generalni kurat llup-penschlacht je našel to delo, na katerem je bila pritrjena etiketa z njegovim naslovom. To je vse, kar vem. Poročnik Kompars vam bo stvar podrobneje razložil. Kompars pripada k j>oiz-vedovalui službi in so ga k nam poslali kot po- sebnega poslanca. Delal bo za združitev z vami.« Oficirji so z nezaupanjem gledali novodo-šleca, ki od svojega prihoda ni izrekel besedice. Bil je velik, smehljajoč se in simpatičen fant. Imel je izraz diletanta, kot si je mislil Ileim. Toda brž ko je spregovoril častitljvie besede, so že zanikale njegov izruz. »Naši sovražniki se brez dvoma razgovar-jajo ]>o zraku. Dokaz: Fotografije, posnete pri vas devetega uli desetega maja, so bile izdelane štirinajstega maja v nekem francoskem uradu. Res jih je štirinajstega maja videl naš agent. Nato so jih hitro razširili tudi f>o llolandiji... Kakšno prevozno sredstvo so uporabljali? Poštne golobe? Ne. Kajti načrt je bil risan na risalnem papirju, ki je pretežko breme za poštnega goloba. Samo eno sredstvo jc možno; to je zrakojdov.« »Romantično,« se je naredil Heim, kakor bi hotel pl juniti. »O! Kako ne! Če se postavimo na mesto sovražnika, ki dobro pozna jiokrajino, bodisi, da je bil tu vzgojen ali bil v posadki, je čisto možno. Že od prvih dni obleganja me muči in preganja ideja, da bi prišel tja v zrakoplovu in tam osnoval službo za špijonstvo ter zbiral izročilu.« »Lahko je tako govoriti,« je prifiomnil Ileim. »In storiti,« ga je prekinil Kompars, »zelo težko. Drznem si trdit, da že tri mesece to poskušam. Dva pohoda sem naredil v Anglijo, v deželo, za katero imam razumevanje. Oprostite mi. da... se silim naprej; vi me tudi silite. Ob vsakem primeru sem jjovedal svoje načrte svo-[ jim voditeljem Poslali so me sem, ker je prenašanje vaših dokumentov popolnoma jasna 1 stvar in v zadnjem času tudi dovolj pogosta, i Čisio gotovo prehaja (o jxj rednih zračnih zve-l zali . . .t iHasnanilo. Slaščičarna Petriček vljudno naznanja, da je otvorila svojo podružnico na Gyrševi cesti poleg{Putnika1' in prosi cenjeno občinstvo za blagohotno naklonjenost. Nagradna križanka Tvrdke, ki žele delati reklamo zase po križankah, naj izroče svoja naročila en teden popreje v upravi »Slovenca«. Rešitev križanke je treba poslati na upravo »Slovenca« pod znanko »Križanka do četrt k a prihodnjega tedna. — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo »oboto. Med one, ki bodo pravilno razdelili križanko, bomo z žrelKtnjeni rezdeliii 4 nagra-d e in sicer za vsakega list »Slovenec« za en mesec zastonj. 1 2 3 4 5 6 ■ 7 8 U 10 u 1 1 12 IH! 13 ■ 14 1 ■ 15 ■ ie 17 ■ 18 ■ 19 1 20 ■ 21 22 ■ 23 24 1 25 26 ■ 27 1 | 28 ■ 29 .10 ■ 31 BESEDE POMENIJO: Vodoravno: 1. Znana manulakturna tvrdka v Ljubljani. 7. Vrsta blaga. II. Postaviti na prestol. 13. Letovišče na Gorenjskem. 14. Ikmiače ime za kravo črne barve. 15. Kratica za športni klub. 16. Napuhnjen, ošaben, 18. 3. os. innož. glag. biti. 19. števnik. 21. Konec očenaša. 23. Francoski politik. 25. Grška črka. _'7. Moralen človek. 29. Ne desna, temveč... 30. Čevljarsko orodje. 31. Navada. Navpično: I. Latinska beseda, ki pomeni, pod, spodaj. 2. Glavno mesto Norveške. 3. Tolažba. 4. Vodna naprava v parkih. 5. Ljudska vprašalnica. 6. Presneto malo. 7. Čistilno sredstvo. 8. Oče. 9. Osebni zaimek. 10. Ruski car. 12. Hiti in je zlato. 15. Vrsta pogodbe. 17. Časovna doba. 19. Vrsta svetila (2. skl. množ.). 20. Dolg, lesen drog. 22. Nikalnica. 24. Voznik. 26. Pijača starih Slovanov. 28, Časovni veznik. Reiitev sobotne križanke. Vodoravno: 1. Skaberne (manulakturna tvrdka v Ljubljani, Aleksandrova ulica). 8. Opora. 9. Mora. 11. Bata. 12. Pariš. 13. klenik. 16. Ar. 17. Ugoden. 21. Svila. 22. Itak. 25. Vode. 26. Očito. 27. Dagobert. i ' Navpično: I. Spak. 2. Kot. 3. Arak. 4. Ba. 5. Rman. 6. Norik. 7. Erik. 8. Ob. 10. As. 12. Pere. 14. Lada. 15. Egida. 17. Uvod. 18. Oleg. 19. Niče. 20. \Vatt. 21. Sv. 23. Tir. 24. Ko. 26. Ob. Izžrebani nagrajenci: Med rešilci, ki so pravilno rešili sobotno križanko so bili izžrebani: Hočevar Jože. tajnik. Rogaška Slatine, Kovačič Rudolf, akad., Verovškova ulica 51, Ljubljana, Vydra Franc, Tabor 5, Ljubljana. Koman Niko, Poljanska 13, Ljubljana. Dobivali bodo 1 mesec »Slovenca< brezplačno. Ekonomična vožnja na tehnično najbolj izpopolnjenih DKW motociklih ih Model 1940 nudi užitek vsakemu še tako razvajenemu vozaču. — Zahtevajte prospekte pri zastopstvu DKW motociklov, Ljubljana, Miklošičeva cesta 30. KSILOLITNI TLAK je edini sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske in tovarniške prostore. Izdeluje ga „MATERIAI" trgovina s stavbenim materialom lastnik MIRO VOVK LJUBLJANA, Tyrlev» c. 36 b Telefon 27-16 Brzoj. »MATERIAL" Mali lili! Trgovski pomočnik s prakso, raoSano stroke, želi premestitev. — Cenj. ponudbe v podr. »Slov.« v Celju pod »Priden ln pošten« št. 6722. Pbu k Strojepisni pouk večerni tečaj. — Pričetek pouka 6. maja. Christofov zavod, Domobranska 15. Službodobe Dva mizarska pomočnika za pohištvo sprejme takoj Ludvik Pangos, Trata 15, Št. Vid nad Ljubljano. Kopališkega mojstra sprejme uprava kopališča Ilirije. — Prednost Imajo absolventi plavalnih reševalnih tečajev ln bivši mornarji. Ponudbe z navedbo usposobljenosti na poštni predal 175. (b Razpis Občina Ajdovec, okraj Novo mesto, razpisuje pogodbeno mesto občinskega tajnika in blagajnika. Pogoji : 4 razredi srednje šole ali spregled kvalifikacije ln vsaj dve leti prakse v občinski službi. Varščina 6000 din, Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. In 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v Službenem listu pri tej občini. — Uprava občine Ajdovec, 29. aprila 940. Šoferje s prakso pri tovornih avtomobilih takoj sprejme Jereb F., Aleksandrova 6, Maribor. (b Trgovskega pomočnika in pomočnico, z dobrimi spričevali, sprejme takoj aH pozneje Sever & Co., Ljubljana. Mesarski pomočnik sekač (pri čoku) in pre-kajevalee, so takoj sprejmeta. Vprašati Ivan Ja-vornlk, mesar, Ljubljana, Domobranska cesta 7. Prodajalko zgovorno, ki je sposobna sama voditi trgovino, takoj sprejmemo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6762. (b Rudarske inženirje mlajše, s prakso do 3 let, sprejme Trboveljska pre-mogokopna družba v Ljubljani. — Reflektanti naj predložijo prošnjo s cur-rieulum vltae ln s prepi som diplome. Koncipienta s popolno advokatsko prakso ln po možnosti s takojšnjim nastopom sprejmem. Dr. Armin Strasser, odvetnik, Dolnja Lendava. OPEKARNE Tri četrtine kurjave prihranite z rekonstrukcijo kurjav in kanalov, katera se lahko izvrši med obratovanjem od celice do celice. Od dosedaj porabljenih štirih vagonov premoga, boste porabili samo enega za isto količino opeke. Rekonstrukcija traja za vsako celico en dan. Uspeh popolnoma zajamčen ter se v slučaju, da ne odgovarja gornjim navedbam 100%, ne zahteva nobenega plačila, kar se pogodbeno zasigura pred pričetkom dela. Prvim petim naročnikom se zaradi reklame naredi brezplačno. — Dopise na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Opekarna«. Hranilne knjižice 3% obveznice tn druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR -Aleksandrova cesta 40 "I ■N moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, LJubljana. Cepljeno trsje prvorazredno, 1 din komad, divjaki korenjaki — nudi Franjo 21her, Z«.-mošanl, Sv. Marjeta pri Moškanjclh. Otroški kotiček ZAČARANI GOZD (117) In res! Na koncu hodnika je stal Rdeč ©Liček in začel udarjati na velik gong. Bing - bong, bing - bong! S tem je dal znamenje vsem palčkom v gozdu, da je čas, iti spat. (118) »Kaj pa Je to?« Je mislila Ančka. »Ali toča pada? Tik, tik, tikerle tik I Kaj naj bi to bilo?« Obrnila se je in takoj videla, kaj je bilo. Palčki so tekali po stopnicah, pa so njihovi čeveljčki delali prav tako ropot, kot bi padala toča. Kupimo Vsakovrstno Zlato srebro in briljante kupuje vsako količino po najvišjih cenah A.Boži«, Ljubljana Frančiškanska ulica 3. Hanoianja ODDAJO: Enosobno stanovanje v mansardi, oddam s 1. Junijem. Aleševčeva 29. Dvosobno stanovanje manjše, lepo, sončno, se odda takoj ali pozneje. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6711. Enosobno stanovanje s kuhinjo, predsobo ln prl-tlkllnaml, v centru, oddam s 1. junijem. Naslov pove upr. »Slov.« pod 6704. Stanovanje sobo, kuhinjo, prltlkllne, takoj oddam za 225 din mesečno javnemu uslužbencu ali upokojencu v Ciglerjevi ulici 6. (č SOBE iščejo: Uradnica išče čedno sobico z vso oskrbo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Točna plačnica«. mi BHMMJ em Trgovski lokal takoj oddamo v novi hiši FUgnerjeva ulica. Informacije: Slograd, Vrtača št. 9. (n Gostilna v letoviškem kraju, s tujskimi sobami ln posestvom za več glav živine, se odda v najem. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe s potrebnimi podatki v upr. »Slov.« pod št. 6677. POSESTVA Petstanovanjsko hišo komfortno, v šlškl, prodam. Naslov v upravi »SI.« pod št. 6707. Hišo z 800 m' zemljišča prodam za 16.000 din. Vprašati : Bizjak, Zg. Radva-nje, Hostejeva ulica 73, pri Mariboru. (p • I »J Izgubila se je v ponedeljek, dne 29. aprila popoldne iz avtomobila na državni cesti v bližini Trojan majhna denarnica, v kateri je bilo poleg nekaj drobiža več dragocenih spominov (medaljo-ni), ki ne predstavljajo za najditelja nobene vrednosti. Prosi se, da odda pošten najditelj navedeno proti dobri nagradi pri gozdarskem uradu v Slov. Bistrici. Gumbnlce, gumbe, plise, monograine, entel. a>ur fino in hitro izvrši Matek & Mike* Ljubljana. Frandikanska ulita nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela Čitajte »Slovenca« Ali res še nimate srečke državne razredne loterije? Sporočite čimprej svoj naslov na navadni dopisnici hiši sreče, bančni poslovalnici BEZJAK MARIBOR Gosposka ulica 25. Dražba ■ mehkega lesa iz sušic in podrtic šumska uprava razlaščenih gozdov v Kočevju — proda na javni dražbi, ki bo dne 11. maja 1940 ob 11 dopoldne pri podpisani upravi v Kočevju — ca. 1100 plm mehke deblovlne iz sušic In podrtic v revirjih : Kočevje, Grčarice B, Ravne, Grčarice A, Travnik ln Podstenlce. Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpolago pri podpisani feumski upravi v Kočevju. + Umrla nam je danes naša draga mama, gospa Metka Jereb roj. Levstek vdova po višjem kontrolorju državnih železnic Na njeni zadnji poti jo spremimo v soboto, dne 4. maja ob 'A5 iz hiše žalosti na Poljanskem nasipu 12 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. maja 1940. Žalujoči otroci in sorodstvo. + Mestna hranilnica v Kamniku javlja žalostno vest, da je v sredo, dne 1. maja 1040, umrl njen dolgoletni ravnatelj, gospod Anton Vedlin posestnik in ravnatelj v pokoju Pogreb blagega pokojnika bo v petek, dne 3. maja ob 4 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče Zale. Pokojniku, ki je posvetil svoje odlične zmožnosti v prospeh in razvoj našega zavoda, časten spomin! Kamnik, dne 1. milja 1940. B^B Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša nad vse draga mamica, omica, sestra in teta, gospa Antonija UnvcrdorbeiuFišer hišna posestnica dne 30. aprila za vedno zapustila. Pogreb drage pokojnice je bil dne 2. maja 1940. Ob tej priliki se tudi zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ter jo obsuli s cvetjem. Posebna hvala častiti duhovščini, gg. zdravnikoma dr. Lavriču in dr. Mundi, dalje gasilski četi in zdraviliškemu pevskemu zboru za ganljivo žalostinko ter vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Rogaška Slatina, dne 3. maja 1940. Žalujoči ostali Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramarU Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenčiS